Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
štev. % SSšr
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.54S
tehajs vssfee nedeils
Tednik sa gospodarstvo« prossreto in politih®
Css^a sgias«sv
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki ogias 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
se »e vrata|o
II, LE¥©
^ms-S&is	1. Isnuapla 1933.
ŠTEV. 1
Na pragu novega leta.

Kot razburkan val je šlo staro leto mimo nas, ne mimo nas, saj smo vsi živeli in mi vsi, kolikor jih neisprosna mati smrt ni vzela v svoje mirno in tiho naročje, smo občutili to nervozno valovanje. Vsak si stavi nekak obračun o delu preteklega leta in tako stavimo tudi mi kratek pregled našega gospodarskega, kulturnega, socijalnega in političnega dela.
Polno nad in upanja smo si voščili in želeli v lanskem novem letu, bili smo prepričani, da bode bodoče leto za nas vse boljše in bili smo polno upanja, da se bodo naše gospodarske t^zmere poboljšale. Prepričani smo t?i 11, da je kriza na vrhuncu in da nam je pričakovati le srečnejših in boljših dni. Ni bila samo pri nas ta želja in čut, bila je v vseh narodih zemlje in vsi so prerokovali zboljšanje ekonomskih razmer. Seveda danes, ko končamo leto 1932 vidimo, da smo se le varali.
Že nekaj let sem živimo v nekaki dobi nove vojne, katero pa naša pokrajina do lanskega leta ni hujše čutila, le okoli meseca augusta lanskega leta 1931, ko so začele padati cene živini in svinjam. To stanje se je začetkom tega leta nekoliko zboljšaio in z upanjem, da se nadalje zboljša, smo še nekako životarili. Tedaj nas je pa v letošnjem poletju zadela huda katastrofa. Dolgo ni bilo dežja in suša nam je razun žita in pšenice uničila skoraj vse pridelke. Prizadela je ta strahovita suša posebno naš mursko-soboški srez. Poleg splošne gospodarske depresije, ki je povzročila, da se ne dajo vnovčiti kmetijski pridelki, mnogokrat niti za današnje nizke cene, je bil naš kmetovalec prisiljen vreči na trg ne samo ono živino, katero je imel pripravljeno za prodajo, bodisi za izvoz ali pa za domač zakolj, nego še ono živino, katero bi drugače prodajali šele % ali 1 leto pozneje in jo spravil v kvaliteto, odgovarjajočo za izvoz. V mesecu juniju, ko naš kmet ni nakosil niti polovico tega sena kot druga leta, in ko mesec julij in avgust še vedno nista prinesla nobenega dežja, sitio bili obupani
in prisiljeni skrčiti stanje živine na minimum. Prodati smo morali vse, kar se je je dalo prodati, da lahko vsaj vzdržimo ono živino, katera nam je za obdelavo našega polja neobhodno potrebna, tako je prišlo že meseca julija vedno več in več živine na trg, kupcev pa na žalost ni bilo. Ta naval prodaje se je v avgustu še povečal in to tudi le v škodo, ker kuupcev za to množino živine ni bilo. Naši kmetje so pričeli po vaseh klati živino in razprodajah so meso med seboj za vsako ceno, to je 2 do 4—5 dinarjev za kg. Po mesnicah se ravnotako začelo prodajati meso po 4.- Din. Naš kmet je na žalost bil primoran prodati svojo živino, ker bi imel še večjo škodo, če bi to živino obdržal in za nje kupoval krmo. Radi tako niz-" ke cene se je mnogo dolžiio nedolžne ljudi, češ da so ti krivi nizkim cenam. Seveda dol-žili so eni iz političnih razlogov, drugi pa zopet iz same hudobije. Krivda je pa pravzaprav v tem, da nam Avstrija kontingentira uvoz, dočim v istem času izvoz v Italijo sploh ni bil mogoč. Ce bi torej dala naša izvozna institucija ves kontingent za Avstrijo naši pokrajini, bi nam bilo po-magano, a to seveda ni bilo mogoče. Vendar se mi je posrečilo preko naših gospodov ministrov Dr. Kramerja, Puclja in takratnega ministra trgovine gosp. Mo-horiča, da se je v mesecu septembru napotilo v našo lepo Prekmurje trgovce iz Hrvatske, kateri so bih primorani kupovati živino za izvoz v Avstrijo le v naši pokrajini. V mesecu septembru se je potem odprl tudi izvoz v Italijo, če tudi z večjo carino, vendar je bila s tem dana možnost, da se je naš kmet rešil te živine, ki mu je bila že v breme. V tem trenutku se je nehalo klanje živine po vaseh, ki je bilo le v veliko škodo našim ljudem. Svoje premoženje so s tem razmetali med seboj in na ta način niso dobili tujega denarja v svoje roke. Seveda je to tudi za državo velika škoda, kajti če bi ta živina, katera je bila po nepotrebnem doma pojedena in to na stotine komadov, bila izvože-
na, bi to občutila tudi naša državna bilanca. V interesu naših živinorejcev se je posrečilo, da dobijo dovoljenja za izvoz v Avstrijo ie oni izvozniki, kateri izvažajo živino tudi v druge države, predvsem pa v Italijo. Čim več živine se izvozi, tem boljše so cene na domačih tržiščih.
V Avstriji so bile cene po-voljne, ter se je pri eksportu iu-di zaslužilo, dočim so biie cene v Italiji zelo nizke in radi tega izvoz v Italijo ni konviniral. Naši izvozni instituciji je to dobro znano in je ravno radi tega dala za izvoz v Avstrijo onemu prvenstvo, ki tudi izvaža v Italijo, kar je tudi povsem pravično. Vsak izvozničar bi rad izvažal samo v državo, kjer je za njega zaslužek. Na ta način je pa prisiljen izvoziti tudi tja, kjer trgovcu trg ne konvinira. In če je pri izvozu kaj doplačal, mu je s to odredbo dana možnost, da pri izvozu v drugo državo to zgubo poravna. Tako je bila tudi kupčija z teleti. Tu nam pa preti nevarnost bodočnosti. Prodano je dosti preveč telet, tako da za pleme ni ostalo toliko kot druga leta. Radi tega lahko pričakujemo, da v prihodnjem letu prispe dosti manj živine v naši pokrajini na prodajo, kot v prejšnjih letih pri normalnih vremenskih prilikah.
Videl sem težki položaj naše lepe cvetoče pokrajine, ter koncem julija vložil opozorilo na gospoda bana o strahoviti suši.
Še nismo pozabili velike toče 1928. leta, katere breme in težko odplačevanje še danes nosijo naši ljudje niže smo padli v še večjo nevoljo. Da nam je gospod ban na moje prizadevanje nekoliko ublažil naše stanje, je dal raznim oškodovancem po toči podpore v skupnem znesku Din 131.000. Da niso vsi zadovoljni, je popolnoma razumljivo in upam, da se bode dalo tudi to popraviti. To opozorilo sem radi suše ponovil. Našel sem pri gospodu banu veliko razumevanje, ki je podprl to pomožno akcijo, ter predlagal na Ministrstvu polje-privrede, kakor tudi Ministrskem svetu, da se nam odpomore. S polnim razumevanjem naše vlade z njenim predsednikom gosp. M.
Srskičem se mi je s pomočjo gosp. ministra Dr. Kramerja posrečilo, dobiti prevoznice, skupno za 190 vagonov s 75% popustom in to za seno, koruzo in otrobe. To pomeni podpore približno 350 do 400.000 Din.
Srezki kmetijski odbor je na mojo inicijativo vzel to pomožno akcijo v roke, ter jo vodi razumno in hvalevredno. Gospodje čiani požrtvovalno delajo in moram reči, akoravno je eden ali drugi nezadovoljen, nikdo, in bodisi kdor koli bi imel to akcijo v rokah, ne bi mogel akcijo boljše speljati, kot to vodijo do-sedaj vsi člani srezkega kmetijskega odbora, Votiral je v ta namen tudi podporo, kar je povsem pravilno, kajti to je kmečki denar in naj služi kmetom v podporo takrat, kadar je to potrebno. Pričakujem, da dobim od gospoda bana za to akcijo izdatno podporo, katero mi je že obljubil iz novih kreditov. Upam, da se bode gosp. ban ponovno izkazal, kot dosedaj in nam prek-murcem olajšal našo veliko bedo.
Mnogi župani se niso odzvali pozivu, da v svoji občini popišejo, koliko je potrebno krmil za živino, kar je dalo vzrok pritožbam. Seveda ne zadene tukaj nikogar drugega krivda kot dotičnega župana samega, kateri se ne briga za svoje občane. S temi gospodi je treba obračunati in postaviti na čelo občine ljudi, ki imajo razumevanje za dobrobit svojih občanov. Ker so prevoznice za seno in koruzo še na razpolago, se naj občine nujno javijo, koliko potrebujejo enega ali drugega.
Kmečki dolgovi. Mnogo razpravljanja je bilo v narodni skupščini radi kmečkih dolgov. Nešemu kmetu je treba pomagati, da se ga ne vrže na boben. Dati se mu mora priliko, da v boljših časih lahko plačuje svoj dolg, toda to z znižanimi obresti in sicer takimi, ki so današnjim kmečkim prilikam prilagodeni. Tozadevni zakon od 20. aprila se je v decembru še razširil in daje možnost rednega odplačevanja z znižanimi obresti. Vsak človek pa mora plačati obresti, da se
ne ubija kreditiranje, brez katerega ni mogoče obstojati.
Z obdavčenjem elektrike in sladkorja je prišla nova obremenitev, katero je pa naše slovensko narodno predstavništvo mnogo omililo, ker je bilo po načrtu zelo ostro.
Tudi davek na nove stavbe (hiše) nam ni bil prijeten in vso narodno predstavništvo dravske banovine se je močno zavzelo, da se je znižal ta davek na minimum. Davčni vijak vedno bolj pritiska in težko nam je bilo, se popolnoma postaviti proti, posebno pa meni, ki sem za svoj srez zahteval toliko podpore.
Uradništvu se je precej znižala plača, toda le današnjim razmeram odgovarjajoče. Težko je vzdržati državne izdatke na prejšnji višini, ko nas silijo prilike na vsestransko šte-denje na eni strani, na drugi strani pa zopet propast davkoplačevalcev. Vstrajam pa na tem, da ima uradniš-tvo svojo stalnost in da se obdržijo njihovi dohodki vsaj na današnji višini.
Posebne težkoče so bile pri za-poslenju naših sezonskih delavcev. Borza dela, kakor tudi izseljeniška agencija za Francijo sta bile preplavljeni z našimi priznanimi dobrimi sezonskimi delavci. Seveda tudi tukaj ni bilo mogoče ustreči vsem. Obračal sem se na vse oblasti in kolikor mi je bilo mogoče, sem skoraj vsem ustregel, ki so se obrnili na mene. Pri gospodih voditeljih teh uradov, posebno pa pri gospodu Kranjcu sem našel mnogo razumevanja pri zaposliti naših delavcev v Franciji. Obrnil se je name g. Andreš Štefan iz Peča-rovec s svojo skupino delavcev in prosil za prevoz domov. Posrečilo se mi je doseči za to skupino 1/4 vozovnice, gosp. Žibreku iz Predanovec pa za njegovo skupino polovično vožnjo. Tudi so ti delavci prosili še razun tega za cenejši prevoz njihovega zaslužka v naturi. Tudi to se mi je posrečilo s 75% popustom.
Gornja-Lendavska občina je zaprosila, naj ima zdravnik svoje stanovanje v Gornji Lendavi in ne v Rogaševcih. Tudi to se je povoljno uredilo na mojo intervencijo.
Raznim občinam sem potom srezkega cestnega odbora pripomogel do izdatnih podpor in to v skupnem znesku Din 120.000.
Krajevnemu šolskemu odboru v Mačkovcih je Banska uprava naklonila na mojo prošnjo ponovno 10.000 Din podpore.
Predanovci in okolica je na mojo intervencijo dobila gospodinjski tečaj.
Z odpravo žitnega režima smo pomagali tudi naši pokrajini, katere večji del je pasiven. Hudo pa je zadelo obdavčenje naše mlinarje. Na mnoge tožbe se mi je posrečilo stvar nekako omiliti, upam pa, da bode v tem pogledu tudi prišlo do popolne zadovoljitve in pravične rešitve.
Mnogim agrarnim interesentom sem izpolnil njihove želje.
Radi trošarine je bilo mnogo borb, ter se nam je posrečilo v narodnem predstavništvu to odpraviti, tako da v tem pogledu nimajo več posla naši vinogradniki s financo. Vendar se je posrečilo pridobiti, da smejo občine zaračunati na vino trošarine do Din 1, mestne občine pa do Din 1*50. Ako bi se brisala trošarina občinam, bi bile te primorane dajati občinske doklade na direktne davke, kateri bi zopet obtežili le našega kmeta po vaseh.
Davek na imarnico še ni odpravljen. Sto jim pa kakor doslej na stališču, da je ta davek za našo pokrajino neutemeljen, ker naš kmet nima sadnih dreves kakor v drugih krajih,
da bi se pa obdačil oziroma kaznoval za samorodnico, katero irna is-ključeno le za svojo domačo upora bo, je pretirano. Upam, da bo gospod ban razumel naše težko stališče, posebno pa v tem letu, ko nas je udarila strahovita suša in nam poklonil v podporo.
Našim vojnim invalidom sem storil mnogo intervencij. Nekoliko uspešne, druge zopet ne. Pač vsem željam ni bilo mogoče ustreči. Vstrajam pa pri nadaljni ugodni rešitvi njihovih prošenj.
Tudi za nekatere posameznike sem izposloval manjše podpore od kraljevske banske uprave.
Imel sem dneve, ko me je v raznih zadevah obiskalo do 50 in še več strank. Skušal sem po svojih močeh vsem in v vsakem cziru ustreči po možnosti. In če nisem tu pa tam radi prevelikega navala mogel vsem popolnoma zadostiti, naj se mi to ne zameri, ker delo, ki se od mene kot narodnega poslanca zahteva, ni delo enega človeka, temveč delo za tri ljudi. Moji živci so hvala Bogu to zdržali in upam, da bodo tudi v naprej še zdržali, ter bodem delal v bodoče še bolj v zadovoljstvo naših volilcev
Na političnem polju je razveseljivo. Kakor vidim, naše organizacije pridno delajo in se vedno večajo. Kolikor mi je bilo na razpolago časa, sem jih obiskal, žal so nekatere zaostale. Obiščem pa v najkrajšem času tudi te. Naši gospodje učitelji, izvzemši zelo malo število, sodeluje z vnemo in požrtvovalnostjo in zagotavljam tem potom, da njihovo delo ne bode ostalo brezplodno. Oni gospodje, kateri se pa držijo ob strani, naj se pa zavedajo, da naša organizacija ne bode njih zagovornik in tudi ne tolmač njihovih želja.
V organizaciji je moč in vse naše ljudstvo, ki hoče sebi in svojim
POLITIČNI
Jugoslavija. Na eni izmed zadnjih sej senata je imel zunanji minister Bogoljub Jevtlč pomemben govor na fašistična izzivanja in na italjan-ske demonstracije v zadnjem času, ki so bile naperjene proti naši državi. Ozadje dogodkov so poškodbe ka-menitih levov v Trogiru, ki so jih postavili še Benečani za časa njihovega vladarstva na našem Jadranu. In to je daio povod bučnim demonstracijam v Italiji. Našo državo in naš narod se je blatilo povsod. Vsa evropska javnost se je temu čudila in nas celo obsojala, saj je bila informirana le iz italjanske strani, ki je ves dogodek postavila v najgorostašnejšo luč. Po govoru zunanjega ministra Jevtiča, čigar besede so prinesli vsi večji evropski listi pa se je vsa afera preobrnila, kajti prišli so do spoznanja, da so trogirski dogodki bili le majhen povod, da je Italija lahko pokazala vso svojo zagrizenost proti nam. — Ministrski svet je odobril 50 miljonski kredit za prehrano siromašnih slojev, za podpiranje brezposelnih in za izvedbo javnih del. Na našo banovino odpade 6,200.000 Din.
Nemčija. Po uradnih obvestilih računajo, da je število brezposelnih v prvi polovici decembra narastlo za nadaljnih 250.000 oseb, tako da bo celotno število znašalo okrog 5,600.000 oseb. Razen tega je treba prišteti še približno 2,500.000 ljudi takozvanih negotovih brezposelnih, ki jih izkazuje splošna delavska organizacija, tako da je v Nemčiji trenutno dejansko okoli 8 miljonov ljudi brez posla. — Vlada je izdala uredbo o ukinitvi izrednih sodišč, ki so s tem prenehali delovati. Izšel je tudi amnestijski za-
pomagati, da se ustvari boljša bodočnost, naj še močno oklene naše organizacije. Oni pa, kateri danes še ne vedo kam in kako, naj vstopijo v naše vrste, da z skupnim delom, pravim razumevanjem dosežemo one cilje, ki jih je naše pošteno, mirno, dobro jugoslovensko prekmursko ljudstvo vredno.
Nas vseh cilj je v zboljšanju naših gospodarskih razmer, napredek gospodarstva, zaposlitev naSih pridnih sezonskih delavcev. Pri zboljšanju naših kmečkih razmer se bo dvignilo tudi naše obrtništvo, trgovstvo. Naša kupna moč se bode pojačala in s tem dala zopet zaposlenja vsem tistim, ki jih je danes velika gopodar-ska depresija pregnala v brezdelje.
Samo v kratkih potezah sem lahko orisal delovanje v preteklem letu. Žal mi nedostaja prostora, da bi mojim volilcem, prijateljem in sotrud-nikom v podrobnosti objasnil vse delo, ki se je resnično tudi izvršilo. Zadošča pa naj to edino, kar mi lahko vsak pritrdi, da le v smotrenem, organiziranem delu je najti tudi uspeh. Vsak, ki misli, da na lastno pest kaj doseže, se zelo moti. Le predobro bo spoznal svojo zmoto. Zatorej dragi moji, stojmo vsi krepko strnjeni v eni fronti. Ta fronta bo prebila vse težkoče, če ne danes, pa jutri, ampak do cilja mora peljati.
Sedaj, ko končamo to leto, ki nam je prineslo dosti težav in to ne samo nam, saj vendar ves svet vzdihuje pod težo današnjih razmer, ne kaže da klonimo naše glave, temveč gledamo z jasnimi očmi v boljše čase, v boljše novo leto. Moja želja je, da se vsakemu posamezniku uresniči to, po čem hrepeni in želim Vam vsem prav srečno in veselo novo leto.
JOSIP BENKO narodni poslanec.
PREGLED
kon in bo pomiloščenja deležnih okoli 15.000 jetnikov. — Vlada je sprejela obsežen načrt za omiljenje brezposelnosti in zaposlitev delavstva. Dovoljenih je 1500 miljonov mark za takojšnjo izvršitev programa. — Kljub vsem strogim varnostnim ukrepom, se dnevno vrstijo v vedno večji meri vlomi v trgovine z živili. Tako so v enem dnevu izropali 12 trgovin. — Spopadi med komunisti in narodnimi socialisti so še vedno na dnevnem redu.
Italija. Italjanska vlada je izdala uradno objavo s katero razpisuje notranje posojilo v višini 100 miljonov lir na pet odstotne obresti. Posojilo se bo začelo odplačevati čez 10 let.
Francija. V Parizu so bila končana pogajanja med Francijo in Jugoslavijo zaradi sklenitve konvencije o kliringu.
Madžarska. Finančni strokovnjak Društva narodov, ki proučuje finančni in gospodarski položaj Madžarske, je izdal poročilo, v katerem naglaša, da bo proračunski primanjkljaj dosegel do konca leta 100 miljonov pengd. Vsi dohodki daleč zaostajajo, zunanja trgovina pa je nazadovala za polovico.
Avstrija. Madžarska-avstrijska trgovinska pogodba je bila predložena parlamentu v proučitev.
Romunija. Prihodnji mesec bo treba obnoviti prijateljske in spravne pogodbe med Italijo in Romunijo, vendar so pa že sedaj nastale ovire, ker hoče Italija odtujiti Romunijo od Male antantei (Zveza med Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško). V Bukarešti je tudi veliko razburjenje radi
obiska madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Rimu, v katerem vidijo naperjeno ost proti sebi, češ da Italija podpira revizionistično politiko Madžarske.
Ob novem letu.
Naš list čez dalje bolj in bolj prodira med vse sloje prebivalstva. Ni je že vasi, kjer se ne bi našla vsaj ena številka. Gotovo, da je naš list namenjen v prvi vrsti najširšim slojem našega naroda, to je kmečkemu prebivalstvu. Pa tudi trgovec in obrtnik rada sežata po njem. Mirno lahko priznamo tudi, da doslej še noben list v Prekmurju ni štel med svojimi naročniki takšnega števile naše inteligence. Baš ta pestrost naročnikov nam kaže, da je bil v Prekmurju nujno potreben list, ki, sproščen vsakoršnih spon in vezi, služi vsem in vsakomur, kot svobodno glasilo vseh slojev prebivalstva. Razni poizkusi z najrazličnejšimi listi se niso obnesli. Še vsak list je moral po nekaj mesečnem izhajanju prenehati, saj je izdajanje lista, zlasti v današnjih časih združeno z velikimi težavami. Ni pa se uresničila napoved in želja nasprotnikov, da bo tudi »Murska Krajina" doživela usodo drugih listov. Nasprotno 1 Njena priljubljenost med našim ljudstvom je danes močno ukoreninjena.
Doživela je prvi božič. Kot gla-siteljica miru in ljubezni med narodom bo nadaljevala to svoje delo tudi v drugem letu svojega življenja.
Ne moremo reči, da je naš list popoln in brez hib. Čutimo še precej pomanjkljivosti, ki bi jih radi odpravili. Taka pomanjkljivost je pred vsem premajhen obseg lista. Toliko je potrebnega, kar bi se moralo napisati, a ni prostora. M. Krajina bi morala imeti stalno 8 strani, potem bi bila list, ki bi odgovarjal svojemu položaju in poslanstvu. To pa je odvisno od prijateljev in naročnikov. Ako bi se krog teh še povečal, ako bi vsi stremeli za tem in storili uslugo listu s tem, da bi ga povsod priporočali in širili, bi povečanje lista bilo mogoče.
čutimo tudi, da še naš list ni zbral v svojem krogu vseh naših javnih delavcev, ki bi lahko stopili v kolo sotrudnikov našega lista. Tudi vsem prijateljem, ki so zmožni zastaviti pero velja naš poziv ob novem letu, da se nam pridružijo tudi v delu-
To in ono je še, kar bo treba popraviti, odpraviti, izpopolniti in urediti. Vse to se bomo skušalo tekom drugega leta realizirati. Zavedajoč se velikega pomena našega lista za našo ožjo domovino, bomo napeli vse svoje fizične in duševne sile in jih stavili tudi potom lista v službo naroda in domovine.
Ko želimo vsem sotrudnikom, prijateljem in naročnikom srečno novo leto, jih prosimo, da ostanejo zvesti »Murski Krajini" in da bodo vneti sodelavci pri izpopolniti in vsestranskem izboljšanju iste. To so naše novoletne misli in željei
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in sotrudnikom našega glasila
UREDNIŠTVO in UPRAVA.
Otroci pojejo.
Murska Sobota
—	Osebne vesti. Gospod Nadai Franc je bil imenovan za rez. pešad. podporučnika. Čestitamo 1 — Uradnik tukajšnje davkarije g. Fabič Stanko je bil na lastno prošnjo premeščen k davkariji na Vrhniki.
—	Silvestrov večer. Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi tukajšnji Sokol Silvestrov večer, z najizbranej. šim vsporedom. Prijatelji nepresiljene zabave se bodo gotovo udeležili prireditve. saj bo letošnji program prekašal vse dosedanje. Vstopnina je za osebo 10 Din, za člane družine 5 Din.
—	Zaročil se je g. Gregorič Franc poštni urad. z gdč. Čssar Gabi iz M. Sobote. Čestitamo I
—	Dentist HEIMER OSKAR se je preselil s svojim zobnim ateljem na Aleksandrovo cesto štev. 4 v poslopje Skupne obrtne zadruge. Izdeluje umetno zobovje. Plombira z zlatom, platino in porcelanom. Trganje in zdravljenje zob je brez bolečin.	2
—	Spremembe v obč. odboru. Kr. baaska uprava dravske banovine v Ljubljani je razrešila v občini Murska Sobota Dr. Farkaš Franca in Va-gaja Ludvika mest občinskih odbornikov, ter postavila na njuni mesti Dr. Šumenjak Slavka, sodnega svetnika in predstojnika sodišča v Murski Soboti in Cvetko Ludvika, odvetniškega uradnika v Murski Soboti. Čestitamo 1
—	Iz bolnice. Smolkovič Ignac dninar iz Bunčani pri Križevcih je spal pri peči. V spanju pa se ji je preveč približal ter je dobil težke opekline. — V gostilni Kose v Križevcih so se fantje stepli. Pri tem je nek hlapec napadel Holoberec Šteia-na iz Ključarovci ter mu v prepiru z nožem razrezal lice. Holoberec ima tudi po ostalem delu telesa težke rane.
—	Fotografski aparat znamke Voigtlander 9x12 se dobi prav po ceni. Poizve se v trgovini Hahn.
—	Proračun sreskega cestnega odbora M. Sobota. Na seji dne 22. t. m. je cestni odbor za srez M. Sobota sprejel proračun za leto 1932/33, ki izkazuje: upravnih in pisarniških stroškov 21.340. izdatkov za pomožno osobje 351.612 Din, materijainih izdatkov 1,219.879 Din, stroškov za vzdrževanje dovozne ceste k železnici 19040, potrebščin cestnega okraja
12 722 Din, podpor občinam za vzdrževanje občinskih cest 26.000 Din ter hohodkov 8000 Din. Potrebščine cestnega odbora in podpore občinam se bedo krile z 2% dokisdo na neposredne davke. Ta doklsda je znašala v tek. proračunskem letu 6% in je bila letos znižana na minimum radi. težkih gospodarssih prilik. Ostali del proračuna se bo kril z banovinsko cestno doklado. — Radi štednje so bila vzeta v proračun samo tista dela, katerih izvršitev je nujno potrebna. Med te spadajo zlasti prepusti in pa plazovi pri Gor. Lendavi, dočim so se vsa izboljšanja in modernizacije cestišč odiožšle za boljše čaše.
DOPISI
Zimski kmetijski tečaj v Čren-
sovcih bo pričel dne 5. januarja 1933 s podporo kraljevske banske uprave dravske banovine in sreskega kmetijskega odbora. Tečaj bo šesttedenski in bo trajal do 9. februarja 1933. Predavali bodo strokovnjaki iz Dol. Lendave, Beltinc, Rakičana in Murske Sobote. Na programu so sledeči predmeti: Travništvo, pašništvo, živinoreja, poljedelstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, kmetijsko pravo in državljanstvo. Tečaj je namenjen predvsem kmeč-
kim fantom — bodočim gospodarjem, udeležč se lahko predavanj tudi starejši posestniki.
Tišina« Oba državna praznika je tukajšnja šola proslavila na naj-svečaticjši način. V šoli se je zbralo toliko kmečkega naroda, da se je morala proslava vršiti za šoisko mladino posebej, kar dokazuje, da je naše ljudstvo že globlje spoznalo pomen državnih praznikov in začne pravilno pojmiti naše narodno edinstvo; spoznalo je dobrohotnost, pravičnost in delavnost, za napredek nas vseh, našega modrega vladarja, kralja Aleksandra I. V polnem številu se je udeležilo proslav tudi tukajšnje orož-ništvo ter učiteijst?o in Sokoli iz Ge-derovcev.
Sv. Jurij, Prekm, Tuk. šola je priredila dne 18, dec. prav lepo uspelo „Božičnico" z igro, deklamaci-jami in petjem. Prav lepo se je podala tudi pesmica šol. upr. .Angelski glas". Ob tej priliki se je obdarilo 65 učencev in učenk s zimskimi oblačili, ki jih je poslala družba „Sv. Cirila in Metoda" iz Ljubljane. V imenu obmejnega prebivalstva, tem potom prav iskrena hvala vsem darovalcem !
Občni zbor v Brezovici. Najprej moramo povedati, da šteje naša organizacija že 58 članov, to je 75%
vseh voliicev v občini. Na praznik smo imeli .občni zbor. ki ga je vodil g. predsednik Lebar. Odposlanec sres. odbora je bil g. Sernek iz Male Po-lane, ki je podal daljše poročilo o delovanju poslanca in sreskega odbora. Njegovo poročilo je bilo zelo zanimivo in smo se čudili, da kot presti človek tako dobro vse razume in nam zna podati tako lepo poročilo, ki je bilo sprejeto z znajvečjim odobravanjem. Tu se g. Šerneku zahvaljujemo za njegove bodrilne besede. Izvoljen je bil na to stari odbor v celoti.
SOKOL
Okrožnica.
Sokolska župa Maribor bo priredila tudi ietos v Ptuju 14 dnevni prednjaški tečaj za podeželska društva in čete in to za člane in članice.
Tečaj prične v pondeljek 9. januarja in bo trajal do vključno 22. januarja 1933.
Prijave je vposlst? do 1. januarja 1933 — potom matičnega društva
—	na gornji naslov. Bratje in sestre, ki so v državni službi si morajo preskrbeti dopust sami. Prepozno dospele prijave se ne bodo upoštevale.
Prehrana (zajutrek, obed, večerja s kruhom) bo skupna in je preračunana za dobo vsega tečaja na okr. Din 250'— Ta znesek naj edinice vplačajo s prijavnico po položnici. Event. preostanek se bo ob zaključku tečaja izplačal tečajnikom.
Prenočišče bo brezplačno. Vsak tečajnik naj prinese s seboj milo, brisače, krtače za obleko in čevlje, zvezek, svinčnik, vobče vse, kar bo rabil teh 14 dni. Smučarji naj vzamejo s seboj tudi smuči!
Prihod naj si vsakdo uredi tako da bo v nedeljo, 8. januarja tekom popoldneva, najkasneje pa do pol 19. ure v Ptuju.
Društva ozir. čete imajo s tečajem zopet priliko, da si pridobe enega vaditelja več, vendar pa naj pri izbiri dobro premislijo, koga bodo poslale v tečaj. Pošljite pa v tečaj predvsem one brate in sestre, ki imajo veselje do dela v telovadnici, ki bodo ostali v kraju in tako društvu
—	četi res koristili. Edinice pa, ki bodo prijavile več udeležencev, naj onega brata oz. sestro, katerega žele, da bi bil na vsak način sprejet v tečaj, navedejo na prvem mestu, ker se bodo v slučaju prevelike udeležbe vsi ostali prijavljenci odbili.
Njeni kononier.
Napisala: KOLOSVARI BERTA.
Poštujte proste sold&ke, včkši so kak vojskevodji. Te reči istine se je vu svetovnoj vojni posvedočila. Nig-d&r nišče nebi vervao, ka človek tel-ko prestati more, kak so prestali si-romacke sold&ki vu tej grozni letaj.
Kanonier je bio pri Varaždinski kanonieraj. Kak m&lo dete je z štale spadno i si glivo preveč vdaro, zato se nikak nej mogo čteti i pisati nav-čiti. Dober, rizumen človek je bio, svoje včrstvo je lepo obravnivao, vse si čedno preračunao. Meo je lepo ml&do ženo i dveletno hčerko; gda ga je od ti svoji vtrgnola bojnska sila. Ar je on nej znao pisati, je pajdaše, same horvate, sproso, naj ženi pišejo; kak jo lflbi, na njou misli vu najvčkšem grmelenyi štGkov; vu tihi noč&j zvezde pita: Ali so vidle njegovo ženo ? Jeli ona tudi ne spi, si tfidl za njega zdflhdva. Ti brezsrčni ludjč so pa etak pisali:
Dršga moja žena!
Jaz sam hv&la Bougi zdrav i tebi i Mariški (hčerki) tudi telko zelem. Mi smo eti j&ko veseli, mužiko mimo, vsdkl ddn povoli lubic mam, kelko mi srce želej.
Ti si tiidi zaberi dečke, kelko ti je vola i boj vesela.
Gda je žena to pismo vu roke dobila, njoj od velke žalosti malo nej srce počilo. Poslala je možžvi žalostno pismo i njega so tudi z tikšov norijov dreseiili, kak njo.
Z Karpatov vu Galicijo, vu ru-susko zemlo, od tistec na italjanski front so vrgli naše vrle Varaždinčane; eti vu Doberdobskom pekli se skon-čala njihova slava: Okoli vzeti so se mogli podati. Lačne žčdne so je Ta-lijani gonili od t&bora do tabora, šte-ri je na cesti ti spadno, ka nej dale mogo iti, so ga doli strelili.
Naš kanonier je vu celoj bojni nej ranjeni, nej betežen bio, siromika so nanč nej na dopust domo pustili, tak je vu robstvo spadno. Dugo nišče nej znao za njega, te gda so že za-robleniki slobodno domou pisali je
od njega giis prišao, ka je živ, zdrav i ka ga zdaj že lepe Talijanke zabavljajo.
On je pa z teškim srcom rušo kamen pod opekov vročega talijan-skoga sunca, z zamizanim rokivom si je zbrisao z čela znoj i z oči skuze.
Prišlo je oslobodjenjč. Zgrible-ne so domo odpiiščivali. Naš kanonier se z vesčlim srcom na pout sprivlao, pun nahrbtnik je nakGpo pomaranč, kak de se tomi Mariška veselila; na prste si je vSzračunao, ka je zdaj že šest Iejt i sedem mesecev stara.
Vojaške knigice je strižamešter vkflppobrao, z temi je mogo te potfi-vajoče na rizni postajaj legitimirati. Na vlak so sedli i nestrpno so čakali, kak se je menšala daljava od šti-cije do šticije proti Iflblenoj domovini.
2& so vu Udini bili, to je slednja šticija na Talijanskom i te prestopijo na to prelOblčno domičo zemlo.
Dugo so na vlak čakali. Ednok je dOnok prišo. Notri sčdejo; med tračnicami so italijanski pojbiči vse-
feie nakit odavali, Šteri je bio z mili školjk in glaženoga džflndža napriv-Ieni, ednoga on donok kupi Mariski.
Nazij doli stopi z vlaka, hitro kupi i se popašči nazij.
Vlik ziča vdirjati, on okoli sebe gleda, nindri nega njegovi pajda-šov. Po čelom vliki drče, nindri eden poznani obriz, nindri edna reč, štero bi razmo.
Pri ednom velkom varaši je sta-no vlik; nej jesti, nej piti, žčja ga bole mirjala, kak glid našega kano-niera. So se je vu kancalajo glasit, ka je on Austric (tak so je zvali), ka domo ščč pridti. Nišče njemi nej reči razmo. Na postiji je med delavce stopo, zičao delati; te je delavna roka jiko vžčli bila; trbelo je te z postreljene štdelje nazij delati, od štUkov fundane poti poprivlati.
Gda je edno malo penez vkflp-prišparao se je pi dale pelao, siromak je mislo, ka se proti domi pela, on pa vsigdir globše šo vu Tali-jansko.
Tak je prišo do morja. No to je pa 2e ddnok naše morje si je mislo.
Organizacija.
Poslovne knjige.
Tudi te so potrebne pri dobn organizaciji. Kraj. organizacije rabijo pred vsem : »Imenik članstva", kjer so vpisani vsi člani z datumom vsto pa in tudi izstopa; »Blagajniški dnevnik" za blagajnika, ki vpisuje vse prejemke in izdatke organizacije ; »Zapisnik odborovih sej in občnih zborov", kjer se zapisujejo vsi sklepi in dogodki. Važen je tudi »Opravilni zapisnik", kamor se zapisujejo vsi sprejeti in poslani dopisi. Iz teh se mora razbrati vse delovanje in poslovanje organizacije. Te knjige mora imeti vsako društvo, tako tudi naše politične organizacije.
Vse krajevae organizacije naj se skušajo ravnati po teh navodilih in kmalu se bo pokazala prava vrednost političnih organizacij naše vse-državne stranke.
Naše delo v letu 193Z — naloge v bodočem letu.
Smo ob koncu leta, ko mora vsak dober gospodar pregledati račune svojega gospodarstva v preteklem letu in napraviti ietni obračun; tak obračun mora napraviti tudi vsako društvo, vsaka družba, tem bolj še politična stranka: organizacija.
Pri pregledu našega dela opažamo, da smo posvetili mnogo časa in truda organizatoričnerau delu, Doseženi rezultat: 40 krajevnih organizacij s preko 4000 čiani nat mora za prvi čas vsekakor popolnoma zadovoljit«.
V novem letu je treba učvrstiti veze med posameznimi organizacijami in sresko centralo ter skušati poglobiti delo v krajevnih organizacijah samih
Nič manj pažnje nismo obračali gospodarskemu in socijalnemu delu, naj tukaj omenimo samo najvažnejša vprašanja, s katerimi smo se intenzivno bavili tekom celega leta; končna rešitev agrarne reforme, sanacija razmer pri vodni zadrugi, regulacija Mure, izvoz živine, preskrba s senom in koruzo i. t. d.
Ugotovimo lahko, da smo baš glede vprašanja agrarne reforme dosegli znatne uspehe. Po našem prizadevanju je bil odvzet velepcsestvu Eszterhazy supermaksitnum; hkratu pa smo preprečili, da bi bila ta prosta zemlja v celoti dodeljena interesentom
izven Prekmurja. Znaten del te zemlje je bii razdeljen med odpuščene uslužbence veleposestva, ostanek pa pridržan v svrho nadelitvs onih kmetovalcev iz obmejnih občin, ki so izpolnili pogoje sgrarncga zakcna za dodelitev. Vsled naših ponovnih intervencij nam je ludi zasigurano, da pride spomladi v Dolnjo Lendavo kct prvi srez ambulantna komisija, katere naloga je, da končno reši vsa še sporna vprašanja agrerne reforme, preda končnoveljavno zemljo interesentu v last in določi višino odkupnine, za to zemljo.
Naša naloga v bodočem letu bodi, skrbeti, da se čimprej rešijo vsa agrarna vprašanja pri obeh velepo-sestvih v srezu, pri čemur nas vodijo izključno hasek in dobrobit našega naroda.
Vprašanje ozdravitve razmer pri vodni zadrugi in v vpostavltve njene avtonomije je naletelo na velike tež-koče vsled splošnega odpora naroda proti vodni zadrugi, kar je pač razumljivo: veliki doprinosi za vodno zadrugo so se večji del porabili v neproduktivne osebse in upravne izdatke; v kolikor pa so se porabili za vodna dela, pa se ta dela niso vršila dovolj sistematično in prevdarno po točnem načrtu. Posledica desetletnega komisarijata je v kratkem ta: mnogo neplodnih izdatkov, malokaj ali pa nič hasks. Novoimenovani odbor vodne zadruge kakor tudi novoimenovani komisar imata vsled tega zelo težko stališče, dasi pričsjo dosedanji sklepi (občutno znižanje prispevkov, odpla čilo istih potom kuluka, skrajno znižanje osebnih in upravnih izdatkov, začasna obustavitev vsakih novih investicij) o njihovi najboljši volji urediti razmere pri zadrugi v prid naroda. Mi bodemo pazno zasledovali njihovo delo in predložili merodajnim mestom vse želje in predloge naroda, v kolikor so izvedljivi in v kolikor, morejo biti v hasek splošnosti. Načeli pa bodemo tudi vprašanje, v koliko bi bilo sploh mogoče likvidirati vodno zadrugo in rešiti vprašanje čiščenja potočnih strug potom prizadetih občin ali pa celega sreza.
Vprašanje nadaljevanja regulacije reke Mure je v najožji zvezi z zaposlitvijo našega brezposelnega prebivalstva, posebno onega iz obmur-skih občin. Rešitev tega vprašanja pa je naravno odvisna od denarnih sredstev banovine in države. Z ozirom na veliko škodo, ki jo dela Mura letno našim kmetom, smo se pri vsaki priliki najtopleje zavzeli za ugodno re-
šitev. Pričakujemo, da poskrbijo me-rodaini faktorji, da bodo dane obljube izpolnjene, in da s'edljo lepim besedam tekem bodočega leta tudi dejanja.
Ksiastrofaini letošnji padec cen kmečkih proizvodov je hudo zadel našega kmeti zlasti pri cenah živine, ki tvori najvažnejši izvozni predmet našega sreza. Kake učinkovite ukrepe proti padcu cen je zelo teširo pod-vzeti, ker je izvoz živine v inozemstvo zelo skrčen, cene, ki jih plačajo inozenski uvozniki, vsled velike ponudbe in malega povraševanja pa nizke.
Mi smo z intervencijami pri vseh oblastvih dosegli toliko, da je bil prek-murju dodeljen večji delež pri izvozu živine v Avstrijo, da pa se cena živini vssj nekoliko dvigne, so dobili trgovci iz Zagreba in drugih krajev naročilo kupovali za izvoz živine v v Prekmurj.!, resni domači izvezni-čarji pa so dobili primerne deleže za dodeljeni jim izvoz. Cene posameznim vrstam živine so se vsled tega nekoliko dvignile, v splošnem pa so tako nizke, da je s tem v najhujši meri prizadeto naše kmečko gospodarstvo. Ker ni računati v bodočem letu na zvišanje izvoznih možnosti brez proiidajatev z naše strani, bodo naši izvozničarji morali doseči izvozna dovoljenja v tuje države na ta način, da bodo uvozdi od tam gotove koiičine industrijskega blaga.
Dolgotrajna letošnja suša jesko-ro v vsem srezu uničila vse jesenske pridelke. Posebno pridelek na živinski krmi je bil neznaten. Da potno-remo našemu kmetu, da prehrani živino pieko zime in da preprečimo odeiužke cene krmi, smo preskrbeli za naš srez dobro ceneno seno po Din. 45 za stot. Kar je bilo mogoče samo storili s podporo želežniškega In kmetijskega ministrstva ter banovine ter s požrtvovalnim delom naših članov. Akcija radi preskrbe sena se ta mesec uspeJno zaključuje. Že pa se javlja potreba preskrbe našega prebivalstva s koruzo, katero vprašanje upamo rešiti začetkom bodočega leta.
Preostaje še cela vrsta drugih važnih gospodarskih in socijalnih vprašanj. Navedel bi kot eno najvažnejših: osnovanje katastrskega urada za srez Dolnja Lendava. Ali vsaj oddelka katastrskega urada iz Murske Sobote. V doglednem času ni pričakovati obnove naše zemljiške knjige, ki se je začasno ustanovila pri občinah Lipovci in Bratonci. Vsled neurejenosti naše zemljiške knjige ter velikih razlik med zemljiško knjigo in
katastrom ter dijansfcim stanjem v naravi pa trpi naš kmet, ki ne more ugotoviti točno, ali so mu predpisani pravilno javne dajatve, kar ima za^po-sledico : brezkončna pota v Lendavo in Soboto, drage pravde in spore.
V	prvem letu pa bo treba posebno posvečati največjo pažnjo zadružništvu, v katerem vidimo edino rešitev našega kmeta v sedanji dobi, ko obvladujejo trg karteli in ko se pripadniki vseh drugih stanov čim bolj združujejo v sviho zastopanja svojih stanovskih koristi.
Naravno, da se vsled nujnosti reševanja tolikih težkih vprašanj ni mogla baviti naša organizacija v prvem letu svojega obstanka z raznimi kulturnimi vprašanji. Edino glede obstoja meščanske Šole v Dolnji Lendavi kct najstarejšega takega učnega zavoda v celi banovini, je energično povzdignila svoj glas in zahtevala, da se ne ukine pod nobenim pogojem, ta važni zavod.
V	bodočem letu bode treba načeti celo vrsto kulturnih vprašanj: ustanovitev naših prosvetnih organizacij po deželi, ustanovitev ljudskih knjižnic, prireditev raznih predavanj, razširitev sotrudništva pri našem listu, organiziranje zbiranja narodnega blaga, podpiranje kmetsko gospodarskih šol i. t. d.
Z eno besedo dela bo dovolj na vseh poljih, zato pa je nujna potreba, da se podesetori število požrtvovalnih, značajnih sodelavcev. Zato kličemo na delo za naš ožji prekmurski dom vse one, ki imajo dobro voljo pomagati našemu narodu, vse one, ki imajo v sebi dovolj zdravega optimizma, da ne omagajo kljub hipnim neuspehom in kljub nasprotstvom, vse one, ki jim je ljubše delo, kot prazne fraze o narodu in kričačka gesla brez vsake vsebine. Dobro došli v naših vrstah vsi, kjer je za vse dosti mesta in dela.
Štirideseta organizacija. Tudi Ivanct ne marajo zaostati za drugimi našimi občinami, da se ne bi organizirali. Odkrito povedano šlo je težko in baš radi tega je ustanovitev te najmlajše organizacije prav razveseljivo dejstvo. Našli so se ljudje, ki so tudi spoznali velik pomen organiziranja v vsedržavni stranki. Pristopilo je potrebno število članov, izvršil se je občni zbor, kar vse so uredili Ivančanje sami. Vse delo je vodil g. Pficko Josip s pomočjo g. žuaana Spilaka. V odboru so še drugi ugledni naši občani.
Na hajov sede, te ga pela, pela, ed-nok henja. Messina, Messina, krčijo. Lepi viraš je pred njim bio i ogromno pristanišče. Na pristanišči bregov-je pomaranč, morski rib i razni živil. Eti je vido celoga sveta nirode, čflo je vse sveti jezike, samo te drige slovenske reči nej. Odločo se je, eti ostiti. Tu gde se celoga sveta vsi nirodi melejo, ne mogoče, ka nebi ednok slo ven esi zavdaro. Z pristanišča je nej šteo oditi, ka nij nebi zapiso te prilike. Žito je vličo celi mili den velke žmečave na hajove gori in doli i opazflvao vse potnike.
Nej si pogodo stanovanja, na nouč se je doli vdaro na kikši kOp vreč i tam je senjao od svoje lfiblčne domovine, od ženč, od mile hčerke. Vgojdno rano, gda so turbine zičele troubiti, je že pl na petij bio.
Tri duga leta se je etak mantrao že ga je trouit povrgao, ka bi gda svoj lubi dom eščeednouk vido. Žalostno je glčdao to neizmerno m»rje.
Velki hajouv se je približivao, heniao. Naš človek se je hitro k njer-
mi podeo, vido je, ka de se eti dalo nikaj zaslužiti.
Naednouk začflje svoj drigi nia-terski jezik gučati. Leta 1921-tga se je dosta naši rojikov vričalo, ništerni so se z tem hajovom piipelali, med njimi so bili njegovi poznanci iz sosedne v&si.
Na glis se je zajoukao i k njim stopivši, se njim molo, nij ga domo sprivijo. Tej so pa nej včasi spoznali, od sunca je pečeni bio, čaren zamizani Henjao je z delom se mu-jo, nači obleko, te so vidli, ka je re-san on.
Šli so z njim na konzulit. Konzuli! je jivo italijanskim oblistvom, naši Amerikanci so peneze vkfip navrgli i tak se je telefonično postopalo za dokaze njegove identitete.
Po tom za eden tjeden se je vr-no vu svojo v6s.
* * *
Oda so vsi zarobleniki domo šli je našega kanonlera žena svojega moža z velkim veseljom dčn za dnčvom pričakovala — zaman.
Mesto njega je pismo prišlo: Driga žena I Ti se pa za mčne nič ne jouči, jaz sam zdrav i vesčli, . eti živem vu Varaždini pri mojoj prvejšoj lubici, ti si pa zaberi moži drOgoga.
Gda je ona to pismo dobila, se zraven na pout vzela vu Varaždin, ali njčnomi moževi tam nej bilou glisa, z tužnim srcom se odprivila domou.
Obrnoula se je erdččemi križi, od tisti je tikši odgovor dobila, ka je do Udine pripelani, tam z vlaka skočo i premino.
Dila ga je vu novine. či bi štoj kaj od njega znao, — nindri od ni~ kec nej prišo glis.
Moški so njoj dosta' zadevali. Ženiti so jo šteli, ništeri pa samo na kritko labčzen, ali ona je v Orna poštena ostila. Grfint je delala sima, lepo ti vortivala. Na ednouk je pa pismo prišlo, ka je mož grfint odao, kak se novi včrt zglisi, naj njemi ga prek di. Njena žalost je neizmerna bila, za tou je ona ti duga leta sama trpela ž njim, ka de ga zdaj drOgi vži-vao, — Nij pride kaj koli, moži pa itak nede jemila.
Cikala kak te na smrt obsojeni toga nouvoga včrta — nej ga bilou.
Mesto njega se pa mouž domou postavo. On se čOdivao nijbole nad tem, kak so jo drOgi brezsrčni ludje dreselili, nej ka bi jo bitrivili.
Ona je tnožčvi od vsega račun dila; dugč spličala, ešče gotovino mejla; vu štali lepo mirho, vu hlevij puno svinj.
Vu tej dugi letaj se je velike samostojnosti navidila, žito njoj je ji-ko teško spadnolo, svojo glivico znovič pod možinjino oblist nagnoti.
Včisih sta se skregala, ka vse priskalo, ali gda sunce zaišlo i na nčbi so se zvezdice pekizale, te sta si zmislila na one vnoge noči, vu šteri sta ločeniva bili i z skuznimi očmi eden za toga drQgoga hrepela. I gda sta si doli počinola, se ženica k možčvi stisnola i njemi tiho še-petnoln:
Ti predrigi ti prelfibi moj kanonier!
Miška sladkosneda



" " I	i

.. .-.ično drevce, Čarno in blesieču ' >rnu ob tebi srček ne vztrepeče!
Prikradla se je Miška sladkosneda in kar doseže, pridno vse objeda
Moj Bože, to se Miška je najela, na škatljico s trebuščkom polnim sela
naposled trudna v škatljico ->e vleže in sladek spanec ji oči raveže....
V poinočc un - Kdo so drobni svatje? Na drevce plezajo razposajeni J k dreveu priskakljajo mah škratje! posladkat se na vejici zeleni,
T^n-
Hr-hr hoho, a kaj je to? Preteto! Z mustači miga, a ne trene glave — Poglejte: v skatlji Miška vleče dreto... Nocoj bo nekaj šale in zabave!
to Miška, mala ti neugnanka ~ 1 si preobjedena zaspanka
za maščevanje ti poredni škrati pregnali bodo httro spanec zlati!...
Pri škatlji tanko najdejo žveplenko jo drgnejo ob raskavo lepenko:
~ !) ____r^i1 ^. - 3

smrdeče je žveplenka zagorela, a z njo se je božična svečka vnela
,'/ <


_ tresk! In bliski na vse kraje - božična svečka straši prasketaje ,.. Kaj se zgodilo je, vam slika pravi - pri grozi tej se mi pero ustavi...
1 -'*r'^ijlnlf''flrifll^TMiiHBtfrtniiMi^^^il^^TSfff^^SSil^
A. FURST in SIN veletrgovina M. SOBOTA 5
želi
vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem SREČNO in VESELO NOVO LETO.
Kr. Hirschl in Sinova Murska Sobota
želi vsem svojim odjemalcem SREČNO^IN VESELO NOVO LETO.

M
S
s
Dolnja Lendava
—	Občni zbor strelske družine se je vršil minulo nedeljo, na katerem je odbor poročal o dosedanjem delu družine. Pri volitvah je bil z nekaterimi izjemami izvoljen dosedanji odbor z dr. Trstenjakom na čelu.
—	Cestni odbor. Starešinstvo sres-kega cestnega odbora je imelo v po« nedeljek sejo, na kateri so se obravnavale važne zadeve, tako tudi zadeve občinskih cest.
—	Komisar. Združenje trgovcev za srez dolnje-lendavski (prej trgovski greraij) je dobilo komisarja. Banska uprava je imenovala za komisarja g. Nemethy Štefana, trgovca v Dol.Lendavi. Pisarniški prostori združbe se nahajajo v Kočijevi hiši (nasproti davčne uprave). Kcmisarjat bo trajal tri mesece, na kar se bodo izvršile redne volitve, da se izvoli uprava združenja.
—	B»t'a v Lendavi. Tudi v Lendavi se je odprla trgovina Bafa. Trgovina se nahaja v Horvatovi hiši. Prihod Bat'e so sprejeli različni ljudje z različnimi občutki.
—	Premestitev. S tukajšnje pošte je premeščen uradnik g. Ivanuša v Novo mesto.
RAZGLAS.
Na podlagi odobrilnega sklepa okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi z dne 10/XII. 1932, S 23/52, se bo
dne 9. januarja 1933 ob 14 uri
na licu mesta zvršila v konkurz-ni zadevi S a g a d i n Albina, trgovca v Beltincih, javna dražba;
a)	vse njegove zaloge in opreme,
b)	vseh njegovih terjatev, v kolikor ne presegajo zneska
1.000 Din.
Podrobnejši podatki se lahko dobijo v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja med uradnimi urami.
Zalogo in opremo se more ogledati pol ure pred začetkom javne dražbe na licu mesta.
Konkurzni upravitelj:
Dr* STRASSER ARMIN
advokat Dolnja Lendava.
Dim in oblak.
Dim se izmota iz dimnika, ko-lobari okoli nad streho in se nato spusti ošabno proti nebu. Dvigne se tako visoko, da se sreča s temnim oblakom, ki se je pripodil z vetrom kdo ve odkod. Dim ga mogočno pozove, naj se mu umakne. Oblak, ta prešeren otrok višave, obstoji kljubovalno pred neznancem, ki ga je prvič srečal v teh ie višavah, in ga vpraša:
.Kdo si ti, da mi tako mogočno zapoveduješ ?"
Oni se razŠopiri in pravi:
»Jaz sem dim, ognja 'sin. Sam pa dobro veš, da je ogenj brat soncu. Zdaj vidiš, kako žlahtnega rodu sem."
»Res si imenitnik, kakor pravil," mu odgovori oblak, „a nekaj ti povem. Spoštoval te bora le takrat, ko boš ognju tudi res podoben. Preveč si črn. Prej bi dejal, da si brat oglja kakor pa nečak solnca."
Dim se osramočen potuhne in umakne.	dš.
KMETIJSTVO
Sej« „Zveze« naših živinskih organizacij je bila 21. t. m. v Beltincih. Navzoči so bili vsi člani na-čelstva. Obravnavalo se je določitev zveznega potovalnega nadzirateija (kontrolnega asistenta), To ni bila lahka naloga, ker je bilo trideset prosilcev. Na podlagi sklepov prve seje načelstva, kjer so bili določeni pogoji, je bil določen za to mesto Roškar L. iz Cvena pri Ljutomeru.
S tem je bilo glavno delo načelstva za ustroj organizacije končano. Izdelana in razposlana so pravila Zveze, pravila za včlanjena društva, poslovnik za zveznega potovalnega nadzirateija, izdane so že dve okrožnice, s čemur je napravljena tudi za vse članice podlaga in direktiva za nadaljno in skupno delo.
Rodovnikarji (tajniki) organizacij imajo sestanek 30 decembra v M. Soboti v gostilni Benkič in 31. decembra v D. Lendavi v gostilni Horvat. Začetek obakrat ob pol 10. uri. Ta sestanek je za vse rodovnikarje obvezen, pristop pa imajo tudi drugi funkcijonarji in člani, ki se za to zanimajo. Predava tajnik »Zveze" g. ing. Eiselt o ureditvi rodovniških kojig, zaključku poizkušna molže, vodstvu dnevnika mlade živine itd. Rodovnikarji se pač udeleže sestanka v mestu, kjer jim je najbližje. Potrebne tiskovine za leto 1933 dobijo na tem sestanku.
Pletarski tečaj. Kmetijska šola v Rakičanu priredi od 2. do 31. jan. t. 1. pletarski tečaj v Strukovcih. Pouk na tečaju bo trajal od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne in je brezplačen. Poučevalo se bo pletenje košar, ko-šov, jerbasov itd., torej vseh onih predmetov, ki so kmetovalcu v njegovem gospodarstvu neobhodno potrebni. Zanimanci, toda samo oni, ki nameravajo tečaj stalno obiskovati, naj se prijavijo pri upraviteijstvu osnovne šole v Strukovcih aH pa pri upravi kmetijske šole v Rakičanu.
Tržne cene
Biki kg od 2 dc 3-— Din. elice kg od 2 50-4 50 Din, teleta kg 5 do 6 — Din, krave kg od 1 do 2-3.50 Svinje kg 6 50—8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjetf-na kg. 10—14 Din, teletina kg. 6~I4 Din, moka pšenična ogg. kg. 3*50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3.25—3.50 Din, moka V. kg. 3,— Din, mok? ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 - 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 6-14 Din, sladkor kristalni kg. 15 — Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v te kočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 150.— Din, žito 1 q 120 — Din, koruza debela 1 q 165'— Din, koruza čequatine 1 q 130 — Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 90 -100 Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40—55 D, seno 1 q 60 -70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120 — Din, Nitrofoskal 1 q 148' Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18' Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67-— Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 6 — Din.
TON-KINO
Lastnik G. DITTR1CH
v Murski Soboti
SENCE CIRHUS9
Cirkuški tonfiim po Paulu Busz-hu in Fritzu Fslkensteinu.
Režija: Heinz Paui. Godba : Ernst Erlch Buder.
V glavni vlogi: Liane Haid, Os-car Marion, Trude Berliner in Roif von Goth. Predstave se vriijo:
v NEDELJO dne 1. januarja popoldne ob uri in zvečer ob '/29 uri.
RAZGLAS.
VELIKA OBČINA MURSKA SOBOTA da za ieto 1933 v zakup pobiranje občinske trošarine na vino, vinski m«št, pivo, žganje in likerje, sadjevec, esence, šumeče vino, in brezalkoholne pijače.
Ustna zvečevalna dražba se bo vršila pri občinskem uradu v soboto, dne 31. decembra 1932 cb 10, uri predpoldne,
Vsak ponudnik mora položiti pred dražbo vadij 10.000 Din" v gotovini, vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah ali garancijah.
Tozadevni dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled v občinski pisarni.
M. Sobota, dne 22. decembra 1932.
FINANČNI ODSEK.
Z 9 H 0 V D LETO!
POPUST OD 5°|o DO 20'
Za NOVO LETNO DARILO kupujte stvari, s katerimi imate tudi nadalje veselje. To so:
GRAMOFONI, RADIO APARATI, FOTOGRAFIČNI APARATI IN ŠIVALNI STROJI Novo uvedeni predmet: ŠPORTNE POTREBŠČINE.
Vse to po neverjetno nizki ceni samo pri
tt. ERNEST ŠTIVAN, Murska Sobota. Gramofonske plošče 30.- in «8.- Din. Samo do 31. decembra,
Vsem svojim odjemalcem in znancem želim SREČNO NOVO LETO.
OTVOMLI
smo novo prodajalnico v Dolnji Lendavi. Prodajalnica se nahaja v hiši gostilne Horvat v Glavni ulici.
POSETITE NilS!
Trpežni in najfinejši čevlji, škornji iz gumija, bakanči in prazniški čevlji. Obutev za deco.
Djlejte si naSn bogato zalogo 1
BATA
» t 5' « - I :Jf fc
rfilav l"
DOLNJA LENDAVA.
i
Srečno in veselo novo leto žele:
SIDONIJA NOVAK slaščičarna
MURSKA SOBOTA želi srečno novo leto svojim odjemalcem.
■■■■•aHBaaaaMaB
BENKO ŠTEFAN
krojač za civil in uniforme M. Sobota želi srečno novo leto vsem znancem.
GAŠPAR JOŽEF trg. z specerijo
MURSKA SOBOTA želi srečno novo leto svojim odjemalcem.
I
I 8
I
(M MUKI i M. SOBOTI
želi vsem svojim klijentom
prav srečno in veselo novo leto!
A
i s,
I •a
I
Srečno in veselo novo leto želita vsem odjemalcem in znancem
BRATA DITTRICH
MURSKA SOBOTA.
JOilP KIRALY
brivski in česalni salon za dame in gospode
Murska Sobota Lendavska c. 2. želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO ■amaaaiaaaHaiaMMB
Srečno novo leto želi vsem znancem
KAROL KUKEL, krojač
Murska Sobota	Cerkevna ulica
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
Janez Cvetič, tvornica perila
Murska Sobota.
i i
X
FUNKC1JONARJI
PREKMURSKE BANKE S
V MURSKI SOBOTI.
teljem želi srečno novo leto
BAC LUDVIK, hotelir
Murska Sobota.
I
n
Vsem svojim gostom in pnja-1 veSelo in srečno novo leto želi vsem
BENČEC FRANC
knjigarna in trgovina s papirjem MUSKA SOBOTA
želi srečno novo leto vsem odjemalcem.
odjemalcem, prijateljem in znancem
Cor Ana
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami MURSKA SOBOTA.
I I
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
želi
SREČNO NOVO LETO
Brata Brumen
Murska Sobota.
Vsem odjemalcem prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto želi
DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in optičar MURSKA SOBOTA.
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto
J pDT \A T železnina, gospodarske 4 * l\liVl L<. jn tehnične potrebščine
MURSKA SOBOTA.
GOLOB KAROL, trgovec •	Tešanovci.
želi srečno in veselo novo leto vsem svojim odjemalcem in znancem.
Vsem svojim odjemalcem, prijateljem
in znancem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi
B. ASCHER in SIN
MURSKA SOBOTA.
I
I
■
I
■l
I
Veselo in srečno novo leto želi
Kardoš Josip
trgovina z železnino Murska Sobota.
I 1
GOLOB LJUDEVIK, trgovec Moravci.
želi srečno in veselo novo leto vsem svojim odjemalcem in znancem.
Lekarna Mr. Fh. Dr. 1. Bolcs, M. Sobota j
želi vsem svojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO.
X
I
od 1. janurla se dobijo
..TIVflR
POUČIČ FRANC
izdelovanje masla Tešanovci
želi srečno in veselo novo leto vsem odjemalcem, prijateljem in znancem.
II oblehe p
JOŠKO BRUMEN, M. Sobota
želi
vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem SREČNO in VESELO NOVO LETO.
1 I
LENDAVSKA CESTA štev. 2.
B
UKOVA DRVA ZA KURJAVO
prima, suha, pohorska bukev. Stalno na zalogi po najnižji ceni pri
Jos. Nadai
MURSKA SOBOTA.
flisoha pritlična hiša
z kletjo, dobro vpeljana gostilna ob glavni cesti Dokležovje—Murska Sobota in z velikim sadovnjakom (2.200 m2) se proda ali se da takoj v najem. Informacije se dobijo pri 2
H A RI - Čakovec.
Vsem trgovcem v srezu Dolnja Lendava !
Podpisani sem prevzel mesto komisarja »Združenja trgovcev v Don ji Lendavi" (trgovski gremij). Ko to sporočam tovarišem trgovcem, jih vljudno prosim za vsestransko pomoč, da lahko z uspehom izvršim svojo nalogo.
Združenje trgovcev ima sedaj svojo pisarno v Glavni ulici v Dol. Lendavi v Kočijevi hiši nasproti davčne uprave. Uradne ure so vsako sredo in petek od 13. ure do 18. ure, a v četrtek od 10. do 12. ure. Vtem času lahko urede vsi člani združenja svoje zadeve v pisarni.
NEMETHY ŠTEFAN, komisar.
ICOCOC
as:
Srečno in veselo novo leto žele:
NEMECZ JANEZ
trgovina železa, strojev in radio aparatov MURSKA SOBOTA
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
SOČIČ FRANC, kavarnar
MURSKA SOBOTA, želi vsem svojim gostom srečno novo leto.
3C

HIRSCHL FERID
ravnatelj
X
KREDITNE BANKE D.|D. MURSKA SOBOTA.'
se:

Srečno novo leto
želi
vsem svojim prijateljem in znancem
JOSIP BENKO
narodni poslanec v MURSKI SOBOTI.
JONAŠ JANEZ
modna trgovina
Murska Sobota
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto.
EUGEN in ARNOLD HEIMER
trgovca v MURSKI SOBOTI
želita vsem svojim odjemalcem srečno novo leto.
A
Vsem svojim gostom in prijateljem želita
SREČNO NOVO LETO
ALOJZ in JOŽA
FAFLIK
kavarnar in restavrater
MURSKA SOBOTA
SREČNO
in
VESELO
NOVO LETO želi
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JOS. BENKO tovarna
MESNATIH IZDELKOV in HLADILNICA
MURSKA SOBOTA.
3QC
HAHN I7IDOR trg. s papirjem
11/AIiiN I^IUUIV ter PRF.KMITRSKA 1
fn ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI JV/I	Cnhnti U
ter PREKMURSKA TISKARNA in KNJIGOVEZNICA v	OUUUll jj
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto.	\ g DaaaDaaaaaaDaaaaaaaaaoaaaaaaiaaaaaaoaaaaDaaaaaaaaoaaaaaaaa|j
n	Q
Vsem svojim odjemalcem želijo jj FUNKCIjONARjl	* d srečno novo leto §
BRATA ŠIFTAR & HAHN I KREDITNE BANKE D. D. |
MURSKA SOBOTA.
v MURSKI SOBOTI.
aaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaooaaiaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaao
iD
BLAGO ZA BLAGO
BREZ PENEZ
BLAGO ZA BLAGO
vedno v veliki zalogi.
Za vso blago se vzeme tudi v za -menjeno vse vrste poljskih pridelkov, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir i. t. d.
VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPO-
Ucp linctp nnliprlplcbp mačinp sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijerje, Alfa kotle, vin- }{
UM Vr&ltf {JUIJBUBIMB HUIMUB ske preše, mline za grozdje, motorje, tnlatilnice itd. - Nadalje g
vse vrste umetnih gnojil kak: Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, g cement, mašinska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste specerijsko blago po najnižjih cenah jj
Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, sli sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po na I viSJi dnevni ceni a blago njemu zaračunam po najni2JI dnevni ceni, tako ima vsak interesent dvojni Hasek.
DARSKIH STROJEV SAMO PRI
ČEH FRANC« trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
Vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želim SREČNO in VESELO NOVO LETO.