Ljnbi ,,Tovarš!" Xaj ti povem, da mi prijatel Tugoslav na moje poslednje pismo ni ničesar odgovoril. Berž ko ne, si misli: ,,Ti in tvoji sveti pojte rakom žvižgat! Tvoje lepe besede mi ne zašijejo sterganih žepov in ne zboljšajo mojega ubogega stana. Čemu bi tedaj mlatil prazno slamo?" — Kaj takega mi sicer ne more očitati, ker uiu tega uiseoi obetal, teniuč prigovarjal spm inu le, da naj svoj imenitni stan Ijubi in spoštuje, da naj pomisli, da ni stana, ki bi mogel človeka izveličati na tera svetu , da naj človek zadovoljnosti in sreče isče v svojem sercu, in da naj spozna, da je ubog terpin na zemlji in vedno potrebuje božje pomoči. Bog pa svojo milost daje le tistim, ki je prosijo. Kakor čutim, se te resnice mojpga prijatla Tugoslavo niso kar riič prijele. XTajeninik je najemnik, kjer koli dela, — ia če učitelj ninia sprca do šole, zastonj se mu na ušesa trobi od imenitnpga ueiteljskega stana, o njegovili svetib dolžnostih i. t. d. Tak ima drugo niero, s ktero meri stanove. Le to bi še Tugoslava in njegove tovarše rad poprašal, če niso popred vedili, kakšni gradovi jih čakajo v učiteljskem stanu; — drugič pa bi mu še povedal, da kdor se že od oiladih nog ni navadil nositi Gospodov jarem, ga bode sladak jareoi še huje žulil od unega, ki se ga je zgodaj privadil. Sicer učitelj ni drugači, kakor so ijudje, ined kterimi se izredi; toda to je žalostno, da je vnemarnost do vere tako zeld prevzela stanove, ki se štejejo, da so izobraženi, — in učitelj, akoravno je bil v mladosti dobro podučen, pa ko pride pozneje med samopašne in lene tovarše, si ne upa pokazati, da je boljši od njih, in ker se Boga sraniuje, ga tudi Bog ne pozna in ga zapusča. Xi pa za duhovskim stanom stana, kteremu bi bilo bolj treba keršanske poterpežljivosti in ljubezni, kakor ravno učiteljskemu. Vse podučevanje v svetnih unietnostih pa ne stori človeka srečnega, ako je serce prazno, in olika brez keršanstva Ijudstvu bolj škoduje, kakor pa mu pomaga za pravo srečo. Tedaj dragi moj Tugoslav, če kterikrat bereš ,,Tovarševe" liste in morda dobiš v roke pričujoče pismo, prosiui te , ne bodi hud, da še kaj o tpm spregovorim, in da ti svetujem, akoravno uie nisi naprosil. Z Bogom! Svetoslav. Pod Grintovcem na Zelenem polji ...