Wv	11	^^fli	1	m	W 1
vMH^	I i	M	w ■	^uAMt
^^ Hi Wat ilmihhg wmmMmm 1» I I	^^^^	Iwwd tltfM fan A Vfdt ^^
,—.—---Sf^*^ ■	.	•	r ■ ■ ■
Italijanska morilska organizacija v Cleveland!! ima bi umore na vesti
#Pb precej dolgem ,počitku jie laška črna roka, organizacija 'krvnih maščemkev in morilcev, zopet pričela delovati v Clevelandu. Na en sam dan, t. j. v sredo so ibili umorjeni trtfie Italijani. V sredo zvečer st/a IbBa umorjena Joseph Lo>-aigino, 35 let star in Joseph ^Patina, 57 let star, lastnik mesnice na 2501 Woodland arve., zjutraj pa je bil umorjen Philip Lastevo, 30 krt star, na 2509 Woodfland ave. Plrva /cfva sba bila ustreljena kmalu po 7 uri zvečer y sredo, zadnji pa je bil umorjen okoli pcflJne istega dne. Policija jie aretirala Samuela Arneno, 2526 E. 39th St., lastnika neike brivni-ce. Njjlega se idfolii da je umoril ILasteva. Kmalu po 7. uri sredto zvečer je stdpil neki moški v mesnico Locigna in ga Spregovoril",da je stopil ven.Ko je ibiil lastnik zunaj, je stopil neki drugi moški v mesnico, ki je pričeli streljati na Pati-(ma> ki je ostal v mesnici, dto-čim je prvi moški ustrelil Locigna, katerega je zvabit'na cesto. Oba napadena sta bila nemudoma mrtva. INjjliju trtap-la so prepeljali v mrtvašnico. ■Morilci so pobegnili. Na lice mesta je prišlo ret detektivov. Pronašli so, da je žena Arnona,aretiranega brivca sestra umrjenega Locigna. Pozno v noči je ipolicija prijeila dva sumljiva Italijana. Vsi trije umori s<> »delo "La Mano Nera", lajšike morilske onganizacije.
—tlzvanredno nevatnega nemškega špijona je vjela tajna policija v sredo v Clevelandu. Imenuje se W H helm Werner. I zalajal se je za navadnega dtlavca in ker je nemški državUjtan in ni imd permita da se približa javnim poslujem, ga je policija aretirala. Tu se je dognalo, da je Werner izurjen nemški inženir, ki je čakal iprve prilike, da 'more pobegniti v iNemčijo in izdati nemškemu generalnemu štabu skrivnosti o ameriških zrakoplovih. V njlego-vem stanovanju so našAi 27 modelov ameriški/h zrakoplovov. Narfeti (zrakoplova so 'bili izdelani v .najmanjših detajlih. Zvezini agent je označil Wer-nerja kot "an exceptionally icj&ngerous enemy."
v—J z uraida (Slovenske Narodne Zveze se naznanja :Od-b6r |S. N. Z. za Cleveland, Ohio, ki vodi začasno osrednji odbor 'S. N. Z. je sklenil na svc(j!i seji dne 5. marca, 1916, da se vrši Prvi Vseslovenski Zbor dne 14. in 15. aprila 1918 v veliki Knausovi dvorjani na St. Glair ave. in 62. cesta, Cleveflanc^ Ohio. (Program, vajbil'a in drugo bo vse ob pravem času priobčeno v listilh.	1
—Pblicija je prijela Frank J. Goldsolla, bivšega Cleve-latndčaira, ki je ob dolžen, da je ostieparil francosko vlado za milijone dolarjev ipri vojnih naročilih. Goldsoll (je bil rojen v Clevelandu od rusko-židov-skilh starišev, pozneje je šel v Francijo, kjer je dbbšl državljanstvo, in ko je ztoruhni-la vojnai, je služil kot šofer pri ištabu, nakar jie bil opro-ščen vojaške službe. Poslan v Amerilko, da kujpuje vojne avtomobile, je zaslužil milijone ipri raznih posredovanjih. Ameriška vlada ga bo izročila francoski vladi, da ga kaznu-je.
—Sorodniki Charles Joyce-a, ki je bil ustreljen od Efoner Hupipa, ker je zapeljal Hup-povo ženo, bodejo tožili Huppa na $50.000 ali $100.000 odškodnine. Hupp se nahaja se-■
h -,,
[daj v sodlnji obravnavi, in brez ozira, alli bo oproščen afli obsojen, ga bodejo sorodniki u-streljenega Joyce-a tožili za odškodnino. Sorotdtatki trdijo da je Ibil ustreljeni Charles Joyce, zapeljivec Huprpove žene, edina njih podpora.
>-fMestna gffediališča, ki u-prizarjajo predstave- pqpdMne, bodejo odslej napre|j začela s predstavami ob 2.. (popolne namesto ob 2.15.
—Mestria vlaidla v Clevelandu se bo začela sistematično boriti proti spolnim boleznim in uživanju narkotičnih lekov. Zdravstveni načelnik mesta Cleveland, E>r. Bishop, se je izjavi, da spolne bolezni v Clevelandu tiničujejo mnogo živinske sik moških in žensk. Mesto nima mojbenrli zavodov niti denarja, da bi se uspešno borilo (proti temu. Namerava se izdati za $100. 000 txxndov, da se ustanovi poseben oddlelek bolnišnice, kjjer se bodejo zdravile spolne bolezni, ki so prava kuga za napredek naroda.
—Elmer Hupp, ki je umoril Ohajrles Jbycel-a, zaipdfcjivca svoje žene, je ibil spoznan od porotnikov nekriviim in .je bil odi sodlnika nemudoma , oproščen. Porotniki so se umaknili k posvetovanju ob pol petih v č&trtek popoldne in neiko-<liko minut' predel 8. uro so se vrniflli in naznanili, da smatrajo Huppa nekrivim umora*-Porotniki so dvakrat glasova* li. Pki prvem glasovanju jih je btfo 9 za opfostitev, trije za kazen, pri drugem glasovanju pa so se zjedinili in enoglasno oprostili Huppa. Velika večina porotnikov so bili idelavci. Bil je dramatičen prizor na sodniji, ko so se porotniki vrnili iz posvetovalne sobe. Formam porotnikov, Robert Walker je oddal zapečateno razsodbo. Sodni clerk ■Sykes prične citati. Ko spregovori besede "ga spoznamo mekrivim umora", tedaj se o»-glasi silen krik <p» dvoranj. Hupp in njegiQfva 13 letna .lvčterka -»ta. zakričala od veselja- Dolg objem je sledil •med očetom m (hčerjo. Potem je pa šlo diekle k vsakemu porotniku posebej in se mu zahvalilo. tSodnik Kennediv se je -zaftvolMl porotnikom za dobro razsodbo. Zagovornik David (je konJčal svoj govor, p redno so se porotniki umaknili ik (posvetovanju, sleJdeče :"Ta mož, ki je tukaj -pred vami, obtožen umora, je trpel tri leta peklo nia te§ zdmiji. In naredil je, fear bi vsak izmed nas, in kar delajo možje že zadnjih 6000 let, odkar obstoji svet. Tdkom štiridesetih let svojega življenja se nikdar ni -pregrešil proti postavim, in v trenotku iko je videl, kako mu zapeljjfivec krade ižieno, je storil konec temu- Vi porotniki sami bi storili isto. Kaj bi se mi brigali za vlado in postave, če bi vsak ime* pravico sramotiti svetišče naših domov? V božjih (postavah se pravi: •Ne želi svojega bližnjega žene, ne nečistuj? Pagletjte tu njegovo hčerko, kako dlnhti in se trese iza življenj svojega očeta, katerega tako gorfko ljubi! Ali bodete vzeli njej očeta in rednlkiai, srce in pamet vam pravita, <fa to ni mogoče!" Elmer Hupp bo sedaj tožil ženo na ločitev zakona, žena Huppa je vsa potrta m skuša se poravnati z možem.
—In zopet se tfe vrnila zima. Sneg je za palec debelo pokril zemljo.
Japonci proti Rusom ai proti Nemcem?
»	'	s	Mir _'_
Japonska dela težave.
Washington, 7. marca.Vče-raj se je šele zvedtelo, da se prddsedfnik Wilson pelaa že tri imeseee z vprašanjem japonske intervencije. Preiflsedn'k Wilson ije skoro mnenja, dta neke gotove skrivne sile d*e-lu(jejb na to, da se Rusija z veže z Neimci, in da bo Japonska maditega posegla po Sibiriji.
Amerika proti Japonski.
Odtedaj, ko se je pdkaza'lo, da ruska armada ni več zmožna za boj, in teo se ijie vedelo, da bo Rusija podpisala mir z Nemci, je biba japonska armada pripravljena, da rua- ' stopi v, Sibiriji. Toda ameriški vladi ni n'jub japonski nastop in bo skušala jajponsko agita- ' cijo ustaviti.
Kaj misli predsednik Wilson.
Predsednik Wil>son je skrbno preštudira/l ves položaj s tremi aH 'štirimi svojimi tajnimi svetovalci. Prišel je do prepričanja, da nastop Japow-ske v Sibiriji bi silovito zmešal svetovne pojjrne. Logično so Zjed. države zaveznik Japonske, toda "če Japonska stegne svojje rolkie po iSibiriji, Jii bilo to v direktnem na-! snrotjjlu s cilji in nameni ra-! di katerih so se pedale Zjed-•f^ržave .v vojno. Ali bo Amerika protestirala? i
V slučaju, da Japor-ska vr-. že svojjo armado v Sibirijo, (najbrž je japonska armada tže v iSilfTiriji) tedaj bodejo Zjed itn jenie države svečano protestirale proti temu japonskemu! (početju. Toda čte bo, Japonska ignorirala tak pro-test, toda Zjedintjene države nikakor niso v stanu prisiliti Japonsko k pokorščini. Ameriška viadla jie tže naznani-, la jaiponski vladi, in sicer v prijatznih besedah, da ameri-šlka vlada nikakor ni zadovoljna z japonskimi pripravami i napram Rusom. Toda Japonska nadaljuje s pripravami, j ___
Nemci ubijajo ruske
zene in dekleta.
- i
Petrograid, 7. marca. (Nemci so v Jurijevu obesili nad 200 ruskih državljanov, kot se porolčla sem iz Estonije. Mnogo žensk in otrok so pometali v vodo. Ruski zunanji minister Trotzky je .pioslal Nemcem sporooilb, dia bo dal obesiti 160 nemško-estonskih baronov, katene imiajo Rusi aretirane, če Nemci ne odnehajo s svetimi grpzovitostmi napram Rusom.
Boljševiki v Petrograicfiu so zvohali zaroto "dijakov in častnikov, da se odpravi vlada boljševikov. Šest -vojakov je bilo ustreljenih.
Kljub poidlpisanemu miru pa ruska vlada odpošilja iz Pet-rofgrajdta vse bod(j <Kragooene stvari.Zunanji urad rusike vla-da se je preselila v LVHžnji Novgorod, 375 milj vzhodno od Mbsikve. Ženske, starci, boflniki ise neprestano selijo iz petrograd'a.
Čete boljševikov se še vedno borj(jb z Ukrajinci, kljub mirovni pogodbi. Čete boljševikov so porazile ukrajinske č*ete pri Konotopu. ' Vrhovni poveiginik ruske armadi/ zastavonoših Krylen-ko, je »postal nemškemu poveljniku armade vprašanje, zakaj Nemci še neprestano prodirajo v v Rusijo kljub čustvu, da je sklenjen mir; Rusi grozij]o s psoti-odredbami, če Nemci ne končajo bojev. Zajedno se naznlanjla, 4 da je glavno mesto Rusije, sedaj Moskva.
permit!
Published and distributed under permit Ne. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file et the Pott Office ef Cleveland, Ohio.	t
By order ef the President, A.S. Burleson, Postmaster General
Japonci razdeljeni v tnišljenju
Waishington, 7. marca. Japonci sami niso vsi enega mišljenja gilaclle (jlapontke intervencije v Sibiriji. Velik del up^j-ivnega trgoviskeg^. časopisja, ki je v rokalh' japonske finance, odlsvetu(je vladi, da bi intervenirala v Sibiriji, toda narodno časopisjjie | pozivlje vlado naj japonske i|ete čimprej zasedejo važne točke v Sibiriji.
Nemška-japonski | jfcveza ? • iPoJtyradni nemšiki časopis 'wKoelnische Zeitungr; pravi: "Iizigovor Jiapnske, ki f>ravi, da se hoče Japonska ifrvarovati napram upljivu Nemcev v Rusijji je popolnoma) smešen. Politični dogodJki botiejo prisilili Rusijo in Nentcijo, da sklenete pogodbo proti Japonski, ali pa nastane fcporazum med Japonsko in Nemčijo. Japonska intervencija v Aziji pomeni, da se bo »premeni! ves svetovni poloižaj, toda sprememba položaja ' nikakor IU> v- Uo^h.fimtdJiHiiii za-vernikom."
Kakšen je položaj v resnici.
Washington, 7. marca. Zgodovina Japonske dokiaauje, da česar se Japonska primie, drži. Tekom ruskoMjapanske vojjine so japonske armadle zasedle Korejo in Mandžurijo. •Koreja je dane^ v japonski oblasti in Mandžtfrija čuti nad sidboj oblast Japoncev. Ravno tako s Sibirijo. Če Japonska zasede ta ali oni (del Sibirije, »pomeni to, da bo Jaipon-ska olbdržalla zaisedene kraje. Ves položaj je poln dmamita. Če zavezniki naretdijo eno di-plomatično napako v obravnavah z Japonci, se Rusija pridruži Nemcem. In čie Ru-sfya naredi drugo napako, tedaj se Japonska zveže z Nemci proti Rusom.
20.000 Kitajcev v Rusiji.
Peking, 7. marca. Minister-istvo je fdloPočilo, da odpošlje 20000 vojaflcov z japonsko ekspediefto v /Sibirijo. Potrebno municijo preskrbi Jatpon-ska.
Avstrijec s strupi prijet.
New Yforfc, 7. marca. Detektivi so napadli včeraj sobo Theodora Erdos, nekega Avstrijca, kemista v Bellevue bolnišnici. Pri njem so našli vdč! steklenic, napolnjenih z bolezenskimi bacili. Ko so
Er-
dosa zaslišali,je priznal dla ima v stek3enici bacile difterije, škrlatice in drugih nevarnih boieteni. Erdos je Avstrijec in kot tak nima pravice imeti o-pravka s kemiikaliglami Bil je nemudoma interim ran.
Nemec ki ima orožarno.
New York, 7. marca. Oblasti so v Haverstraw, blizu New Yorka, prijele John Shu-berta, Nemca, pri katerem so našli dvajset revoiverjev, <We-set pušk, tri strojne puške in 10.000 nabojev.
Spi j on na morju.
Baltimore, 7. marca, Edward Otis, paznik na nekem ameriškem transportu je bil danes aretirani, kakor hitro je parniik, na 'katerem je bil vslužben, prišel v pristanišče.
Telkom vožn(jie v onem delu morja, kijer (je največja sub-marinska nevarnost, so ga dobili pri poskusu, dfa uniči krmilo tadije, da ne Ibi mogla pobegniti napadu submarine, Otis je Nemec in je pri vstopu v ameriško trgovsko mornarico se izjavil, da je ameriški KJržavUjtan.
■ 1.....111 L 1 ■ ....... "
—Iz Francije se je oglasil Anton Lušin, sin g. Antona Lušina v Olevdamlu, 6128 St. Clair ave. M(tadi Lušin (je v vojini slu^()i <p|ri motornem transportu v Franciji, in je prvi Slovenec iz Cleivelanda, ki je po kratkem, train i nanju v Camjp Sherman bil poslan v Francijo. Piše, da se nahaja v jako 'dobrem zdravju in pozdravna vse svoje prijatelje in znance.
—Več slovenskih in hrvatskih prostovoljcev nam je poslalo te <lmi pisma in <topisni-ce, datirane v iBizerti, Afrika. Vsi naznanjajo, da So prestavljeni na solunsko fronto. Stari znanec Blaž Logar pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu. To so oni prostovoljci, tki so lansko leto 15. julija odpotovali iz iClevelan-da.
Lenine prodaja Rusijo Remcem.
t
John Redmond mrtev.
Uondon, 7, marca. Včeraj je umrl v starosti 75 let John
Redmond, glasoviti irski na-rodmi vodjja. Vsa Irska žaluje za njim.
Washington, 7. mancai Da skuša 'Lenine prodati revolu-cijanrnio Rusijo v roke nemškemu kajzerjiu, o tem je bila ameriška vflada tajno, toda popolnoma verojetno sporočilo. Lenine je načelnik vladne 'boljševikov. Istia brzojavka pravi, da skuša Lenine vzbuditi ruski čut napram "militarizmu zavezni(k)av.'[Brzojav-| ka, katero je pravkar dobila ameriška vlada, se gitasi: Lenine si močno prizadeva, da se v Rusiji ine pojavi kaka agitacija napram nemšikemu militarizmu, anup»ak agitacija se nadafljulje proti militarizmu onlhl držav, ki so v vojni z Nerrdeijo. Lenine si posebno prizadeva, da ruska vlada sle-lidli vsem doHočbam sklenjene-|ga miru med Nemci in Rusi.
Ameriška vlada vidi secliaj v ! Leninu moža, ki hoče izdati lilevolulcijonaTtno Rusijo.Trotz1-ky, uiunajni minister Rusije, je bolj ipošten in hoče revolucijo ohraniti v <&sti. Ves dosedanji nastop Lenina kaže, da pryema Nemce le z rokavicami. To nam razlaga mnogo stvari tekom -zadnjih treh mesecev, ki so bile diosedaj \Jplllomatom nepojmljive.
Vlada boljše-viiikov (je razdeljena- iMnogo odličnih članov eksekutivnega odbora koncila vojakov in deJavcev se ne strinja z Leninom. In 6e pridte na dan, da je večina, ruskega naroda iMftti miru z nemškim miHtarizJpm, tedaj mora Lenine iti- Leninov nastop napram "militarizmu zaveznikov" dfela položaj zaveznikov ■z Japonci skrajno težaven. Japonska ekspcldlicija v Sibirijo bi bila meč v rokah Lenina,, vodla na njegov mlin. Japonska intervencija bi * dala Ijeninu priliko, da zbere Ruse za svoj pro-germanski program. Mnogo stotisoč Rusov bi v tem slučaju stopilo v nemško armado.
M0.000 novincev bo poklicanih v armado
Washington, 7. marca. — Provost maršal general Crow-dor rtajznamja, da bo tekom* tega leta poklicanih 800.000 moških v vojmo s/luižbo ameriške armade. Kakfhi 100.000 jih bo vpoklicanih še pred 1. aprilom, in ti spadajo še v prvo organizacijo armade, ostalih 700.000!, ki bodejo iklicani po prvem aprilu, pa bo sjpadalo v drugo organizacijo armade-Ameriška armada bo štela po tem vpoklicu skoro 3.000.000 mož. Koliko mož ' pokličejo iz vsake države, je odvisno od tega, koliko mož je vsaka posamezna država že prispevala za vojno, število vpoklicanih novincev ni odvisno od števi-
la registriranih oseb v dbtični državi, ampak od števHa, koliko novincev je dotična država že prispevala.
Kdaj pričnejo klicati prvo moštvo move 800.000 mož močne armade, še ni gotovo, le toliko se naznanja, da bodejo jultfja. meseca prvi tisoči že v taboriščih. Posamezne divizije vojakov odpotujejo skoro vsak mesec v Evropo, in ker je ameriška armlafcHa tže v aktivni službi »nn fronti, je na vsak način potrebno, da se divizije stpopolnuje(jo do pol-[ ne moči, ker je vsak dan nekaj ubitih in ranjenih na aktivni fronti.
- Krasne besede Ivana Hribarja Slovencem
1
Bivši župan ljubljanske občine, Ivan Hribar je napisal v zagrebškem "Glasilu Slovencev, Hrvatov in Srlbov" zanimiv članek, iz katerega posnemamo po "Edinosti" z dne IU„ j an. stfedeča mesta:
"Pred našimi očmi se razvija žalostna tragedija človeštva. A ne razvija se v smeri, ki so tjio zalčrtali tirani. Vsakemu je jasno, ki ni slep, da se nade začetnikov te vojne ne ibacllejo spodnile. (Nekaj
besed za/plenjeinih.) . .........
se (prikazuje iznadl vse grozote krvavega priizora — solnce svobode. Res je, to solnce je še pokrito s tanko tančico, a tudi to bo pretrgal sve/ži duh naše nezlomljive volje.
To voljo moramo imeti, če haoemo, dai bodemo vredni sedanjih velikih časov. Izgleda kaikor dh je prišel čas obče propasti in podrtije. Zato se zdi, dia je nelogično, da pri-•3akujemo od vseh teh grozot novo iživljenjjje, nov svetovni red.
Vendar je tako. Tirani (nekaj vrst zaplenjenih) .......
uvkfevajo to prav dobro. Ako je bilo Idlosedaj mnogo tepta-nih, jih ,po vojni ne bo in ne
sme biti. To je zahteva morjia preflite 'krvi____ Sila demokratske misli zahtevaj v prvi vrsti: Naj narod odločuje o svoji lastni usodi...
Ponosen sem^ da je slovenski del našega naroda pokazal v teN časih svojo zrelost. Kaikor grom je pretreslo vse duhove od Mure pa do Jadrana in od Svete Gospe koroške pa do Kolpe: svoboda in samood-ločevanje! To jie misel, za katero bije vsiaiko slovensko srce pod kmetsko srajco in pod gosposko suknjo!
Bratje Hrvati! Za vami in istojezičnimi Igrati Srbi hrepene naša srca - Prihajamo k vam z zahtevo, da bo val Zagreb naš, naša Ljubljana vaša in da se oboji zedinimo v kolo z brati Srb>. Vsi enega duha pričakujmo božanstvo Svobatfe, ki nam jo bo posla^ la bodočnost, kjer bodemo sami gosipodarji. Takrat bo doba cvetja, blagostanja in sre-•ae... Tedlaj bomo vsi v lastni koči, vsi svobodni državljani, vsi enaki in polnopravni. Ni je sile, ki ibi se mogla ustavfflaiti tej zahtevi. Z iivo vero na složno delo! Taka vera ustvarja čmetesa!"
Trotzky upa na podporo Amerike.
Pe/trograd, 5. marca. Vodi-tellji boljševikov so pripravljeni umakniti se tja d)o Urala, naije kaikor podati se Nemcem. Tako se je izjavil Leon Trotzky napram poročevalcem a-meriškega čiasofpisja.
Ameriški časnikarji so vprašali Trotzkya, kakšne garancije more dfyti vlada boljševikov Ameriki, da blago poslano iz Amerike ne bo pri»lo v nemške roke. Trotzky se je iztfkvil, cfla če pride ruska vlada v nemške (?) roke, boljševiki ne morejo garantirati ameri«ikega (blaga, toda vlaidla
j« že sedaj odredila, da se odstranijo vse zaloge iz Petro-grada. NadaJje so Trotzkya vprašaji, oe je mogdce, da se bodejo Zjed. idlržave in Rusija skupafjl borile proti nemškemu tiranstvu? Trotzky je odgovoril : ''•Amerika in Rusija imate mofgoGte različne načrte, toda če imamo skupne poštarje na isti poti, potem je jasno, da lahko potujemo skupno in vsaikdo ima pravko stopiti z voza, kadar mu drago." Trotzky se je izjavil, da dokler se ne pojavi revolucija v Nemčiji, da borftete Rusija in Amerika skujpno delovali.
; Amerikanci imajo 8 mOj fronte v Franciji^
iWlashington, 7. marca Ameriška armadfcu ima zasedeno 8 milj dolgo fronto v Franciji. Ta fronta se raztegne v najkrajšem čaisu. Tri ameriške divizije imjo to fronto zasedeno. Za vsako divizijo na fronti je pet divizij v rezervi. Iz tega Ibi se sklepalo, da je osemnajst divizij ameriške armadle na fronti ali malo manj kot 400.000 mož.
Laško uradno poroJ&ilo naznanja, da «0 se Nemci in Avstrijci na i laški fronti pričeli zopet gibati. Tekom feb-ruarija meseca so Nemci silovito utrdili svoje postojanke. Dolge kolone nemških čet se pomikajo proti Vafoflastico, Liagarima in Guidicaria doli-
nan>, in zadaj za fron*D se nabira artilerija, prenesena iz ruske fronte. Avstrija ima najboljše vojaške voditelje na laški fronti. Vrhovni poveljnik Avstrijcev je genieral Koe-voss, ki uživa zaupanje generalen Hindenburga.
London, 7. marca. General Maurice, dtinektor angleških vojnih operacij, se je izjavil, da Nemci še vedino dovaiajo nove divizije na zajpadno bojišče. Nemci imajo sedaj na zajpadni fronti šestnajst divizij veG kakor zavezniki, toda njih število vojaštva ni večje, ker štejejo zavezniške divizije I več moštva kot nemške. Nemci so sedlaj tako pripravljeni na zalpadlgm gojišču, <ta lah- | ko napacftctf kadar ho6ej*>.
CLEVELANDSK A AMERIKA
• MAJA V PGNDELJKK, 8RED0 IN PETEK.
NAROČNIN At
JLmJknuriKo - JJ.OOl&a Clexfd.po poJtlif4.00 Mm Mtfrtipf - ^f.OO I Vos am* sna Ite<OilK<* -
LOUIS J. PIRC. Editor. gglpl MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
M fe tt* Sivwaas in Ike Gtj #f Qevdanl aid dsenkre. Ifcrtlt^pfci+iKjKJt Aaerica iaspiritForeigBialanguageeuly
" BgJŽk- - —----~	»' "" office mt Cltvlond,
Qkk mXnikAci 9f March 3rd. 1879? ,
No. 27. Pri. March 8th, 1918.
ZDRUŽENI ZA NARODNO SVOBODO.
I	■	1 _
Kot vam je vsem mano, prihaja habsburška avstrijska cesar-, ska rodbina iz Švice. Rudolf Habsburški, ustanovitelj avstrij ske (oziroma nemške) rodbine, je bil prej grajščak v Švici in poznan roparski nemški vitez. Ko je zasedel avstrijski, oziroma nemški prestol, so on in njegovi nasledniki skušali poko riti Švicarje. Leopold, avstrijski vojvoda, je šel leta 1365 z velikim odelkom nemških vitezev nad uporne Švicarje, toda Švicarji, dasi manjši po številu, so avstrijsko armado pri Sem-pachu tako porazili, da se avstrijski cesarji nikdar več niso drznili stopiti na švicarska tla. Tu 2°pet vidimo, kaj premor« narod, ki je edin. Ni je sile, ki bi ga mogla ugonobiti.
V našem časopsju se je že večkrat razpravljalo, če je ameriški vladi znan nqš narod in če je ameriška vlada voljna podpirati naše gibanje za svobodo. Gotovo slovensko časopisje je izvajalo iz nejj^terih govorov predsednika Wilsona, kot da ibi predseidmik Wilson ne zahteval odcepitve jugoslovanskih narodov od Avstrije ampak prepušča Jugoslovane lastni usodi. Toda to ni resnica. Jugoslovani nimajo nikjer boljšega prijatelja kot je predsednik Wilson. Da pa smo pri ameriški vladi poznani in da vlada tudi ve kaj so naše želje in zahteve po tej vojni, se pa imamo zopet zahvaliti Jugoslovanskemu odboru, ki je uporabil vsako priliko, da nas je ipredstavil Ameriki in razložil naš« upravičene zahteve. Velika zapreka pa, da se Wilson ni jasneje izrazi! 0 naši bodočnosti je to, ker tudi ameriška vlada ve, da smo medseboj ne-edini in namesto da fci delovali za skupno svdbodno bodočnost, delujemo z jeziki v ^ f*reprrih in z dopisi v časopisih v našo sramoto in poraz.Nobena druga vlada nam ne (bo (pomagala, če si sami najprvo ne pomagamo s tem, da se zjedinimo in zjedihjeni skupno predložimo naš« zalhteve. Narod, ki je ,sam medseiboj razdeljen, nima pričakovati nobene podpore od zunaj. Tako bo naša nesloga in mediselbotjina gonja povzročila komiečno, d a ibodemo pozabljeni iti ostali na cedilu .
Predsedinik Wilson je pred časom odposlal na Balkan kapitana Gordon-Gordon Smith, da proučuje tamo&nje razmere in poroča predsedniku Wilsonu o svojem uspdhw. Kajpitan Smith se je vrnil v Waialhington sin oddal ipredsedniku svoje sporočilo. Jako je bil začuden, ker je nekatero časopisje napačno tolmačilo predsednikove (besede iglede bodočnosti Jugoslovanov. Kapitan Smith se je poluradno v imenu predsednika Wilsona izjavil: "Prepričan sem; da je nekatero časopisje predsednikove besede popolnoma napačno tolmačilo. (Brez vsakega dvoma je, da mali narodi, živeči pod tujim jarmom, nimajo na svetu (boljšega iprijatelja kot je predsednik Wilson. Nilhče bolje me ve kot on, kaj so opravičene zahteve zatiranih narodov. Brez vprašanja je, da bi (Wilson pustil Avstriji, da bi v bodoče gospodovala narodom, katere je dosedaj zatirala. Wilson hoče to: Da se Cehi, Poljaki, Jugoslovani Orgnizirajo in predložijo svoje zahteve za odcepitev od Avstrije To pri-zdevanje malih narodov za svobodo, bo našlo največjo in popolno podporo od strani predsednika Wilsona. Kdor predsed^ nikove besetde drugače tolmači, izkorišča (besede v profit du-i naj ske vlade. Dunajska vlaxla bo skušala Slovane prepričati (in preslepila jih je že neštetokrat), da se Zjedinjene države ne zmenijo za njih usodo in da bodejo tudi v bodočnosti prepuščeni Avstriji* Raidiitega j«e (bilo potrebno, da se avtoritetno zavrnejo vsa sumnačenja, ki so nastala radi predsednikovega govora."
Jz teh ibesed jasno vidimo, da je ameriška vlada pripravljena do skrajnosti pomagati Jugoslovanom, da dobijo svobodno bodočnost. Edino kar zahteva ameriška javnost je, da smo jedini v svojih zahtevah. To edinstvo se mora izražati v sledečem: Da vsi skupaj zahtevamo, da se odcepimo od Avstrije, dosekfanjje gospodarice Jugoslovanov. To je edina pot, NLda bo priznana naša borba za svcfbodo. Vsako kričanje in t zafhteva po republiki bo našla povsod gluha ušesa, kakor tudi r vsako separatistično dek>vanje. Delovanje za republiko more priti do pna/wga pomena šele tedaj, kadar imamo državo, katero spremenimo v rerpdbliko. Dokler pa nimamo države, moli ra biti ves naš boj koncentriran v tem, da neprestano, z vseli:. mi srejdistvi, 'ki so nam na razpolago, zahtevamo, prvič, da . se Slovenci, Hrvatje in Srbi zjedinijo in drugič da' od zavezni-Č loov zahtevajo odcepitev od Avstrije. Kakor hitro tse to zgodi, Kimamo svojo državo, in tedaj pa narod lahko spregovori be-Hkfido kako se bo vlaidala ta država, ki je biLa ipriiborjena s skupnimi delom vsega troimenega jugoslovanskega naroda- Nit1 najmanje ni misliti, da bi kak narod na svetu, po skušnjah te krvave k» svetovne vojske,- trpel ali dopustil, da bi mu vladala tiranska, absolutna vlada. Za to so časi minuli. Vlada, ki v bodočnosti ne (bo narodna, ne bo demokratična, ne bo delavska, ne bo imela nobenega obstanka. Svet se je danes že tQliko naučil, da je spoznal, da mora narod sam vselej imeti popolno oblast nad svojo .vlado, da mora on sam misliti, ne pa vlada za njega. Nobena vlada se po tej vojni ne bo mogla obdržati, ki bi najmanj nasprotovala ljudskim zahtevam.
USPEH DOSEDAlNJIH NAŠIH BOJEV.
če se ozremo nazaj, odkar se je začela evropska vojna (pa do dames in preračunamo rezultat našega bo^a za svobodo, tedaj moramo priznati, da je malenkosten. Krivda temu je, ker nismo delovali sistematično, kar kaie zopet, da še nismo zreli za velike stvari. Drugič smo needini, nezaupni med ipeboj, malenkostni. Če že prej, ko je deloval le Jugoslovanski Odbor potom Slov. Lige med (Slovenci, nismo imeli nobenega uspeha, ali vsaj malenkosten, je sedaj Še toliko slaibše, ker je narod med. seboj razcepljen, odkar je ustanovljeno Republikansko 'Združenje. Dočim se je iprej delovnje Jugoslovanskega Odbora napadalo neorganizirano, se >ga sedaj organizirano napada. Komu to koristi? Narodu? Ali smo se radi t«h prepirov kaj približali svojemu cilju? Ali more Rejpnibličansko
II	Združenje pokazati le eno samo vrsto odobritve od strani ka-
1 terekolt vlade, posebno ameriške, da vlada odobrava njih na- j , ?top ? Dosedaj je Republikansko Združenje izdalo en cirkular
na štirih straneh, v angleškem jeziku in to je ves uspeh. Ta
: cinkular je bil sicer izvrstno urejen in spisan, toda vse to, kar
je bilo v njem, je Jugoslovanski Odbor it pred leti, takoj po 1 začetku vojne, spisal in razširil v javnosti, ne samo v angle-• škem jeziku, ampak tudi v ruskem, hrvatskem, srbskem, francoskem, laškem in španskem, mnogo obširneje, temeljiteje vos naše zahteve, ki se osredotočijo v tem: Proč od Avstrije v svobodno Jugoslavijo. Noše zahteve po svobodi so bile predlo-žene v angleškem iti francoskem parlamentu, predložene so ameriški vladi uradno in na pravilen način. Zatorej je dupli-. cirano delovanje od strani S. R. Z. le potrata časa in v škodo skupne stvari. Omenimo pa tudi, da Jugoslovanski Odbor, ki šteje med seboj može, katerim je bilo podeljeno zastopstvo od naroda samega, nikakor ne nasprotujejo principijelno, ide bi bila bodoča Jugoslavija republika. Jugoslovanski Odbor trdi, da je bodoča vlada odvisna od naroda samega^ Krfska /deklaracija veže Jugoslovanski Odbor in srbsko vjado, kajti deklaracija se je morala na vsak način narediti z obstoječo vlado, ki je v tem slučaju kraljevina Sribska. Vsaka druga po-godlba ibi ibila brez pomema, brez upljiva v javnosti. Gotovo pa je, ida ima celokupen jugoslovanski narod pravico to zavreči, kadar preneha vojna in nastanejo zopet redne razmere. In kadar J>o narod govoril, bodemo vsi poslušali.
Uspeh naše ibonbe je ničen. Vzrok, ker nismo edini. Ne-edinost, medsebojna mržnja je pokazala strašne, sadove v Rusiji. Rusija se je otresla carjevega trinostva, zaddbila je svobodo, toda svoboda je tako hitno odšla kakor je prišla. Rusija je danes večja sirota kot kdaj prej. Ker se Rusi med seboj ne razumejo, ker vsaka stranka preveč zahteva, ker ni spora>-zuma med lastnim narodom, je Nemec to izrabil, naropal tisoče milj ruskega ozemlja in »i ga prilastila. K a ji pomaga danes Rusiji, da šteje 180.000.000 prebivalcev, da 'ima neizmerne pokrajine? Nič, Nemec lalhko koraka v Petrograd kadar hoče, n vzame še ono, kar je ostalo. Zakaj ? Zato ker ruski narod ni edin. Ker se medsebojno prepira. In isto preti nam, če se ne zjedinimo-
KAJ MORAMO NAJPRVO SPOZNATI. ;
Prej alt slej moramo vsi skupaj priti do prepričanja, da je ( Nemec naš ne samo politični ampaik tudi kulturni in gospodarski sovražnik, ki ne pazn-a ndbenega pardona. To se je si- < a j no dokazalo sedaj, ko je nemška vlada poslala svoje vo-ake-rielavce naipram sestradanim, siromašnim ruskim delavcem. Boljševiki v Rusiji so pričakovali, da jih nemški delav- ^ oi-vojaki ne bodejo naplaklli. Toda kako kruto so se motili. .Vemec ne vjpraša delavec ali gospod, on gre in stori kar mu 1 e ukazano, ker je ,prepričan in vzgojen, da je to njemu v korist. Zatorej se moramo mi v tem položaju zavedati Sledečega: '
Slovenci, velika svobodna »dežela je sprejela vas v svoje naročje, ko ste ibežali iz stare domovine in iskali po svetu kruta. Bili ste slalbo oblečeni, iko ste prišli sem in danes imate j čedne Obleke, -bili'ste lačni in danes imate stol pri mizi prospe- \ ritete, doživeli ste krivice v stari domovini, danes vas je ameriška repulblilka rešila preganjanja. Danes se nahaja ta velika ' republika v vojni proti skupnemu sovražniku vseh narodov — proti Nemčiji. Dblžnost nas vseh je v <prvi vrsti, da zvesto in | neomajano stojimo z iZjedinjenimi državami. (Ameriška vlada je proglasila načelo, da se bori za vse male in zatirane narode. Vied te narode spadamo tudi mi. Bodite pripravljeni za vse * kar pride. Naša dolžnost je storiti v tdbi časih vse, kar le moremo, da ipomagamo Ameriki. Glavna stvar pa je da smo m©d seboj edini, da bodemo upoštevani Ker sicer se z nami ne bo računalo.
Zato pa po našem mnenju v teh resnih časih je naša prva dolžnost, da živo predstavimo narodu potrebo zjedinjenja. Le pomislimo na ogromno maso slovenskega naroda v Ame- ' riki, ki še danes čuti s kajzerjem ali z Avstrijo. Tu je še j ogromno polje dela, Iki nas čaka. V tem smo Slovenci in Hrvati edina izjema med vsemi drugimi narodi. lOešiki narod e od prvega do zadnjega mroža složen v tem, da »se Češka mo- ^ ra odcepiti od Avstrije. Kaj pride potem, to^o narodi odločil. Slovaki so tudi d (prvega do zadnjega edini in združeni, ravno tako Poljaki. Le naš sirotni slovenski narod in hrvatski narod ■ »o veliki večini še tava v temi. Temu je krivo slovensko ča-sopisjjje, ki v teh kritičnih časih ne spolnuje svoje naloge. Kaj pomaga tupasem nekoliko opsovati kajizerja in avstrijske vladi- ( ne naprve. (Narod) ničesar ne misli pri tem, da, celo huduje se, in talko- psovanje rodi ravno nasproten sad kot je bilo priča- ] kovati. Narodu je treba odpreti oči, da spozna1, kje je njegovo j stališče danes. In to se ne bo nikdar zgodilo, dokler bodimo i imeli dve stranki, ki se v javnosti dvobojujete med sefooj, za nekaj, česar niti nimamo.	1
Slovenci v stari domovini so edini. Do zadnje gorske ko- \ čiee je prodrl glas o slogi in edinosti. Nobenih prepirov ne po- ' znajo več, nobenih strank. In to nam je v tolažilno uipanje za i bodočnost. »Kajti odločeval bo konečno le oni narod, ki sedaj ; v stari domovini (prenaša vse gorje in trplenje. <Mi ameriški | Slovenci bodemo malo šteli pri tem. Se manj pa, Če se bodemo i lasali med seboj. Ce Ibi mi imeli mogoče kapitaliste med sebdj, bi že ne rekli, da velja medsebojni boj odpravi nezdravih gc* i spodarslkih razmer, toda ves slovenski namdi je delavski narod, ki ima le en skupen interes in cilj: svobodo v lastni državi. : Smejali se nam bodejo zatirani rojaki in bratlje v stan domovini, da smo mi, ki živimo na svobodni ameriški zemlji prestali najbolj kritične čase v medsebojnih sporih* dočim so oni doma v največjem trplcnju in gorju se organizirali v eno veliko skupino za svobodP. Namesto da Ibi mi ameriški Slovenci, ki poznamo kaj je svobda, učili na&e brate in jim dajaiH vzgled edinosti in sporazuma, nas bodejo morali tega učiti naši bratje onkraj oceana.
KAKO SE ZJEDINITI.
Resolucija, ki je ibilai sprejeta od Slovencev, v Milwaukee je dobra podlaga za sikupno delovanje. Previdni in pametni Slovenci v Milwaukee so spoznali, idia le edinost naroda more nositi sadove. In sicer; Slovenci moramo dejansko inekaj na-jre^iti za svobodo. Raditega ipriporočaijo pristaši republikancev in Jugoslovanskega Odbora, da se upejje večja akcija za prostovoljce. Cehov je v francoski armadi 20.000,Poljakov 35.000, Slovakov 5000, iSlovencev. — 000000. »Cehi, Poljaki in Slova- , ki se bijejo s svojimi življenjem za svc(jo svobodo, mi pa s svojimi jeziki. Drugi pogoj medsebojnega zblšžanlja, pravijo Slovenci v »Milwaukee, je oblažiti ton pisanja v časopisju. To je točka, katero smo povdarjali vseskozi naših člankov. Tretja točka je najbolj važna. Jugoslovanski Odbor in Republičan-sko Združenje bi morala stopiti v medsebojno zvezo, narediti i-e mora narodni kompromis. Omikani veliki narodi vedo, kaj je to T narodni kompromis. V dncvih skupne stiske in nevarnosti se združijo vse stranke in delujejo za skupno odrešenje ce lega naroda. Tako imonvmo narediti tudi mi. Odi glavnih odborov Republičanslkega Združenja in Slovenske Narodne Zveze ter Jugoslovanskega Odbora je to odvisno. Separatna borba nas bo uibila vse skupaj.Skupna borba naJty prinese svobodo.
Napisali smo te vrstice v najbolj poštenem, odkritosrčnem namenu iž ljubezni do naroda. Čakali [ibodemo, kje pade
Premogarji hranijo denar pri čevljah ** in zdravniških računov.
To je resnica in sicer povsod — od Alaske do Mexico z "Hi-Press".} rjT^
VeliRiQracuni za čevlje ni bolečine v nogah so 1 tM^A vrženi proč, kakor hitro dobite tejfine, krasne UJgg' čevlje ni "butee".
Ne likajo, kajti narejene so iz enega kosa, in dajejo nogam udobnost, kajti narejene so za delavsko nogo. Kupite § ^UjtA^^ en par in prepričajte se sami. 40.000 JPJC<< I	, trgovcev jih prodaja.	^fl^jr^N
L^^M IME B.F.GOODRICH RUBBER CORHUIT
jm/ X V	Akron, Ohio	|R] | iW
ijB^vk^	Maker* of the CeUbraUd Goodrich	^J Ji
H^H^^^Bl	Automobile Tiroa—	J9
^mirfffllfl	"Bat in th* Long Run"	Ji
LK IP? _ • ^a^rar
I E 2S S
W&SSM -with the Red Line'Round the Top
StG0Sch Outwears- Steel
DR. SILOVBNSKI SOKOL.
Bratom gori imenovanega društva se tem potom inajzna-nja, <la bo prihodnja redna imesečna seja v naieljo, 10. marca ob 9. tiri dopoldne v navadnih društvenih lokalih.
Prosi se vse člaffie, da se sejle vddeiijo, ker imamo zadevo glede nakupa zem'1'jišča za 'bodočo stavbo Narodnega Poma na vrsti. To je Jtelo vaima tockai, zatorej vsi kot a;!bn na sejjo. Dofatfi smo tudi novai pravila in plačilne wiyiiiice, ki se Ibodejo na tej seji raadielile mied člane. iNa gfji meesca januarja t. 1. je )ilo sklenjeno, da se denairr kateri je IbH svo^e ča9e darovan od sobratov, rojakov in froja'kinj, nalloži na tposebno cnjižico in se toliko časa drži V tej blagaj.nd, da se začne z idfelom za iSokolski ali Narodni Dom, Ikiateri se začne prej zidati, onemu se podari svota v imenu darovalcev, ki so za/pisarni v zlati knjigi. To-iko v pojasnilo vsem, ki ima-•jlo oziroma, <ki -so kaj v sklad dairovadi.
Frank Hudovernik, taj.
CE3NJENEMU OBČINSTVU
priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega mesa. Kakor vsako leto imam tudi leto® za velikononjče praznik« najboljše vrste želodce, šunke, gnjati, plečeta, suho pečenko, volovske jezike, izvrstne domače suhe klobase, kakor tudi jetmice in krvavice. Vse blago je domače nasoljeno in pre-kajeno z najboljšim okusom. Imam v zalogi vedno sveže meso, najfooljSe vrste teletino in prasetino. Vse meso po najnižjih cenah. Se priporočam za obilen poset vsem Slovencem in Hrvatom.
ANTON OGRINC,
6x34 Glass ave SVOJI K SVOJIM!
Naročila se pripeljejo na (,36)	dom._
—Uiredeištvo našega lista je posla'Bo v Washington na konigres prošn^jo, dla sie natančno razlbži najmovejša ipostat-va, Titi »pravi, da orni člani brat-sHhi Jednot in iZvez, ki se se-cfaj »nahajajo v armadi, so deležni smrt nine, tudi <oe ne plačujejo asesmrentov, če so namreč v takem položaju, idla ne morejo pllialc^ti asespentov. To določilo (je veljavno še eno leto potem, ko se vojna "konča. Ako se bo .postava v resnici tako spolnjevala tedaj je nemogoč obstanek bratskim Jednotam. Kakor hitro dobi-
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali se bodete, da je boljši kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil.
KING CLEVELAND CO.
I 1924 EUCLID AVE.
Vpralajt« mm
c,.c.Mr.i24i»R Mr. Chas. C. Lewi« "•" p",>,c> *
ELEKTRIČNA LUČ NAJBOLJ
VARNA LUČ.
Elektrika naredi vaš dom bojj varen za življenje. Ona odpravi nevarnosti odprtega plamena, ki lahko ugasne ali pa zažge zastore in druge stvari.
Upeljite elektriko v vašo hišo.
THE ILLUMINATING COMPANY
. ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
jiio ocJgovor in razlago nove postave, kot se unadno glasi, jo ipriobčimo v listu. To je stvar majtvečje važinosti za vsakega Slovenca aili kateri-ikoli drugo osetbo, ki sipada ^h kaki podporni Jedinoti.
Spopad na Balkanu,
{London, 7. marca. Amgtlefi
pričaikujejo, da ibodctfo Nemci v majkrajšem času napadli zaveznike na »Balikanu. Z Ru-mttinijo je sklenijen m»r, m meimšice <^ete so sedaj proste, rifei korakajo proti Sodimu. Anglija se boji, da zavezniki ne bi mogli zidržati1 nemštkiega tnapoKfa na Balkanu.
prva moška beseda, kdaj se prdži prva ibratsika desnica. Dve roki skupaj s« ne moretfb raztegniti, za eno roko vas vsakdo potegne kamor hoče. Iskren namen teih; vrstic je odpreti rojakom oči, kfa pogledajo v bodočnost, in z zavestjo v srcu, da se borijo za najsvetejšo stvar na svetu — narodno svobodo. Zje»-dinjjenje nam bo tedaj prav lahko.
OGLAS.
IXaprocHaj je skotro novi šivalni stroj Singer, v doibrem stanju. Proda se ga za polovično oeno ratdi družinskih razmer. Poz ve se t u redni št-vu.
£	DOHODKI^AND' 0HI0, A ET0 1917
* Krajevna društva plačala:
Posmrtninski aiscsmcnt ....................... $19583.81
Bolniški asesment ............................... 15.916.66
Utpravni' sklad ..................................
Prstopniha ..............................,. .>!........ 335-25
Plačilne knjižice .............................TJ.3°
Znaki .................. .. ............................113,10
Sprememlbe oporok, potni listi in /prestopni listi ......84.65
Vrhovni zdravnik .....................,. ♦.......... 35-5°
SKUPIAJ HLAČUVNIO OID DRUŠTEV .........$ 39.270.17
OBRESTI OD NALOŽENEGA DENARJA NA i	BANKAH IN POSOJILIH.
obresti od posojjil...........................'$ 2.408.70
4% obresti od hranilnih vlog ....... .#'.......»...,., ■ .664.64
Povrnitev od varščine uradnikov ............:..'........ 5 r5
Od tiska za animograf.................. .v.:.......... 2.60
SKUPAJ DOHODKOV V LETU 1917 ........$ 42.351.26
(STROŠKI:
laplačana posnirtnina .......................... $ 7.200.00
Izplačana Ibolniška podpora in poškodnina ....... 110.004-32
Skupaj izplaioajld nia .društva ....... $ 17.204,32
C i	Stroški uprave Zveze:
/ št. 12 Plača uradnikom .......................... $ M37-00
/ št 13 Pregkdovalci računovl .............i..............28.50
št. 17 Vrhovni .zdravnik .............................H5»25
6	št. 21 Licence za driža^> Ohio ...............J.. .25.00
L- št 32 Najemnina pisarne ...........................»147.00
št. 23. Tislkovinia ...............................40665
št. 24 'Znamke in telefon ..................... ........59 47
št. 25 Pisalne potrebščine .........».................... 60.64
št. 26 'Glasilo in naročnina za krajevne tajnike........242.27
št. 28 Advokat .................................. 140.00
št. 33 Varščina uradnikov Zveze ..................... 68.08
št. 34 Razno ......i.............................. 481.83
št. 35 Afctuary _______,............................... 85.00
št. 36 Nagrada za move člane ....................... 4^3°
" št. 37 Moški znaki ................................ 200.00
f SKUIPAJ STROSlKOV UPR1AVE ZVEZE..... $ 3 537-99
/ SKUPAJ TOREJ STROŠKOV V LETU 1917 $ ao.742.31
/ DOHODKOV V LETU 1917 ................ $ 4a.351.a6
STROŠKOV V LETU 1917 ...................$ ao.742,31
'/BILANCA .................................. $21.608.95
f PRENOS BLAGAJNE LETA 1916............ $ 4*544-33
SKUPAJ V GOTOVINI Z DNE 31. DEC. 1917. $ 70153 28 To premoženje se razdeli na tri dele:
POSMRTNINSKI ASESM'E|NIT ............... $ 91453 24
BOLNIŠKI ASE39MJENT .................... $17.481.43
( UPRAVNI SKLAD ......................... $ 1.218.61
j SKUPAJ ..................................... $ 70.153 28
Ti trije skladi so naloženi na sledeči način: POSMRTNINSKI ASESMENT:
1.	The GarfieM iSavings Bank lOo. po 4% ....... $ 1.223.96
2.	The 'Lake Shore Bank Co. po 4% -------- • - • ------ 38 95
3.	The Cleveland Trust Co. po 4% ..............6.470.33
4.	Na Libety Bomdi po 4% .........................500.00
g. Posdjilo Sub lot št. 8 Cleveland, Ohio .........2 000.00
0. IDto. št. 347 '...................................3.300.00
Do. št. 4.......................................... 22°'°°
•	V 8. Do. št. 58a .................................. 1.50000
p 9. Do. št. 32 ................................... 2.200.00
7	to. Do. It. 2 .................................. 1.300.00
lit Do. št. 16.................................... 1.500.00
12. 'Do. št. 11 ................................... 1.500.00
' 13. Do. it. 13 .................................. 12.000.00
14.	Do. ša. 6 .................................... 3.80000
15.	Do. št. 718 ................................. 1.2000.00
16.	'Do. št. 29 ..........................v....... 1.400000
, 17. Do. št. 22 .................................... 60000
< 18. Do. št. 15 .................................. 2.60000
[ 19. Do. št. 328 ................................ 4000.00.
' 20. Do. št. 3 ................................... 1.70000
/ 21. Do. št. o............*..................... 2.400.00
f SKUPAJ .............. .................... $51.453.24
L	BOLNIŠKI ASESMENT:
} I. The Lake Shore Banik Co. Po 4% • •••........ $ 1.421.97
2.	The Cleveland Trust Co. ipo 4%............... 1.854.96
3.	The La'ke Shore Bonk Co. na čekovnem računu .. 1.2014.50 4*'Na Liberty Bond po 4% ...................... 1.000.00
J 5. Posojilo Sub lot št. 22 Cleveland, Ohio .......... 1.350.00
( 6, Do. št. 22 ..................Y................ 1.25000
r 7. Do. št. hm .................................... 1000.00
L 8. Do. št. 77 ...................................2.700.00
Do. št. 76 ........................ ............ 3300.00
rio. Do. št. 14 .................................. 2.400.00
»KUPAJ: ....................... ........... $17.481.43
L/ . UPRAVI SKLA>D:	<
1. The Cleveland Trust Co. po 4% ............. $ 859.85
[K*. The Cleveland Trust Oo. na £ekovnem računu .... 339.76
Na rokah v pisarni ............................. 19.00
ft SKUPAJ .................................... $ 1.218.61
!; SKUPAJ V GOTOVINI Z DNE 31. DEC. 1917 $ 70.153 28 , Dolg na neizplačanih posmrtninah: .............$ 5.600.00
•	j BILANCA : ................................. $64.553.28
. INVENTAR:
\ 352 moških znaJkov ipo 50c .................... $ 176.00
I 2207 plačilnih knjižic po ioc .......................220.70
f 1 Qliver pisalni stroj št. 5 ............;............. 70.00
1 Burrows Adding 'Machin ........................ 300.00
i že Jezna blagajna ................................ 100.00
1 stroj za številke .................................. 1000
1 stroj za čeke pisat ................................ 20.00
1 mimograf ........................................... 30.00
Stoli in mize ...................................... 25.00
1 omara ............................................. D5.00
Tiskoviha in druge stvari ........................... 200.00
SKUPAJ : .................................. $ 1.166.70
SKUPAJ PREMOŽENJA ZVEZfe Z DNE 31 DE-
I CEMBRA 1917 : ..............*......... $65.719.98
Cleveland, Ohio, dne 21. februarija, 1918. — Knjige in računi pregledani in najdeno vse v najlepšem redu. Jernej KNAUS, blagajnik Frank HUDOVERNIK, tajnik.
J	NADZORNIKI :
i	Louis J. Pire, Ignac Smuk in Josip Russ.
j UMRLI ČLANI IN CLA1NIICE V LETU 1917
■ t, C. I042t35 Jdhn Soršek^t. 1. 6!" fob. vzrok jetika $....300 ra. C. 1865-34 Mfery Razdrh, 4. 11. marca vzrdkj: plučnica 500
3.	C. 1005-3*51 John Klopčič, l, 31. marca vzrok: ubit ____300
4.	C. 2006-37 Frank Tomažin št. 20. 28. aprila vzrok ubil 500 . 5. C 673-58 John Posh, št. 1. 5. maja, vzrok Ijetika ... .-looo
6. C. 1647-32 Frances Kovač, 4. 18. jun. vzrok jetika ... 500 i 7- C- 4'53-25 Agnes Grandovec, 4. 25. jun. vzrok porod .. 1000 I 8. C. 2108,32 Josip iWicman, 3. 3. R vzric: ubit .......500
7 A PRT IF Kihrteve hitro odpomoC, ker ce ee sanemarja Bledijo druge bolezni. Ce hočete dobro In uspešno zdravilo za 1 ta namen, , vzemite Severov« Jetrne iCogljlce. ^kazale eo evejo vrednost v Številnih slučajih, kjer je bila nepreb&vnoat, zaprtje aH-jetrne ne-prlliko poglavitni elmpton.Vze- ------------------------------
nfte eeio doj treh flcrogUto zvečer ln ue-peh vae bo zadovoljil. Kupite eno ikatljl-co v katerikoli lekarni sa I35c. Poekualte Jih.
Glavobol
Je Jako neprijetna bole^Mut* " rvadnp spremljana s dragi*
ml bolezni. T* vzrok se mora odpraviti tal točno ozdraviti. Toda če hočete odpraviti glavobol ln ee 11*
maknUi njega poaledlcam, tedaj morate ImeU vedno pri rokah ftkatljlco Severovih Praikov zoper fll'voboi, kajti e tem ee vam zagotovi takojšna odpomoč. Bin prašek, navadno zadostuje, da ee prežene bolečino. Cena je 25o za ilcat-Ijloo, v kateri je 12 praškov. Po vseh lekarnah.
CISTOTA Je eden poglavitnih pogojev,	Si
ki va« zagotavlja dobro	gp
zdravje. Posebno mora biti vselej Čista ustna	(Uc
odprtina. V ta namen priporočamo, da rabite	jnl
gotovo Severov Antlsepaol, ki Je Izvrstno ustno	J
izpiraol ln za grgranje. Poskusite ta Antlsepeol	G
tudi za ušesa	ff
----------—----------------- ]q nos, da sčl-	S
; ettte rane, ure-	K
; ze lax pri zdrav.	(Q
1 Uenju raznih	S
! Izpahkov. fina	S
! steklenica tega	(0
! zdravila vam	v
; bo zadostovala	Jj
; za dolgo časa,	Q,
• ker se mora	|f'
! rabiti raztxjplje-	5
! no v vodi. Ce-	«
! na 35c stek. v	gjc
; vseh lekarnah-	£ ]
MILO
>	za adravilne ln	gjc ; toaletne name*	■ ]
>	ne mora biti	B ^ ! zdravilno milo,	[I ! ln iz tega vzro-	■ ] ! ka priporočamo	J
» prav Iskreno,	i
da rabite Jako	>
dobro znano zdravilno milo Severovo zdravilno	j
milo za koto. Je krasno milo za otročjo kopelj	I
pa tudd za starejše ljudi. Modje Jo hvalijo za	R
britje in tenrike jo hvalijo pri zdravljenju raz-	Sf
nlh kodnih Izpah/kov. En poskus vae ibo prepri-	^
čaL Imejte Jo vedno pri roki. Cena 26c.	[Qr
K AŠFI V v tem Je Jako neprijeten katkor tu-t	dl ob vsakem drugem letnem Času. Ra-
ditega je pametno za vsako drulino, da hnate stekleni- ; ; co zdravila proti kafilju pri roki ob vsakem času. In ra- ; ditega
j Ve'OercO
\	'Balzam za pljuča \
se uspešno priporoča. Je Jako prijetno in uspešno zdravilo moti kašlju, za otroke ln odraatle. Je dobro za sdTZ ijenje hrlpavostl, prehlada, bolnega vratu ln za odpojkoš kašlja pri lnHnencl ter bronhitis. Cena 25 ln 60 oentov po vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
9.	C. 1244-45 John Žlindra, št. 5. 8. avg. vzrok ubit 300
10.C.	1276-20 Agnes Zabukovec, 4. 11. avg. vzrok jetika ,500
11.C.	34-40 Martin Sintič, št. 1. 22. avg. vzrok jetika ..1000 it2.C. 1039-63 John Zaje, it. 1. 22. avg. vzrok: starost ...300 13.C. 238-34 Anton ISimončič, št. 9. 8. nov. vzrok jetika 1000 14.0. 1275-32 Mary Knaus, št. 4. 9. dec. vzrofk: plučnea ..500
15.C.	392-43 Martin Viintar, štr 1. 10. dec. vzrok: ubit ..1000
16.C.	31-40 John TeHban, št. 1. 18. dec. vzjx*k: ustrezen 1000
17.C.	2004-27 Jos. Dujmovič, 20. 119. dec. vzrok: pljučnica 1000
18.C.	1023-29 Ana Vaienoič, 11. 21. dec. vzok zastrujpi. krvi 300 SKUPAJ : ..................................... $ n.500
NEIZPLAČANE POSMRTNINE :
1.	Jdhn Jerse, št. ................................ $ 300
2.	Frank Beirnik, št. 5............................. 1000
3.	Josip Wicman, št. 3. ............................... 500
4.	Mary Knaus, št. 4................................ 500
5.	Martin Vintar, št. 1 ............................ 1000
6.	John Telban, št. 1............................... 1000
7.	Josip Dujmovi-č, št. 20............................ 1000
S. Ana ValenčiC, št, 11............................... 300
SKUPAJ : ...................................... $ 5600
LETNO POROČILO VRHOVNEGA TAJNIKA SDZ 1917.
Iz gori naveidenih računov je razvidno, da je Zveza v letu 1917 napredovala, kljub temu, da smo imeli vediko smrtnih slučajev in bolnikov. »Nadalje hočem povedati še nekaj, kar bo naše člane in članice gotovo zanimalo za napredek organizacije.
I.	Od vrhovnega zdravnika je bilo meld letom dali zavrženih 12 prosilcev, kateri niso mogli biti spreljeti v društvo in Zvezo-
Med letom je umrlo 118 članov in članic, kateri so bili zavarovani za $11.569.00 in sicer 7 po ffjioodoo, 6 po $500.00 in 5 po $300.00.
'Umrli so za sledečimi vzroki, 6 jetika, 3 ipljučniea, 3 so bili v tovarni ubiti, 2 se sta ubila po stopnicah, 1 od roparjev ustreljen, 1 porod, 1 starost in 1 zastrupljen je krvi.
3.	27 sumljivih bolnikov se je dalo vrh. zdravniku na zdravniško preiskavo.
4.	Na nov pristoplih je bilo 373, kateri so vreli zavarovalnine $246.250.00 in sicer 7 po $150 00, 34 po $300.00, 200 po $500.00, 129 po $1000.00 in 3 }po $2000.00 posmrtni ne.
, 5. Črtanilhl |jie ibilo 117 fca $73.300.00 in sicer 3 po $150.00, 26 po $300.00, 45 po $^00.00 in 43 po $1000.00.
6.	iMed letom novih članov 373, črtaniM (1117. iN'apreKtek 256. '	' ,1
7.	10 članov je zvišalo za $5.i5d.oo iposmrtnine.
8.	3 člani so znižali za $2.200 00.
9.	24 članov in članic je med letom prestopilo od enega k drugemu društvu.
10.	Članov v arma>di je bilo do konca leta 1917 štiriindvajset.
II.	Izven meista Clevelanda po raznih državalh imamo 12 potnih članov.
12. V blagajni smo napredovali *za $17.800.65 v letu 1917. 113. Pri ZVezi je 17 diruštev. 11(2212 članov in 568 članic skupaj 1790.
14.	Mjed letom je bilo 424 (bolnikov, (katerim se je izplačala podpora $9.929.32.
15.	Izplačala se 'je ena poškodnina za izgribo očesa $75 00.
16.	Od leta 1914 do 1918 (je Zveza ee izplačala v 1376 bolniških slučajih $29^214.03 bolniških (podpor.
ZAHVALA.
(Spodaj podpisani se v imenu svo(je revne dkiužine iz srca epo zahvaljujem dr. Marije Vnebovtzete za prvi dar $8, drugi dar $4.50 in dr. (Slov. Dom za dar $2,60, dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ iz>a dar $4.55. Tisočera hvala vseam
JOSIP MEHLE, 6414 Varian avie.
NAZNANILO.
(Vsi čtani dir. sv. Cirila in Metoda, št. 18. SIDIZ so pro-šemi, <la s« gotovo vdelležijto >rihodnje .seje 110. mairca db 2. uri popoldne. Društvo si na-nferava nabaviti svojo zastavo in je dolžnost vsakiegia člana, da pride na sejo, da se uredi vse potrebno, kajti samo sklep se(jie je veftjaven.
Josip Zakrajšek, predsednik.
Včeraj, danes in jutri.
Vsakdo se z veseljem spominja na 2?dravilo, ki mu je pomagaflo včeraj. On ve, da mu pomaga tulcti danes ali jutri, čie se neprilike zopet
UMJftV InU1 WiT. 11.71111 /vlitlv/llia"
vek, )Dysart, Ia. je pripisal svojemu naročilu a dne 2. feb. slieidefco opoimlbo: "'Plred šestnajstimi leti, ko isem bil nevarno bolan, me je Trinerje-vo ameriško girenko vino sko-ro nemudoma pozjdravilo. Ra-ditega se zopet zatekam k temu zdiravidu." Trinerjevo vino vselej ipomaga v slučaju za-Rrtjjja, njejprebavnost?,, niaipeto-sti, glavobola, ibrezspana, ner-voznosti, »p 1 oš ne slabosti, in dr. (Mr. Frank Lyeka nam je pisal h Lansing, 'Mich.: Pri-pročam Trinerjevo ameriško grenko vino vsem svojim ro-jiakom." Kaidlar ga vi poskusite, bodete storili enako. Cena $1.10 |po IJeikarnafh. TrineTjev 'liniirtent nima primere za »ciravitev revmatizma, nevral-gijte, lumbago, otekline, itd. Cena 35 in 65c po lekarnah, ipo pošti 45 in 75c. Jos. Triner Coimpany, kemisti, 1333—43 So. Ashland ave. Chicago, 111.
------T-J-
Ob priliki kak« veeeMee. betHnJe In pri veeelam emlzju, ejHnVntt« ee ne RiriŠM etavke "SLOVENSKI NA-RODNI SOM". Vsak itejUnjil šmr I dobrodeiel.	I L
Opremljene sobe, jako	čedne s kopališčem se otdldajo	v najem. Vprašajte na 1453	E. 53 St. i	(30)
KRASNA FARMA
jenaprodaj, skivpaj z opravo, orodjem in pridelkom. »Največja vrednost, ki se je kdaj nudila. Dobra hiša s 7 sobami, velik hlev, cementna tla', žit-nica. prostori za kokoši, veliko sadja, 70 atkrov ravne, bogate zemlje. Sku|paj s farmo se proda enajst Holstein krav, 4 'konji, iprasci, kokoši, 25 ton mrve, 15 ton slame, 200 ibuš-ljev ovsa, 9 akrov pšenice. Zajedno *s farmo se dobi služba, ki nosi $65 na mesec, za samo 4 ure dela na dan,k pet dni v tednu. Lastnik je pravkar umrl, udova mora prodati.Vse skupaj le za $7000, vzame se taikoj $2500, drugo na obroke, kakor vam ugaja. Pojdite ta-koj pogledat to .farmo. Vzemite Superior karo, oglasite se dopokiine ali zvečer od 5. do 8. 136*4 E. 86th St- (27)
Pozor Slovenci!
'Spodaj podpisani se priporočam Slovencem za svojo krojaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške obleke in suknje po meri, garantirano da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedrto najbolje. MnogOletina skušnja v lorojaški obrti vam garantira za najiboljšte £elo, *
ANTON BRANISEL, 8001 St Clair ave.
Tel. Princeton 1865 R.
Rosedale 2885 J. (Fri.155)
Oženite 8e,
P*Aljlt« mam CN POLAR In m\ ▼»m poft-Uem«	k*uUa • POTOGRA-
FUAMI i*nJ, In miWI wn*S* deklet In n<«T,kl hoiclalaetl poltene««	VI
Uhko 4lrektn* plftete nJim. Ml aa*a«ae-•IJItI la eno t tem poalu le »t« let, pi »Ul-te atn dalar tn ■•(•{« pridete a te« do ZAKONMKB SRBCB.
Pilita na;
Cosmopolitan Club, BOX 468,	VENICE, C AL.
Varnost in
postrežba
Kadar sberete banko, zbori-te lake, luteri saupato.
Na taj podloti lahko sborota našo banko.
Tbo Clove land Truat CoJaia zaupanja colofa mula, ve£ uloškov kot vaaka dru|i banka r Oblo 144^)00.
šaatnajat uradov kjer dobita prijazno in toCno poatroibo Vaa podružnic« odprto ▼ ao-boto zroiar, raz van v Bod-lordu.
Zh c Cleveland Zvuet Company
Pram »i eni« nmd
H SM.000.000	M
Ožrnit© (W1!
P«HJit«Ma. la ml tmi a«»li—n» B*ja»-vajll Mtffujiki k«t«U> a iaaenl. naa-Url la eMkaml «•)• l*alk doUat In «• d»v> ki X«llj« aak«n Paitn« I* tajno. Pailjit« Mc »m
Reliable Clnt>
D«pt. 14. Bom 4M Lm AncaUa. CaL »war. U---U._
ČUDOVITA PONUDBA.
Doctor Oowdrfck, eland X Ray kpocl)allot nttdl «n>j« ekntaje mU bo kid oeebl, da jo Lahko vmkdo dolaion te ftudorHe ponudbe^ Mor «e: )e brez uepeba ldrarli pri drufih xdravniklh In tivdU denar.
plačajte za
MoJ urad hna tn potrebne, mo popolno prelakara In sdrarljenjo be-
ka. En^'aam obtok Tae'fravrlfia. Ne čakajte e veječa xdrarnlka, te TMI z&ptMtt, ampak prkttte takoj k mtm
Psscbis naznanilo.
Jas laika, 4a mL saupate. Jan Min, da pridete ki ml rasMtte dreje bolezen ▼ vadeai jeatka. Pemnk«, jas atmn navaden adntvnlk, >jn»abr ipeoljallvt s nmtdnl ledi akuinK da zdravim bedezad kakor Je vain ta katere ne drucl nekall sdmvM Dalj teea ate bill bolni, belj Je zapletena vate belenen, tem vnfl>e aanlmanj« knam. Jas nnredkn rad kar drugI nta* iaie aareitll lm ne meraje narediti. Ne i«ublj«jte dela. Vee zdravljenje Je prijetno ln vmaa ne p»vmrn6n bolečin. Imun btevllne^Sudevlte mre je m adravljenje vsake lielmnl Kadar ae efUelte prt naa, Ko prejeti s Ideje, da bedete eadrarUeai ▼ najkmjiom Ciura. Moja ipepokna preiekavn t X- ; Hay van peve e vnAem peieiaju. Ce no draft ugibali, pridite k meni Gotovo pridete poeneje, zakaj ne bi prllll sedaj. Ne računamo za naeret la preiskavo, Ce ee zdravite.
2047 E.9th St. DOCTOR C0WDR1CK Med Euclid /
4. nacist.	ipoalJaUat, CLEVELAND. O.	ID Proep«Ct'
Uradna ura« 9. ajutraj do S. n. Ok nadaljnk od 10 da 1.
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI
ZQBQZRAVNIK
6127 ST. CLAIR AVE.
KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINOVO TRGOVINO Najboljše ztbtzJravnižkt delo po nizkih cenak
Uradne ur« : Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.
Kdor ne more o/b tem času priti, naj se diogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan odi trso-čev zadovoljnih oseb, ki so »e pri njem zdravile.
Sprejemam Liberty tPnde v plačilo zdravniških računo
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
bali Pkraa	Cn.PItM
Malo t SOS	Canlml MSI R
I KRVNE IN lCIIOFCiCWE BOLEZnT|
URADNI U R Si Od t. zjutraj de 4. popoldne, ed 7. de t. sveder. ObaoMabod lOdo 12
301 Permanent »M«. 74« EnclU Ave. near EaatftbSt.
AMBULANCA.
Za vsaki alnčaj neereče ali bolesni, če potrebujete	I
ambulaaco ali bolsiiki vos, pokličite katerikoli	I
telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Ml vedno	I
čujemo ia odgevaijamo telefon, ker svoni v kili	I
obenem Ako vam operator reče, da se ne ogIn*	I
simo, ne vijemite, zahtevajte supervisors, in do-	I bite odgovor od nss tnkoj.
ANTON GRDINAI
6127 St. Clnir Are. Clereland, O. I
PRINCETON
1381
Btll Rnedale 1881
KaQSE AVTOMOBILU ^ HRANI DENAR
Vtak avtomobilitt ima veliko stroškov i "tires", "bearings", kakor tudi s "springs", itd.
Prihranile si 50 odstotkov, če imate mehke in namazane "springs" pri avtomobilu.
Edino moji najnovejši "OILERJI" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne žaru javi jo, ne ikripljejo, se ne polomijo.
Dajejo lahko gibanje "springom", mažejo se sami z oljem ali maščobo.
Garantirane za 20.000 milj.
Cena od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-ljeni. Ako niste zadovoljni, se povrne denar.
SELF OURG SPRKG CHPARY
L. SKOK, predsednik 6525 5T. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
TEL. PRINCETON 1S7S W
JJt. £S Av ' '. ;:•.'.<;'•'Mi BififatitsSmm
i*;-,	• i .	# fl - t*	i	'	<1	H
Andrej Cernišev,
Roman
"■I'' , v. , ■ .V t . '' .j	• |	-■*»>-»■■•---------------.....
Spisal: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
^Mnogo sem že slišala o vaši dragoceni (zbirki," je začela govoriti in pri prvem zvoku njenega glasu se je j Andrej stresel. Dama je to opazila, umolknila je, njena roka je strepetala, potegnila jo je iz Andrejeve pazduhe in je nadaljevala.
"Upam, da mi vaša eksce-lenca oprosti, da sem se tako nepovabljeno vkradla sem in da mi naloži kazen, da bi snela masko."
"Gotovo, da ne naložim, madame," se je priklonil poslanik. "Vedno sem vesel, ako si kdo ogleda mojo zbirko. Mi nabiralci redkih stvari smo kakor očetje, katerim je hvala njilh otrok nadvse všeč.",
Dama se je nasmehnila.
''Toda kdo pravi, sir, da bom samG hvalila? Saj ko vidim, na primer, to kitajsko posodo v vaših rokah, vam moram takoj odkrito (priznati, da napravi vse, kar je kitajskega, name smešen utis. Oh, vaša ekscelenca, razžaljena z grajo porculanastega ljubljenca, strmi nad srčnostjo moje sodbe in molči. Prosim, odgovorite mi, gospod, namesto sira Williamsa!"
Obrnila se je k možu s tiaro. Ta je resno dvignil globoke oči in na njegovem temnem, pravilnem in , krasnem obrazu, zasenčenem z vranje ornimi kadri in prav orientalskimi brkami, je zaigral miren nasmeh okrog tenkih ust.
4,Na vašo zahtevo, madame, odgovarjam, da se mi zdi vaša sodba napačna, kakor vsak izrek preveč splošen."
Ko je Andrej pogledal možu, s tiaro na glavi, v obraz, in je zaslišal njegov glas, je takoj spoznal v njem onega tujca, ki ga je bil v noči po caričinem plesu svaril pred njegovimi lastnimi mislimi. Nekaka prasnovema grozota ga je albšla za trenotek, toda kmalu jo je 'premagal in sledil njih razgovoru še z večjo pazljivostjo.
"In če bi vas, gospod, vprašala za vzrok vaše soidbe, da mi imenujete, .postavim, kako kitajsko osebnost, na katero bi lahko mislila kakor na im-pozantni pojav kralja Aga-memnona v pripovedki ali makari samo na Ludvika XIV v resnici?"
"Imenoval bi vam na primer Ching-fchanga," se« je nasmehnil mož s tiaro.
"In na kaj se opira njegova modrost ali slava?" je vprašala veselo iti nezaupljivo, "menda vendar ne na njegovo zvonko, skoro otroško ime?"
"Nikdar. Njegova modrost se je pokazala v tem, da je . imel. samo eno nalog . : oplemenititi in očistiti svojo dušo tako, da bi bla pristopna najveličastnejši stvari; ta kralj je tuidd dal vdolbsti v steno svoje kopelji besede: ''Postani vsaJc dan nov človek, vedno 1 popolnejši, obnovi s e tako d^nnadan in delaj to celi dati." Ta pravljica je morda starejša Agamemnona in mislim, da bi jo Ludvik XIV. komaj ocenil."
Mejdl govorom je 'postavil posodico, ki mu jo je poslanik podal, zraven na polico.
^Priznam,*' je relkla dama v dominu, "da ste me presene-* tili. Ali ima kozmično kitajsko še kaj tak?h< modrih svetov in naukov ?" '
. "O, gotovo, zakaj v smislu kralja Thanga svetuje na primer njega sveta knjiga vladarjem: "Delaj, da se narod obnovi." Mislim, da govori Šuking izduše vaše cesarske visokosti."
Domino je kazalo presenečenje.
'*Zsl koga me imate?"' je vprašala željno.
'1Za ono, ki ste, za veliko knežnjo Katarino Aleksejev-no," je odgovoril mož s tiaro mirno in priprosto.
'""Uganili ste," je rekla Katarina in je snela masko. "Vidim, da se pred vami ne da ničesar skriti in priznam, da sem vas iskala. Ali mi privošči kratek pogovor? Sir Williams mi odpusti moj inkog-nito, izginila sem in se kmalu zopet oficijelno pri,kažem na njegovem plesu."
"•Skrbel bom, da ne bo kdo motil vaše visokosti v zabavi," je reikel sir Williams in je odšel k vlhodu vrta. Andrej mu je hotel slediti.
"Ostanite'' je zašepetala Katarina in njeno lice se je ipokrilo z rdečico, zakaj iz njenega glasu je odsevala taka nežnost, da je- čutila, kako nehote izdaja svoja čuvstva napram mladeniču. V neizrečeni blaženosti je hotel Andrej stegniti roke proti nji, toda še o pravem času se je zavedel in se je (priklonil kakor v znak, da je slišal njeno povelje, vendar njegova kretnja, čeprav bolj mišljena kakor napravljena, ni ušla njenemu pogledu, njeno oko mu je zaidosti jasno odgovorilo. Vzdihnila je lahno in je potegnila z roko po čelu. Nato se je zopet obrnila k možu s tiaro. Nekaj časa je gledala zamišljeno v tla in zdelo se je, da išče Ibesedo, s katero bi začela ipogovor.
"Ali mi bodete šteli v zlo Lamberti," je vprašala boječe, da me je samo radovednost prignala k vam, ali mi bodete šteli v zlo, ako vam ne zatajim, da ne verujem onim taj-instvenim bajkam, ki krožijo okoli vas? Pravijo, da ste u-čitelj nekega tajnega nauka, da vladate z nadlzemeljskimi silami. Čudim se, da naš omikani, filozofični vek velikega Voltaireja še ni napravil za vselej konca podobnim vražam."
"In vendar m« iščete J In vendar me sprašujete! No, tudi jaz bom odkritosrčen. So sile, katerih vaši filozofi ne poznajo, so resnice, ki so jih oni zavrgli meneč, da stojijo te globoko padi njimi, česar oni ne razumejo, mislijo, da je nemogoče. V svoji omejenosti pravijo: ''Dosegli smo vrhunec vseh ved, naprej se ne more priti." In vprašate, zakaj ? No,zato, ker oni niso /prišli naprej!"
"Zelo nizko stavite izobražene može naše dobe," mu je očitala Katarina, "ali nimajo nobene cene v vaših očeh?"
"Nasprotno, pripozsiam veliki duh Ferneyskega filozofa in mnogih njegovih naslednikov: gotova da delajo, kar le morejo npraviti s čudovitim trudom in vztrajnostjo: smelo prodirajo, kar je sto vekov krivega in škodljivega nakupi-čilo. Vendar pride čas, ko bo človeštvo spoznalo, da so podrli v prah tudi marsikatero resnico, ki je niso razumeli, in da bo posebno to, kar se sedaj krivo imenuje "nadnaravno", očiščeno in bolje razumljeno, zadobilo zopet svojo veljavo."
" In zakaj jih ne oznanuje-te vi, kateremu so te resnice jasne, s -katerimi vladate, zakaj jih ne zagovarjate?"
''Zato ker je večkrat bolje molčati kakor govoriti, zato ker še ni prišel čas o nezrelosti, ki Ibi brez (predsodkov u-važevala tudi to, kar se ji ne zxli verjetno. Kaj je Sokratu koristilo, da ga je svet prepoznal za pravega modrijana, ali je ušel za to posmehu zaradi svojega "daimona"? Svet noče verovati v to, kar je baje "nadnaravno", toda nihče se ne otrese iz gloibne svojega srca misli o možnosti tega,'
kar njegove ustnice tajijo. Tudi vi dvomite in ste prišli sem zaradi — proroštva!"
'ILamberti," je rekla s sva-rečim glasom, "stojte! Da, resnico govorite, nekaj me je mikalo k vam, sama ne vem •zakaj. V globini duše je bila dolgo časa skrita misel, —za katero živim in za katero bom vedno živela, sem menila. Od vas sem Ihotela slišati, če se bodejo moje davne sanje u-resničile — vendar nič več tega ne želim. IXagla sprememba se je zgadrila v meni in se je polastila moje duše in verajšrije majje) koprnenje iie ni več današnje moje ikoprne-nje. Kar je prej z gorečimi črkami plapolalo v mojem srcu, je hitro ugasnilo kakor iskra, pokopana v pepelu. Same sebe ne poznam več. Ko bi bilo mogoče napraviti, s čemur se Plotinus ponaša, poklicati namreč lastno dušo pred oči svojega telesa, jasno jo videti pred seboj!"
"Zakaj bi bilo to nemogoče?" je vprašal Lamberti mirno. —
Dalj« prihodnjič.
V najem se odda trgovina in
pet sob, za mesnico ali gro-cerijo. 6611 St. Clair ave. O-, glasite se na 6620 St. Clair! ave. Princeton 1167 R. (29)
-Nevaren kašelj.
Berite kaj nam je pisala MJrs. Ant. Ernest, Pa.: ''Moj sin je imel nevaren ikašelj. Dial a sem mu balzam za pljuča, in drugega jutra se je počutil mnogo boljšega. Prihodnjo noč je že dobro spal." Poskusite^'Severov balzam za pljuča, kadar imate kašelj, prehlad, hripavost, kašelj pri influenci ali bronhitis. Cena 25c in 50c po vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE(STARO).
Društvo je na redni mesečni seji sklenila, da sprdjema žene in dekleta od 18. d<o 40. leta (brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z •rojstnim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo" dia je $6.00 bolniške podpore na teWien in $300 smrtnine' za vsako umrlo članico. Me sečnin a znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim sptriičevalom, poleg mesecnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako mož umrje, dttbi žena $150 smrtnine.
To društvo je eno majsta: rejših tu <v Ofeivelandu, članic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam ntfdi prilika, da pristopite v »to društvo bmeiz vsiake pristopnine. (Mon-Fri.50)	ODBOR.
NAPRODAJ
s0 štirje loti naj West Parku na Lena ave. Jako nizka cena. Pozve se na 1004 E. 6ist St.	(29)
Svoji k tvojim
je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujeroo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj denar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko m Posojilno društvo.
(X15O
Zveza Jugoalovanftkifa Žen in Dekfct v Ameriki
V nedeljo, 10. marca priredi omenjena Zvetza predavanje ob 7. uri zvečer v John Grdi-novi dvorani v drugem nadstropju. To je prvo predavanje, katerega priredi jugoslovansko ženštvo v Clevelandu in vse slovenske ter hrvatske žene in dekleta so ulj ud/no vabljene, da se gotovo vdeležijo tega predavanja, ki bo jako zanimivo. Predavale ibodejo Srbfldnja Mary Tomič, Slovenka Nežika Skok, Hrvatica iMpndica Atalič. Sodelovala bo4eta gospoda Ivan Zor-man in Štefan Bernardid. Vabljeni so vsi Jugoslovani, možje in fantje, dekleta in žene-(27)	• ODBOR.
POZOR, ROJAKI 6$ !
Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti,'na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. uni zvečer.
Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40)
KJE JE
moj brat VALENTIN lAUBL lici se je odpeljal iz Cleveland® dne 24. febr. 1918 s Ford avtomobilom. Kdor ve za njega, naj mi jaVi njegov naslov, aH pa naj se sam javi, ker sem jako radveden. Ignac Aubl, 1367 E. 6th 'St. Cleveland, Ohio,	(28)
w	^ ^	t" I ^
hranijo. Cemu imeti dtenar do- , ma? Ali ni boljše vložiti de- ^ nar tam, kjer je na varnem in j vam nosi poleg tega še 5^0 } obresti, in sicer pri: Staven- j skem Stavbinskem in Poso- i jilnem društvu, 631*3 Si. Clair 1 ave.	_(X151)
Društvo Camiola Tent iaS8 |
Naznanja se tem potom vsem članom,'da se vrši na- , »a redna seja v nedeljo dne , 10. marca iQiS v John Grdi- , novi dvorani c(b 9. uri zjutraj. , Ker je na programu veliko ja- 1 ko važniti točk za rešitev, se vse člane opozarja, da se te seje gotovo v polnem tševilu udeleže in ob pravem' času. S spoštovanjem
Frank Paulič, zapisnikar.
(27) 1135 E. 60th St. J --- >\
ZAKAJ PLAČUJETE < RENT?	<
Kupite hišo v Collinwoodu, 1 'ki so jako poceni. Plačate ' $200 dio $500 takoj, drugo pa po $25.00 na mesec. Tako ste ] v svoji hiši, nihče vas ne pre- ^ ganja, enkrat bo pa le vaša < last. Naprodaj imam tudi več jj lotov. Oglasite se na 1065 E. ^ 66th St.	(27) [.
.__.____1
—»—»—	»' ■ .i .i 1 . . ■	1
HIŠA NAPRODAJ i
na lepem prostoru, nasproti ^ slovenske cerkve in šole. Sest < sob, velik lot, cena samo j $3300. Pozve se na 3537 E. 81st St.	(28) j
GOTOV DENAR I
vam plačamo za vaše Liiber-	i
ty bonde. Prinesite jih v naš	1
urad. Odprto od 9. ure zjutraj	:
do 8. zvečer. 605 Society for	j
Savings.	(X26)	(
: gESffil
1 bolnika. Včasih m teh izpahfcnr i kar prtnaiati m nwra. Kjrpri i
f' XbUtVxi^rtakT.lu^
kake usprtno maxilo. Mirimo »
I latknfaMaJ«
S| evera's
Skin Ointment
1 (Savwroro Mazilo za kožo* bo- < luni) izvrstno zdrarilo pri tokih , izpahkih na koži, ker vam hladi f kože in manjia srbenje. Izvrstno < mazilo aopor likye. krasto, garje, , •pahke, luskine in razne drug« bolečine na koži. Cena flOc. 1 1 Na prodaj v vseh lekarnah. 1
NAPRODAJ
>• v A f.
je lepa farma, 31 akrov W pol z lepo hišo in poslopji\ Cena samo $2600. $1600 pla- \ čate takoj. Brez vsakega agen- I ta. Vprašajte na 717 E. 126th |l St. Bell Plhone Eddy 3485 R 9
__(30) <
Naprodaj je hiša, 5 sob, blizu Superior ave. in E. 55th St. Cena $2600. Takoj plačate t $600. Vprašajte na 5323 v Spencer ave.	(27) T
Soba se odda v najem za dva 1
fanta, s hrano ali brez. 1271 E. 58th St	(27)
Stalno ddo dobi slovenska ku- l harica, sprejme se tudi sta- l
rejša ženska, dia ipomaga v ku- V hinji za stalno delo. Vprašaj- / te na 6034 St. Clair ave. (30) S
Slovensko dekle, staro nad 16 j let, dclbii delo pri prijazni dru- \ zini za (hišna dela. Vprašajte f pri ,Dr. F. J. Kern, 6204 St. ^ Clair ave.	* . (27) \
Kupite pomladno obleko tukaj in prihranite {3J5
Kvalitet« za kvaliteto so naše cene od $3 do $5 manjše kot v drugih trgovinah. Pomladna zaloga je sedaj popolna. To je najbolj popolna zaloga, katero smo kdaj imeli. In kljub današnjemu trgov skemu položaju, smo s srečnim prejšnjim nakupom v položaju ceneje prodajati kot prej.
Naše znane "Fitform" obleke za može in fante.
Fitform obleke so najfinejše obleke, delane v Ameriki, najfinejše v modi, najfinejše v izdelku, najfinejše v vzorcih. Delane so v najboljših delavnicah dežele od najboljših krojačev. Naše cene so nižje kot v drugih mestih za iste obleke, in $3 do $5 nižje kot v drugih elevelandskih prodajalnah. Fitform obleke se prodajajo po sledečih cenah.
*20, $25, '30, $35 in do $45
Imamo vzorce za može vsake rasti, najnovejše mode, pa tudi bolj konservativne za starejše može.
Poleg Fitform oblek imamo vselej v zalogi več drugih vrst, toda le najboljše in najbolj priznane. Cena od $15 naprej.
Mi imamo veliko izbero deških dolgih hlač in oblek. Cena kot svem drugim našim oblekam, ceneje kot drugie $10, $12.50, $15 in $18.
Moške posebne hlače, za delo ali praznik, velika izbera, vseh mogočih izdelkov in vzorcev, cene $2.95, $3.45, $3.95 in $4.95.
JP^	Jt\	Merchant Rad Stamp«
■motili
MVTHEBuTlttORE	II