LETO XX. — številka 53 Ustanovitelji: občinske konferenco SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrej TRILER KRANJ, četrtek, 20. 7. 1967 Cena 40 pai ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednilu Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kaj bo z bohinjsko cesto ? Zavlačevanje — Franc Jere: »Rekonstrukcija ceste Lesce—Bled je slaba izkaznica za cestno podjetje Kranj. Delajo počasi, po cestarsko Radovljiška občinska skupščina je na seji sredi junija sklenila, da bo sofinancirala obnovitev ceste Bled—Bohinj. Ker v proračunu nimajo dovolj denarja za to, so sklenili najeti 200 milijonov S din posojila, Kar je približno tretjina stroškov za predvidena dela, ostalo pa bi prispeval republiški cestni sklad, Cestno podjetje Kranj in nekaj še sami iz proračuna. Letos naj bi opravili vsa zemeljska dela, spomladi prihodnje (eto pa asfaltiranje tako, da bi bila cesta preurejena do glavne turistične sezone. Po seji pa se je — tako kaže — zataknilo. Občinska skupščina se je odločila za prvo ,cenejšo varianto za obnovo ceste, komisije ljubljanske gospodarske banke (kjer naj bi najeli posojilo) pa sedaj zavlačujejo začetek del, hodijo po terenu in preiskujejo, aH je primernejša prva ali druga varianta. Nekateri menijo, da bi se bilo pametneje odiočiti za drugo varianto, čeprav je za okrog 250 milijonov S din dražja, je pa boljša, zagovorniki prve variante pa sprašujejo, kje dobiti ta dodatna sredstva. pa posledica: čas teče in če se bodo morali turisti tudi še prihodnje leto voziti v Bohinj po sedanji, zares skoraj nemogoči cesti za tak .« promet, bo bohinjski turizem utrpel veliko škodo. Kdo bo za to odgovoren? Drug problem pa je vnaprej predvideni (brez natečaja) izvajalec del — Cestno podjetje Kranj. Poslanec republiškega zbora SR Slovenije Franc Jere je za naš list povedal tole: »Nemogoče je, da bi bohinjsko cesto obnavljalo cestno podjetje Kranj. Samo poglejte, kako delajo na cesti Lesce—Bled! In koliko časa že! Obnova te ceste je slaba izkaznica zanje. Delajo počasi, po cestarsko, ne pa tako, kot bi morali. Druga podjetja bi lahko to naredila znatno prej. Denar za obnovo ceste Lesce—Bled je bil zagotovljen, obnovili naj bi jo v juniju, zdaj pa smo v drugi polovici julija, pa še vedno ni nič. Ob reki tujih turistov, ki se vsak dan vozijo mimo, je to samo zgled, da reforma pri nas še ni naredila tistega, kar bi morala in kar smo pričakovali. Ce bodo tako delali tudi na bohinjski cesti, se bomo še nekaj časa vozili po stari...« A. Triler Tržičani bodo šli v pobrateno mesto V nedeljo, 23. julija, bo v francoskem alzaškem mestu Ste Marie aux Mineš gastronomski dan. Program, ki so ga pripravili tržiški mladinci, bo v šotoru, ki sprejme okrog 2000 ljudi. Na njem bo nastopila folklorna skupina z gorenjskimi in belokranjskimi plesi, tržiški kvintet s solistoma Petrom Ambrožem in Marto Poljanec ter pianistko Olgo Eržen z venčkom slovenskih narodnih pesmi. Francoski prijatelji bodo za Tržičane pripravili koncert združenih godb iz njihove doline. V tem času bo v pobratenem mestu tudi razstava aka- Prireditve ob dnevu vstaje Občinski odbori zveze združenj borcev NOV in krajevne organizacije na Gorenjskem so za letošnji praznik — dan vstaje pripravili več proslav, srečanje preživelih borcev, ponekod pa bodo odkrili tudi spominske plošče. V Kranju bo koncert kranjskega pihalnega orkestra, Pomoč za Vietnam V kranjski občini so se v akcijo za pomoč vietnamskemu ljudstvu vključili tudi prebivalci krajevne skupnosti Huje-Planina-Cirče. Ko so pred dnevi zaključili zbiralno akcijo, so ugotovili, da so člani socialistične zveze, borčevskih in drugih organizacij prispevali 196.190 starih dinarjev. 2. medtem ko so vse ostale prireditve združili s praznovanjem občinskega praznika, ki bo 1. avgusta. Na Mlaki v Radovljici bo v soboto srečanje članov zveze borcev in drugih organizacij. V Skofji Loki bo že v petek na Mestnem trgu promenadni koncert, v soboto pa bo tovari-ško srečanje borcev v Delnicah pri Poljanah in na Križni gori pri Skofji Loki. Kra-javna organizacija zveze borcev v Gorenji vasi bo v nedeljo pripravila partizanski tabor na Javorču, kjer bo krajevna organizacija ZB iz Hotavelj tudi razvila nov prapor. V tržiški občini pa bo krajevna organizacija ZB Križe na Veternem odkrila spominsko ploščo. Prav tako bo spominsko ploščo na Kof-cah odkrila krajevna organizacija zveze borcev iz Podij ubelj a. A. Z. demskih slikarjev (sceno bo pripravil akademski slikar Milan Batista) in razstava risb predšolskih in šolskih otrok. Priznani slovenski kuharji bodo prebivalce mesta Ste Marie aux Mineš pogostili tudi s slovenskimi special-iteta-mi. Naslednji dan bo plavalni dvoboj in šahovsko tekmovanje med obema mestoma. Gastronomskega dne se bo udeležila tudi delegacija združenja deportirancev iz Maut-hausna. V. Mihelič Občinski sindikalni svet v Kranju Priprave na jesensko delo Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju je na zadnji seji v začetku tega meseca sklenilo, da bodo septembra — po letnih dopustih — začeli delati vsi organ; občinskega sindikalnega sveta. Takšen sklep so sprejeli zato, ker se je lani zaradi letnih dopustov začelo normalno delo šele v oktobru. Ker bo konec leta občni zbor občinskega sindikalnega sveta, so na seji predsedstva sklenili, da bodo vsi izvršni odbori sindikalnih podružnic v občini že v septembru morali sprejeti program dela za naslednje obdobje. Razen tega bo občinski svet jeseni posvetil večjo pozornost sodelovanju z izvršnimi odbori, ki do sedaj ni bilo najbolje. Tako bodo pripravili več po- (Nadalj. na 2. str.) 22. julij — dan vstaje 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda, praznujemo s ponosom. Pred šestindvajsetimi leti, 22. julija 1941, je na Pšatniku pod Šmarno goro počila prva partizanska puška. To je bil začetek obsežne vstaje proti okupatorju, ki se je razrasel v upor majhnega in zatiranega, vendar ponosnega in svobodoljubnega naroda proti sovražniku, ki je na naših tleh hotel našim ljudem poteptati osnovne človeške pravice. Prvi strel je že bil boj, zahteva po svobodi, pravici in enakosti. Po štirih letih je moral sovražnik zapustiti našo zemljo, boj pa se je nadaljeval: za obnovo porušene in s krvjo prepojene domovine, za izgradnjo industrije, za nove šole, bolnišnice stanovanja, za lepše življenje, za svetlejšo prihodnost. Vsak dan bijemo ta boj in na vsakem koraku, ponosni smo na uspehe in upamo si priznati napake. Vemo, kaj hočemo, kje je na5a pot, zato ne dvomimo o zmagi, kot nismo dvomili pred šestindvajsetimi leti. Zato zmagujemo in bomo zmagovali. Ob praznovanju našega skupnega jubileja čestitamo vsem, ki so sodetovafi v boju proti okupatorju, prav tako pa tudi vsem tistim, ki boj za lepše življenje nadaljujejo zdaj. NOTRANJA POLITIKA ČETRTEK - 20. Julija 1967 Potrjeni trije zazidalni Med zelo obsežnim dnevnim redom je skupščina občine Radovljica razpravljala v ponedeljek o zazidalnih načrtih za Kamne gorico, Brezovico in vzhodni del Lesc, ki jih Je izdelal Zavod za urbanizem na Bledu. čeprav osnutek urbanističnega programa iz leta 1966 ne predvideva povečanje Števila prelbdvaloev na področju Kamne Gorice oziroma Brezovice, je bilo nujno potrebno izdelati zazidalni načrt, ker žive tu delavci v zelo neugodnih stanovanjskih razmerah. V sporazumu z občino je tako tovarna Plamen Kropa naročila oba zazidalna načrta. Zazidalni načrt za Karano gorico je izdelan za področje med levim bregom stranske struge Lipnice, obrtnim podjetjem Okovje in hribom Zijalka. Na tem ozemlju bo razvrščeno 50 hiš — 36 individualnih in 14 vrstnih. Zaradi cenejše gradnje je precej interesentov za montažno gradnjo. Zaradi tega so v sporazumu z investitorjem izdelali zazidalni načrt ie za Brezovico, kjer bo naselje 24 montažnih hiš na vzhodnem delu velikega platoja ob zaselku Brezovica. Z gradnjo montažnih hiš so se morali umakniti na Brezovico, ker se ta gradnja stilsko ne ujema z staro gradnjo v sami Kamni gorici. načrti Zazidalni načrti za vzhodni del Lesc so izdelali zato, ker je zelo veliko Interesentov za gradnjo na tem področju. Tako bodo zgradili 57 individualnih stanovanjskih hiš na 4,5 ha zemljišča. Ko je bil predlog javno razgrnjen v družbenem centru v Lescah, je bila predlagana le ena sprememba, ki sta jo projektanta osvojila. Med ostalim je skupščina na seji imenovala tudi likvidacijsko komisijo za kmetijsko šolo Poljče (Franc Cvenkelj, Franjo Praprot m k, Stanko Mulej). P. C. Zaposlovanje — zadeva občine 2e precej časa je bojazen, da ni nobenih možnosti več za zaposlovanje V prvem letu gospodarske reforme so nekatere delov ne organizacije izbrale pri iskanju ekonomičnejšega gospodarjenja najenostavnejšo rešitev - odpuščanje zaposlenih. odst. letno (Nadaljevanje s 1. strani) Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj so v letu 1966 podjetja le malenkostno povečala Število zaposlenih (za 0,3%), in sicer v gospodarstvu za 2,7%, občutno pa se je zmanjšalo število zaposlenih v negospodarstvu (upravi, bančništvu, socialnem zavarovanju in zavodih) — kar za 7,8%. Družbeni plani vsebujejo optimistične podatke; število zaposlenih v kranjski občini naj bi se povečalo za 2,1 pri- delovnih Disciplinski center v Kranja Priprave na jesensko delo govorov s predsedniki, tajniki in blagajniki izvršnih odborov in predsedniki nadzornih odborov pri sindikalnih podružnicah. Prav tako bodo pripravili krajše seminarje, na katerih se bodo med drugim pogovarjali o programih dela izvršnih odborov sindikalnih podružnic, o pripravi delovnih konferenc in občnega zbora itd. Da bi jeseni delo čimprej steklo, pa bo občinski sindikalni svet še do septembra pripravil precej gradiva za nadaljnjo razpravo. Tako prav sedaj pripravljajo analizo o porabi sindikalne članarine v sindikalnih podružnicah in občinskem sindikalnem svetu, analizo o delu in vlogi izvršnih odborov sindikalnih podružnic in njihovem odnosu do članov sindikata ln občinskega sindikalnega sveta, analizo o družbenem standardu lajposlenih, analizo pravilnikov O delovnih razmerjih itd. A. ž. Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pri republiški skupščini je letos pripravil poročilo o izvajanju zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov. Iz poročila je razvidno, da je disciplinski center za bivanje mladoletnikov za nekaj ur na dan tudi v Kranju. Do sedaj se je vzgojni ukrep oddajanja mladoletnikov v disciplinski center izvajal v Kranju pri oddelku za družbeno neprilagojeno mladino v Dijaškem domu. Ker je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo dolžan skrbeti za izvajanje zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov, je določil, da je treba položaj vseh disciplinskih centrov tudi pravno urediti. V Kranju število vzgojnih ukrepov od 1962. leta vedno hitreje narašča. Največ je bilo takšnih ukrepov izrečenih lani. Prav zato so odborniki občinske skupščine v Kranju na zadnji seji sklenili, da bo v prihodnje v Dijaškem domu še vedno disciplinski center, ki bo prav tako kot do sedaj sodeloval s sodj^, ščem, šolami, zdravstvenimi zavodi, družbenimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi itd., skratka z vsemi, ki delajo ali pomagajo pri prevzgoji mladoletnikov. A. 2. številke pa kažejo, da se doslej še niso začela uresničevati predvidevanja o novih zaposlitvah oz. o odpiranju novih delovnih mest. Podrobnejši pregled nam kaže, da se je v nekaterih delovnih organizacijah število zaposlenih povečalo samo navidezno, z raznimi ključitvarni itd. V organizacijah je malo potreb, v občini pa malo možnosti za zaposlitev absolventov srednje strokovnih, višjih ter visokih šol. Kadrovska struktura v občini pa je pod republiškim in jugoslovanskim poprečjem. Tako stanje nas opozarja, da pri nas še vedno prevladuje politika »čuvanja zasedenih delovnih mest«, ne pa načrtna ter dolgoročna ka-tirovska politika. Tudi podatek, da delovne organiza-'0 % novih zavoda za posredovanjem znancev, potrjuje zahtevo, da bo nujno potrebno uveljaviti pravična merila za sprejem. Večji premiki glede zaposlenih tako niso več samo stvar delovnih organizacij, temveč so postali skupno vprašanje občine. Vika Mihelič cije sprejmejo 60 °/ delavcev mimo zaposlovanje, s Festivalna dvorana Bled Modna razstava od 17. do 30. julija 1967 ČETRTEK — 20. julija 1967 GOSPODARSTVO Vsakih štirinajst dni pride v hotel Evropa v Kranju nova skupina belgijskih turistov. Med bivanjem v Kranju si razen drugih zanimivosti ogledajo tudi vinsko klet. V hotelu pa jim vsak dan prirejajo tudi razne izlete. Pravijo, da so turisti zelo zadovoljni. V hotelu pa seveda tudi — Foto: Franc Perdan Pred dobrim mesecem so v Lescah in v Radovljici na nekaterih ozkih odsekih cest namestili semaforje. S tem so bili najbolj zadovoljni pešci, ki so bili prej najbolj ogroženi zaradi velikega prometa, predvsem ob konicah — Foto Perdan Pred kratkim je Vodna skupnost iz Kranja začela na Jezerskem delati nov most. Tako bodo končno povezali planšarsko jezero z glavno cesto. Most bo lesen in bo stal na štirih betonskih nosilcih. Kaže, da bo most kmalu gotov, žal samo malo prepozno — Foto Perdan Avtobusni »ringaraja« Ker Kranj nujno potrebuje novo avtobusno postajo, si Avtopromet Gorenjske na različne načine prizadeva priti do denarja zanjo. Na to, da bi dobili za to investicijo 'družbeni denar, nI povsem realno misliti, zato je delavski svet Avtoprome-ta Gorenjska pred nedavnim sklenil, da uvede za vse avtobuse, ki postajajo na sedanji postaji, posebno takso, in sicer 500 starih dinarjev za prihod in prav toliko za odhod vsakega avtobusa. Ta ukrep je močno razburil ostale prevoznike, saj so v Sloveniji to prakso opustili s sporazumom, ki so ga avtobusna podjetja podpisala leta 1964. (Sporazuma ni podpisalo samo podjetje Slavnik Koper.) Za mnenje o tem ukrepu smo zaprosili direktorja Transturista iz Škofje Loke Vena Doljaka: »Menim, da to pomeni vnašanje nereda v potniški promet. Vemo, da je avtobusna postaja v Kranju resen problem, vendar ne bomo pustili, da se rešuje na naš račun. Tudi ml smo gradili avtobusne postaje v šk. LokL v Radovljici In na Bledu, vendar s svojimi sreds/vti. Sofinancjrali smo gradnjo postaje v Bohinju, »»daj pa jo bomo gradili še v Ukancu v Bohinju ...« Podjetje Avtopromet Go- j refijska sporazuma leta 1964 j ni podpisalo, ker je bilo ta- ' krat še združeno s podjetjem SAP Ljubljana. Podpisal ga Je seveda SAP, na kar se Kranjčani zdaj sklicujejo, ces n;smo ga mi podpisali, zato tudi ni potrebno, da fe ravna™o po njegovih določi uh. s tem tudi opravičujejo uvedbo tarif za priha- janje avtobusov na njihovo postajo. Transturist bi s to tarifo izgubil letno okrog 29 milijonov starih dinarjev, SAP nekaj več in nekaj manj ostala avtobusna podjetja. Ne vemo, kako bodo reagirali drugi, pri Transturistu pa so zelo ostri. Da bi dobili nazaj omenjeno vsoto, so na svojih postajah uvedli tarifo 1200 S din za prihod in prav toliko za odhod avtobusov drugih podjetij. Izračunali so, da bodo toliko izgubili na postaji v Kranju. Delavski svet Avtoprometa Gorenjska pa je pooblastil upravni odbor, da lahko dvigne prvotno postavljeno tarifo do tiste višine, kakršno bodo do-določila ostala avtobusna podjetja. Zdaj nam še ni znano, kako bodo ukrepala ostala podjetja, vendar kaže, da ta avtobusni »ringaraja« še ni končan. Direktor Transturista nam je rekel, da bodo resno razmislili o opustitvi nekaterih avtobusnih prog s postankom v Kranju. »S temi pristojbinami,« je nadaljeval, »bi se nabralo toliko denarja, da res ne vem, ali gre za reševanje postaje ali podjetja. Prepričan sem, da na ta način ne bodo zgradili postaje ... Delavski svet me je pooblastil, da se s kranjsko občinsko skupščino pogovorim o sofinanciranju avtobusne postaje v Kranju.« Ko smo za mnenje poizvedovali v podjetju Avtopromet Gorenjska, nam niso mogli postreči s svojimi argumenti za uvedbo teh tarif, ker sta bil« direktor in sekretar odsotna. Kljub temu menimo, da zapis ni enostranski, saj hočomo le opozoriti na problem, ki se je najverjetneje po nepotrebnem pojavil. Gre namreč za preprosto logiko, ki se bo razrasla v bumerang: jaz tebi, ti meni. Vsako podjetje bo skušalo izgubljeni denar na drugih postajah kompenzirati s primernimi tarifami na »svojih« postajališčih. In rezultat v končni fazi: stroški z obračunavanjem in plačevanjem, huda kri in zaostreni odnosi, finančnega učinka pa bržkone ne bo, oz. bo za vsa podjetja, ki bodo šla v to »igro«, imel znak minus. Torej čista izguba, da ne govorimo o odnosih, ki že sicer niso najboljši, če pa se še poslabšajo, bodo škodovali vsem, najbolj pa tistim, ki so že sicer finančno in sploh med slabšimi. Prepričani smo, da na tem področju našega gospodarstva uvedba takih tarif ne pomeni poslovno uspešnih in pri sedanjem stanju avtobusnega prometa na Gorenjskem tudi ne poštenih odnosov med podjetji, zato vprašujemo iniciatorje tega ukrepa, kaj so pravzaprav hoteli: denar oz. večji finančni učinek na pošteni ekonomski osnovi ali iskanje rešitve za vsako ceno? P. C. — A. T. Remont električne peči Te dni so v jeseniški železarni ustavili električno peč za pridobivanje jekla. Ustavili so jo zaradi rednega letnega remonta, ki bo letos trajal predvidoma tri tedne. Da se proizvodnja ne bi zmanjšala, bodo te tri tedne delali z večjim številom martinovk kot običajno. -bt» Crna prst in Šport - hotel se bosta priključila združenim Transtu-ristovim hotelom v Bohinju Kolektiva gostinskega podjetja Crna prst v Bohinjski Bistrici in Sport-hotela na Pokljuki sta se prejšnji teden odločila, da se bosta priključila turističnemu, prometnemu in gostinskemu podjetju Transturist Skofja Loka — združenim hotelom Bohinj. Delavski svet Transturistovih združenih hotelov v Bohinju (to so hoteli Jezero, Bellevue, Pod Voglom, Triglav Stara Fužina, gostilna v Srednji vasi, brunarica Ruša na Voglu ter bifeji v Bohinjski Bistrici, na Orlovih glavah na Voglu in pri spodnji postaji Mednarodni vinski sejem v Ljubljani Od 1. do 10. septembra bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani 13. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov s specializiranimi oddelki kletar-ske, vinogradniške, gostinske in turistične opreme. Odprt bo vsak dan od 10. do 19. ure, zabavno gostinski prostori pa do 22. ure. V. M. žičnice) je bil o sklepu ko« Iektivov Crne prsti in Šport-holcla takoj obveščen, o integraciji pa bo razpravljal te dni. Ker so prepričani, da b« združitev ekonomsko uspešna tako za enega kot za drugega partnerja, menijo, da bo delavski svet sprejel sklep o integraciji. - at Obvestilo Odbor Prešernove Brigade pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV v Kranju obvešča, da bo v nedeljo 30. julija ob 10. uri pri šempetrskem gradu v Stražišču pri Kranju srečanje vseh preživelih borcev VIL SNOUB F. Prešeren. Prireditelj vabi vse preživele borce, interni-rance, aktiviste in občane, da se udeležijo tega srečanja. Po proslavi bo prosta zabava, na kateri bodo nastopili Veseli planšarji. Odbor Prešernove brigade SOJKL igrana Uraivi Znižane cene ležalnim blazinam odlične kakovosti v Industrijski trgovini SAVA — prodajalna: KRANJ, Maistrov trg 2 Potrjeni trije zazidalni načrti Med zelo obsežnim dnevnim redom Je skupščina občine Radovljica razpravljala v ponedeljek o zazidalnih načrtih za Kamno gorico, Brezovico in vzhodni del Lesc, ki jih Je Izdelaj Zavod za urbanizem na Bledu. čeprav osnutek urbanističnega programa iz leta 1966 ne predvideva povečanje števila prejbdvaloev na področju Kamne Gorice oziroma Brezovice, je bilo nujno potrebno izdelati zazidalni načrt, ker žive tu delavci v zelo neugodnih stanovanjskih razmerah. V sporazumu z občino je tako tovarna Plamen Kropa naročila oba zazidalna načrta. Zazidalni načrt za Kamno gorico je izdelan za področje med levim bregom stranske struge Lipnice, obrtnim podjetjem Okovje in hribom Zijalka. Na tem ozemlju bo razvrščeno 50 hiš — 36 individualnih in 14 vrstnih. Zaradi cenejše gradnje je precej interesentov za montažno gradnjo. Zaradi tega so v sporazumu z investitorjem izdelali zazidalni načrt le za Brezovico, kjer bo naselje 24 montažnih hiš na vzhodnem delu velikega platoja ob zaselku Brezovica. Z gradnjo montažnih hiš so se morali umakniti na Brezovico, ker se ta gradnja stilsko ne ujema z staro gradnjo v sami Kamni gorici. (Nadaljevanje s 1. strani) Priprave na jesensko delo govorov s predsedniki, tajniki in blagajniki izvršnih odborov in predsedniki nadzornih odborov pri sindikalnih podružnicah. Prav tako bodo pripravili krajše seminarje, na katerih se bodo med drugim pogovarjali o programih dela izvršnih odborov sindikalnih podružnic, o pripravi delovnih konferenc in občnega zbora itd. Da bi jeseni delo čimprej steklo, pa bo občinski sindikalni svet še do septembra pripravil precej gradiva za nadaljnjo razpravo. Tako prav sedaj pripravljajo analizo o porabi sindikalne članarine v sindikalnih podružnicah in občinskem sindikalnem svetu, analizo o delu in vlogi izvršnih odborov sindikalnih podružnic in njihovem odnosu do članov sindikata in občinskega sindikalnega sveta, analizo o družbenem standardu raposleruh, analizo pravilnikov O delovnih razmerjih itd. A. Ž. Zazidalni načrti za vzhodni del Lesc so izdelali zato, ker je zelo veliko Interesentov za gradnjo na tem področju. Tako bodo zgradili 57 individualnih stanovanjskih hiš na 4,5 ha zemljišča. Ko je bil predlog javno razgrnjen v družbenem centru v Lescah, je bila predlagana le ena sprememba, ki sta jo projektanta osvojila. Med ostalim je skupščina na seji imenovala tudi likvidacijsko komisijo za kmetijsko šolo Poljče (Franc Cvenkelj, Franjo Praprotnik, Stanko Mulej). P. C. Zaposlovanje — zadeva občine 2e precej časa je bojazen, da nI nobenih možnosti več za zaposlovanje. V prvem letu gospodarske reforme so nekatere delovne organizacije izbrale pri iskanju ekonomičnejšega gospodarjenja najenostavnejšo rešitev — odpuščanje zaposlenih. Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj so v letu 1966 podjetja le malenkostno povečala Število zaposlenih (za 0,3%), in sicer v gospodarstvu za 2,7%, občutno pa se je zmanjšalo število zaposlenih v negospodarstvu (upravi, bančništvu, socialnem zavarovanju in zavodih) — kar za 7,8%. Družbeni pJani vsebujejo optimistične podatke; število zaposlenih v kranjski občini naj bi se povečalo za 2,1 Disciplinski center v Kranju Sekretariat za zdravstvo In socialno varstvo pri republiški skupščini je letos pripravil poročilo o izvajanju zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov. Iz poročila je razvidno, da je disciplinski center za bivanje mladoletnikov za nekaj ur na dan tudi v Kranju. Do sedaj se je vzgojni ukrep oddajanja mladoletnikov v disciplinski center izvajal v Kranju pri oddelku za družbeno neprilagojeno mladino v Dijaškem domu. Ker je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo dolžan skrbeti za izvajanje zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov, je določil, da je treba položaj vseh disciplinskih centrov tudi pravno urediti. V Kranju število vzgojnih ukrepov od 1962. leta vedno hitreje narašča. Največ je bilo takšnih ukrepov izrečenih lani. Prav zato so odborniki občinske skupščine v Kranju na zadnji seji sklenili, da bo v prihodnje v Dijaškem domu še vedno disciplinski center, ki bo prav tako kot do sedaj sodeloval s sodj^. ščem, šolami, zdravstvenimi zavodi, družbenimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi itd., skratka z vsemi, ki delajo ali pomagajo pri prevzgoji mladoletnikov. A. 2. odst. letno. Številke pa kažejo, da se doslej še niso začela uresničevati predvidevanja o novih zaposlitvah oz. o odpiranju novih delovnih mest. Podrobnejši pregled nam kaže, da se je v nekaterih delovnih organizacijah število zaposlenih povečalo samo navidezno, z raznimi priključitvami itd. V delovnih organizacijah je malo potreb, v občini pa malo možnosti za zaposlitev absolventov srednje strokovnih, višjih ter visokih šol. Kadrovska struktura v občini pa je pod republiškim in jugoslovanskim poprečjem. Tako stanje nas opozarja, da pri nas še vedno prevladuje politika »čuvanja zasedenih delovnih mest«, ne pa načrtna ter dolgoročna ka-'drovska politika. Tudi podatek, da delovne organizacije sprejmejo 60 % novih delavcev mimo zavoda za zaposlovanje, s posredovanjem znancev, potrjuje zahtevo, da bo nujno potrebno uveljaviti pravična merila za sprejem. Večji premiki glede zaposlenih tako niso več samo stvar delovnih organizacij, temveč so postali skupno vprašanje občine. Vika Mihelič Festivalna dvorana Bled Modna razstava od 17. do 30. julija 1967 ČETRTEK — 20. julija 1967 GOSPODARSTVO GLAS * 3 STRAN Vsakih štirinajst dni pride v hotel Evropa v Kranju nova skupina belgijskih turistov. Med bivanjem v Kranju si razen drugih zanimivosti ogledajo tudi vinsko klet. V hotelu pa jim vsak dan prirejajo tudi razne izlete. Pravijo, da so turisti zelo zadovoljni. V hotelu pa seveda tudi — Foto: Franc Perdan Pred dobrim mesecem so v Lescah in v Radovljici na nekaterih ozkih odsekih cest namestili semaforje. S tem so bili najbolj zadovoljni pešci, ki so bili prej najbolj ogroženi zaradi velikega prometa, predvsem ob konicah — Foto Perdan Pred kratkim je Vodna skupnost iz Kranja začela na Jezerskem delati nov most. Tako bodo končno povezali planšarsko jezero z glasno cesto. Most bo lesen in bo stal na štirih betonskih nosilcih. Kaže, da bo most kmalu gotov, žal samo malo prepozno — Foto Perdan Avtobusni »ringaraja« Ker Kranj nujno potrebuje novo avtobusno postajo, si Avtopromet Gorenjske na različne načine prizadeva priti do denarja zanjo. Na to, da bi dobili za to investicijo družbeni denar, ni povsem realno misliti, zato je delavski svet Avtoprome-ta Gorenjska pred nedavnim sklenil, da uvede za vse avtobuse, ki postajajo na sedanji postaji, posebno takso, in sicer 500 starih dinarjev za prihod in prav toliko za odhod vsakega avtobusa. Ta ukrep je močno razburil ostale prevoznike, saj so v Sloveniji to prakso opustili s sporazumom, ki so ga avtobusna podjetja podpisala leta 1964. (Sporazuma ni podpisalo samo podjetje Slavnik Koper.) Za mnenje o tem ukrepu smo zaprosili direktorja Transturista iz Škofje Loke Vena Doljaka: »Menim, da to pomeni vnašanje nereda v potniški promet. Vemo, da je avtobusna postaja v Kranju resen problem, vendar ne bomo pustili, da se rešuje na naš račun. Tudi mi smo gradili avtobusne postaje v Sk. Loki, v Radovljici in na Bledu, vendar s svojimi sreds.'vti. Sofmaneirali smo gradnjo postaje v Bohinju, sedaj pa jo bomo gradili še v Ukancu v Bohinju ...« Podjetje Avtopromet Gorenjska sporazuma leta 1964 ni podpisalo, ker je bilo takrat še združeno s podjetjem SAP Ljubljana. Podpisal ga je seveda SAP, na kar se Kranjčani zdaj sklicujejo, Češ nismo ga mi podpisali, zato tudi ni potrebno, da se ravnamo po njegovih določilih. S tem tudi opravičujejo uvedbo tarif za priha- janje avtobusov na njihovo postajo. Transturist bi s to tarifo izgubil letno okrog 29 milijonov starih dinarjev, SAP nekaj več in nekaj manj ostala avtobusna podjetja. Ne vemo, kako bodo reagirali drugi, pri Transturistu pa so zelo ostri. Da bi dobili nazaj omenjeno vsoto, so na svojih postajah uvedli tarifo 1200 S din za prihod in prav toliko za odhod avtobusov drugih podjetij. Izračunali so, da bodo toliko izgubili na postaji v Kranju. Delavski svet Avtoprometa Gorenjska pa je pooblastil upravni odbor, da lahko dvigne prvotno postavljeno tarifo do tiste višine, kakršno bodo do-določila ostala avtobusna podjetja. Zdaj nam še ni znano, kako bodo ukrepala ostala podjetja, vendar kaže, da ta avtobusni »ringaraja« še ni končan. Direktor Transturista nam je rekel, da bodo resno razmislili o opustitvi nekaterih avtobusnih prog s postankom v Kranju. »S temi pristojbinami,« je nadaljeval, »bi se nabralo toliko denarja, da res ne vem, ali gre za reševanje postaje ali podjetja. Prepričan sem, da na ta način ne bodo zgradili postaje ... Delavski svet me je pooblastil, da se s kranjsko občinsko skupščino pogovorim o sofinanciranju avtobusne postaje v Kranju.« Ko smo za mnenje poizvedovali v podjetju Avtopromet Gorenjska, nam niso mogli postreči s svojimi argumenti za uvedbo teh tarif, ker sta bil« direktor in sekretar odsotna. Kljub temu menimo, da zapis ni enostranski, saj hočomo le opozoriti na problem, ki se je najverjetneje po nepotrebnem pojavil. Gre namreč za preprosto logiko, ki se bo razrasla v bumerang: jaz tebi, ti meni. Vsako podjetje bo skušalo izgubljeni denar na drugih postajah kompenzirati s primernimi tarifami na »svojih« postajališčih. In rezultat v končni fazi: stroški z obračunavanjem in plačevanjem, huda kri in zaostreni odnosi, finančnega učinka pa bržkone ne bo, oz. bo za vsa podjetja, ki bodo šla v to »igro«, imel znak minus. Torej čista izguba, da ne govorimo o odnosih, ki že sicer niso najboljši, če pa se še poslabšajo, bodo škodovali vsem, najbolj pa tistim, ki so že sicer finančno in sploh med slabšimi. Prepričani smo, da na tem področju našega gospodarstva uvedba takih tarif ne pomeni poslovno uspešnih in pri sedanjem stanju avtobusnega prometa na Gorenjskem tudi ne poštenih odnosov med podjetji, zato vprašujemo iniciatorje tega ukrepa, kaj so pravzaprav hoteli: denar oz. večji finančni učinek na pošteni ekonomski osnovi ali iskanje rešitve za vsako ceno? P. C. — A. T. Remont električne peči Te dni so v jeseniški železarni ustavili električne peč za pridobivanje jekla. Ustavili so jo zaradi rednega letnega remonta, ki bo letos trajal predvidoma tri tedne. Da se proizvodnja ne bi zmanjšala, bodo te tri tedne delali z večjim številom martinovk kot običajno. -bb Črna prst in Šport - hotel se bosta priključila združenim Transtu-ristovim hotelom v Bohinju Kolektiva gostinskega podjetja Crna prst v Bohinjski Bistrici in Sport-hotela na Pokljuki sta se prejšnji teden odločila, da se bosta priključila turističnemu, prometnemu in gostinskemu podjetju Transturist Skofja Loka — združenim hotelom Bohinj. Delavski svet Transturistovih združenih hotelov v Bohinju (to so hoteli Jezero, Bellevue, Pod Voglom, Triglav Stara Fužina, gostilna v Srednji vasi, brunarica Ruša na Voglu ter bifeji v Bohinjski Bistrici, na Orlovih glavah na Voglu in pri spodnji postaji Mednarodni vinski sejem v Ljubljani Od 1. do 10. septembra bo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani 13. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov s specializiranimi oddelki kletar-ske, vinogradniške, gostinske in turistične opreme. Odprt bo vsak dan od 10. do 19. ure, zabavno gostinski prostori pa do 22. ure. V. M. žičnice) je bil o sklepu kolektivov Crne prsti in Sport-hotela takoj obveščen, o integraciji pa bo razpravljal to dni. Ker so prepričani, da b« združitev ekonomsko uspešna tako za enega kot za drugega partnerja, menijo, da bo delavski svet sprejel sklep o integraciji. - at Obvestilo Odbor Prešernove Brigade pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV v Kranju obvešča, da bo v nedeljo 30. julija ob 10. uri pri šempetrskem gradu v Stražišču pri Kranju srečanje vseh preživelih borcev VII. SNOUB F. Prešeren. Prireditelj vabi vse preživele borce, interni-rance, aktiviste in občane, da se udeležijo tega srečanja. Po proslavi bo prosta zabava, na kateri bodo nastopili Veseli planšarji. Odbor - Prešernove brigade SCUKL Uram Znižane cene ležalnim blazinam odlične kakovosti v Industrijski trgovini SAVA — prodajalna: KRANJ, Maistrov trg 2 GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA ČETRTEK — 20. Julij« 1967 »Škofjeloško ozemlje in soseščina« Izšel je nov zemljevid — specialka Škofje Loke z okolico Nesporno in priznano dejstvo je, da je Skofja Loka in njena •kolka eden izmed najlepših in turistično najzanimivejših kotičkov naše ožje domovine. Mesto ob sotočju obeh Sor, Selška In Poljanska dolina ter ostala okolica skrivajo toliko naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti kot lc malokaterl razvpiti turistični center pri nas. Žal pa je bila vse do danes velika Večina teh lepot za širši krog tujih in domačih obiskovalcev nedostopna. Ali niso vedeli zanje, aH pa jih niso znali poiskati. Dolga leta namreč ni bilo na voljo nobenih pisanih Informacij, zemljevidov ali vodičev, ki bi služili turistom pri •gledovanju širše in ožje okolice Škofje Loke. Vse to je ostajalo monopol redkih poznavalcev in Še redkejših raziskovalcev tega dela Slovenije, Pred dnevi pa je Turistično društvo Skofja Loka izdalo zemljevid Škofjeloško •zemlje in soseščina v nakladi 5000 izvodov. Ta prepo-treben ukrep utegne pomeniti prelomnico v turističnih prizadevanjih starega gorenjskega mesta. Zemljevida ne utesnjujejo danes veljavne občinske meje, ampak se ravna po mejah nekdanje freisinške škofije, saj ves ta teritorij predstavlja zaključeno kulturnozgodovinsko celoto. Izdelan je V merilu 1:75.000. Njegova avtorja, prof. France Planina in Franc Otujac, sta zarisala nanj vse turistično pomembne objekte: avtobusne postaje, planinske in lovske koče ter okrepčevalnice, pošte, Sdravstvene domove, kopališča na prostem, športne sta- dione, razen tega pa seveda muzeje, gradove, cerkve, razvaline ipd. Posebnost speci-alke je morda v tem, da poleg cest in železnice označuje tudi malo znane kolovoze, poti ter celo planinske steze, ki vodijo na posamezne vrhove ali pa jih povezujejo med seboj. Za posamezne vasi in doslej na zemljevidih še neoznačene zaselke so uvedena domača imena, ki so v veljavi med ljudmi. Ni treba še posebej omenjati, koliko truda je stalo oba avtorja zbiranje vseh teh podatkov. Zemljevid ima spremno besedilo, ki prinaša kratek geografski oris in zgodovinski pregled razvoja celotnega teritorija. Besedilo je natisnjeno v slovenščini, nemščini in italijanščini. Poleg omenjenega zemlje- V soboto bodo odprli Groharjevo slikarsko kolonijo Se nekaj dni nas loči od •tvoritve Groharjeve slikarske kolonije. To bo prva tovrstna prireditev v Skof ji Loki in če bo uspela, upajmo, tudi ne zadnja. Zamisel o slikarski koloniji ■e je porodila že I. 1963, a je •stala v senci načrtov za Škofjeloške poletne prireditve. Usoda teh nam je znana. Namesto da bi po uspehu ▼ začetku prerasle v vsakoletno tradicijo, so že po treh letih povsem zamrle. Vzrokov Ba to je več. Resda so večinoma objektivnega značaja, a vendarle bi se igre z več dobre volje in sodelovanja med prireditelji dalo pripraviti. Kakorkoli že, v novih razmerah je skromnejša, a nič manj privlačna ideja o slikarski koloniji postala zanimiva. Osnutek zanjo je že leta 1961 izdelal akademski slikar Ive Subic. Letošnje leto Je kot nalašč primerno za izvedbo takšne prireditve, saj prav zdaj mineva sto let od rojstva enega izmed največjih slovenskih slikarjev Ivana Groharja. Kolonija, ki jo v sodelovanju pripravljata lo-Iki muzej in turistično dru-Itvo Skofja Loka, je prav zato dobila ime Groharjeva slikarska kolonija. Prireditelja ■ta deležna vse podpore sveta za kulturo in prosveto ter dru- vseh osmih turističnih štev v občini. Otvoritev kolonije bo v soboto, 22. Julija ob 18. url v Sorici, v rojstnem kraju velikega slikarja. Združena bo s proslavo stoletnice Groharjevega rojstva. Ob tej priložnosti sta tamkajšnje turistično drušvo in krajevna skupnost Sorica obnovila umetnikovo domačijo. Slikarji - udeleženci bodo lahko svobodno ustvarjali kjerkoli na vsem območju občine Skofja Loka. Tudi glede izbire motivov ni nika-kih omejitev. Za zaključek — 6. avgusta — bo v Groharjevem naselju v Skorji Loki svečano odkritje bronastega kipa Ivana Groharja, ki ga izdeluje akademski kipar, domačin Tone Logonder. Udeležbo v Groharjevi slikarski koloniji so doslej potrdili slikarji Ivan MlnaFik iz Prage, Anton Polak iz Maribora, Trboveljčan Milan Ri-javec ter Ivan Seljak-Copič, Andrej Jemec, Marjan Dov-jak, Nikolaj Omersa, Cita Po-tokar, Maksim Sedej in Do-re Klemenčič-Maj, vsi iz Ljubljane. Povabljen je tudi en slikar iz pobratenega italijanskega mesta Medicina, vendar prireditelji njegove prijave doslej še niso prej* Ji. I. Guzclj vida ne gre pozabljati še dveh stvari, M nista nič manj pomembni za popularizacijo mesta in njegove okolice. To Je barvni prospekt Škofje Loke s Selško in Poljansko dolino ter zbirka barvnih razglednic z motivi iz mesta in okolice. Prospekt, o katerem Je bilo govora že dlje, je izšel letošnjega maja v nakladi 30.000 izvodov. Izdal ga je turistični informacijski biro v Skofji Loki. To je prvi barvni prospekt mesta. Prvega nasploh pa je 1. 1930 izdalo tujsko prometno društvo Skofja Loka, ki se je razvilo iz olepševalnega društva, ustanovljenega 1. 1893. Potlej vse do 1953, ko je bil ob veliki gospodarski razstavi izdelan nov prospekt, mesto ni' doživelo svoje upodobitve. Letošnji prospekt, tretji po vrsti, je opremljen z lepimi barvnimi posnetki Škofje Loke in krajev iz obeh dolin, v njem pa je tudi posnetek notranjosti cerkve v Crngrobu, ki zasluži, da se ji posveti mnogo več pozornosti kot doslej. Tu je še zbirka osmih barvnih razglednic, za katere je, prav tako kot za prospekt, napravil posnetke inženir arh. Anton Mlakar. Po vsem tem se turistično društvo v Skofji Loki lahko pohvali, da v mednarodnem turističnem letu ni držalo križem rok. I. Guzelj Jesenice Učni uspehi strokovnih šol Tudi letos so učni uspehi na poklicni industrijski in tehniški srednji šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah zadovoljivi. Uspeh Je zadovoljiv predvsem zato, ker šoli skrbita, da je pouk vse kvalitetnejši ter da se stopnjuje učni uspeh od prvega do zaključnega razreda. Na poklicni industrijski šoli, ki je imela v 14 oddelkih 303 učence, je razred zdelalo 222 učencev, t. j. 73,3 %. Najboljši uspeh je dosegel tretji razred, saj od 91 učencev le trije niso izdelali. Tehnična srednja šola Je imela dva oddelka. Na rednem oddelku je izdelalo 130 dijakov a poprečno oceno 2,92, na večernem oddelku pa 32 s poprečno oceno 2,78. Tudi na tej šoli so bili najuspešnejši zaključni razredi, ki so dosegli poprečno oceno nad 3,20. Ta porast učnega uspeha dokazuje pravilno politiko šol, ki že v prvih razredih in kasneje poskrbita, da pridejo v zaključni razred le tisti, za kufere imajo, da bodo usnešno zaključili šolo. Obe šoli sta dali letos 129 absolventov, -pu i?ogovor z direktorjem kranjskega kinematografskega podjetja Manj gledalcev kot prejšnja leta Pasji dnevi so tu. Kranjčani odhajajo na dopuste. Nekateri so že Sli in se bodo kmalu vrnili, nekateri se prav zdaj odpravljajo k morju ali pa v gore. Nekateri — tudi takih je precej — pa bodo ostali doma. Za te je v Kranju bolj malo zabave. Ena izmed redkih oblik je obisk kinematografske dvorane. Te so kljub vsemu sorazmeroma polne. O tem, kaj bomo Kranjčani lahko gledali jeseni, o načrtih in trenutnih težavah je na naša vprašanja odgovarjal direktor kranjskega kinematografskega podjetja Janez Petrič. — Pred dvema letoma je prebivalec Kranja šel poprečno devetindvajsetkrat na leto v kino. Ta številka je bila visoko nad evropskim poprečjem. Kakšen je bil obisk lani? »Obisk je padel! Lani je obiskal kinematografsko dvorano Kranjčan poprečno sedemindvajsetkrat. Vzrok bo treba iskati v tem, da se način življenja vse bolj spreminja.« — Letnega kina ni več. Ta je za tiste, ki so ga obiskovali, pomenil možnost za zabavo v poletnih dneh. Lahko upamo, da ga bomo spet imeli? »Vremenske razmere so se spremenile. To je bil vzrok, da so v Ljubljani zaprli letni kino Tivoli. Odslej imajo le še en letni kino. O novem letnem kinu v Kranju ne razmišljamo. Bolj se ukvarjamo z uvedbo TOD AO-sistema (70 mm filmski trak). V Evropi smo z Albanijo edini deželi na svetu, ki tega s ste-ma nimata. Upamo, da nam bo uspelo uresničiti zamisel, da bi vsaj v petih letih uspeli zgraditi letni kinematograf za avtomobiliste, kakršne imajo že po vsem svetu.« — Filmskega gledal.šča lani ni bilo. Kje je vzrok, da ga ni več in kdo je kriv za to? »Filmsko gledališče smo organizirali skupno z zvezo kultumo-prosvetnSh organizacij. Skrb zanj pa bi morala biti tako z naše strani ko s strani ZKPO večja, če bi ga hoteli še imeti. Pripravljeni smo zamisel o filmskem gledališču podpreti, če bi sodelovale tudi druge kulturne ustanove.« — V nekaterih slovenskih mestih je navada, da vidimo pred začetkom predstave na platnu ime operaterja. Tudi v Kranju projekcija ni vedno najboljša... »Res Je! Projekcija ni najboljša. Potrudili se bomo, da bomo napake odpravili. že v naslednjem mesecu bomo pred pričetkom predstav lahko videli na platnu ime operaterja, ki nam predvaja film.« — Jugoslovanski filmi prihajajo dokaj neredno in pozno v naše mesto. Kaj je vzrok? »Krivda ni naša. Z zakonom, ki so ga sprejeli pred nedavnim, so proizvajalci filmov postali tudi distributerji. TI pa pošljejo film najraje v dvorane šele po puljskem festivalu. Odtod torej nerednost in zamude pri jugoslovanskih filmih.« — Zgodi se, da plačamo za obisk predstave dražjo vstopnico kot običajno, čeprav je film običajne dolžine, le da nam prej pokažete še filmske reklame, Filmske novosti in kratek liim. Zdi se, da gledalec plača več, kot bi moral!? »Za film, ki je dolg več kot 3000 m, plača naše podjetje, tako kot ostala, tudi večjo najemnino. Ce hočemo, da se nam vložena sredstva povrnejo, moramo vstopmi-no zvišati. Gledalec torej ni opeharjen!« — Kaj bomo gledali jeseni in pozimi? »Naštel bom le pomembnejše filme. To so Ben HlJR (amer.), Predsednik (sovj. film o Hruščovu), Ljubezen na peščini (amer. z Elizaberh Tavlor v glavni vlogi), Vi-va Maria, Kleopatra, My Fair Lady. Pripravljamo svečano premiero ob filmu Saše Petroviča Zbiralci perja. Prav tako pa bomo ie med puljskim festivalom gledali film Dušana Makavejeva Poštna uslužbenka. B. Sprajc OBRTNIK Obrtnik Ljubljana Poslovalnica Kranj — Koroška cesta obvešča cenjene potrošnike, da prodajamo v naSi poslovalnici po znižanih cenah: — moške obleke od 200.— do 300.— N din _ moške hlače od 35.— do 80.— M din Prodajamo tudi vso ostalo moško m žensko konfekcijo. — Izkoristite ugoden nakup — Za obisk se priporočamo. ČETRTEK - 20. julij* 1967 OB DNEVU VSTAJE GLAS * 5 STRAM Ob našem 22. juliju — dnevu vstaje Te dni pred 26. leti Tisti, ki so se rodili v času vstaje, so danes le očetje, mamice, le izšolani in usposobljeni stopajo za stroje, za delovne mize — neopaleno postopoma prevzemajo mesta prejšnje generacije in vse njene izkušnje in tradicije. Tako hitro teče čas! Oni, ki so to dolivljali in sodelovali v tistih razburkanih dogodkih pred 26. leti, pa se umikajo upokojeni, njihovi spomini postajajo bledi, mnogi so padli, drugi pomrli. Čas je neizprosen! Ne glede na to pa je dan vstaje naš skupni praznik starih in mladih, dan, ki ga bodo lahko s ponosom praznovali še novi in novi rodovi, kajti ta dan je posvečen narodu, ki se je uprl smrtni obsodbi, se bojeval, krvavel in končno zmagal, zastavil pot lepšemu in mirnemu livljenju. Takrat, danes in vedno si bomo lahko šteli v zadoščenje, da se je Gorenjska v okviru naših zasužnjenih narodov med prvimi organizirano uprla in se vrgla v boj, čeprav so posebne razmere v kasnejšem razvoju osvobodilnega boja navrgle tu drugačne oblike prilagojevanja in taktike. Že na širši partijski konferenci v Ljubljani 1. in 2. junija 1941, ko so na široko razpravljali o nastalem stanju v Evropi in pri nas (Kardelj je le takrat točno vnaprej predvideval tudi napad Hitlerjevih hord na Sovjetsko zvezo), so tudi ugotovili, da so razmeroma najbolj dozoreli pogoji za začetek vstaje prav na Gorenjskem. Priključitev tega ozemlja k Nemčiji, posebni strogi ukrepi, zapiranje in preganjanje prebivalstva, vse to je povzročalo splošni odpor množice. Vsak dan več je bilo tistih, ki so morali zbežati zdoma in se zateči v gozdove, da so si rešili golo življenje. In iz teh skupin so že junija, zlasti pa julija nastajale skupine ilegalcev — borcev okrog Jesenic, Tržiča, Kranja in drugod. Hkrati pa so bile tu že močne partijske organizacije s središči na Jesenicah, v Kranju in v Kamniku, ob katerih so bili ustanovljeni vojni komiteji. Taka organizacija je bila plod nekaterih sposobnih organizatorjev, izmed katerih ne smemo pozabiti Kebeta, Brejca, Gregorčiča, Stražišarja in še posebno Staneta Žagarja kot osrednjega pobudnika vstaje in voditelja prvih bojev. Zgodovinsko pomembna sta bila dva sestanka članov vojnih komitejev Gorenjske, ki jih je sklical in vodil Stane Žagar na Vodiški planini (Jelovica) 17. in 20. julija. Najvažnejše je bilo, da so se odločili za konkretni dan vstaje, ki naj bi bila 27. julija. Zaradi nekaterih organizacijskih slabosti so ta dan začeli samo na Kamniškem. V noči med 27. in 28. julijem so razrušili cesto na Gornji grad, mostove prek Bistrice, požgali lito, namenjeno Nemcem, itd. Do konca julija je bilo na Gorenjskem le 7 ali 8 čet. Prvi oboroženi spopad Nemcev z organizirano partizansko enoto pa je bil 1. avgusta na Mežaklji. Toda Žagar je za začetek vstaje pripravljal veliko akcijo vseh partizanskih enot in skupin Gorenjske — napad na Begunje in osvoboditev kakih 300 političnih zapornikov. To naj bi bilo zjutraj 5. avgusta. Kranjska in tržiška četa sta se zbrali 4. avgusta pod Storžičem in se združili v Storžiški bataljon. Del bataljona je le tisto noč krenil na Dobrčo in se pripravil na akcijo. Z Jelovice pa bi moral priti gorenjski ali Cankarjev bataljon, v katerega so vključili vse partizanske čete in skupine desnega brega Save od Jesenic do Poljanske doline. Toda prišlo je do izdaje. Nemci so napadli partizane na Dobrči, iznenadili one pod Storžičem, kjer je bilo 8 mrtvih, ter preprečili Cankarjevemu bataljonu prehod prek Save. Tako ta velika, prva akcija partizanskih enot na Gorenjskem, ni uspela. Kranjski bataljon je bil razbit. Prav tako so Nemci hoteli uničiti tudi Cankarjev bataljon, ki so ga 8. avgusta napadli na Kotliću (Jelovica), sedaj Partizanski vrh. Ne glede na vse to pa so bile te prve akcije uspešen krst borcev in vodstva, da so se učili taktike, se pripravljali na dolgotrajni boj. Zato so sledile mnoge manjše akcije na sovražne postojanke, na prometne zveze in skladišča vso tisto jesen. Decembra 1941 pa je prišlo do nove množične vstaje v Gornjesavski in bohinjski dolini ter v Poljanah. Tako je zgodovinski strel 22. julija (ki ga praznujemo kot dan vstaje) našel takoj tiste dni pred 26. leti širok odmev po vsej naši Gorenjski. Zato praznujmo ta dan v počastitev vseh, ki so padli za našo pravično stvar, praznujmo v spodbudo vsem našim, zlasti mladim ljudem, ki danes z delom uresničujejo krvavo izbojevane cilje, praznujmo v opomin vsem onim, ki še danes podpirajo nasilje in teptajo svobodo miroljubnih narodov po svetu! K. Makuc Neke decembrske noči 1944 v Stražišču Po mnogih spremembah in reorganizacijah partizanskih enot na našem območju, ob katerih- so se sile odpora stalno krepile, izpopolnjevale po potrebah, Je v zadnjem obdobju osvobodilnega boja postala Prešernova brigada najmočnejša partizanska enota, čeprav ni točnih podatkov, predvidevajo, da se Je v tej enoti bilo kakih 1500 borcev, približno 240 pa jih je padlo. V spomin na mnoge boje te brigade objavljamo nekaj povzetkov iz obširnega spisa komandanta Prešernove brigade Karla Leskovca o drzni akciji, ko Je celotna brigada neke noči konec decembra 1944 prišla v Stražišče in v brk nekaj tisočem Nemcev v Kranju mobilizirala kakih 200 fantov in mož ter odvedla mnogo živeža, živine in drugih potrebščin za oskrbo te velike partizanske enote. Na Javorniku se je odcepil od glavnine en bataljon in kolona se je spustila desno proti Zabnici. Glavna naloga tega bataljona ~je bila, da prepreči prihod Nemcev iz škofjeloške smeri. Glavnina pa se je spustila navzdol proti Stražišču. Predhodnica je šla kakih 300 metrov naprej. Sneg je škripal pod čevlji in mraz je silil za ovratnike, v žepe... Ob osmih zvečer so bili pri opekarni in se ustavili na mali ravnici sredi gozda. Tu so razdelili borce na manjše skupine z vodičem, domačinom, in vsaka je imela točno določen del vasi oz. ulice in hiše. Pri osamljeni hiši tik pod hribom je za renčal pes. Bataljon, ki je bil doiočen za zaščito pred Nemci iz Kranja, je kar po vojaško korakal skozi vas in se razporedil na Kalvariji, nad železniško postajo In glavno cesto. Nemci so z minometal-cem obstreljevali vas. Nekje pri Zabnici je bilo slišati streljanje. Trušči eksplozij min so odmevali v mrzlo noč kot huda ura. Ljudje, ki niso vedeli, kaj se dogaja, so se zapirali, zaklepali v hiše, ugašali luči... Toda obiski po hišah so tekli po točnem, vnaprej določenem programu. V neki hiši so našli same ženske, hudo preplašene. Na steni so bile slike glavnih nacističnih voditeljev. Rafal iz brzostrelke je zaregljal in po sobi so se razleteli okvirji in zažvenketalo steklo. Takrat je izpod postelje prilezel mlad Nemec v samih spodnjicah in — rad ali nerad — je bil kaj kmalu med partizani. V drugi hiši so našli na postelji par, ki naj bi naslednji dan šel k poroki. Koliko je bilo solza, pro-šonjl Toda partizani so bili neizprosni. Z njimi! Drugje je bil prestrašeni moški najbolj v zadregi, ko je pred partizani odprl omaro, da bi se oblekel za odhod, v njej pa je imel lepo spravljeno obleko nemškega pod-oficirja. V drugi hiši so našli na veliki kmečki peči dve dekleti, ki sta se sumljivo obnašali. Pregledali so sobo in našli pod pečjo dva oborožena in nališpana Nemca. Taki so bili nekateri primeri. Toda v večini so možje in fantje, domačini, z razumevanjem stopali k partizanom. Mnogim je bil tak način or'hoda v partizane tudi opravičilo pred Nemci, ki bi se sicer lahko znašali nad družino, nad hišo in imetjem. Prav to je bil tudi cilj celotne akcije, da namreč prepreči Nemcem mobilizacijo teh ljudi za svoje enote, za delo v tovarnah, zato so jih partizani na videz nasilno odvedli. Pozno ponoči so se partizani z vsemi mobiliziranimi zbrali pri opekarni, potem pa krenili nazaj, navzgor proti Cepulam. Prešernova brigada se je močno okrepila z novimi borci, z živežem in drugim materialom ter se tako usposobila za zadnjo, najhujše boje s • sovražnikom. Zajec na Rovtah Cankarjev bataljon je bil med prvimi partizanskimi bataljoni ustanovljen 4. avgusta 1941 na Jelovici. Znan je po mnogih bojih, zlasti pa po boju v Dražgošah, ki je takrat (od 9. do 11. januarja 1942) močno odjeknil tako med nemškimi zatiralci kakor tudi med domačim prebivalstvom Gorenjske in vse Slovenije. Borci te enote (kakor tudi Gorenjskega odreda in koroških partizanskih enot) so povabljeni 6. avgusta letos na Bled, kjer Jim pripravljajo lepo srečanje in podelitev domicila. Narodni heroj Tone Dežman Tonček, sedaj predsednik občinskega odbora ZZB Radovljica, ki je med prvimi borci v Cankarjevem bataljonu kot Jurišač, mitraljezec in organizator dobil izredna priznanja, se rad spominja zlasti enega izmed prvih uspelih bojev z Nemci na Rovtah pod Malim vrhom. poma dohajali prve, se ustavljali in gledali. Takrat pa je zaregljalo is naših zased. Gruča Nemcev se je sicer hitro razkropila« toda še preden 60 uspeli najti zaklone in pripraviti orožje, je bilo za večino že prepozno. Samo nekaj Nemcev v ospredju se je uspelo rešiti za bližnjo hišo Debeljakove domačije. Od tam so tudi streljali in ubili enega partizana, eden pa je bil ranjen (pozneje je umrl). Na snegu ob cesti pa je ležalo veliko Nemcev. Kot se spominja Tonček (nekateri podatki si med seboj nasprotujejo), je bilo 46 Nemcev mrtvih, trije so bili ranjeni, enemu pa je uspelo zbežati. Partizani so bili še posebno srečni, ker so pokosili toliko najbolj zagrizenih hitler-jevcev — SS-ovcev in policistov. Ti so bili še posebno dobro oboroženi in opremljeni, kar vse je prišlo izredno prav našim borcem. Takrat, — kot se spominja Tonček, — so tudi prvič postopali z nemškimi ranjenci povsem dostojno. Spravili so jih v toplo sobo k Debelja-kovim, kjer jim je gospodinja skuhala topel čaj z žganjem. Gregorčič jim je dolgo govoril o ozadjih in ciljih njihovega in našega boja, medtem-ko jih je bolničar Janez Konj šck skrbno obvezoval. Zanimivo je, da so Nemci prišli naslednji dan v Rov-te po mrtve in ranjence, za katere so po nalogu Gregorčiča skrbeli Debeljakovl. Pri tem niso delali nobenega nasilja, niti preiskave po hišah, nobene aretacije — ničesar. Cankarjevci pa so biti takrat že daleč drugje; s Nemci so se spet »srečali« čez dober mesec v Dražgošah. K. M. Bilo je mrzlega sneženega jutra 12. decembra 1941. Cankarjev bataljon je prišel z Mohorja pod Joštom prek Stirpnika na Rovte. Borci (bilo jih je kakih 60 do 70, točnih podatkov ni) so bili utrujeni po napornem nočnem pohodu. Komandant Jože Gregorčič in komandir Jaka Bernard sta po hišah uredila za počitek ter razposlala izvidnice na razne strani proti dolini. Vse izvidnice pa so ob vrnitvi poročale, da je v dolini vse mirno, brez sumljivih sovražnikovih gibanj. Komaj pol ure zatem pa so opazili, da se iz Prevala navzgor po blegaški cesti proti Rovtam vije kolona Nemcev. Gregorčič, Bernard in drugi so se takoj posvetovali, ocenili svoje in sovražne sile in še posebno svojo prednost, da tokrat Nemce lahko mirno »pozdravijo« iz skrite zasede. In tako je bilo. Kakih 25 borcev, ki so imeli orožje, je Bernard skrbno razporedil za zasnežene skale in grmovje nad cesto, ob poti, ki vodi iz Poljanske doline navzgor. Nestrpno so čakali, posebno potem, ko se je izza ovinka prikazala izfvidnica. Toda prvega strela — znaka za napad ni bilo. Prva skupina Nemcev je že skoraj prišla mimo nastavljenih cevi naših Cankarjevcev. Takrat pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz grma je skočil preplašeni zajec in se zbegan zapodil prav med Nemce na cesto in naprej po snegu mimo nekega kozolca. Nemci so se ustavili, smejali in gledali. Tudi njihovi psi so se zapodili za zajcem. Tako se je prav pod našo zasedo zbrala vse večja skupina Nemcev, ki so posto- GLAS * 8. BTRAN IZ NAŠIH KRAJEV ČETRTEK — 20. julija 1-967 Novo kopališče v Radovljici Odprli ga bodo v soboto, 22. julija, ob 9. uri— Kamp ob kopališču Radovljica bo po dveh letih zopet dobila prenovljeno kopališče. Odprli ga bodo 22. Julija ob 9. url. Brez dvoma to veliko pomeni tako za same prebivalce mesta kot tudi za turizem, Id je zaradi večje prenovitve na kopališču utrpel precej škode. Radovljiško kopališče je mano po čudoviti okolici. Od nekdaj je bilo središče, kamor so zahajali kopalci skoraj iz vse Slovenije. Grajeno je bilo v svojevrstnem slogu, vendar pa so posebno v zadnjem času, zaradi dotrajano-•ti vse bolj stopale v ospredje različne pomanjkljivosti {kopališče J« po starosti drugo v Sloveniji, za ljubljansko Ilirijo). V bazenu so se pojavile razpoke, tako da Je voda odtekala, lesene kabine so razpadale, ni bilo čistilnih naprav in zato je bila voda večkrat precej hladna. Verjetno so najbistvenejša pridobitev novega razširjenega bazena (velikost 16 X 50 m — prej 13 X 80 m) nove čistilne naprave. Lesene kabine so odstranili ter naredili nodobne kabine z omaricami (enako kot v kranjskem zimskem bazenu oziroma na kopališču Kolezija v LJubljani), bazen so poglobili in namestili 8 tekmovalnih prog tako, «5 a bo odslej ustrezal «a vsa zahtevnejša plavalna tekmovanja. Posebna pridobitev za kopališče bo kamp, ki so ga »redili v Milini bazena. Restavracija ob bazenu bo tako •olno Izkoriščena. Najverjet-**J« bo kopališče in kamp opravljalo SD Radovljica. Čeprav se je gradnja bazena precej zavlekla, ker ni bilo denarja, zaeluži izvajalec SGP Gorenje iz Radovljice vso pohvalo za prizadevanje in uspešno delo. Ce £e hočemo naštevati »zasluge« za ta prepotreben objekt, moramo vsekakor omeniti v prvi vrsti inž. Mikeža in Aleksa Cebu- IJa, ki sta bila vseskozi »gonilna sila«. Ko smo al ogledali bazen pred otvoritvijo, smo kljub splošnemu najboljšemu vtisu opazili tudi nekaj pomanjkljivosti. Predvsem Je nov otroški bazen odločno premajhen (potrebno bi bilo zgraditi vsaj še dva enake velikosti), v samem bazenu pa so valo-brani nesodobni in takšni ne bodo mogli slutiti svojemu osnovnemu namenu — za od-plakovanje oziroma odtok smeti. P. Čolnar Fluorografiranje v kranjski občini Občinska skupščina v Kranju je 1965. leta sprejela predlog instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku, da se v občini čimprej zatre tuberkulozo. Zato je zdravstvena služba že takrat predvidevala, da bodo vsaka štiri leta fluorografi-rani vsi prebivalci občine. Sklenili so tudi, da bo drugo fluorografiranje že po dveh letih. Prvo fluorografiranje je bilo 1965. leta. Denar ze letošnje fluorografiranje (šest milijonov starih dinarjev) Je že zagotovljen. Zato sta oba zbora občinske skupščine v Kranju pretekli teden sprejela odlok o obveznem fluorogra-flranju prebivalcev. Tako kot pred dvema letoma, bo tudi letos fluorografiranje brezplačno, čas fluorografi-ranja še ni znan in ga bo kasneje določil svet za zdravstvo pri občinski skupščini. V odloku Je tudi določeno, da bodo tisfi, ki se ne bodo udeležili fluorogra-fdranja, morali plačati kazen do trideset tisoč starih dinarjev. Prednosti fluorografiranja so predvsem v tem, da tako med prebivalci pravočasno odkrijejo razna obolenja prsnega koša, predvsem obolenje pljuč, srca in glavnih žil. j\'a j pomembne)šii obolenji, ki jih tako odkrijejo, pa sta pljučna tuberkuloza In pljučni rak. Ker je takšna akcija lahko uspešna le, če zajema vse prebivalce, Je skupščina omenjeni ukrep sprejela. A. 2. I Veličine in lepote našega podzemlja V breznu pri Medvedovi konti »Kranjska cerkev z zvonikom vred bi bila majhna v tej ogromni podzemeljski dvorani,« je dejal vodja kranjskih jamarjev Karel Lipovec po uspeli odpravi v te pokljuške skrivnosti ■tno v dobi, ko govorimo o vesolju, hkrati pa ne poznamo mu zemlje, po kateri hodimo. Ne poznamo veličine In lepot ■»šega podzemlja, niti tistega ne, ki Je dostopno. Jamarski •dsek pri planinskem društvu Kranj vsa zadnja leta marljivo beleži pripovedovanja raznih ljudi, gozdarjev, lovcev in drugih o breznih in Jamah, ki Jih zatem načrtno raziskuje in opiše. Za eno izmed največjih doslej znanih gorenjskih podzemeljskih jam velja brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki. Prva večja odprava v to jamo je bila pred sedmimi leti pod vodstvom prof. Jurija Kunaverja. V soboto, 1. julija, pa so kranjski jamarji priredili drugo odpravo v to jamo, da bi jQ točneje izmerili in opisali. Več mesecev so se pripravljali. Poskrbeli so za ustrezne vrvi, jamarsko lestev, dolgo 110 metrov, škripce in tudi za male radijske sprejemne in oddajne aparate. Tako opremljeni so kre- nili na Pokljuko, ob breznu pazljivo pritrdili vrv za spuščanje in varovalno vrv ns najbližjo močno smreko, potem še spustih lestev, vse znova preskusili in se odločili. Prvi se je spustil v črno grozeče žrelo brezna prof. Tomaž Planina, izkušeni jamar in poznavalec našega podzemeljskega sveta. Dolgo «e je spuščala vrv v temo in njegovi glasovi so nekje nizko bobneče odmevali. Ob sprejemniku zgoraj so ** sklonile glave in poslušale. Vse je bilo v redu. Ko je prvi izatopil z vrvi na tla nekje več kot 108 metrov globoko, se je začel spuščati drugi, zatem tretji — člani prve izvidnice. Potem so šli v brezno člani fotografske skupine. Končno je zunaj, nad breznom, ostal samo eden z radijskim oddajnikom. V jami ni bilo časa za občudovanje in pogovore. Vsi so imeli polno dela: geologi, merilci, fotografi... Tudi mraz je bilo. Zunaj je bilo tiste dni vroče, v Jami pa le nekaj nad ničlo. Komaj toliko, da sneg pod breznom v jami ni bil zmrznjen. Več kot 10 ur Je trajalo delo. Sele ob štirih sjutrsj se je iz jame prikazal zadnji. Vsi so bili veseH. Končne ugotovitve so potrdile prvotne približne ocene. Jama je skoraj okrogla, njen premer J« okrog 150 metrov, visina M od 40 Jo največ 57 metrov. Na eni Turisti se navadno peljejo skozi Kranj Belgijci v kranjski Evropi Kranj je lepo in zanimivo mesto. Vendar pa se steka in vodi Iz njega toliko poti, da nI prav nič čudno, če se večina turistov samo pelje skozenj. Gost, ki bi nameraval dlje ostati v Kranju, bi si najbrž kaj hitro ogledal razne zanimivosti, potem pa bi zdolgočasen čakal, da mu poteče predvideni dopust In odide domov. Vendar pa so izven Kranja zelo lepe, zanimive in privlačne izletniške točke. Preddvor, Bohinj, Zelenico, Veliko Planino itd. Kaže, da so gostje s takšnim programom zelo zadovoljni. V ho« telu pa seveda prav tako. V tem mesecu so mekaj gostov morali namestiti celo v grad Hrib v Preddvoru: Ker se je tudi to obneslo, so se že sedaj odločili, da bodo prihodnje leto tudi v Preddvoru Imeli »talne goste iz Belgije. čeprav so se dogovarjali tudi z nekaterimi drugimi agencijami v tujini, pa za zdaj kaže, da bo letos obi-skalo Kranj največ gostov lz Belgije. Tako pa so predvidevali že pred sezono. Za« to je razumljivo, da so z letošnjo sezono kar zadovoljni. A. 2alar Neizpolnjene obveze glede financiranja šolstva v Radovljici Skupščina obaine (Radovljica je sprejela priporočilo delovnim organizacijam, da vplačajo en odstotek od bruto osebnih dohodkov za financiranje strokovnega šolstva. Tako bi morali zbrati 65 milijonov starih dinarjev ' zbrali pa so jih doslej oko-i li 12 milijonov. Zanimivo je ! da je le Tovarna verig Lesce ; v celoti izpolnila svoje obveze. V ponedeljek je skupščina pooblastila predsednika da na posebnem sestanku opomni vse prizadete organizacije na moralni dolg, m ga imajo do strokovnega šolstva, saj je občina Radovljica eden izmed najslabših plačnikov pri njegovem f|. To vedo tudi v hotelu Evropa v Kranju, zato so temu primerno prilagodili turistično sezono. Glavna turistična sezona se je zanje začela že 13. maja, ko je prišla v hotel prva skupina belgijskih turistov. Od takrat naprej pa vsak teden aH štirinajst dni prihajajo in odhajajo nove skupine. In tako bo vse do 30. septembra, ko bo iz hotela odšla zadnja skupina turistov iz Belgije. Takrat se bo tudi zanje končala glavna turistična sezona. Maja in junija je bilo v eni skupini 25 gostov, julija in avgusta se bodo skupine povečale na 45, septembra pa bodo zopet nekoliko manjše. In zakaj bo v Kranj letos prišlo toliko belgijskih gostov? Hotel Evropa se je o tem dogovoril s turistično agencijo v Bruxellesu, ki posreduje, da vsakih 14 dni pridejo z letalom na brniško letališče turisti iz Belgije. V hotelu so izkoristili prav možnost, da je v bližini in daljni okolici Kranja več lepih izletniških krajev. Tako si gostje v prvih dneh najprej ogledajo mesto in bližnjo okolico, potem pa se vsak dan odpeljejo na izlet V 14 dneh si tako ogledajo Krvavec, Bled, Postojno, strani je jama povezana z zunanjostjo z navpičnim breznom, globokim prek 50 metrov. Na drugem koncu jame pada novo brezno navpično navzdol, ki gotovo vodi v nove skrivnostne prostore kraške Pokljuke. Velikih, značilnih kapnikov — kot napr. v Postojnski jami — tu ni. Zanimivo pa je kamenje, na katero kaplja voda morda že tisočletja. Nekoč morda veliki kamni so postali majhni in tako lesketajoči, da nikjer ni takih. člani jamarske odprave pravijo, da sta dve stvari, ki jih ne bodo pozabili: psihična in fizična. Spust v brezno ne nudi nevarnega občutka, posebno ne izkušenim jamarjem. Toda ko (izginejo stene rova in se spuščajoči zmaj de v črni temi še skoraj 50 metrov nad dnom pa Olbčutek za marsikoga ni prijeten. In drugo — vzpon V jame. Plezanje po lestvi več kot 100 metrov navzgor zahteva izredno spretnost in tudi pripravljenost. Po trdnih, lesenih lestvah je to lažje. Tudi vižina približno dveh kranjskih stolpnic človeka izmuči. K. Makuc nanciranju. PC Tekmovanje mladih kolesarjev Po teoretičnem pouku so na osnovnih šolah v Radovljici in Lescah pred kratkim priredili kolesarsko tekmovanje v okviru vzgoje za varnost v prometu. V Radovljici so mladinci vozili po mestnih ulicah, v Lescah pa Po poteh v novem naselju. V obeh krajih so bili postavljeni prometni znaki in ovire, tako da so morali mladinci pokazati spretnosit pri upravljanju kolesa in poznati prometne predpis. Najboljši bodo prejeli nagrade (praktična darila) šele septembra, ko se bo zopet začel nouk. . bb ČETRTEK - 20. julija 1967 REPORTAŽA GLAS * 7. STRAN »Če se na boš ugvasiva, se tud na boš umoživa...« To je odlomek iz vasova- dela tradicio- nja, iz prvega bohinjske turistične kmečke ohceti, nalne prireditve ki je bila letos že trinajstič zapored. Vasovanje je bilo v soboto zvečer Pod skalco, kjer je bohinjsko turistično društvo že pred leti postavilo provizorično leseno hišico z »gankom«, vrati in rožami — gorenjskimi nageljni. Lotos so skupaj z vasovanjem podrobno prikazali tudi vse fantovske običaje, ki so v zvezi z ohcetjo, s sprejemanjem mladih fantov v vaško fantovsko skupnost, s krstom teh fantov itd. Vsi stari Bohinjci, ki so prireditev videli in poslušali, so jo pohvalili: »Ja, res je, prav tako je bilo. To so pa letos dobro naredili, nič pomembnega niso izpustili in nič svojega dodali. To je bilo ,fletno' takrat, ko smo še tako vaso-vali, ko smo s strahom in težkim pričakovanjem stali na ,lojtri' in čakali, ali nam bo dekle prižgalo cigaro ali ne. To je bilo včasih, danes pa je vse drugače, mladina se drugje in drugače spoznava . . .« Večkrat sem zadnja leta slišal , da bohinjska kmečka ohcet in kravji bal postajata prireditvi, ki sicer privabita v Bohinj zelo veliko ljudi, ki pa sta iz leta v leto enaki, ki sta samo zato, da bohinjski turizem služi na njun račun. Stagnacija že pomeni nazadovanje — to so spoznali tudi Bohinjci, zato so se odločili, da bodo letošnjo kmečko ohcet popestrili, da bodo domačim in tujim turistom pokazali več kot doslej, da bodo pokazali res FRANCE: (Pride praznično oblečen z veliko cigaro v prsnem žepu suknjiča. Oprezno pristavi lestev in potrka na Lenkino okno.) Lenka, Lenka, Lenka, dobr večer! Dobr večer pa ano zavbr hčer, da b znava brat n pisat, pa fantam odgovor dajat. A ga uš ti mn kej, kaj? (Potrka.) Lenka... al s slišova? A že spiš, k se prov nč na ugvasiš? Lenka, no, sam mav se ugvas! A s ušesa pr škaf pstiva, k s po dnev vodo nosiva? Pa škaf na mara za toje mesene, k ma soje lsene. A s guha, kaj? že ta spodna rjuha b se bva ugvasiva, če b se na bva ti nano zavaliva, če se na boš ugvasiva, se tud na boš urno živa, boš ratova siva od vrha do tav pa še drje mav ... A bo kej, kaj? (Trka.) Luna 1 taka k ana retra, noč je pa brez usačga vetra, jest pa tle na vojtr stojim, pa še odgovora na dobim. No, Lenka, dej, no, dej, ugvas se kej ... Fantin majo že vs dekleta, mn se pa še nč na ubeta. če me kolčkej rada maš, hitro k vokno se prkaš. če se m zdej na boš ublekva, boš za pusta pvoh ulekva. Lenka, le jumfrat s hitro uboc, pa jo sm k vokno prtoc. Pa glej, da se navš preveč drva, k boš vokn utprva, da na bo šov tvoj gvas po vs vas. LENKA: (Se prikaže pri oknu in ga odpre.) Dober večer, France. Le n kar na bod tuko naučakan. Sa vem, da s ti pršu, da b t cgaro pržgava. No, pržgava t jo bom že, ti pa glej, da te mat na dobe. vse, kar je v zvezi z nekdanjo ohcetjo treba, kar je zanimivo in kar je izginilo. Prejšnja leta je ohcet prirejalo turistično društvo s svojo folklorno sekcijo, letos pa je priskočilo na pomoč še DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Zbrali so več ljudi, ki so bili pripravljeni nastopati, in sicer iz obeh bohinjskih dolin, iz Zgornje in Spodnje, preštudirali so stare zapiske o običajih v zvezi z ohcetjo, zapisali so pripovedovanja starih ljudi in sestavili scenarij, ki je veren prikaz nekdanjih običajev. Režijo je prevzel znani bohinjski amaterski režiser France Fister, človek, za katerega pravijo, da naredi dobro, česar se loti. Dobil sem ga v Stari Fužini, pri hiši, kjer je bil za ohcet nevestin dom in kamor so prišli svatje in ženin po nevesto in balo. »Potrudili smo se res,« mi je rekel, »vendar smo imeli premalo časa za vaje, komaj tri tedne, zato vse še ne teče tako, kot bi moralo, kot predvideva scenarij. Upam, da bo prihodnje leto boljše, da bo šlo bolj gladko. Veliko ljudi nastopa na prireditvi, težko jih je spraviti skupaj, določiti vsakemu vlogo, nadzirati vse ... Oprostite, se bova potem naprej pogovarjala, tamle me kličejo, saj veste . . .« Razumel sem ga; Ohcet je bila napovedana za enajsto uro dopoldne, kazalci na uri so se pomikali proti pol enajsti, veliko je bilo treba še pripraviti, zato res ni imel časa. S fičkom so se pravkar pripeljali dva fanta in dve dekleti v narodnih nošah. Avba, krivci za klobukom, Ples z majoliko na kmečki ohceti — Foto A. Triler široka in dolga krila, pisan cekar — vse to v fičku! Tako tores se srečujeta preteklost in sedanjost, dve obdobji, ki drugače kot na prireditvi, namenjeni turistom, ne gresta več skupaj. Na dvorišču pred hišo so bili fantje in dekleta v narodnih nošah, firbci, avtomobili, vozovi z balo, konji in krava, tuji in domači turisti s fotoaparati in kamerami vseh vrst, mikrofon in zvočnik na steni poda... Pisana druščina je potem spremljala svatovski sprevod skozi Staro Fužino do cerkvice sv. Janeza, kjer je bila ohcet, in naprej do šrange pa potem na ženinov dom Pod skalco. Ne vem, koliko turistov, posebno tujcev, je lovilo na filmski trak zanimivo prireditev, pisani spored vozov in narodnih noš, vem le to, da jih je bilo zelo veliko, da so bili kar posejani ob cesti iz Stare Fužine proti jezeru. Za tujce je bila to atrakcija, pisana paleta barv in obrazov, skupek zanimivih običajev. Vsega res niso razumeli, vendar so prireditelji le poskrbeli za to, da so vedeli, za kaj gre. Pred vsemi štirimi »dejanji« ohceti — pred vasovanjem, prihodom po nevesto in balo, šrango in ohcetjo na ženino-vem domu — so prebrali kratek opis in pomen običajev v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. To je sicer vse dogajanje malce zavleklo, vendar je bilo potrebno, saj sicer številni tujci — ki jih je bilo v nedeljo v Bohinju gotovo več kot domačih turistov in izletnikov — ne bi vedeli, za kaj gre. Morda pa bi za prihodnje leto kazalo razmisliti o predlogu, ki sem ga nekajkrat slišal, da bi namreč opis in pojasnilo v različnih jezikih natiskali in tujcem razdelili; s tem bi zavlačevanje odpadlo, vsi, ki se zanimajo, pa bi prav tako vedeli, kaj se dogaja. Bohinjska turistična nedelja s kmečko ohcetjo je bila zanimiva, vroča, živahna. Tak je Bohinj v teh dneh, ko sonce pripeka, jezero vabi. Bohinj je zdaj sredi turistične sezone, kljub temu pa pravijo, da je turistov nekaj manj kot lani, čeprav so jih pričakovali več. Vendar so spričo razmer po svetu, ki so prekrižali marsikatere načrte o letošnjem mednarodnem turističnem letu, kar zadovoljni, le struktura gostov po narodnostih se je precej spremenila. Največ je Nizozemcev, zelo malo Nemcev. Hoteli so polni, ne pa vedno zasebne turistične sobe. Teh imajo veliko; največ jih je v Stari Fužini, najboljše, najlepše opremljene pa so v Ribčevem lazu. Turistično društvo ima recepcijo nasproti hotela Jezero; zraven je poslovalnica Transturista in okrepčevalnica Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas, v bližini zemljevid Bohinja in okolice, na drugi strani ceste prodajalna spominkov in za njo prodajalna sladoleda, malce naprej v senci smrek prireditveni prostor Pod skalco itd. Tod je središče bohinjskega turizma, središče Bohinja, ki je v teh dneh zelo živahno, medtem ko malce stran že rastejo ci-klamni, je že senca in mir. Bohinj je znan kot miren turistični kraj, drugačen kot Bled, vendar je v juliju in avgustu, če je vreme lepo kot letos, treba mir poiskati, treba je iti malce dlje s ceste, stran od hotela in avtobusnega postajališča. Tam je tisti Bohinj, ki ga toliko turistov tako ceni. Ime Ribčev laz spominja na nekdanje ribištvo v bohinjskem jezeru. Tudi dva ribiča na stari freski na zunanji steni cerkvice sv. Janeza sta jasen dokaz, da je bilo ribištvo v starih časih v Bohinju razen fužinarstva in živinoreje pomembna gospodarska panoga. Danes je vse prekosil turizem; Ribčev laz je danes naselje, ki je precej prazno spomladi, jeseni trt tudi pozimi, poleti pa oživi kot mravljišče. Ljudje, ki stalno živijo v tistih hišaty se v dveh, treh poletnih me-j secih stisnejo v sobo ali dve^ vse druge prostore pa na stežaj odprejo turistom. Pred hišami so avtomobili z razH ličnimi tujimi oznakami, v| senci dreves so mize in klo-' pice, kjer tujci zajtrkujejd in počivajo. Okolica hiš ja povsod lepo urejena, povsod! so rože, čisto je. Bohinjci so spoznali, da je turizem denar^ zato si prizadevajo, da bi jih lepo sprejeli, da bi ugođLlJ njihovim željam. Pri Zavas* nikovih (Ribčev laz 6), kjeg mi je turistično društvo do-' delilo sobo, me je gospodinja — nedvomno povsem neveda in nehote — ogovorila v) nemščini, ko sem prišelj Opravičila se je s tem, da imajo same nemško govore* če turiste, pa je še zamfl tako mislila. V sobi v prvem nadstropju je bilo prijetno hladno, čisto. Hčerka Siavica je vključila bojler, čeprav! sem rekel, da ne bom potreH boval tople vode, potem pa1 je ponosno povedala: »Bosta1 videli, kako se v Bohinju dobro spi!« Pa še prav ja imela, saj sem se zbudil kcH maj ob devetih! Se mesec ali dva bo v Boi hi nju živahno, potem pa sa bodo kopalci umaknili jeH senski megli in dežju ira mrazu, ki bo pritisnil z vH šokih vrhov Julijcev. V neH deljo v Bohinju ni deževalo^ čeprav so v radiju napove^ dovali plohe v alpskem svvsu in čeprav se je med enajsto in dvanajsto uro dopoldna nebo že kar nevarno pcobian čilo. V Bohinju zelo rado deJ žuje; pravijo, da ima tam, dež mlade. Okrog Pršivc« nad Ukancem se zberejo oblaki in dežuje, čez nekaj časa pa spet posije sonce na mirno jezersko gladino. CU klamni pa že zdaj, ko je koi palna sezona na višku in ko jo turistov največ, dišijo pO jeseni, že napovedujejo jeseilj A. Triler Bohinjska kmečka ohcet — prireditev, ki postaja vedno boljša GLAS * 8. STRAN IZ NAŠIH KRAJEV ČETRTEK — 20. julija 1967 Nace Frelih »Soriški ambasador« Povsod, kjer je govora o Sorici oziroma njenih prebivalcih, srečujemo prizadevnega družbenega delavca Načeta Freliha. Kot »ambasadorja« zastopa ljudi in njihove interese. 22. julija bo praznoval Nace Frelih 85. rojstni dan. Bil je 25 let občinski tajnik pri občinah Sorica in Zali log, 4 leta upravnik zadruge, po združitvi zadrug računovodja zadruge v Ceš-njici. Leta 1965 je bil upokojen. Danes je Nace Frelih predsednik turističnega društva, prosvetno-kulturnega društva Ivan Grohar in šolskega odbora v Sorici. Težko je trditi, kaj je njegov »konjiček«: ali klavir, za katerega se rad večkrat vsede, ali pa — kar bo gotovo bolj držalo — skrb za življenje in ljudi v Sorici. Njegovo delo je povezano z njimi in zaradi tega govori vedno z ljubeznijo o njih: »Med okupacijo so nas Nemci imeli za svoje. Zaradi tega smo se čutili po vojni nekaj časa zapostavljeni. V Sorici žive prijazni ljudje. Tu ni medsebojnih prerekanj in tožba med sosedi. V vseh povojnih akcijah smo bili izredno složni. Se sedaj se rad spominjam skupne akcije za pomoč Dražgošam, za gradnjo zadružnega doma, za pomoč Potoku.« Življenje v hribih je trdo. Vsak posameznik je zaposlen* s skrbjo za svojo osnovno preskrbo. Manj Časa ostane za šport, razvedrilo. Težko iivljenje vpliva na značaj ljudi, ki nimajo časa za najrazličnejše, sicer potrebne sestanke. Ljudje imajo Načeta Freliha, »ambasadorja«, ki vzame pod roko aktovko, se vsede v avto in se Z vsemi pomeni v njihovem imenu. P. Čolnar V Seširju si želijo mraza Tradicionalni poletni padec proizvodnje spremlja letos še kriza na svetovnem trgu Tovarna klobukov Šešir iz škofje Loke je odvisna od vsakoletnih modnih muh. Z usmeritvijo na kakovostne klobuke iz zajčje kože so sicer ta vpliv do neke meje omilili, vendar npr. moda kučem in podobno le vpliva tudi na njihovo prodajo. Kot »modna« industrija pride tovarna poleti vedno v krizo (pred vojno so čez poletje celo ustavili proizvodnjo), lani ob koncu leta pa jim je še zatajil izvoz, tako da so se sedaj znašli v precej kritičnem položaju. Na Jesenicah so ustanovili Konzorcij za poletne kulturne prireditve Ker imajo precej denarja vloženega v narejene izdelke, ga nimajo za nakup materiala. Zaradi tega so se v sami tovarni lotili že cele vrste ukrepov Tako so imeli teden dni dopusta na račun prostih sobot do konca leta, delavci kožarne so bili na plačanem dopustu itd. Vsi ti ukrepi naj bi povzročili, da bi se naraščanje zalog čim bolj omejilo. Na prodajo klobukov je močno vplival tudi politični položaj, saj jim je storniran nakup 4500 klobukov v Izraelu, za Grčijo morajo dobiti za vsako pošiljko posebno dovoljenje, največji udarec pa jim pomeni zapora Sueškega prekopa, saj je na ta način v negotovem položaju prodaja 30.000 klobukov za Teheran (dogovarjajo se o plačilu za prevoz okoli Afrike. V Seširju pravijo, da bo letošnje leto zanje — tako kot tudi za 'mnoga ostala podjetja — odločilno. »Ce bomo vzdržali letos in naslednje leto, smo na konju,« pravi direktor. 'V teh svojih ocenah se opira na dejstva, da je cela klo-bučarska industrija v Jugoslaviji v podobnem položaju. Ostala tri podjetja so preusmerila del svoje proizvodnje in da bo tako čez določen čas Sešir s svojimi modernimi stroji lahko izredno konkurenčen (to konkurenčnost pa je aicer dosegel že sedaj). Zanimivo je, da pomeni v Seširju problem visoka produktivnost. Pravijo, da imajo zaradi modernizacije tovarne okoli 20 delavcev odveč, vendar ne bodo nikogar odpustili. Podaljšana obvezna delovna doba za pet let je povzročila, da iz tovarne še tri leta ne bo odšel nihče v pokoj. Kljub vsemu jim je doslej še uspevalo, da so prejemali celotne osebne dohodke. Položaj se sicer malenkostno že spreminja v njihovo korist. Precej so odvisni od jeseni in zime. Ce bosta hladni, bodo šli klobuki dobro v promet. Zaradi moderne proizvodnje že tri leta niso dvignili cen in tako imajo kljub težkemu položaju že polovico zalog prodanih. Precej so izboljšali tudi trgovsko mrežo. Tako so odprli aprila v Sarajevu novo trgovino, ki je pokazala izredne rezultate, tako da bodo tudi na ta način poskušali najti rešitev pri prodaji svojih izdelkov. P. Čolnar Na Jesenicah je pred nedavnim nekaj predstavnikov kulturnih ustanov in društev ustanovilo konzorcij oziroma vodilni odbor za jeseniške poletne kulturne prireditve. Znano je, da je običajno v domačih kulturnih ustanovah v poletnem času mrtva sezona. Zato pa so prav v tem času lepe priložnosti za gostovanje različnih ansamblov iz različnih krajev doma in v zamejstvu. Te prireditve so tesno povezane e turistično privlačnostjo kraja. Za jeseniško občino, ki meji s sosednjima državama, je značilen množični tranzitni turizem. Zabavati občane in dlje zadrževati tuje turiste na Jesenicah — to sta osnovna namena ustanoviteljev konzorcija. Seveda pa je za nastop kvalitetnih tujih ansamblov potreben denar, ki ga občinska skupščina iz proračuna ne more dati. Zato so sklenili, da bodo , ustanovni člani konzorcija prispevali vsak po 50.000 S din, lahko pa tudi več. To je torej neke vrste »kulturna delniška družba«. Vsakih 50.000 S din pomeni v konzorciju en glas in po številu glasov bodo člani krili morebitno izgubo ali pa bodo udeleženi pri delitvi dohodka. Ustanovni člani konzorcija imajo naslednje število glasov: občinski sindikalni svet 3, izvršni odbor sindikata Železarne 2, Radio Jesenice 1, gledališče Tone Čufar 1, Turistično društvo Jeseni- Pesem poletja na Bledu Lola Novaković na »kozlu« Pred samopostrežno trgovino na Bledu se je v ponedeljek, 17. julija, ob 14. uri ustavila karavana yeti. Desetim znanim popevkarjem je vožnjo v center Bleda z av- ce 1, OPD Svoboda Jesenice 1, DPD Svoboda Javornik-Koroška Bela 1 in Delavska univerza 1 glas. Za predsednika konzorcija so izvolili Joža Varla, urednika Žele-zarja. Tehnične in operativne naloge v zvezi z gostovanji so zaupali gledališču, delavski univerzi in radiu Jesenice. Že gostovanja v juliju in avgustu bo organiziral konzorcij. Nekaj gostovanj v juliju je že bilo: 3. avgusta bo ansambl Magnifiko iz Skopja priredil večer mehiških pesmi 22. avgusta pa je na sporedu španska folklorna skupina. Pobuda jeseniških kulturnih delavcev za ustanovitev konzorcija je vsekakor koristna in potrjuje staro načelo, da je le v slogi moč. Tokrat to velja tudi za dejavnost na kulturnem področju. J. Vidic Pevka Lola Novaković nt bila prijazna samo z oboževalci, ampak se je dobro razumela tudi s konjem, ki jo je poslušno prevažal po Bledu — Foto: Franc Perdan tomobili preprečila šranga. Hlod so še tesali, na drugi strani pa so se po sredi ceste v veselem ritmu polke vrteli fantje in dekleta v narodnih nošah. Ko so si priznani pevci utrli pot iz množice oboževalcev, ki so se podili za avtogrami, so si po staroslovanskem običaju privoščili »zelenega«, kruha in soli. Po tem prisrčnem sprejemu so posedli v kočije, ki so jih čakale vse okrašene. Lola Novaković je vzbudila pravo navdušenje, ko se je namesto v kočijo povzpela h kočijažu na »kozla« in prav po furmansko pognala konja na sprehod okoli jezera. Zvečer je v festivalni dvorani poslušalce najbolj navdušil Miki Jevremović s popevko Pijem, druga pa je bila Lola Novaković s popevko Marika. Slovo popevkarjev od Bleda je bilo ppav tako prisrčno kot sprejem. Drevi bo tekmovanje za Pesem leta v hali Tivoli, od koder bo krenila naprej proti Zagrebu in Beogradu, kjer bo 23. julija finale. -m- Modre čelade, izraelska agresija in mini krila Gorenjec v zadnji izmeni sinajskega odreda JLA Na Bližnjem vzhodu je spet premirje z manjšimi spopadi ob Sueškem prekopu. S prvih strani naših časopisov so izginili debelo tiskani naslovi o vojni. Kako bodo potekali nadaljnji dogodki, je stvar, prizadetih držav, politikov, OZN in vseh miroljubnih sil v svetu. Mi pa se povrnimo nekoliko nazaj, v čas vojne. Te dni je bil namreč na rednem vojaškem dopustu Alojz Obv lak iz Hotavelj v Poljanski dolini, ki je bil v dvaindvajseti, to je zadnji izmeni naših modrih čelad na Sinaju. Izkoristili smo priložnost in ga vprašali, kako je bilo zadnje dni v Egiptu. Iz njegovega pripovedovanja vam bomo skušali opisati, kako je doživel izraelsko agresijo na Sinajški polotok. ČETRTEK — 20. Julija 1967 PANORAMA mm Te dni po svetu Ljudje Oživljena »pozabljena vojna« Prvo sporočilo, ki ga Je poslal švedski polkovnik Ro-senino šefu opazovalne organizacije OZN na Bližnjem vzhodu generalu Odd Bullu, pravi, da so Izraelci s topovi obstreljevali hotel v Is-maliji, v katerem so bili opazovalci OZN, in nekatera civilna področja na zahodni obali prekopa. Vlada ZAR pravi, da bo imela za kršitev premirja vsak poskus Izraela, da bi spravili v Suez kakršenkoli plovni objekt, Izraelci pa bi z izvidnicami ob vzhodni obali prekopa radi dokazali, da poteka črta premirja po sredim Sueškega prekopa. Ze ob nedavnih dogodkih v Grčiji smo zapisali, da pomenijo — glede na vpliv ZDA — poskus obrniti pozornost svetovne javnosti iz Vietnama. Nadaljnje zaostrovanje in Vojaški spopad na Bližnjem vzhodu sta vietnamsko bojišče res precej odrinili iz središča svetovnih dogajanj. Dogodki v Nigeriji, Kongu, Boliviji ter zasedanje Generalne skupščine OZN pa so še močneje vplivali na »pozabo« vietnamskega problema. Nikakor ne moremo naprtiti vse burnih dogodkov zadnjih mesecev izključno na ramena ZDA — pa čeprav je jasno, da so v večini primerov igrale s svojo politiko odločilno vlogo — vendar je jasno, da je bilo vse to v prid odvračanja pozornosti na »pozabljeno vojno«, kot jo imenujejo nekateri komentatorji. Čeprav je trenutna opustitev bombardiranja DR Vietnam na vrhuncu izraelsko-arabske krize kazala na morebitno blažitev napetosti v Vietnamu, je vse to pomenilo le kratek predah za še večja angažiranja tako napadalcev kot tudi branilcev. Južnovietnamska osvobodilna fronta je v zadnjem času opravila vrsto izredno drznih in uspešnih vojaških akcij proti položajem. Srdit napad, ki so ga izvedli 11. julija na letalsko oporišče Da Nang (uničili so 11 in onesposobili 31 ameriških letal — škodo cenijo na 26 milijonov dolarjev), ko so v pol ure izstrelili 50 raket, pome- ni le eno izmed akcij. Tej akciji stoje ob strani še ostale: 6. julija napad na pre-skrbovalno oporišče prve ameriške padalske divizije, srdit napad 10. in 11. julija na bazo v pokrajini Tudau-mont ter na ameriško letališče v bližini mesta Hang Quang itd. Tudi Američani povečujejo svojo angažiranost v Vietnamu, pa čeprav s temi argumenti obtožujejo DR Vietnam. Te dni bo prišlo novih 20.000 do 30.000 vojakov, tako da bodo ameriške sile štele že 480.000 mož. Z nameravano »pošiljko« 80.000 do 100.000, katero je pred dnevi potrdil Pentagon, pa se bo angažiranost še bolj povečala. Ob ameriških akcijah nikakor ne moremo mimo nameravane oktobrske konference sedmih ameriških zaveznikov v Bangkoku. Bo ta sestanek na vrhu zopet pomenil nove pošiljke, novo okrepitev? Ker je inspiriran od ZDA, prav gotovo prej da kot ne. »Pozabljena vojna« je oživela. Sicer ni nikdar pojenjala v svoji krutosti — oživela je zopet v vsej svoji nasilnosti in grobosti pred očmi svetovne javnosti. Ce lahko za južnovietnamsko osvobodilno fronto in DR Vietnam zapišemo, da ukrepata — če gledamo ameriško obtožbo zaradi stopnjevanja vojne — pač tako. ker tako mora biti, ker se borita za svoj obstoj oziroma obstoj naroda, za ZDA — kot doslej — tudi sedaj ne moremo najti človeško moralne razlage njihove politike. P. Čolnar in dogodki Prvi del 22. izmene jugoslovanskega sinajskega odreda je prispel v taborišče Mala Jugoslavija; ki je bilo v bližini EI Ariša, 28. aprila letos. Tam smo se začeli pripravljati na naloge, ki so jih Čete OZN opravljale na meji med Izraelom in ZAR. Vsak dan smo vadili patruijiranje, postavljanje straž in se učili, kako se opazuje premikanje enot. Vse te vaje naj bi - zaključile okrog 20. maja idar pa je predsednik R. Naser že prt naj se čete OZN u~_. iptovsko-izraelske meje M ;° Wru,ci del naše 21 Venaar ya j~ ^--------- ZAR Naser že prej zahteval, naj se čete OZN umaknejo z eijiptovsko-izraelske meje Zato se je drugi del naše 21 izmene, ki je bil na meji, umaknil v naše taborišče v EI Arišu. Tam so ostali do 1. junija, potem pa so odpotovali v domovino. Mi pa smo še ostali v taborišču z namenom, da vso opremo in material, ki. so ga imeli vsa leta naši odredi, predamo glavnemu poveljstvu čet OZN. Naš odhod s Sinaja je bil napovedan za 19. junij. Ze 1. junija smo opazili, da se nekaj pripravlja, kajti mimo našega taborišča, ki je bilo poleg ceste EI Ariš — Gaza, so neprestano vozile nove in nove kolone arabskih tankov in tovornjakov. Vse to je bil nekakšen uvod k razburljivim dogodkom, ki so se zvrstili naslednje dni. Poglejmo, kako so časovno potekali, kako smo jih mi doživljali. 4. JUNIJ Ta dan se je začel z nesrečo. Naš starešina se je namreč opekel z bencinom in takoj smo ga morali prepeljati v bolnišnico. Ta je bila v 97 km oddaljeni Gazi. Določili so me, da kot šofer v spremstvu sedmih vojakov odpeljem starešino v Gazo. V bolnišnico smo prispeli proti večeru. 5. JUNIJ Po vojaški navadi smo vstali zgodaj in se začeli pripravljati za odhod. Okrog 7. ure pa se je začel v Gazi pravi pekel. Ker je bil tam generalni štab arabske vojske, je bil napad Izraelcev usmerjen prav na ta kraj. Mesto je bilo v trenutku zasuto z letalskimi in topniškimi bombami. Napad je bil tako nenaden, da nismo mogli poiskati niti zaklonišča, ampak smo polegli za nekim zidom in čakali. Povsod okrog nas so padale bombe. Ena je padla na našega »spačka«, s katerim smo se pripeljali. Od njega ni ostalo ničesar. Videli smo tudi, kako je 50 m stran raztrgala bomba dva indijska vojaka, ki sta bila v sestavu čet OZN. Napad ju je zatekel na ulici in se nista mogla pravočasno umakniti. Pekel nad nami in okrog nas je trajal približno štiri ure. Nato je zavladalo premirje, ki smo ga izkoristili in se z ulice umaknili za debele zidove bolnišnice, kjer smo se počutili malce bolj varne. V bolnišnici smo ostali ves dan. Ne vem, kaj se je ta čas dogajalo na ulicah. Vem le to, da o 40000 arabskih vojakih, ki so bili v mestu pred agresijo, ni bilo ne duha ne sluha, saj so se razbežali na vse strani. Ob 6. uri popoldne so v poslopje bolnišnice vdrli izraelski vojaki; na njihovo zahtevo smo morali dvigniti roke in se postaviti k zidu. Najprej so nns preiskali, nato pa so nas strogo zastražene odpeljali na neko nogometno igrišče, kjer so nas postrojili. Tu smo stali dolgo časa, za našimi hrbti pa smo ves čas slišali repetira-nje pušk in zastrahujoči živenket orožja. 'Dotlej nepoznani občutki niso bili strah, ampak posledica dejstva, da smo se vdali v usodo. Po dolgem čakanju so nas odpeljali iz mesta v puščavo, kjer so nas pustili na golem pesku brez hrane, vode in odej. 6. JUNIJ Ker so noči v puščavah izredno mrzle, smo se prezebli in neprespani navsezgodaj odpravili peš v Gazo, kamor smo prišli okrog 12. ure, sestradani in žejni. Ker je ta čas naše vrhovno poveljstvo s protestom pri Izraelcih doseglo, da se pripadniki čet OZN lahko svobodno gibljejo, smo si popoldne lahko ogledali mesto, ki ga je vojna precej prizadejala. Hiše so bile porušene, ulice pa polne ubitih ljudi in živali. Vse popoldne je bilo v okolici mesta slišati streljanje Beduinov in Izraelcev. Zato mesta nismo smeli zapustiti. okrog in okrog obdan z velikimi napisi Tu so sile Združenih narodov — Ne streljajte. Vsi ti napisi niso pomagali. Izraelski tanki so dolgo časa s strojnicami streljali na naše položaje tako, da so bile vse naše barake kmalu prerešetane, uničenih pa je bilo tudi več kot polovica naših vozil. Največjo škodo pa so napravili, ko so nam preluknjali cisterne z vodo, tako da nam je ostala za ostale tri dni le ena, ki je niso zadeli. 7. JUNIJ Borb v okolici Gaze ni bilo več, zato smo se lahko odpeljali proti Rafaku, ki leži nekako na polovici poti od EI Ariša do Gaze. Tu se nam je pridružilo še 10 naših vojakov, ki jih je izraelski napad presenetil v tem mestu. Skupno z njimi smo natovorili tovornjake s hrano in materialom za naše taborišče v EI Arišu. Vendar mesta nismo smeli zapustiti, ker so bile v bližini borbe. 8. JUNIJ Dopoldne smo bili še vedno v Rafaku, popoldne pa so nam sporočili, da pot lahko nadaljujemo. Ob 19.30 smo po štirih razburljivih dneh zopet zagledali taborišče Mala Jugoslavija v bližini EI Ariša. Navdušenje naših prijateljev — vojakov je bilo nepopisno. Noč, ki je nastopila, smo prebili v rovih. Vso noč so naše položaje preletavala izraelska letala, ki so bombardirala El Ariš. V tej noči so nae napadli izraelski tanki, čeprav je bil naš tabor 9. JUNIJ Nov dan nas je vse našel v rovih, kjer smo se še vedno skrivali pred morebitnimi izraelskimi napadi. Popoldne so prišli v naš tabor Izraelci in takoj zasedli vse zgradbe. Komandant našega odreda Slavko Djurdjević je navezal stike in zahteval, da se takoj umaknejo iz taborišča. Vendar Izraelci tega niso storili, ampak so — nasprotno — ukazali, da moramo takoj vsi iz rovov in se postrojiti. Preiskali so nas. Odkrili so štiri Arabce — civile, kl so pomagali v naši kuhinji. Takoj so jih zvezali in odpeljali. Ko so se nas dodobra ogledali, so odšli, nas pa pustili v negotovost:. Okrog 18. ure je prišla mimo nova kolona Izraelcev, ki je zasedla polovico naših zgradb in se v njih naselila. Verjetno se nihče od nas ne bi posebno zanimal za prihod Izraelcev, če ne bi nekdo zaklical: »Momci, djevojke!« Vsi, tudi tisti, ki prej sploh niso upali iz rova, smo prišli ven, da bi jih videli. Ob pogledu na postavna dekleta v mini krilih in globokih dekoltejih smo prvič pozabili, da je vojna. Vendar pa smo dekleta — vojake gledali le od daleč, kajti kmalu sta med našo In izraelsko polovico taborišča stala stražarja. 10. JUNIJ Zbudilo nas je streljanje Beduiuov, ki so imeli položaje na vzpetini nad našim taborom. Naši sosedje — Izraelci so takoj odgovorili na streljanje, nato pa so se postrojili »v strelce« in dobesedno »prečesali« vso okolico. Potem je zavladal mir. Ta dan nas je šlo nekaj spet v Gazo. Tam smo dobii li 5 tovornjakov, Izraelci pa so nam dali še 7 avtobusov. Ob poti v Gazo smo lahko videli veliko ubitih živali* od katerih se je širil neznosen smrad. Ko smo se zvečer vrnili v tabor, smo takoj naložili tovornjake z vsem materialom. 11. JUNIJ To je bil dan našega odhoda iz Male Jugoslavije. Naša karavana 31 vozil je prispela brez spremstva Izraelcev okrog 12. ure v Gazo, kmalu zatem pa smo prestopili bivšo mejo med ZAR in Izraelom. Pot nas je vodila do izraelskega pristanišča Ašdota, ki je od Tel Aviva oddaljen okrog 25 km. Uro po prihodu v to pristanišče je med nami zavladalo nepopisno navdušenje, V daljavi smo namreč zagledali belo ladjo, na kateri je ponosno plapolala rdeče-be-lo-modra zastava s peterokrako zvezdo. To je bila Istra, za nas najlepša ladja na svetu. Nanjo so se razen nas vkrcali tudi indijski vojaki, še isti večer smo zapustili nemirna tla Bližnjega vzhoda. Naslednjega dne, 12. junija smo Ob 8. uri zjutraj pristali na Cipru, kjer so nas zapustili indijski vojaki, ki so bili prav tako v sestavu čet OZN. Naš zadnji postanek . je bil na Reki, kjer nas je prisrčno sprejela večtisoč-glava množica In kjer smo zares radostni objeli svojce. Napisal Janez Cadež ifski kraji Kmete Po pripovedovanju «v< tovali v Mostah In t>; Članek se bistveno q< mana, objavljenega > 46 in 48. Rad bi le tu tančneje omejil čas t: po velikostih parcele ] Zanimivo je, da s« dje včasih zelo veliko na tako imenovane vi mejnike« glede časa ir mezna dela na polh niki so bili navadno i svetniki. Ce je nekdoh Jal dan pozneje, so te bo žetev slaba ali k. nič. Zato so se teh *e ljudje tudi strogo ©t omenjam na začetki tega, ker se bom njem opisovanju nem redu posarra di ravnal po teh Tako, kot bom kmetovali pri nas srednje veliki km« di drugje v Mosta lici. Naša kmetija * okrog 4,5 ha njiv, 13 nikov in okrog 3hM Vse parcele ležijo < Most, najdlje 3,51^, Vodicam, ostale pa 9 Tiskarski krst (ne Verjetno vsakdo ve, da je » Kranju tiskarna CP Gorenjski tisk. Tu tiskajo tudi naš list Glas. Najbrž nisem povedal nič novega. Novo pa bo verjetno za marsikoga, kako postaneš tiskar. Razumljivo, da moraš končati šolo In napraviti izpit. Sola in izpit pa pri tiskarjih ne zadostujeta. Glavno je po šoli. Bele ko izučeni tiskarji prestanejo krst, so postali ti- skarji, vredni Gutenbergove ga imena. Malo zamotano, toda tako je in nič drugače. Prejšnji teden so krstili Mirota in Toneta. Pri vsakem krstu mora biti razen krstitelja, botra in prič tudi nekaj tekočega. Pri tiskarskem je za začetek voda. Tiskarji pripravijo diplome, slavnostno besedilo, ki ga bodo prebrali pri krstu, in veliko vode. Foto: Jože Zaplotnilt Uro so kar napovedali: ob 13.50 se mora začeli. Ustavili so stroje. Bodoča tiskarja sta se nekam preplašeno stiskala v svojem kotu. Ce bi le mogla in upala, bi se verjetno raje nekam skrila. Nič ni pomagalo, Krstitelj, boter, priče in sodelavci so bili pripravljeni. Vsakega posebej so posadili v pripravljeni koriti, ki pa nista bili prazni. Prižgali so jima cigare, češ da nista več zelenca v tiskarstvu. Imela sta nekam mučeniške obraze. Res Je bilo na soncu okrog 30 pasjih stopinj, toda preden je krstitelj prebral okrog pet metrov dolgo besedilo na zvitku, sta se pošteno shla-dila. Pri vsakem odstavku pa so ju še polili z vodo. Krstitelj je končno le prišel do pike. Izročil jima je diplome, na katerih je pisalo nekako takole: mi, ta pravi čestitci Gutenberga, s to listino slovesno potrjujemo ino na znanje dajemo, da je bil po starodavnem tiskarskem Izročilu po vseh pravilih ker-ščen, na gobo djan In s tem za pravega umctelnika črne umetnosti pripoznan. Sledile so čestitke ln črna umetnost Je spet dobila dva tiskarja. V. Z. Se nekaj je treba dodati. Ne mislite, da so ostali le pri vodi. Z vodo su ju le umili, zakaj med vajeniško dobe se je nabralo na njiju obilo tiskarske barve. Treba jc bilo splakniti tudi grla, za to pa jc voda slaba. Miha Klinar: Mesta, ceste! dvojčici v Jugoslaviji Četrtič v zgodovini sta se taki dvojčici rodili živi V torek, 11. julija, je v va- i si Donja Bečina blizu Magla- | ja Ilinka Jovanovič rodila si-amski dvojčici. Deklici, ki sta zrasli na prsih in trebuhu, imata skupno srce, jetra in krvni obtok. Obe skupaj tehtata 4,5 kg, visoki pa sta 47 cm. Vsaka od njiju lahko po svoje diha in tudi ude lahko pregibata. Za sedaj so dvojčici prenesli na kliniko za plastično kirurgijo v Beogradu, kjer se z njima ukvarjajo najboljši strokovnjaki. Milko in Milico bodo lahko razdvojili šele, ko bosta tehtali 12 kg. Zdravniška ekipa se trudi, da bi deklici obvarovala pred vsako infekcijo, zato so jih dali v inkubator. V treh primerih, ki so jih operirali doslej, so siamske dvojčice umrle. Morda bodo imele dvojčice iz Maglaja več sreče? Doma III. DEL Na angleškem vlaku. Neki starejši potnik je hotel kaditi. Vprašal je sopotnico, če lahko prižge cigaro. »Prosim, počutite se kot doma.« »Presneto,« je odvrnil možakar in spravil cigaro v žep. »Molimo, žene! Molimo žalostni i\ v nebesih ...« moli Fonova. »Ceščena je 6 teboj, blažena si med ženami, Jezus, ki je za nas krvavi pot potil.« »Sveta Marija, mati božja,« moli pregiba ustnice in razmišlja o žalcl preganjane, trpeče, zasramovane, mu; sveta, ki so bili, so in bodo preganj; bosta človeštvu vladala zlo in kriviet ... ki je za nas krvavi pot poti] ... ki je za nas bičan bil '...ki je za nas s trnjem kronan "... ki je za nas težki križ nosil ;.. ki je za nas križan bil. To ni samo Kristus, ki je oznanja ogrožal rimski suženjski red in obla« diteljev svojega ljudstva, farizejev to je bil že pred Kristusom Prti in prinesel ljudem ogenj, pa so ga bo$ na skale kavkaskih gora to je bil za Kristusom Savonaroi. ki so vzeli Kristusa v zakup in zmali; nad tlačani to je bil Jan Hus in vsi, ki so kot Savonarola in 1 Inkvizicije in to je bil Matija Gubec, puntan , gkih kmečkih upornikov, kronan z | i z razbeljenim žezlom in sežgan na rt to je bil obglavljeni Ilija Gregori) in bili so vsi pobešeni, obglavlje GLAS * 10. STRAN ČETRTEK — 20. julija 1967 Vremenska napoved Vremenska slika: oslabljene frontalne motnje so dosegle Zahodno Evropo. Pred njimi doteka nad Alpe in naše kraje zelo topel tropski zrak. Temperature danes (v sre do ob 13. uri: Planica 26 Jezersko 24, Brnik 27, Kreda rica 14, Ljubljana 28, Koper 28 — temperatura morja 24 stopinj C. Temperatura jezera na Bledu 23 stopinj. Napoved za četrtek in petek; sončno in vroče, dneve Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar temeperature do 30 stopim i Celzija. V naslednjih dneh bo prevladovalo precej sončno vreme, vendar so že možne popoldanske nevihte. ^itiidUMt rovmst Turistične informacije Vabijo vas in se priporočajo: Na Višarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in izbrane pijače Več prometa na Ljubelju r;iihd>1iu in nnlpfi nai. I ooo nnn ~ Na Ljubelju je poleti največ tranzitnega prometa, v zimskih mesecih pa tja zelo radi prihajajo smučarji. Letos se je zelo zmanjšal obisk Nemcev in Angležev, povečal pa obisk skandinavskih turistov in turistov iz držav Be-neluxa. Od januarja do 12. junija je prešlo mejo 1,500.000 ljudi, oziroma 270.000 motornih vozil, lani pa v vsem letu 1,768.000 ljudi. Letos so že zamenjali okrog 330 milijonov S din deviz. Predaja spominkov stalno narašča. Lani 1966 so jih prodali za 5 milijonov Š din vrednosti, letos pa za 6,5 milijonov din. Pričakujejo, da bodo do konca leta prodali najmanj za milijardo in pol starih dinarjev spominkov. Z žičnico Zelenica (sedežni-ca in vlečnica) se je lani od 1. januarja do konca junija, prepeljalo 190.000 ljudi, letos pa v enakem obdobju 223.000. Zaradi premajhnega obiska v zadnjem času mesec dni ne bo obratovala in bo do zimske sezone vozila samo ob sobotah in nedeljah. Na Zelenici so že lani nekoliko izboljšali smučarske terene, letos pa jih bodo še razširili. Predvidevajo, da bodo do zimske sezone zgradili tudi novo sankaško pro- i go, ki bo zadoščala predpi- { som FIS. V načrtu imajo tudi garni hotel in objekt za avtomatsko kegljišče. Gradnja bo etapna in upajo, da bo kegljišče zgrajeno do novega leta. Nekdanje otroško okrevališče so tudi že preuredili v hotel Panoramo. Kraj je za turiste zelo privlačen, ker je v mirnem visokogorskem svetli in je od tam lep dostop na okoliške planinske postojanke: Zelenico, Stol, Begunj ščico, Košuto itd. V. M. V Ratečah so asfaltirali cesto Navadno turistična društva vlagajo denar v objekte, ki hitro in zanesljivo vračajo vloženi denar (turistične pi- Naročniki Glasa! Ce želite popotnega spremljevalca, dobrega obveščevalca o vseh novicah v domačem kraju za čas vašega dopusta, potem to sporočite upravi Glasa. Uprava bo namreč poskrbela, da boste redno prejemali list na vaš začasni naslov kjerkoli boste letovali. V sporočilu nam javite stari in novi naslov in čas bivanja. sarne, razni gostinski objekti, menjalnice ipd.). Turistično društvo v Ratečah, mali vasici na tromeji Italije, Avstrije in Jugoslavije, pa se je nedavno odločilo za precej nenavadno, toda pohvalno investicijo, od katere ne bodo imeli koristi samo domačini, pač pa vsi, ki prihajajo ali odhajajo tod čez mejo. Turistično društvo je namreč vložilo osem milijonov starih din za asfaltiranje ceste v središču Rateč, za asfaltiranje stranske ceste do pokopališča in do stanovanjskega bloka oficirjev - graničarjev. Dela so zaupali Cestnemu podjetju Kranj in so že končana. S tem so Rateče postale lepše, turistično društvo te male vasice pa zasluži javno pohvalo. Bled — Na Bledu je v vseh holetih vse zasedeno. Nekaj prostih postelj imata le Sporthotel in Park hotel, ter hotel Toplice v depan-dansah. Prostih je tudi nekaj postelj v zasebnih turističnih sobah. # Bohinj — V štirih hotelih: Jezero, Pod Voglom, Zlatorog in v Mladinskem domu je prostih le 16 po- I stelj. Hotel Bellevue in Tri-I glav sta zasedena. Prostor pa je še v hotelu in brunarici na Voglu. 0 Jesenice — Na Jesenicah je še dovolj prostora. # Kranjska gora — V Kranjski gori je še nekaj prostih ležišč v domu Janeza Porente, v Prisanku in hotelu Vitranc. 9 Skofja Loka — Povsod je še nekaj prostora. O Tržič — Delno zaseden« sta gostinsko podjetje v Tržiču in dom na Zelenici. 0 Kranj — Zaseden je hotel na Šmarjetni gori, Hotel Evropa in grad hrib v Preddvoru. Nekaj prostih postelj je v Preddvoru v zasebnih turističnih sobah. Prostor je še v hotelu Jelen, na letališču in v Domu na Jezerskem. Dovolj prostora je tudi na Krvavcu. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIG VILLACH, A M SAMONIG - ECK Velika izbira — najnižje cene Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropikai Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus Villach — Beljak Podružnica ARNOLDHEIM Oprema, steklo, porcelan, emajlirana, aluminijasta posoda, nerjaveči pribor, spominki, srebrnina, bakreni izdelki, keramika — vaze, kuhinjska posoda, odporna proti ognju, kuhinjska oprema, plastično blago, darila za vsakogar, izdelki iz jekla, škarje, noži in razno drugo blago. Plačljivo v dinarjih! fr.lS----14 BRAUN — SIXTANT F električni brivski mBSf aparat Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar BOSCH Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio BI au punkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCH Nikolaigasse 24 DIENSO Telefon 4573 Ing. Peter Laggner Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh Ob gostilni trgovina. Slučajna menjava dinarjev. Govorimo slovensko. Novi in rabljeni poljedel-iki stroji in traktorji, jeklene blagajne, naprave za banke Hans Wernig Blagajne in stroji Paulitschgasse 8 Klagenfurt — Celovec Postrežemo vas v sloven-ičini. Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gaswerkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 eOSSSSENBSK Villach —Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Koroškem. Vsak obisk se izplača. Kot vedno kakovostno in poceni 28 SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 ln Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20-641 20445, pp 33 Hotel A kategorije v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo in priznana narodna restavracija KLET SLON s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami. BAR z mednarodnim artističnim programom. LASTNA KAVARNA z godbo in senčnat vrt. Klubski prostori za konference, sprejeme, cocktail partie in banketna dvorana. Menjalnica v hiši. Osebje hotela govori vse svetovne jezike. Za obisk se priporoča kolektiv hotela Slon BESUCHEN SIE DAS GROSSTE VVARENHAUS IN SLOV7ENIEN in Ljubljana — gegenuber dem Hotel SLON Im Erdgeschoss: se-li, da *> zadkov i. To "^radi *^alj-Vrst-^ tu-i]tih«. a tu-. ^ko-^ela t^av-^<3ov. ^lici fcroti ve- eo na deti je namreč treba, da so včasih hodili na polje vedno peš in da posebno pot nazaj z utrujajočega dela ni bila lahka. Kmetovo delo se začne spomladi, ko se začne prvo delo na polju in v gozdu. Zimski počitek je nagrada za celoletno delo. Ze jeseni vsejana pšenica, rž in ječmen so samo priprava za prihodnje leto. Ker bom opisoval dela po kronološkem redu, naj najprej povem, da so že jeseni vsejali na naši kmetiji navadno okrog 1,3 ha pšenice, rži in ozimnega ječmena, vse ostale njive pa je bilo potrebno obdelati, razen seveda tam, kjer je bila detelja (30 arov). Opisal bom samo glavna dela. Okopavanja, osi-pavanja in drugih manjših del ne bom opisoval, čeprav je jasno, da so bila prav tako potrebna. Vse to so delali ročno, z motiko. Točen datum za ta dela je težko določiti* zato sem jih zaradi nazornosti opisa drugih, glavnih del, izpustil. PRVA STELJA Ker zime trajajo različno dolgo, ni določen točen datum za začetek del na polju in v gozdu. Ce zima ni prehuda, se sredi marca že toliko osuši in otopi i, da kmetje dobijo prvo steljo; če je mila zima, seveda lahko že mnogo prej, včasdh tudi februarja. Listje so grabili na pobočjih, kjer je sonce hitreje osušilo tla. Listja so nagrabili le za prvo potrebo, ker je bilo treba prej na polje. Nadaljnje grabljenje stelje je prišlo na vrsto pozneje. SETEV JAREGA JEČMENA Prvo delo na polju spomladi je bila setev jarega ječmena. Tega so včasdh zelo veliko sejali, več kot ozim- nega. Na naši kmetiji so ga vsejali na 3 do 4 mernike (mernik posejanega je približno 10 arov). Ker so včasih vsejali na kraje, so tudi na njivi, ki je bila pripravljena za ječmen, naredili jeseni praho na kraje. Gnojili jeseni niso. Prahe sploh niso gnojili, tudi za druge kulture 6pomladi ne. Gnoj za ječmen so navozili že zgodaj spomladi ali še pozimi na kup na njivo, kjer so nameravali posejati ječmen, spomladi pa so ga zvozili po njivi. Njivo so že prej povlačili z lesenima branama. Vsak vol je vlekel eno brano, vsaka brana pa je branala en kraj. Njive navadno spomladi sploh niso preorali, ampak so kar vsejali ječmen. Sejal je navadno gospodar. Imel je sjavno korbo, ki je bila narejena iz lesenih viter in slame, za čez ramo pa je imela jermen. Roč korbe je bil leskov in ploščat. Ce pa so njivo spomladi preorali, so prav tako najprej vsejali, potem pa šele prekrili z zemljo. Rekli so, da sejejo spodaj. Ko je gospodar sejal po krajih gor in dol, sta ostala dva, ki sta bila potrebna pri tem delu, lahko takoj za njim zaoravala z lesenim plugom, ki je imel železen lemež. Ta plug so imenovali same. Plug, tudi drevo imenovan, je imel lesena pužja kolca (plug — plužja kolca). S toplarjem, to je plugom, ki je narejene osredke med kraji razdeljeval, so naredili razore. Njivo je bilo treba še povlačiti, in sicer kraje enkrat, razore dvakrat. Ce je bila njiva gr-ša, so povlačili večkrat. Potem je bilo treba še razbiti kepe in znositi stvačne (korenine plevela in plevel, ki so ga pri brananju izvlekli iz zemlje) na kupe. Jari ječmen so sejali od sv. Gregorja (12. marca) do šmarna (26. marca). SETEV OVSA Po setvi jarega ječmena so počakali nekaj dni, da so voli in ljudje počili, potem pa so začeli 6 pripravami za setev ovsa. Sejali so ga v drugi polovici marca. Sejali so ga tako kot ječmen, le več so ga posejali, okrog 50 arov. 17. marca je sv. Jedert; takrat ni nihče sejal, čeprav je imel vse pri- pravljeno. Ljudje so menili,' da vse snedo miši, če se seje ta dan. Ce zima le ni bila predolga, je veljalo, da je moral biti oves vsejan do konca marca. Aprilski oves —i tako 60 pravili — je potem pri žetvi lahak, tega pa si se- ■ veda ni nihče želel. GRABLJENJE STELJE Za setvijo ječmena in ovsal so pograbili vse, kar niso že prej. Ker je imela naša kmetija razen mešanega tudi borov gozd, so v njem pograbili tudi gmajniško travo. Na velike kupe so jo znosili s koši, potem pa so jo nakladali na voz. Grabili so vsi: moški, ženske in otroci. Otroci so navadno nosili travo 6 koši na kup. Nagrabili 60 okrog 5 voz trave, razen tega pa še okrog 6 voz listja. Toliko 6telje je potem zadostovalo do konca julija. Gmajniško travo so nastiljali v glavnem samo prašičem. Ivan Sivec, Moste 1 (Naprej prihodnjič) j razCestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ma 45 j.fenec! Oče naš, kateri si 3^^, milosti polna, gospod ^ je sad tvojega telesa, v zboru. Tudi Stefi .^olitvi, ki velja za vse križane Kristuse tega Weni in križani, dokler Vi ^ co in ljubezen in 6 tem )3pčevske privilegije vo-nikov &*ku se je uprl bogovom o kaznovali in prikovali ^fe je uprl mo^očmkom, ^ov nauk v svojo oblast ^reli na grmadah Svete ?telj slovenskih in hrva-'^tio krono, zasramovan em prestolu Ožgani kmečki puntarji to so bili revolucionarji na pariških barikadah, kasneje razočarani nad plodovi revolucije, ki je izmaličila človečanska gesla o bratstvu, enakosti in svobodi vseh ljudi v svobodo novih oblastnikov in v nesvobodo bednih množic, vojakov, delavcev in kmetov, ki so izvojevali revolucijo to so bili komunardi, ki so prvi hoteli priboriti delu čast in oblast, a so izkrvaveli na rdečih barikadah pariške komune ali bili postreljeni ob zidu pariškega pokopališča Pere-Lachaise to so bili čikaški delavci, ki so množično padali pod kroglami vladajoče ameriške »svobode« to so bili delavci, ki so umirali pod kroglami za rdečimi prvomajskimi zastavami in delavci, ki so ob stavkah obležali pod kroglami vladajočega nasilja v Evropi v Ameriki kolonizirani v Aziji kolonizirani v Afriki kolonizirani in zatirani na vseh kontinentih zatirani, ki so se zatiranju in nasilju upirali upirali za nas. za ljudi, za zatirane tak je bil voditelj kotorskih upornikov Rasch in tovariši, ki so jih februarja ustrelili in taki so tudi ti slovenski Kristusi, ki korakajo ob bim-bamih judenburškega navčka in ob ropotu vojaškega bobna in vojaških korakov na novo slovensko Kalvarijo pri zidu judenburškega pokopališča. »Oče naš, kateri si v nebesih ...« Ko bi bil ti res oče naš, bi odvzel Kristusu grenki kelih in odvzel bi ga svojim otrokom, ki so bili neštetokrat križani, obešeni, obglavljeni, na grmadah sežgani, streljani... Ce je pohlep rodil prvi greh in prvi uboj, poželenje po lastnini in oblasti nad soljudmi, zakaj potem ne udariš grešnikov, ki imajo bogastvo in oblast in zakaj jim pustiš, da s pravico uzakonjene krivice, zločina in nasilja vladajo nad milijoni nekrivimi, si laste pravico nad njihovim življenjem, delom in smrtjo, sodijo in pošiljajo v nasilno smrt ljudi, take, kakor so ti ubogi Kristusi, ki morajo na Kalvarijo k judenburškemu pokopališču samo zato, ker so se uprli nasilju, krivici in zločinu, ki ga cesar in drugi vladarji tega sveta počno nad ljudmi. »Oče naš ...« Ne, ti nisi več oče naš. Ti nisi tak, kakor je zapisano v Pismu. Ti si oče bogatih nasilnikov in oblastnikov. v Ti si oblast. Kjer pa je oblast, tam ni pravice, tam ni enakosti, tam ni svobode, tam ni ljubezni bližnjega do bližnjega, tam ni ničesar, kar je učil Kristus ... ki je za nas krvavi pot potil '4 \ ;.. ki je za nas bičan bil J r... ki je za nas s trnjem kronan bil .. ki je za nas težki križ nosil ) ... ki je za nas križan bil 2ene molijo, dokler molitve ne preseka prva salva strelov. »Mama, vojaka so ustrelili!« vzklikne otrok. »Moj bog, Zefek,« plane štivčeva k oknu. Med molitvijo je pozabila na otroka, otrok pa je gledal vojake, ki so korakali proti pokopališču, dokler se niso ustavili, se razvrstili in postavili v zastražen prostor pred pokopališkim zidom prvega obsojenca. »Mama, glej, ptice so izletele iz vojakovega srca!« Zares, drobne, a goste črne pike ptic se dvigajo naglo proti majskemu nebu. Streli so jih preplašili. Otrok pa misli (se Stefi spomni včerajšnje pravljice, ki jo je otroku pripovedovala Štivčeva), da se je vojak spremenil v ptice. »Žefek, ne glej! Ne glej!« štivčeva potegne otroka k sebi in ga ne izpusti iz objema. Potem še trikrat odjekne smrt in se ponovi v odmevih. »O bog,« ob vsakem odjeku zastokajo žene. Nato je slišati še revolverski strel. »To je milostni strel,« zašepeta z grozo štivčeva in v spominu zagleda domači pokopališki zid in ob njem nesrečnike, ki so jih postrelili Italijani. Spomni se italijanskega oficirja, ki je šel z revolverjem v roki mimo mrtvih, iz katerih je vrela kri in napajala zemljo. »Zakaj smo čakale? Zakaj smo ostale tu?« In že je slišati korake vojske, ki se vrača s krvavega pogreba. Žene ne vedo, da v vrstah razoroženih upornikov korakata tudi Fon in Strguljec ... GLAS * 15 STRAN Trije pesnikovi prijatelji Zares nepričakovana naključja so dala povod za današnji zapis o treh Prešernovih prijateljih: Juriju Gra-brijanu, Ignaciju Holzapflu in Jerneju Lcvičniku. Vsi trije so z zlatimi črkami zapisani v slovenski kulturni zgodovini, njihova imena bodo ostala nesmrtna — njih delo in življenje se je dotaknilo genija našega prvega poeta! Jurij Grabrijan Ze več let zapored sem se odpravljal k prijateljem v Črnomelj, da bi na lastne oči videl sloveče jurjevanje in doživel starodavno obredje, ki v odmaknjeni belokranjski deželici še ni izumrlo. To leto, v začetku junija, sem se le odzval prijaznemu vabilu. V gosteh sem bil pri Zorki in Jožetu Grabrijanu. Beseda je dala besedo in Jože mi je takoj potrdil, da je iz rodu Prešernovega sošolca Jurija Grabrijana. In da je pravzaprav njegov prapranečak. Jo-žetov dom v Adlešičih je hkrati tudi rojstni dom pesnikovega prijatelja .. . Seveda smo se potem takoj zapeljali v najbolj tipično belokranjsko vas, v Adiešlče nad Kolpo. Se stoji skromna hišica s tablico »AdlešiČi št. 7« (prej je nosila številko 17): tu se je 22. marca 1800 rodil Jurij Grabrijan, poznejši pesnik, pisatelj in politik. Oče njegov, Miha, je na nasvet domačega župnika Devi lla namenil nadarjenega sinka šolanju. Odpravil se je zato z Juretom na pet ur dolgo pešhojo proti Karlovcu. Se zdaj živa tradicija ve o tej poti dosti povedati: da je fantič nosi! s seboj veliko culo jabolk, ki jih je ves čas pridno jedel, olupke in obgriz-ke pa metal na cesto, da »bi našel pot nazaj«. Nerad je namreč koračil z očetom v tuji svet, kjer bi moral leta ostati popolnoma sam. — V Karlovcu se je fantič očetu v izgubil izpred oči in jo kar sam ubral proti domu. Jezni "oče ga je potem našel, skritega za domačo pečjo. »Ata je vzel eno šibo leskovo in ga odpeljal nazaj v Karlovec. Ko se je izšolal je pa rekel Jurij, če bi vedel, kje raste tisti grm leskov, v katerem je rasla tista šiba, da bi ga pozlatil.« To je pripoved pra-pranečaka .. . Prvih šest latinskih šol je Grabrijan napravil v Novem mestu, sedmi in osmi razred, filozofijo, pa je v letih 1819/20 in 1820/21 študiral v Ljubljani. Ti dve leti je bil sošolec Prešernu. Sporočilo pravi, da je Prešeren Grabrijana vzpodbujal k pesnikovanju in da je celo prevedel nekaj so-šolčevih slovenskih pesmi v nemščino. Vendar pa je ta podatek bolj moten, kajti drug vir pravi pa prav narobe: da je Prešeren prevedel nekaj Grabrijanovih nemških pesmi v slovenščino. Pa naj bo tako ali drugače, v bogoslovju se je Grabrijan potem izkazal za pravega cntuziasta. Literarna zgodovina pripoveduje, da so se 1. 1823 zbrali nekateri bo-goslovci-literati, ki .so se sami imenovali »karbonarje«, v skrivno društvo, se urili v govorništvu, pisali in med zaupniki širili slovenski list. Vodil jih je Jurij Gra.mjan! V tem letu je simpatični Belokranjec zložil tudi nacionalno, kar nekam napadalno »Kranjsko Slovenijo«. V njej se z vsem mladostnim besom zaganja v tujščino. Pesem je za Vodnikovo »Ilirijo oživljeno« prva naša bojna, narod-noagresivna pesnitev. V njej Grabrijan prosi, da pomagaj Večni in Dobrotni popisat jezik mi sirotni, ki mater ima — je ne pozna ln brž, ko uma kaj dobiva, ga precej v ptuji duh zaliva in ptuji veter mu pihlja. Duhovski poklic je Grabrijana potem vodil iz fare v faro. V letih 1827 do 1830 je bil za mestnega kaplana v Skofji Loki. Tjakaj ga je prišel po nekem sporočilu obiskat tudi naš Prešeren. Slovel pa je Grabrijan že takrat po svojem prisrčnem gostoljubju, še bolj pa v vseh onih štiriinštiridesetih letih, ko je dekanoval v Vipavi. Se malo znan podatek o Grabrijanovem značaju: možak je gradil šole, skrbel za cerkev, pisal in učil o pospeševanju kmetijstva in vinogradništva, celo za pogozdovanje Krasa se je gnal — sam pa ni" nikoli nič imel. ... In da jc umrl v revščini. Ni iskal svoje slave, šlo mu je bolj za stvar. Saj je gotovo njegova zasluga, da je postala Vipavska dolina tako narodnezavedna. Bil pa je Grabrijan vsesplošno priznan velmož, obdan s svetnimi in cerkvenimi častmi: cesar mu je podelil viteški red, škof ljubljanski pa ga je imenoval za častnega kanonika. Zanimiva črta Grabrijar.o-ve osebnosti je bila tudi izjemna nadarjenost za arhitekturo. Vse šole, ki jih je gradil, pa tudi prelepo vipavsko župnišee so plod njegovih načrtov. Sodobniki in sorodniki vedo še povedati, da je bil Grabrijan visoke, vitke in ravne rasti, resnobnega obraza, hoje počasne in govora premišljenega. Umrl je leta 1881, zadnji izmed Prešernovih sošolcev, kajti nihče od njih ni doživel te visoke starosti. Ignacij Holzapfel Poizvedovanja po izvoru rodu Julije Primčeve so me to pomlad pripeljala tudi v Tržič, In spet je posegel vmes splet naključij: hiša, v kateri je sredi 18. stoletja trgoval Julijin ded po očetovi strani, je hkrati tudi rodni dom Ignacija Holzapfla (1799 —18G8), ljubeznivega, četudi ne prav uspešnega verzifika-torja — čbeličarja. Bil je sicer v latinskih šolali leto pred Prešernom, a družila sta se gotovo še potem, ko je bil Holzapfel v letih 1829—1834 kaplan pri Šentjakobu v Ljubljani. Ze v bogoslovnih letih se je rodoljubni Tržičan ogrel za idejo, da bi nadaljeval Vodnikovo prizadevanje za uveljavljanje slovenske prosvetne poezije. Morda je prav nanj in na Grabrijana mislil Smole, ko je 24. februarja 1823 pisal Copu: ». .. štedent-je zmeram Kranske pesem kujejo, pa sem zdi, de noč pravga vkupej ne spravjo.« Sicer pa se Holzapfel nikoli, tudi pozneje ne, ni prav posebno rinil med poete. Le tu in tam je »zaokrožil« kako prigodnico. Kaže, da je bil bolj organizator: v 1. 1824 je skupaj z Andriolijem in Ci-glerjem vložil prošnjo za dovoljenje izdajanja »Slavinje«. Zal je plemenito pobudo za- j tri škof Wolf, češ da predlagatelji vloge jezikovno niso dovolj vešči .. . V prvem zvezku »Cbelicc« je Holzapfel objavil kar štiri pesmi, ki pa Prešernu niso bile prav všeč, saj ga je v epigramu pičil: le kako bi neki sladke pel Lesničnik? (Holzapfel pomeni v slovenščini lesniko.) Dobro srce in razsoden ra- brat Jurij in stari stric njegov Anton Muhovec, sem dobil priložnost iti še v Smo-hor v • Ziljski dolini. Tu je Jernej Levičnik (1808—1883), rojak iz Železnikov, dekanoval celih 31 let, do smrti. V Smohorju je Levičnik zapustil sloves velikega ljudskega dobrotnika. Po katastrofalni povodnji 1. 1851 je dokan pravzaprav še enkrat pozidal trg, kajti v glavnem je bilo itak vse porušeno. Nova velika šola, ki še danea dobro služi uku, je tudi njegovo delo. Zgradil je obrambne nasipe in jezove na Žili, ki so še dolgo kljubovali velikim vodam. Bil pa je Levičnik tudi sicer izjemno prijazen in toleranten človek. Ljudi je pridobival s prisrčnostjo in z dobroto. Nič ni bil užaljen, ko je Prešeren zavrnil njegove pesmi v »Cbelici«: ...kako bi neki prave pel Levičnik? Medtem pa je Blaž Potočnik Prešerna prav zasovražil zaradi nekih podobnih epigramov in mu ni odpustil do smrti. Se ko je Bleivveis pozval Potočnika, naj kaj prispeva za Prešernov nagrobnik, užaljeni Struževčan sploh ni odgovoril. Levičnik se je imel za Prešernovega učenca in zvestega častilca. Največja njegova usluga prešernoslovju pa je prvi pesnikov življenjepis, ki mu ga je 1. 1851 priobčila »Carinthija«. Prešernov živ- t • • tj i * i I lieniepis ie za oni čas zaeuda zum pa je Ignacij Holzapfel I ^"j^-h j" «* točen, pesnikovo življenjsko pokazal ob svoji smrtni uri: ljubljanski gluhonemnici je volil vse svoje premoženje, celih 50 tisoč goldinarjev. Za one čase je bila to ogromna vsota. Umrl je dekan Holzapfel v dolenjski Ribnici, 21. januarja 18G8. Jernej Levičnik Tudi misli na tega moža je botrovalo naključje. Ko sem p-^.d Letom hodil po IT.. ... in obiskal kraje, kjer je nekoč hodil Prešeren, ter kraje, kjer sta službovala pesnikov pot označuje kot brezupen . boj s časom in usodo; iz vsega Levičnikovega pisanja je očitno, da je pisal pesnikovo biografijo poln lastne osebne bolečine in žalovanja za' umrlim genijem. Nas, Kranjčane, bo gotovo zanimalo, da je Jernej Levičnik, ko je še služboval v samoti ob Osojskem jezeru, pripotoval 1. 1850 v Kranj in obiskal mojstrov grob. Prav Levičnik je bil, ki nas je opozoril, kje je bil prvi grob Prešernov in — kako zapuščen je bil... ČRTOMIR ZOREČ Jurij Grabrijan Po Prešernovih stopinjah ČETRTEK — 20. julija 1967 PANORAMA GLAS * 17. STRAN Mrtvi ne lažejo Ivan Jan 2 (Odlomek) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Slabost pa ni popustila. Tudi boleti ga je začelo in stresal ga je mraz. To ni bilo čudno, ker je bil ves moker in še prepoten. Naenkrat pa je na desni, tam, kjer se nehajo rebra, začutil, da mu po koži polzi nekaj toplega. Prestrašen je Begel za srajco in otipal lepljivo kapljo, ki ei jo je prinesel pred oči. Kljub vrtoglavici je ob rumenkasti mesečni svetlobi zlahka ugotovil: »Kri! Ranjen!« Ko zadet človek beži pred smrtjo, ko skuša pobegniti lačnim cevem pušk, sprva sploh ne čuti, če je ranjen ali ne. Strah za življenje, ta prirojeni nagon in napetost zaradi skrbi, ce bo namera v tekmi s smrtjo uspela, to je močnejše od rane, ki bo morda v naslednjem trenutku povzročila celo smrt! A če ta enkrat pride, je neboleča. Zato Filip dolgo ni mogel ugotoviti, kaj se mu je zgodilo. Poleg tega voda ranjenca tudi poživlja in mu zamegljuje uporabo moči, da bi takoj presodil, kaj je z njim. Telo je za nekaj časa nesposobno sprejemati občutke, ki bi jih zadosti hitro oddajalo možganom, da bi prizadetemu tkivu sporočili: »Boli te! Ranjen si! Zamaši luknje!« To je FiHP spoznal šele zdaj, ko je že zgubil precej krvi. To je čutil in spoznal zaradi rahle tenčice, ki jo je zdaj videl pred seboj kakor višnjevkasto svetlobo. Podzavestno je hitel trgati srajco ter hlastno tipati po sebi in iskati, s čim ge bi se lahko obvezal. Vedel je, da mora vse etoriti sam. Toda ^ vsega tega je bilo premalo, zelo malo. To ga je treznilo in mu dajalo moč, da je zbiral razum in zavest v eno samo: Da mora ustaviti kri! Rana je bila tik pod prsmi, zato je moral poviti vse telo, če jo je hotel resnično ustaviti. »Godi se mi kakor ranjeni in preganjeni živali!« se je zajedlo vanj, vendar je tudi kar moč ekrbno obvezoval rano, kar se mu je vedno upiralo. Slekel je še suknjič, ga razparal in naredil eicer grde, nerodne obveze, vendar jih je bilo zdaj toliko, da se je na debelo in tesno prevezal čez trebuh. Meglilo se mu je pred očmi in pred njim je vstajala podoba, kako mrtev leži med grmovjem, razpadajoče telo pa trgajo požrešne ptice in lisice. Toda misel na tisto, kar bi, zlasti po od- kritju Gorskega, še moral doživeti med partizani, ga je spet spravila pokonci, in odtaval je naprej. »Ce ne bom mogel več, se bom že sesedel. To pride samo od sebe!« si je govoril in med poti-kanjem skozi goščo čakal, kdaj se bo to kljub njegovemu upiranju vendarle zgodilo. »Se vedno sem v njihovem dosegu! Zdaj bi bilo res neumno, če bi me spet zgrabili!« Pijano se je vlekel dalje, a takoj nato se je vanj zajedla že naslednja skrb: »Kam tak? K Nemcem? Domov? K zdravniku? Le kam?« Hodil je, kakor bi vanj vstrajno silila močna alkoholna pijača, kar je povzročalo tiho odtekanje krvi ,ki jo je čutil v vedno večjem madežu na obvezi. »K zdravniku!? Rekel sem jim, da je moj prijatelj! Da, saj je! Toda prijatelj takega Filipa, ki sodeluje s partizani. Kaj pa njegova prisega? Vsakemu, ki je potreben pomoči, je dolžan pomagati! On bi to tudi storil! A potem? Koga bi poklical? Partizane ali Nemce? Prej partizane, če že ni celo med njimi! Drugam moram!... Kam?« Življenje in smrt sta si v njem podajala roki, zato bi v tem hipu dal pol sveta za življenje, ki ga je hkrati čutil še toliko, da ni popustil šepetu, ki mu je prigovarjal, da bo ranjenemu človeku pomagal vsak, ki bo naletel nanj. Po vsem, kar je storil, bi bilo čisto naravno, da bi se brez premišljevanja zatekel naravnost na žandarmerijo ,kajti delj ne bi prišel. Zdaj je bil VVerner tako daleč, kakor nebesa! Ni se dal zapeljati in računal je z novimi dejstvi. Gorski je bil, sodeč po poteku zasliševanja, že na varnem pri gestapu, vendar se mu prav zaradi njega ni zdelo takoj poiskati njihovo pomoč. Med zasliševanjem je kljub zadržanosti le preveč govoril. In veliko tega je slišal tudi Gorski. »Nemara bi se me VVerner zdaj še otresel. če prav pomislim, me je cenil le kot nerazkrinka-nega sodelavca partizanov!« Prirojen čut za varnost in povezovanje dejstev je v njem rasel toliko bolj, kolikor bolj je slabel. »K njim zaenkrat ne!« Rana pa ga je priganjala in opominjala vedno glasneje. Telo je postajalo vedno manj poslušno, začelo ga je boleti, višnjevkasti kolobarji pa so se spreminjali v velike roke, ki so mu stiskale grlo, da je komaj še dihal. Zastajal je, šlo mu je na bruhanje in tudi bolečine so se vztrajno razlivale po telesu. »Brez zdravnika bo komaj kaj!« Spet se je posilil naprej, čeprav so bile noge majave tako, da bi najraje legel. Razum pa mu še ni odrekel poslušnosti. In ta razum je vlival tudi strah, ki ga je s povečano močjo poganjal naprej. Strah se je kazal v dveh barvah: prva so bili partizani, ki ga zdaj gotovo iščejo čisto blizu, drugi pa je bil zaradi rane.' »Take se najraje zastrupe!« Podobne strele je že videl, in običajno so priklicali smrt. Zato je po njem kljuvalo ne-, prestano: »Kaj mi ostane? Kam se zateči?!« Med zasliševanjem je zlahka videl, kako ga ljudje sovražijo, kako je iz njih vrelo sovraštvo in jeza proti tistemu, ki je toliko izdal in povzročil toliko prelivanja krvi! In to je bil on! Veliki povzročitelj zla! Zato ga ljudje v vaseh niso smeli videti. Nihče! Preudarjal je vse, kolikor so mu dopuščale skrbi in bolečine, se z mislimi zaganjal ob nepremostljive ovire — in se vlekel dalje. Da mora čimprej priti do ljudi, ki bodo poklicali zdravnika, to je zdaj vedel zanesljivo. Prvič v življenju je bil tako zelo odvisen od svojih odločitev in hkrati od drugih ljudi, da se je čutil kakor nebogljen otrok. »Zdravnik! Doktor Volčič je tu v bližini edini!« Spet je razmišljal, kako bi se skrivaj pritihotapil do njega in ga z grožnjami prisilil, da bi mu pomagal, ali pa bi mu hinavsko povedal, da Nemci vedo zanj, za njegove zdravljenje partizanov, za kar bi ga on morda obvezal in mu pomagal — pa je takoj spet ta načrt odvrgel. Ni dvomil v zdravnikovo pomoč, toda dvomil je v to, če bo držal jezik za zobmi. Ko bi imel orožje,' bi ga k temu prisilil in tudi pokončal. Misli so mu begale naprej, telo pa je sililo V ravnino, ki je bila že blizu. Zdaj ni več dosti strahoval, da bi ga dohiteli in napadli od zadaj, zdaj je že mislil na nevarnost zased, ko bo stopil iz gozda na piano. Posebno, ker je bil lunin svit razlit čez vso okolico. »Zato na čistino ne smem! Vendar — kam? Kam usmeriti korak?« Rešil si je življenje, zaradi rane in iskanja,' borno in ogroženo, vendarle rešil. On je vedno reševal samo najbližje probleme, vedno je živel iz rok v usta, kar se tiče težjih vprašanj. Vseskozi pa je bil dalekoviden kombinator takega," da bi brezdelno užival sladko življenje. Pot k temu ni bila važna: naravnost ali po ovinkih,' lahka ali zaznamovana celo z mrtvimi ljudmil Slabost, slabost! Ali me bo zdelalo, predem pridem do ljudi?« (Nadaljevanje naslednjo soboto) TIGRU NITI Nt „ GOVORIMO GLAS * 18. STRAN ZA Z EN I ČETRTEK — 20. julija 1967 Kaj je dosegel človek na svoji poti na mesec? »Glej ga med zvezdami« (Nadaljevanje) Prvega maja leta 1923 ob veliki proslavi v Moskvi, ki se je stari profesor ni mogel več udeležiti osebno, so se iz zvočnikov na Rdečem trgu oglasile njegove preroške besede: štirideset let sem preučeval rakete in ves čas sem bil neomajno prepričan, da bo človek v kratkem času lahko poletel na planete. Danes sem prepričan, da bodo mnogi med vami priče medplane-tarnega poleta. Nasledniki Ciolkovskega v SSSR in ZDA so izpopolnili raketno tehniko do vrhunca. Danes že imamo rakete, ki bi lahko ponesle Človeka na Mesec. Kaj je pravzaprav Mesec? Čeprav nam je bližji kot ostala nebesna telesa, je Mesec vendarle še danes poprišče živahnih prepirov. Ali je na njem sploh kaj življenja, odkod kraterji okrogle oblike — ali so tvorbe vulkanskih izbruhov ali so nastali vsled padcev težkih meteorjev na lunina tla, ali je na Mesecu atmosfera... vse to so vprašanja, ki so si jih ljudje zastavljali že od nekdaj, vendar na nekatera še danes ni točnih odgovorov. Ameriški astronavt Gerard Cupper meni, da je nastal Mesec istočasno kot Zemlja — pred petimi ali šestimi milijardami let. Prvi čas je bil bliže Zemlji, kasneje pa se je zaradi vedno počasnejše rotacije Zemlje vedno bolj oddaljeval od nje. Nato so začeli padati nanj vedno pogosteje številni meteorji. Večji med njimi so prebili njegovo skorjo in se zarili v vrelo lavo, največji med njimi, ki je imel premer 150 km, se je zrušil na kraj, ki ga astronomi imenujejo »Mare Imbrium«. Nato je nastala mirna doba. Mesec so obstreljevali le še kozmični žarki, na njegovo površino pa so kot dež padali radioaktivni delci. Menijo, da je radioaktivna plast na Mesecu debela 10 m. Angleški kozmolog Tomaž Gold je prav tako mnenja, da so kraterji na Mesecu nastali od meteorjev, ne misli pa, da so predeli, ki jih imenujemo morja, izpolnjeni z lavo. To so dejansko nižine, polne finega prahu, nastalega vsled erozije mesečevih gora. Ponekod je tega prahu 1500 m na debelo. Na Mesecu ni vode, erozija nastaja zaradi močne radijacije s Sonca, vpliva kozmičnih žarkov in meteoritov. To je samo dvoje od neštetih več ali manj prepričevalnih teorij o Mesecu. Zadnje raziskave, zlasti pa fotografije, ki so jih napravili kozmični sateliti, so dale nekoliko točnejše odgovore na vprašanja o Zemljinem satelitu. Te fotografije, na primer, kažejo, da kamenje na površini Meseca ni meteorskega, temveč vulkanskega izvora in da dokončno odpadejo teorije o prahu na mesečevi površini. Precizni aparati so tudi ugotovili, da pade temperatura ponoči na —150, podnevi pa se dvigne na + 120 stopinj. Dan je dolg 320 ur. To so samo prva in nepopolna odkritja mesečeve panorame. Prave in popolne odgovore bo lahko dal človek, ko bo stopil na njegova tla. Pristajanje na Mesecu je znorelost V Ameriki z optimizmom pričakujejo, da odide prvi človek na Mesec vsaj ob koncu tega desetletja. Svet te načrte ocenjuje kot realne, tem prej, ker sodijo, da bo tudi Sovjetska zveza do tedaj, če ne prej, poslala svojega kozmonavta na Mesec. (Nadaljevanje prihodnjo soboto) Vaše oči - lepe oči šminka obraza, ustnic in , celo pričeska so podrejene le enemu namenu: poudariti oči. Sleherno oko, tudi tisto z napako, moremo polepšati in ga narediti zanimivega, bolj izraznega, seveda le, če pravilno uporabljamo ličila. Sodobna kozmetika dela čudeže: spretno skriva naravne pomanjkljivosti in poudarja osebnost slehernega obraza. S šestimi primeri vam bomo dokazali, da je temu res tako! OČI Z MALCE SPUŠČENIMI VEKAMI Takšno pomanjkljivost bomo odpravile s črto ob robu zgornje veke. Črta naj bo zelo tanka do sredine veke, potem naj se dvigne proti njihovemu koncu in postane bolj vidna. Zelenkasta senca na vekah bo pristajala rjavim očem. PODOLGOVATO OKO Šminka oči naj bo diskretna (svetlo rjava) in naj od-črta obliko oči. Rjava črta ob robu zgornje veke in svetlo rjave sence v obliki vodoravne črte nad tisto, ki smo jo narisali ob robu vek, bo še bolj poudarila obliko oči. IZBULJENO OKO Tej obliki oči pristajajo dolge trepalnice in precej poudarjena temna črta ob robu zgornje veke. Veko osenčite z zelo svetlo šminko. KRATKO OKO Rjava črta ob robu zgornje veke, ki se daljša proti sencam, bo povečala oko. Veko osenčite z rjavorumeno senco. TEMNE OČI, SVETLE OBRVI šminka očesa naj bo kontrastna: temno rjava črta je ob robu zgornje veke zelo poudarjena. Veko osenčite z modrikasto barvo in povle-čite črto z rjavim tušem med zgornjo veko in obrvmi. Crta ob robu spodnje veke »daljša« oči. KRATKE OBRVI, SVETLE OČI Da bi ustvarili videz večjih L mufHa LESCE Modna razstava Festivalna dvorana Bled od 17. do 30. julija 1967 Razstavljajo: ALMIRA Radovljica • KROJ Skofja Loka • VEZENINE Bled • TEK-STINA Ajdovščina • ROŽNIK Ljubljana • ŠEŠIR Skofja Loka • SUKNO Zapuže # KONUS Slov. Konjice • POLZELA Polzela • BPT Tržič • TOKO Domžale Proizvajalec - trgovina - potrošnik oči, izpulite nekaj dlačic obrvi/ki se spuščajo proti no> su. Rob zgornje veke obrobi-te z zelo tanko črto (rjavo), nad njo pa za večerne priložnosti povlečete še debelej« šo črto (s senco za veke) v barvi vaših oči. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnikova Desetkrat vitka linija 1. Tehtaj se večkrat; naj-manj vsaka dva meseca, a vedno na isti tehtnici. Ce si se zredila za pol kilograma, ne večerjaj dvakrat tedensko! 2. Sprehajaj se — čim hitreje — vsaj pol ure dnevno! 3. Ne izogibaj se plesu, če so le možnosti zanj! 4. če se le da, sedi čim-manj pri delu in se čim več giblji! 3. Pazi, koliko ješ in kaj' ješ! čezmerno uživanje sladkarij, kruha, testenin, mastnega mesa, konzerv, pikani* nih jedi in alkohola bo uničilo tvojo vitko linijo! 6. Prizadevaj si, da bo tvo* ja prebava v redu! 7. Telovadi vsaj deset minut pred spanjem! 8. če imaš zdravo srce M kopaj v zelo topli vodi. Enkrat mesečno je priporočljiva tudi parna kopel! 9. Ukvarjaj se stalno • kakšnim poletnim in zimskim športom — posveti mu vsak teden en prosti dan! 10. Po jedi se ne ulezi, temveč pojdi na sprehod ali pa se loti fizičnega dela! C. V. Eden izmed uspelih modelov Rašice: komplet obleke jabolčno zelene barve in črtastega puli j a živahnih barv kot jih narekuje letošnja moda. Obleka je gladka, gornji del je krojem kot moški brezrokavnik ČETRTEK — 20. julija 1967 KRONIKA Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj f UPERAVTOMATIČNE PRALNE STROJE CASTOR po 3.029,— N din UV02ENE ZAVESE, širina 300 cm po 39,91 N din v vseh naših poslovalnicah VELIKO IZBIRO POHIŠTVA IN PREPROG dobite v prodajalni KOKRA — DEKOR v Kranju, Koroška c. 35 Pri nakupu odobrimo potrošniški kredit Mrtvega našli ob cesti V ponedeljek ob 1130 so tmščani Drage našli ob cesti fS-letnega Pavla Rozmana, doma Iz Drage 18. Približno dva metra stran je Imel postavljeno svoje kolo. Ker se ga Je Rozman rad večkrat napil in kje obležal, vaščani nanj niso bili pozorni. - sz Hudo ranjen kolesar V ponedeljek ob 20. url se j«> na vaški cesti v Nemškem rovtu nad Bohinjsko Bistri -co hudo ponesrečil 10-letni Marjan Odar z Nemškega rovta. Odar se Je peljal s kolesom po levi strani ceste, ko mu Je nasproti pripeljal mopedist Alojz 2nidar, prav tako doma iz Nemškega rovta. Ko Je mopedist opazil kolesarja, da vozi po njegovi strani ceste, je začel zavirati, kolesar pa zavijati v desno. Pri trčenju se je 10-ietnemu Odarju zasadila v prsni koš zavorna ročica mopeda. Ročica se Je zasadila v prsi komaj 3 cm pod srcem, Hudo ranjenega dečka so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vozniku tovornjaka je postalo slabo Vrrt0r^ °n,13J'45 Je cesti II. reda Bled - Lesce na Betinskem klancu nenadoma zapeljal s ceste voznik tovornjaka U 493-77 Kare] Lo- far, zasebni avtoprevoznik iz Jubljane. Logar je peljal s tovornjakom sadne sokove iz podjetja Dalmacija vino v trgovsko podjetje Koloniale na Bled. Ko je peljal od savskega mostu v Berinski kjanec, je vozniku nenadoma postalo slabo. Zato je pred zavojem zapeljal naravnost pod cesto. Tovornjak se je Erevrnil ravno na gradbišču, jer delavci cestnega podjetja iz Kranja širijo cesto. Vsi delavci so se uspeli umakniti tovornjaku, eden od njih pa se je med begom zaletel v stroj za tlačenje zemlje in se pri tem hudo ranil. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Voznrik tovornjaka in sopotnik nista bi.'a ranjena, škode na avtomobilu in tovoru je za približno 500.000 starih dinarjev. ~sz Hudo trčenje avtomobilistov Na cesti IV. reda v Naklem sta v nedeljo ob 8.40 trčila osebni avto KR 29-21 * voznik Janez Prestor iz Kranja, in osebni avto L J 460-81, voznik Franc Meglic iz Doline pri Tržiču. Prestor je vozil s Strahinja proti Naklem, pri srečanju z Megli-čem pa je prišlo med njima do trčenja. Na obeh vozilih je škode za milijon starih dinarjev, voznik Prestor pa je bil pri nesreči hudo ranjen. -sz Lažja prometna nesreča v Prešernovi ulici V Prešernovi ulld v Kranju se je v torek ob 10. uri zgodila lažja prometna nesreča. Voznik fička KR 14-47 Pero Cerviz iz Kranja je vozil s Titovega trga po Prešernovi cesti proti Maistrovemu trgu. Pred trgovino Astra pa se je nenadoma iztrgala iz rok materi in pritekla pod avtomobil 4-letna Marija Gril iz Sp. Dupelj. Cerviz je zaradi tega močno zavil v desmo, vendar je otroka vseeno oplazil z avtomobilom, na pločniku pa je zbil še 63-letnega Nandeta Franka iz Kranja. Oba pešca sta bila lažje ranjena. - sz Zaradi mokre ceste na travnik * V ponedeljek nekaj pred 6. uro zjutraj se je približno 300 metrov pred križiščem na cesti Skofja Loka — Jeprca zgodila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila LJ 16-99 Viktorju Kavčiču, doma iz Suhe pri Skofji Loki. Kavčič je pripeljal v desni ovinek s hitrostjo približno 70 km na uro. Ker je bila cesta mokra, ga je začelo zanašati, potem pa je zdrknil na travnik. Avtomobil je močno poškodovan in je na njem .kode za 500.000 starih di-norjev, voznik pa na srečo ni bil ranjen. Pri avtomobilu zmečkana si: ena in so Gorenjski muzej v La Ciotatu Gorenjski muzej v Kranju je od 2. do 11. julija na povabilo komiteja pobratenih mest priredil v francoskem mestu La Ciotatu dve razstavi: Francozi na Gorenjskem in Kulturni spomeniki in turiistične anamenitastf na Gorenjskem. Razstava Francozi na Gorenjskem rje prikazala obdobje od 1809. do 18.13. leta, ko je bila Gorenjska 1809. vključena v sestav Ilirskih provinc, ki jih je Napoleon s posebnim dekretom priključil francoskemu cesarstvu. Druga razstava pa je prikazala najpomemnbejše kulturne in turistične zanimivosti s področja Gorenjske. Poživili so jo z etnografskimi predmeti, ki so prikazali del gorenjske ljudske kulture. V imenu občinske skupščine Kranj je otvoritveni svečanosti prisostvoval podpredsednik občinske 6kup ščine Kranj Janez Sušnik, ki je v svojem govoru naglasil, da s tema razstavama vstopa muzej v kulturno izmenjavo obeh mest. Svečanosti so se udeležili župan mesta La Ciotat Jean Graille, predsednik komiteja pobratenih mest Jean Vialle, ravnatelj tamkajšnjega muzeja Dedie in jugoslovanski konzul v Marseillu, ki se je o razstavi zelo pohvalno izrazil. Francoski tisk je obema razstavama posvetil veliko pozornosti, kritika pa Je bila zelo ugodna. zelo ugodna. *m- Pretekli ponedeljek Je naš fotoreporter slikal spomenik pad-Hm, taboriščnikom in talcem v Kokri. Ploščad ob spomeniku so člani krajevne organizacije ZB s prostovoljnim delom preuredili V nedeljo, 23. julija, bo ob spomeniku tudi proslava, na kateri bo govoril predsednik krajevne organizacije ZB Stane Bergan, nastopili pa bodo tudi učenci osnovne šole iz Kokre Loški humoristični kotiček U Pustu po štreucah al pa ferčat Tele ta uroče dni j use, kar leze pa gre tišal u voda, de b se saj mejhn ohladil. Zato srn pa tud mislna, de b blo dober odbrenčat mal dol preki vod pa pogledat, kuga use se tam godi. Se predn srn pa perjadrala dol do kopališča na Polanšč, sm bla zla vesela, da ferčim. Tistga mostu dol per mlekarn more bit po moj pamet sama terma pa dobra vola de še stoji, dergač b po useh »Turistična« cena V ponedeljek, 17. julija, sta se belgijska državljana, zakonca Coriliser napotila Iz hotela Evrope na ogled Kranja. Pri Slovenija-športu ju Je ogovoril čistilec čevljev, ki ima tam svojo delavnico. Povabil ju je, da jima bo očistil čevlje in pribil pod-kvice. Za opravljeno delo Jima je zaračunal 3.000 starih dinarjev. Zakonca sta sicer plačala, — ker sta bila prepričana, da je cena za take usluge res tako visoka — obenem pa se pritožila v svojem hotelu. Ni kaj reči. Turistične cene v turističnem letu. - sz reglcah že daun mogu u voda zgermet. Most je seveda lsen, zato pa tud neč čudnga ni, de ga j cajt tolk nagrizu, de tud peš hmal nabo več varn u Pustu jet. Za peš folk j mejhni viši gor res še tista Hudičuva beru, sam res j pa tud, de j u Pustu treba kešna reč tud perpelat, to se pa po ozk beru ne da. To, de tak most, ket Jj puštusk, s cajtam preč pride/ ni neč nouga, pa tud to ni neč nouga, de se v Lok na take rči začne mislt šele tekat, k j že ene dve let pre-pozn, de b del zastaul. Zdej se že spet, ket 6e j ulikat dozdej, začel govart, de sa naročil načerte, pa de bo čez neki let tu u Pušlu pelu z betona narjen most. Za tist cajt bo pa nejboli, de kar kešn načert ke čez voda na« pneja, pa bo merbit tolk tr-pežn, de baja ke u puštusk grad lahk z automobilam po-; pndekl perpelal. osa I razbita vsa stekla Pre(. ln(lin1 c„ , . - ■-mtmam 2? ^zz^^u^^r »hrrJ rdrU Puk,jevo hišo v str^ * Gl. 20 STRAN MALI OGLASI ČETRTEK — 20. julija 1967 Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Prodam Prodam dve dobro ohranjeni posteljni mreži. Smled-niška 116, Kranj 3435 Prodam motor NSU pretiš 175 cem, malo rabljen in sla-moreznico. Vrhunc Peter, Topolje 6, p. Selca 3478 Zaradi gradnje prodam VVV v odličnem stanju, letnik 64 Repe Ivanka, Zg. Gorje 73 3479 Prodam strešno opeko bo-brovec. Luže 14, Šenčur 3550 Prodam rabljeno žensko kolo — italijansko s prestavami. Naslov v oglasnem oddelku 3551 Ugodno prodam desni štedilnik Gorenje in češki gumijast čoln. Ljubljanska 34, Kranj 3552 Prodam puhalnik za seno. Mesec Stane, Rovt 7, p. Selca nad šk. Loko 3553 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Aložjanca 3, Preddvor 3554 Prodam fiat 750, letnik 61. Šenčur 236 3555 Prodam hišo z vrtom v Kranju. Poizve se Pot v Bitnje 12 3556 Poceni prodam pohištvo spalnice in kuhinjo. Manes, Jelenčeva 9, Kranj 3557 Prodam kravo s prvim teletom ali brez. Orehovlje 16 pri Predosljah 3558 Prodam kamenje za betoniranje. Mavčiče 49 3559 Prodam električno kitaro carioca s 3 magneti. Litrop, Medetova 1, Kranj 3560 Prodam lahek gumi voz »dirco«, plug netopir — vpre/.ni, Šivalni stroj in kuhinjsko kredenco. Vodice 127 nad Ljubljano 3561 Prodam stara tro- in dvodelna okna in ena vrata. Ilovka 1 3562 Prodam odprt dostavni avto VW, letnik 58, primeren za obrtnika ali posestnika. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Kidričeva 25, Šk. Loka 3563 Prodam po ugodni ceni večjo količino suhih mešanih drv. Naslov v oglasnem oddelku 3564 Prodam malo rabljeno stružnico Maximat. Naslov v oslasnem oddelku 3565 Prodam traktor STEYER, 32 KM s priključki in moped T 12. Praprotna polica 8, Cerklje 3566 Prodam seme rdeče detelje in repe. Cebašek, Podre-ča 54, Medvode 3567 3567 Prodam lseno barako 4 z 6 m. Potok št. 9, p. Železniki 3568 Ugodno prodam dobro ohranjen sobni kamin moid stanju. Ponudbe na oglasni oddelek 3495 Ostalo Bencina, Zg. Radovljica Otok 7. pošta 3576 5/2, primeren za vikend hišo Medja, Delavska 47, Kranj 3569 Prodam vetrobran za pri-mo ali maxi. Podreča 49, Medvode 3570 Prodam skoraj nov globok otroški voziček. Ogled popoldan Stara cesta 18, Kranj 3571 Prodam mlade pujske, 6 tednov stare. Šenčur 113 3597 Ugodno prodam nerjavečo pločevino 2 mm. Stara loka 67, skofja Loka 3580 Ugodno prodam hladilnik HIMO, 130 l,s kompresorjem in pralni stroj SLOBODA, 3 kg polavtomatic. Podreča 3, Medvode 3581 Prodam 3-delno omaro in 2 pomivalni koriti. Vidmar-jeva 1, Kranj 3482 Prodam nekaramboliran osebni avto škoda MB,pre-voženih 35.000 km. Informacije in ogled avtomobila v torek, 25. 7. 67, od 15—18. ure pri Mohorju, Kranj, Gospo-svetska 17/IV 3483 Prodam kokošnjake za re-jopiščancev. Zgoši 10, Begunje, pri Cesnovih 3484 Prodam moped T 12, štedilnik na trdo gorivo in divan. Ogled vsak dan v opoldanskih urah. Zarnik, Zg. Brnik 49, Cerklje 3485 Prodam 2 ha stoječe stelje. Voglje 75 3486 Prodam konzolno dvigalo. Šenčur 350 3487 Nekaj kosov pohištva za sodobno kuhinjo, zimnice, divan in drugo po ugodni ceni prodamo. Ogled popoldan pri Roglju, Kranj, Krašnova ulica 13 3488 Apno — prvovrstno žgano — po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila za vse količine KŽK Kranj — kooperacija skladišče ces-ta JLA (pri Kernu), telefon 22-143 3321 Prodam fiat 600 D v odličnem stanju. Olševek 1, Preddvor 3493 Prodam nov hladilnik HIMO 801. Plačilo po dogovoru. Leskovar, Kebetova 20, Kranj 3494 UPOKOJENEC IZ AVSTRALIJE, 38 let, delni invalid želi poročiti dekle do 40 let. Za razumevanje ji nudim lepo brezskrbno življenje v lastni hiši na Gorenjskem. Menjam trosobno stanovanje v pritličju za dvosobno v nadstropju. Naslov v oglasnem oddelku 3577 Želim spoznati kmečko dekle, staro od 20 — 35 let. Samo resne ponudbe pod SREDNJA KMETIJA 3578 Rolete lesene, plastične ali platnene lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu. ŠPILER Alojz, Radovljica, Gradnikova 9, tel. 70-046 3489 Stiskalnico za sadje ali grozdje, železne konstrukcije, velikost 100—1201 vam izdela ZUPAN, Breg 16, p. Žirovnica 3490 Iščem opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju. Lahko instruiram matematiko ali nemščino. Naslov v ogl. oddelku 3491 Kupim Kupim ajdove pleve. Pod-brezje 90 3572 Nujno kupim 2000 navadnih zidakov. Plačam tudi v devizah. Sp. Bes niča 15 3573 Kupim dobro ohranjeni levi ln desni zazidljiv štedilnik. Fujan Marjan, Smlednik 3574 Kupim globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 3575 Kopira moped v voznem Še je čas, da se z BMW ali GLAS avtomobilom odpeljete na svoj redni letni dopust BMW 2000 — 8.750 DM in 23.860,08 N din, — normalna izvedba, — štiri vrata, — moč 100 KM pri 5500 o/m, — hitrost 168 km/h v 12,4 sek, — poraba goriva 10,7 1 100 km, — prostornina tanka cca 55 1, — sedeži: spredaj ločena ležalna sedeža, zadaj klop. BMVV1800 — 7.950 DM in 21.725.08 N din, — normalna izvedba, — štiri vrata, — moč 90 KM pri 5250 o/min, — hitrost 160 km 'h, — pospeški od 0 na 100 km/h v 13,2 sek, poraba goriva 11 1/100 pri 110 km/h, — prostornina tanka cca 55 1, — sedeži: spredaj ločena ležalna sedeža, zadaj klop. BMW 1600 — 6.330 DM in 15.790,35 N din, — normalna izvedba, — dvoje vrat, — moč 85 KM pri 5700 o/min, — hitrost 160 km/h, — pospeški od 0 na 100 km/h v 13,3 sek, — poraba goriva 9,9 1/100 pri 110 km m, prostornina tanka cca 46 litrov. GLAS 1304 CL — 4.990 DM in 11.860,00 N din, — normalna izvedba, — troje vrat, — moč 60 KM pri 5000 o/min, — viseči ventili, — največja hitrost 148 km/h, — pospeški, od 0 na 100 km/h v 16,4 sek., — poraba goriva 7,5 1/100 km, — sedeži: spredaj ločena ležalna sedeža, zadaj klop. tehno union Ljubljana, Vošnjakova 5, telefon 313094 in 312415, interno 3 ali 9 ČETRTEK — 20. Julija 1967 OGLASI GLAS * 21. STRAN commodore 2 vrat dm 8.376.— Informacije: commodore 4 vrata dm 8.728.- AVTOTEHNA LJUBLJANA, commodore coupe dm 8.852,— Titova 25, tel. 312-022 VABIMO gorenjske borce h in II. jug. brigade, ustanovljene v ZSSR na pripravljalni sestanek in tovariško srečanje 22. 7. 67 ob 15. uri. Zbirališče pri Jožu v Šenčurju. Pripravljalni odbor 3579 Novo trisobno stanovanje v Kamniku zamenjam za manjše v Kranju ali okolici. Po- nudbe na upravo Glasa pod »priložnost« 3492 Prireditve Na Visokem bo v soboto, 22. julija poletna noč — zabava na prostem. V nedeljo, 23. julija pa bo zaključek krajevnega praznika s popoldansko veselico na prostem pri zadružnem domu. Igrali bodo VISOŠKI FANTJE. Vabijo množične organizaci- Bohinjska proga je bila narejena leta 1906 predvsem iz strateških razlogov, v komercialnem pogledu pa zaradi konkurence tako imenovani južni železnici (Dunaj — Trst). Na progi Jesenice — Trst je bil največji promet po drugi svetovni vojni, to je v letih od 1950 do 1958. Po Iz Radovljice Delavno društvo Ljudske tehnike Eno izmed najbolj aktivnih društev ljudske tehnike na Gorenjskem je gotovo v Radovljici. V njej delujejo: radio sekcija, brodarsko-mode-larska, jadralno-modelarska, avto-moto, foto sekcija in sekcija za tehnično vzgojo mladine. Od vseh so najbolj prizadevni v avto-moto sekciji v Podnartu in v brodar-sko-modelarski sekciji v Bohinjski Bistrici. Prav zaradi tega je bilo prav tej zaupano državno prvenstvo v tekmovanju modelov jadrnic in vodenih modelov motornih čolnov, ki je blio od 16. do 18. junija na Sobčevem bajar-ju. V zadnjem času je opaziti, da se je aktivnost tudi v sekciji letalskega modelarstva zelo povečala. Glavna ovira za obsežnejše delo je pomanjkanje denarja. bb tem letu je promet začel upadati, ker sta se avstrijski in češki uvoz in izvoz pre-orientirala na naša pristanišča in ne več na Trst. Na tej progi tako že nekaj let ni pravega prometa, saj poleg nerentabilnih potniških vlakov vozi le nekaj manipulativnih in nekaj tranzitnih vlakov. Zaradi tega je železniško transportno podjetje iz Postojne na tej progi ukinilo neprekinjeno službo na nekaterih postajah. Neprekinjena nočna služba je sedaj samo še na Bledu, v Podbrdu, Mostu na Soči in v Anhovem. Ker ni upanja, da bi se promet povečal, so v Soteski in No-menju demontirali nekaj stranskih tirov. Ker vozjio na tej progi stare lokomotive iz leta 1911, nameravajo kupiti diesel lokomotive. Za to je že skrajni čas, saj poleg potnikov, ki požirajo dim v vožnji skozi predore, trpe tudi kurjači. Ti morajo namreč na poti z Jesenic do Nove Gorice nametati v peč tudi do 12 ton premoga. bb Kmetijska zadruga Jelovica Radovljica prireja v soboto, 22. julija 1967, ob 9. uri na Lancovem pri zadružnem domu prikaz lahke kmetijske mehanizacije, ki pride v poštev za zasebne kmetije. Vljudno vabljeni. KOLEKTIV KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA JESENICE vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. dva rezalca na krožnih škarjah 2. štiri tkalke žičnih tkanin Za razpisana delovna mesta bo obvezna dvomesečna priučitev. Sklenitev delovnega razmerja za rezalce na krožnih škarjah je možna takoj, za tkalke žičnih tkanin pa po dogovoru, skladno z dobavami strojne opreme, najkasneje do 1. 10. 1967. Prednost imajo kandidati s prakso in kandidati, ki irnajo urejeno stanovanjsko vprašanje. Priiave sprejema uprava Komunalno obrtnega podjetja Jesenice do 1. 8. 1967. Obletnica Nepozabni in žalostni so dnevi, odkar je nehalo biti srce dobrega moža in skrbnega očeta Avgusta Šlibarja Sel si od nas sredi življenjske poti in nas za vedno zapustil. Vsem, ki se ga spominjate, najlepša hvala. Paloviče, 19. julija 1967 Žalujoča žena in sinovi Na progi Jesenice—Nova Gorica bodo vozile diesel lokomotive Razpisna komisija pri Gorenjski vodni skupnosti Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA Pogoji razpisa: 1. a) visoka oz. višja izobrazba gradbene, ekonom- ske ali pravne smeri: b) najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu; 2. a) srednja izobrarJ^a gradbene ali ekonomske smeri; b) 10 let delovne dok; od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu; 3. da je moralno in politično neoporečen. Kandidati morajo predložiti svoje vloge z zahtevanimi dokazili v roku 15 dni od dneva objave. Vloge pošljite na naslov: GORENJSKA VODNA SKUPNOST KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 30 pod oznako: Razpisna komisija. GLAS * 22 STRAN SPOREDI ČETRTEK — 20. julija 1967 / \ Radio i__•__j ČETRTEK — 20. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje Od strani do strani — 9-15 Glasbena pravljica — 9.30 Odlomki iz baleta »Čajna punčka« — 10.15 Minute z našimi solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz orke-Etralne in operetne glasbe — 12.10 Priljubljene klavirske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne v priredbi Lucijana Marije Sker-janca — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Iz zborovskega albuma — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov večer — simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Literarni nokturno — 22.10 Iz domače komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PETEK — 21. julija_ 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pod skladbami Antona Lavrina — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Svobodna zemlja — kantata za soliste — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko neč, otroci — 20.10 Zbor Slovenske filharmonije poje pesmi na tematiko NOB — 20.35 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S tedna sodobne češke glasbe v Pragi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana SOBOTA — 22. julija 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Strašni lovec Bumbum — kantata za soliste — 9.30 Koncert pihalnega orkestra Ljudske milice — 10.00 Komandanti slovenskih brigad — 10.30 Na juriš o hej partizan... — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev — 12.05 Slovenske zabavne melodije v vokalni in instrumentalni izvedbi — 13.10 Iz naših in tujih operet — 14.00 Izumitelji in znanstveno raziskovalno delo — 14.20 S pesmijo in plesom po Sloveniji — 15.05 Od melodije do melodije — 16.00 Za ljubitelje opernih melodij — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Previ-harimo viharje — 18.30 Iz domače solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo za vas — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami _NEDELJA — 23. julija 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke —> 8.46 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.51 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer — 23.05 Godala v noči. PONEDELJEK — 24. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Simfonična etuda in kolo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Kratke skladbe starih italijanskih solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Planinski oktet iz Maribora — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje mešani zbor Jakob-Petelin-Gallus iz Celovca — 16.00 Vsak dan za ' vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma ia v svetu — 18.15 Izbiramo popevke — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.03 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.05 Skupni program JRT — 23.08 Literarni nokturno — 23.18 Skladbe domačih avtorjev — TOREK — 25. Julija_ 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanj« od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Iz mladostnih del Giuseppa Verdija — 10.15 Naši ansambli ln orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 »Nazaj v planinski raj . ..« — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 iS studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.31 Pesem godal —% 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Jazz v noči. F Televizija ČETRTEK 20. julija 17.05 Poročila, 17.10 Moja cesta, 17.25 Potujte z nama ob Savi Bohinjki, 17.55 Kratek film, 18.15 Kam, kje in kako v Soboto in nedeljo, 18.35 Pet not'Mh črt za popevko (RTV Ljubljana) — 19.10 Vandrovec (RTV Beograd) — 19.40 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak (RTV tjubljana) — 20.41 Marija JTudor — III. del (RTV Ža-reb) — 21.30 Beatniki pojo tTV Beograd) — 22.10 TV inevnik (RTV Beograd) — >rugl spored: 17.55 Včeraj, ianes, jutri, 18.15 Mladinska tribuna, 18.25 Spored JRT, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 13.54 Lahko noč, Otroci (RTV Skopje) — 20.00 Bpored italijanske TV PETEK — 21. julija 18.25 Mozaik kratkega filma, 18.55 Narodni heroj Jože Kerenčič, 19.20 Cik cak, 19.30 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak, 20.41 37° v senci: Jesenice, 22.00 Zapoj zdaj srce partizansko, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Zaplešite z nami, 18.45 Glasbeni kotiček, 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.25 Poročila (RTV Beograd) — 17.30 Oddaja za otroke (RTV Sarajevo) — 20.33 Propagandna oddaja, 20.40 Celovečerni film, J#,10 Informativne oddaje (RTV Zagreb) SOBOTA — 22. juiija 16.00 Evropsko prvenstvo v atletiki (Evrovizija) — 18.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.00 Vsako soboto, 19,20 Za Tomšičem, 19.40 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, £0.30 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak, 20.41 Dolina miru — film, 22.10 Kotalkarska revija v Velenju, 23.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.00 Ko sem bil še majhen, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt. (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.33 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.40 Črnski ansambel Evgene Ailey (RTV Skopje) — 22.10 Serijski film, 23.00 Informativne oddaje (RTV Zagreb) — NEDELJA — 23. julija 9.25 Poročila, 9.30 Neznani kraji, serijski film (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) -— 10.45 Mornar na tri ciklu — ponovitev (RTV Zagreb) — 11.30 Pustolovščine z južnega morja — serijski film (RTV Ljubljana) — 15.00 Duizburg: Evropsko atletsko prvenstvo (E/-ovizija> — 18.50 Poročila, 18.55 Perry Mason — serijski film, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20,45 Ci! Oik (RTV Ljub- ljana) 20.50 Zabavno glasbena oddaja. 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 in 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 24. julija 18.45 Prvi koraki nad in po dvodo — 19.05 Naselje sodobnega nomada — turistična oddaja (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 TV drama — 21.40 Teme z variacijami, 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika — Sarajevo, 18.30 Narodna glasba — Sarajevo (RTV Zagreb) — 18.45 Znanost — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 25. Julija_ 18.40 Drejeek in Štirje marsovci.: Teta je videla po- šast, 19.00 Popotovanje po Aziji — serijski film, 19.30 Cik cak, 19.40 T V obzornik* 20.00 Winchester 73 — ameriški celovečerni film, 21.30 L Andrić: V letu nad morjemi 21.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana — Drutf spored: 18.00 Poročila (RTV Beograd) 18.10 Reportaža — Sarajevo, 18.30 Svet na zaslonu — Ljubljana (RTV Zagreb) — 19.10 Rdeči signal CRTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja — Sarajevo (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noft, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV Kavo 2ok dobite tudi v pekarni Trzic ČETRTEK - 20. julija 1967 OGLASI GLAS * 23. STRAN Naziv stroja Cena v N din Plačljivo takoj Do 1.4.1968 Do 1.4.1969 Traktor ZETOR Super 50 34.150.- 12.500.- 12.000.— 9.650.— Traktor ZETOR 2011 23.130.- 11.565.— 5.782,50 5.782,50 Jermenica 555.- 277,50 138,75 138,75 Plug dvobrazdni 2 PN 3 OM 1.900.- 950.— 475.— 475.- Kosilnica bočna, 1,50 cm 2.900.- 1.450.— 725.- 725.- Obrestna mera 8 %. Zasebniki plačajo na te cene predpisani prometni davek! Traktorji ZETOR na kredit Agrotehnika Export-Import LJUBLJANA obvešča vse kmetijske kombinate in zadruge, da nudi za takojšnjo dobavo svetovno znane traktorje ZETOR po najugodnej-[ ših kreditnih pogojih: Kmetovalci! Za nakup traktorjev ZETOR na kredit se nemudoma obrnite na vašo po* dročno kmetijsko zadrugo ali kombinat. CE SI HOČETE OLAJŠATI DELO IN POCENI PRIDELOVATI — IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN KUPITE TRAKTOR ZETOR! Vsa pojasnila in informacije dajejo naše poslovalnice: AGROTEHNIKA, LJubljana, Titova 38, tel. 310-598 AGROTEHNIKA, poslovalnica CELJE, Aškerčeva 19, tel. 2808 AGROTEHNIKA, poslovalnica MARIBOR, Meljska 5, tel. 22 553 AGROTEHNIKA, prodajalna MURSKA SOBOTA, Koroška 46, tel. 21 321 AGROTEHNIKA LJUBLJANA Kranj CENTER 20. julija zah. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 16., 18. in 20. uri 21. julija zah. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. filma PREVARANI SOPROG ob 22. uri 22. julija zah. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera Češkega filma ATENTAT ob 21. uri 23. julija zah. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 17. uri, premiera franc. filma KUPE ZA UBIJALCE ob 21. uri 24 .julija ital. film PREVARANI SOPROG ob 16., 18. in 20. uri 25. julija ital. film PREVARANI SOPROG ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 20. julija amer. barv. CS film NAJLEPŠA NA SVETU ob 18. in 20. uri 21. julija premiera franc. filma ZVEZDA BREZ IMENA ob 18. in 20. uri * 22. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLI-TA« ob 14. in 18. uri, franc. film ZVEZDA BREZ IMENA ob 16. in 20. uri 23. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLI-TA« ob 16. uri, zah. nem. barv. CS film PESEM PRERIJE ob 20. uri 24. julija češki film ATENTAT ob 18. in 20. uri 25. julija češki film ATENTAT ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 21. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLI-TA« ob 20. uri 23. julija zah. nem. film SKRIVNOST BARA »LOLI-TA« ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 21. julija franc. barv. CS film FANTOM ob 20. uri 22. julija franc. barv. CS film FANTOM ob 17. in 20. uri Kropa 21. julija amer. film PET OSTRI2ENK ob 20. uri 22. julija amer. film PET OSTRI2ENK ob 17. in 20. uri Naklo « 22. julija franc. CS filrn KUPE ZA UBIJALCA ob 16. in 20. uri 23. julija češki film ATENTAT ob 16. in 20. uri Kamnik DOM 20. julija amer. barv. CS JUPITROVA LJUBICA ob 17.15 in 20. uri Jesenice RADIO 20. julija amer. film HEIDI 21. julija madžarski film GROZA 22., 23. julija amer. CS film TENKA RDEČA CRTA 24. julija franc. film AMA-DEJ — ČASTNI BANDIT 25. julija amer. barv. VV film NAJLEPŠI SPORT ZA MOŠKE Jesenice PLAVŽ 20. julija jug. film PRITI IN OSTATI 21. julija franc. barv. CS film VIVA MARIJA 22., 23. julija amer. barv. VV film NAJLEPŠI SPORT ZA MOŠKE 24., 25. julija amer. CS film TENKA RDEČA CRTA Dovje Mojstrana 20. julija amer. barv. film NA SVIDENJE CHARLIE 22. julija jugoslov. film PRITI IN OSTATI 23. julija franc. barv. CS film VIVA MARIJA Koroška Bela 22. julija madžarski film GROZA 23. julija amer. barv. CS film NA SVIDENJE CHARLIE 24. julija amer. barv. VV fim NAJLEPŠI SPORT ZA MOŠKE Kranjska gora 20. julija franc. barv. CS film VIVA MARIJA 21., 22. julija amer. barv. CS film NA SVIDENJE CHARLIE 23. julija madžarski film GROZA Popravljamo objavo v Glasu z dne 15. 7. 1967, in sicer: Orodno kovaštvo Poljane nad školjo Loko razpisuje javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev 1 vzmetnega kladiva 1 elektromotorja Licitacija bo dne 27. 7. 1967 v podjetju, ob 9. uri za družbeni in ob 10. uri za privatni sektor. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti garancijo v znesku 10 odstotkov od izklicne cene. Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Sejem bo odprt od 8. do 19. ure. Sodelujejo domača in tuja podjetja. Modna revija. Vsak večer zabavni program. GLAS Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)— Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. sport ČETRTEK — 20. julija 1967 V Slovenska plavalna liga Kranjčani spet najboljši soboto so plavalci Triglava premagali Ljubljano s 13.254 : 10.161 Preberite mimogrede 0 V tekmi za vaterpolo pokal Slovenije so Kranjčani v Celju premagali N ^un s 4:14 (1:4, 1:3, 1:4, 1:3). največ golov za Triglav je dosegel Rebolj (5). % V soboto in nedeljo ob 15. uri bo na Bledu mladinski veslaški šesteroboj Julijske krajine, Koroške, Slovenije, Benetk, Dunaja in Istre. % V petek in soboto bo v Kranju mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Poleg domačinov, ki branijo naslov prvaka, bodo nastopile še ekipe Ljubljane, Kopra, Neptuna in Renč. Plavalna šola za odrasle Občinska zveza za telesno kulturo Kranj »prireja nov plavalni tečaj za začetnike — tokrat za odrasle. Tečaj se bo začel v ponedeljek in bo trajal okoli 15 dni v večernih urah (ob 19. uri). Prijavnino za tečaj (20 N din) sprejemajo pri kopališki blagajni. 25. julija bo občinska zveza začela tudi z drugim letošnjim plavalnim tečajem za otroke. J. Nadižar Zmaga s 13.254:10.161 v točkovanju po tablicah in 86:56 po točkovanju po doseženih mestih 5, 3, 2, 1), zgovorno govori o veliki premoči. Ljubljančani so osvojili le po dve prvi in drugi mesti pri moških ter le eno drugo pri dekletih. Zanimivo je, da so dosegli kranjski plavalci to zmago z dokaj skromnimi rezultati (z redkimi izjemami). Ljubljanska ekipa je namreč zašla v podobne težave kot Triglav pred leti in je trenutno tako oslabljena, da je vprašanje, če se bo uspela zadržati v prvem zveznem plavalnem razredu.- O sami premoči Triglava v slovenski ligi največ povedo besede trenerke kranjskih plavalk Anke Čolnarjevo: »Konkurenca v teh nastopih je tako slaba, da tekme bolj škodujejo, kot koristijo formi plavalcev.« Rezultati — Moški — 400 prosto: 1. J. Nadižar 4:55,7, 2. Klemenčič (oba T) 4:59,0; 200 prsno: 1. Mikuž (L) 2:57,2, 3. Sajn 3:01,8, 4. Zupane (oba T) 3:08,5, 100 delfin: 1. Slavec 1:12.8, 2. Sorli (oba T) 1:14,1; 100 hrbtno: 1. Danou (L) 1:07,3 (L), 2. Levičnik 1:11,9, 3. J. Nadižar (oba T) 1:12.1; 100 prosto: 1. F. Nadižar (T) 1:02,3, 2. Vošnjak (L) 1:02,3, 3. Klemenčič (T) 1:04,9; Čeprav so računi na papirju že nekaj časa kazali, da je kranjska plavalna ekipa zopet boljša od ljubljanske in tako tudi najboljša v Sloveniji, je šele dvoboj obeh ekip, ki je bil v sobo/o v Ljubljani, tudi uradno potrdil, da ima Triglav res najboljše plavalce. S to zmago so si Kranjčani povrnili naslov najboljših, katerega so zaradi menjave generacij pred nekaj leti izgubili. Ženske — 400 prosto: 1. Mihelič 6:00,0, 2. Smit (obe T) 6:16,0; 200 prsno: 1. Jelen 3:31,3, 2. Mandeljc (obe T) 3:40,1; 100 delfin: 1. Mihelič 1:31,5, 2. Smit (obe T) 1:31,9; 100 hrbtno: 1. Pečjak 1:19,0, 2. Kraljic (obe T) 1:27.2; 100 prosto: 1. Pečjak (T) 1:18,1, 2. Kavšek (L) 1:21,9. 3. Kraljic (T) 1:24,5; 4 X 100 prosto: 1. Triglav 5:15,7, 2. Ljubljana 6:00,1. V ekipi Triglava niso nastopili Košnik, Jančarjeva, Svarčeva in Virnikvoa, pri Ljubljani pa Vrhovšek. - pc šorli Pionirski pokal Slovenije v vaterpolu Pokal Triglavu S sodelovanjem le treh ekip so odigrali v Kranju turnir za pionirski pokal Slovenije v vaterpolu. Brez prave konkurence so osvojili 'prvo mesto mladi igralci Triglava, ki so premagali svoje nasprotnike z visokima rezultatoma. Drugo uvrščena ekipa Ljubljane je presenetila s solidno igro, medtem ko je Koper razočaral. Vinko Šorli in Jože Veli-kanja sta bila najboljša igralca in strelca na turnirju. Razen njiju sta v ekipi Triglava igrala še odlično Kodek in Brezec. REZULTATI: Ljubljana : Koper 9:3 (2:0, 2:1, 5:2), Triglav : Koper 20:2 (8:0, 4:0, 8:2), Triglav : Ljubljana 15:5 (5:3, 4:0, 6:2). LESTVICA Triglav 2 Ljubljana 2 Koper 2 35:7 14:18 5:29 Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da od 1. junija 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118. STRELCI: # 15 golov Šorli (T), # 11 golov Velikanje (T), 8 golov Šmigolj (L), Q 4 goli Kodek (T) in Bukovec (L), • 3 goli Brezec (T) in Vejnovič (K), # 2 gola Capuder (L), • 1 gol Marin-ček, Stružnik (oba T), Kralj in Agar (oba K). Zmagovalna ekipa Triglava je nastopila v naslednji postavi:. Zupane, Kodek, Ma-rinček, Podveršček, Brezec, Velikanje, šorli, Stružnik, Urbane in Balderman. P. Didić Kranj Vabilo nogometašem Nogometni klub Triglav je ta teden pričel z rednimi treningi. Tehnično vodstvo ob tej priložnosti vabi vse, ki bi radi igrali nogomet, od pionirjev, mladincev pa do članov, zlasti tistih, ki so že bili aktivni igralci, pa so iz katerih koli vzrokov prenehali igrati (dobrodošli go seveda tudi novinci), naj se prijavijo na stadionu, in sicer v torkih in četrtkih starejši, v sredah in petkih pa pionirji in mladinci. Prijave sprejemajo trenerji cd 17. ure dalje. Upanje jeseniške košarke Predstavljamo košarkarico Jesenic Miro Vudrič Ženska košarkarska ekipa na Jesenicah je že vrsto let med vodilnimi moštvi v Sloveniji. Nekajkrat so dekleta osvojila tudi najvišji republiški naslov, sodelovala so na kvalifikacijah za zvezno ligo. Vsekakor je kvaliteta ekipe vsa leta na enaki ravni, kar p neni, da kljub menjavam generacij, mlade igralke hitro zai enjajo starejše, ki so žrtvovale ves prosti čas za to lepo športno panogo. Ljubitelji košarke so lani pričakovali, da bo ob menjavi generacij na Jesenicah nastopila resnejša kriza, saj so »čez noč« ostale v klubu za ligać.ko moštvo le mladinke, stare okoli 16 let. Trenerju Benedičiču pa je uspelo z rednimi treningi pripraviti tudi ta dekleta za najtežje tekme v republiški ligi. Tako so letos igrale v ekipi samo mladinke, le Cilka Benedičič jim je v najtežjih trenutkih priskočila na pomoč s svoji- mi ligaškimi izkušnjami. Tako jim tudi letos ni bilo težko osvojiti najvišjega republiškega mladinskega naslova. Moštvo sestavljajo odlične posameznice, predvsem pa so dekleta visoke rasti in atletsko dobro pripravljene. Prav zaradi tega in pa zaradi velikega veselja, ki ga kažejo, lahko od njih pričakujemo še novih uspehov. Posebno pozornost trenerjev in ljubiteljev košarke pa zbuja v jeseniški ekipi s svo- jim nepopustljivim igranjem Mira Vudrič, veliko upanje jeseniške košarke. Svoje velike kvalitete je potrdila tudi na slovenskem mladinskem prvenstvu v Skofji Loki. S svojo igro je mnogo pripomogla k osvojitvi naslova slovenskih prvakinj in je bila s prednostjo 20 točk najboljša strelka prvenstva. Tudi v teh vročih julijskih dneh dekleta niso prekinila s treningi. Državno prvenstvo bo težka preizkušnja za mladi kolektiv, vsaka ura treninga je sedaj še posebno dragocena. Tudi Mira je vsak dan na igrišču, ker je na samem treningu premalo časa za metanje na koš. Individualni trening je za ohranitev osebne forme najvažnejši. Ni je bilo težko najti Za pogovor. Blia je presenečena, vendar za odgovore takoj pripravljena. — Koliko časa že igraš košarko? »Začela sem, ko mi je bilo 12 let. Dve leti sem igrala pri mladinkah, sedaj pa sem tretje leto v prvem moštvu — torej skupno pet let.« — Zakaj si se odločila ravno za košarko? »Ta igra me je najbolj veselila, imela pa sem tudi prijateljico, ki je že igrala košarko, pa se mi tako ni bilo težko odločiti.« — Katere tekme se najraje spominjaš? »Čeprav sem igrala v ekipi, ki je že letos tretjič osvojila republiški mladinski naslov, mi je letošnja zmaga proti Slovanu v Ljubljani v l, republiški ligi v najlepšem spominu. To je bila lekcija za favoriziran Slovan. Santo teden dni pozneje pa smo bile zopet slabe volje zaradi nepričakovanega poraza proti Iliriji na Jesenicah. Dve tek-mi v štirinajstih dneh, ki se jih bom še dolgo spominjala.« — Imaš kakšno posebno že-ljo? »Košarka mi je najbolj pri srcu. Veselim se nastopa na državnem mladinskem prven-stvu, težko pa čakam nada" ljcvanja v republiški ligi. Brez prekinitve bomo trenirale vse poletje, kajti upanj* za osvojitev prvega mest* v lig' še nismo izgubilo.« Prijateljice iz ekipe so j» klicale na igrišče. To je bil njen prvi intervju, pa se ji — razumljivo — ni mudila-Kljub vročini so dekleta tre" nirala dve uri in kratek »Na-svidenje ob istem času« jih spet pripelje na košarkarsko igrišče pod Mcžakljo. L. K.