[)CS informativni Ravne na glasilo ravenskih železarjev Koroškem, 15. decembra 1986 Srečno, zdravo in uspešno leto 1987 ŽELIMO VSEM DELAVCEM IN NJIHOVIM DRUŽINAM SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE RAVNE OC^O^C^r^^kOOOOOOOOOOOOO^ \jgr s*/- '*u? \ir X/p* H/** X/s'‘ X/* 'v/* Pogumno in samozavestno v leto 1987 Spet se izteka leto in spet je čas za vsaj površen pogled nazaj in naprej. Končuje se izredno dinamično poslovno leto, saj smo bili aktivni na vseh področjih, od proizvodnje, trženja financ in razvoja, do samoupravljanja, dela družbenopolitičnih organizacij itn. Posledica tega so dobri poslovni rezultati in višji nivo osebnih dohodkov kot prejšnja leta. Leto 1986 pa nam bo ostalo v spominu tudi po priznanju, ki nam ga je dodelila jugoslovanska skupnost. Prejeli smo nagrado AVNOJ, najvišje jugoslovansko priznanje za naše delo in razvoj v celotnem povojnem obdobju. Zato gre zahvala vsem delavcem Železarne Ravne, pa tudi prejšnjim rodovom železarjev. V poslovno leto 1987 vstopamo pogumno in samozavestno, zavedajoč se, da sta naša usoda in razvoj odvisna predvsem od nas samih, od našega znanja, organiziranosti, odnosa do dela, medsebojnih odnosov itn. Solidne poslovne rezultate lahko dosežemo s prizadevnostjo vseh kljub ostrejšim pogojem gospodarjenja, skrajšanju delovnega časa in zahtevnejšim tržnim pogojem. Srečno in uspešno novo leto 1987! Poslovodni odbor OOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOO' TU LJUBLJANA podeljuje INOUAT OR JI IN LETA delovni organizaciji ŽELEZARNA RAVNE za uspešno uvajanje in spodbujanje inovacij v letu 1986 predsednik komisije za inovacije mag. IjJ^GREBENC © direktor TU programov STANE SRAH FRANCE POPIT V ŽELEZARNI France Popit, predsednik predsedstva SRS, Lojze Briški, član predsedstva SRS, in Jamlko Kušar, sekretar za ljudsko obramb0’ so 21. novembra obiskala železarno. S člani poslovodnega odbora in koordinacije DPO ter s predstavniki občine Ravne in z vodilni' mi družbenopolitičnimi delavci občine in regije so se pogovori o aktualnih temah. Potem ko so člani poslovodnega odbora prikazali poslovne rezultate, smeri našega razvoja in ta hiip zelo popularni sistem našega spodbujanja inovativne dejavnosti, se je tov. Popit pozan*' rnal za to, kakšne možnosti za napredovanje imajo npr. naši kvalificirani in strokovni delavci in kako so za to stimulirani. Zavze se je za to, da bi delavce večkrat ocenjevali, jih na ta način diferencirali in se rešili uravnilovke. Ko so spregovorili predstavniki občine Ravne, je bilo očitno. da bo takrat težišče pogovora zunaj železarne. Razložili so nam reč težak položaj Rudnika Mežica. Še talko pridno delo rudarjev ne more spremeniti dejstva, da je v rudi komaj še kaj svinca, se izgube samo večajo. Zdaj, ko odločitev o ukinitvi »jame« visi v zraku, je treba misliti na socialni položaj rudarjev, vzporedno pa najti tudi perspektivne proizvodne programe za druge tozde in trajno ekološko rešitev za zgornji konec doline. Kolektiv rudnika je zdrav, a sam nakopičnih problemov ne more več rešiti. Daljši pogovor je pokazal, da imajo na občini in v Mežici P11' pravljenih več predlogov za postopno ureditev stanja. Pri tem bodo pomagale vse delovne organizacije v Občini, tudi naša žele* žarna. Tov. Popit se je strinjal z Ravenčani, da je treba delavcem rudnika zagotoviti socialno varnost in življenje v čistem okolju-Po njegovem nima smisla stvari zavlačevati, ampak je treba hkratni politični akciji z dobrimi programi o sanaciji in prestruk' turiranju proizvodnje pred zbor združenega dela SO Ravne. RaZ' vil je misel, kako ni nujno potrebno, da bi bili bolj in manj uspes' ni tozdi za zmeraj združeni v veliko delovno organizacijo. PraV v kriznih časih se manjše delovne organizacije laže prilagajaj0 spremembam kot veliki kolosi. Zato jim je treba dajati prednost’ posebno pa je treba razvijati tista, ki (imajo perspektivo. Varnost pri delu smo ljudje Misli ob problemski konferenci sindikata Tema o varstvu pri delu in varstvu okolja nas je ogrela kot zlepa ne katera. To pomeni, da želimo veliko stvari spremeniti na bolje in smo jih v vsakem delovnem okolju tudi poimenovali s predlogi rešitev vred. Ob takšni zagretosti pa ni dvoma, da smo tudi sami ob primerni delitvi področij in nalog naredili več kot doslej. Če si namreč smemo od turizma izposoditi geslo in ga prilagoditi v »varstvo pri delu in varstvo okolja smo ljudje«, potem je hitro jasno, da ne smemo čakati samo, kaj bodo ob rednih zadolžitvah še uspeli narediti v službi za VPD in VO s 5 varnostnimi inženirji na 6800 delavcev. Res bomo sami ob njihovi strokovni pomoči naredili mnogo več; marsikje to moremo. — Težki delovni pogoji ustvarjajo invalide. Vztrajamo pri humanizaciji dela ali skrajšanju delovnega časa. Beneficirana doba je skrajna možnost. — Zaščitna oprema bodi res namenska, uporabna in čedna. — Ne sme inflacija pobrat' sredstev iz davčnih olajšav, uP°' rabimo jih za izboljšanje delov" nih mest. — Skrbimo za varno hojo l0 proste transportne poti v žele' žarni. — Varnost je draga, ne-vaf' nost pa še bolj. Nesreče in bolni' ške veliko stanejo* zato terjam0 odgovornost od vseh, ki pomaga' jo preprečevati, zdraviti in nad' ziraiti. — Inovativno prilagajajmo de' lovna mesta za invalide. — Smo za tak center za zdrav' st veno varstvo, ki bo dajal de' lavcem vsak dan tudi vidne ko' risti, npr. z zobno ambulanto, posodobljeno postajo prve porn° či itn. Akcija »varno delo — zdra''0 okolje« bo zares uspešna takra > ko jo bomo sprejeli tako za svoJ ; da je ne bomo pozabili mesec d po problemski konferenci, ampae jo bomo spremenili v vsakdan) prizadevanje. Letošnji slavljenci dela Zakaj ostanejo delavci v železarni 10, 20, 30, 40 let? Ker smo Iju-i® po naravi zelo različni, odgovor ne more biti en sam. Nekdo ostane, ker je čustveno zelo navezan na domači kraj. Ta-. erOu bi lahko ob morju ponudili delo in stanovanje, pa ne bi odšel domačih hribov. .. Drugi vzljubi svoje delo, ob njem pa si ustvari krog prijateljev ?°delavcev. Ce bi ga tudi mikalo drugam, ne more vzeti vsega s seboj, l|) raje ostane. — Pozoren opazovalec, ki vstane dovolj zgodaj, bo v*dcl takšne delavce redno prihajati v železarno, še preden začno vo-*di delavski avtobusi. To pomeni, da jim zgodnjih prihodov ne določa v°sni red. Tretji, najpogosteje uspešni strokovnjaki, uberejo srednjo pot. 'rdno so zasidrani v domači tovarni, redno pa se udeležujejo simpo-Zliev, kjer nastopajo enakopravno z vsemi drugimi udeleženci. Vedo 30-LETNI JUBILANTI DELA r°ZD JEKLARNA J- STANKO KOVAČIČ JOŽE OREN “• Mihael močnik *• andrej herceg "■ VLADO VEBER G' JOŽE KAC tozd jeklolivarna !• PETER — PAVEL DOBROVNIK j-. LUDVIK PARADIŽ SLAVKO BLATNIK FRANC JOHMAN FERDINAND MIRKAC *• FRANC GOSTENČNIK VI. '■ VINKO PUŠNIK 8- filip krivec ,9- STEFAN POCIC 0 FRANČIŠKA JAMBROŠIČ O- JOŽE KREVH 12. VALENTIN CEGOVNIK — , ZDRAVKO 'S. JOŽE KREN tozd ets l- STANKO ZAKRAJŠEK «■ FRANC oslovnik i Maks šavc 4 JOŽE VRHOVNIK Tozd kovačnica *• PETER FERK 5 FRANC MAGER '[■ JOŽE MERKAC ;• Stanko kočnik '» ANTON ŠTRIKAR " ALOJZ KOREN '■ JERNEJ URSEJ t°zd SGV l' STANKO KOTNIK II. ,• Drago jehart 'l' ana mesaric : IVAN BREZNIK • Stefan erjavec Tozd pnevmatični stroji Rafael Plestenjak Alojz vezonik ■ Kristijan breznik ;■ Valentin gorinšek • Stanko kac TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI 1. IVAN KRAMER II. 2. MIRKO ŠKROBAR 3. LUDVIK GRAŠIČ 4. MATIJA NERAD 5. HERMAN FRANC 6. VINCENC ZATLER TOZD ENERGIJA 1. FELIKS KOČNIK TOZD VALJARNA 1. JOŽE GOLOB 2. KRISTIJAN RUS TOZD STROJI IN DELI 1. FRANC VISOČNIK 2. ŠTEFAN HOJNIK 3. ERNEST TREBOVC 4. VLADO BARAN 5. ELA PASTIRK 6. ALOJZ POTNIK TOZD TRANSPORT 1. PAVEL BUIIVALD 2. HERMAN LEDINEK TOZD REZALNO ORODJE 1 PETER BRODNIK 2. MAKSIMILJAN MIKL 3. MARTIN NOVAK TOZD PII 1. VILIJEM FRAJZMAN TOZD KOMERCIALA 1. MARIJA LADINEK 2. MARIJA GOSTENČNIK 3. FRANC JEROMEL 4. MARIJA LAMPRET 5. JANKO BAN (i. BLAŽ ŠTEHARNIK TOZD KONTROLA KAKOVOSTI 1. ANA ULCEJ 2. EVALD HUDELIST 3. ANICA HROVATIČ 4. ANTON LETONJA pač, da je v železarniških laboratorijih na marsikaterem področju mogoče raziskovati enako uspešno kot na kakšnem inštitutu. Človek pa z leti tudi požene korenine. Nemirna mlada kri morda še poskusi kruh zdaj tu, zdaj tam v iskanju čim boljšega. Prej ali slej pa se vsakdo ustali. In takšni ustaljeni delavci, ki so postali železarji iz kakršnihkoli nagibov, ostanejo zvesti. Leta minevajo, oni pa živijo z železarno dobre in manj dobre čase. S tem postanejo sestavni del tistega jedra, ki mu na kratko lahko rečemo dobri delavci Železarne Ravne in ki jim tokrat pred vsemi drugimi velja javna zahvala, saj brez njih železarna ne bi napredovala. Zato vsem jubilantom iskrene čestitke za vztrajnost, prizadevnost in zvesto delo. (Podatke je dala kadrovska služba.) TOZD RPT 1. FRANJO KRIVEC 2. ANTON ŠTERN 3. VILKO VRHOVNIK 4. STANISLAV LENASI DS ZA RAČUNOVODSTVO 1. VIKTORIJA KAJZER 2. ALBINA KRENKER 3. SILVA CEGOVNIK 4. EDITA GOLOB DS KSZ 1. KONRAD BEZJAK 2. JOŽE BUKOVEC 3. IVAN DRETNIK IV. 4. ALOJZIJA KRIVEC DS PFS 1. FRANČIŠKA KODRIN 2. MARIJA ŠTEHARNIK I. TOZD TSD 1. IVAN KOMERICKI TOZD MONTER 1. MILOŠ JUVAN 2. ALFONZ SUSEC Jubilanti v letu 1986 TOZD - DS 10 let 20 let 30 let SKUPAJ JEKLARNA 8 6 6 20 JEKLOLIVARNA 9 9 13 31 VALJARNA 6 8 2 16 KOVAČNICA 10 5 7 22 JEKLOVLEK - 20 - 20 KALILNICA 6 - - 6 ORODJARNA 5 1 - 6 STROJI IN DELI 13 6 6 25 INDUSTRIJSKI NOŽI 11 3 6 20 PNEVMATIČNI STROJI 3 4 5 12 VZMETARNA 1 2 - 3 ENERGIJA - 6 1 7 ETS n 6 4 21 SGV 10 15 5 30 TRANSPORT i 4 2 7 T R 0 4 6 3 13 P 1 1 4 2 1 7 RPT 12 12 4 28 KOMERCIALA 2 3 6 11 KONTROLA KAKOVOSTI 8 6 4 18 DRUŽBENI STANDARD 1 1 - 2 RAČUNOVODSTVO 2 5 4 11 GOSPODARJENJE 3 1 - 4 KSZ 1 4 4 9 PFS 1 1 2 4 TSD 1 1 1 3 KOVINARSTVO 12 - - 12 MONTER 10 7 2 19 SKUPAJ : 155 144 88 387 A Naše delo v oktobru Oktobrski plan skupne proizvodnje smo presegli za 6,1 odst., v ku-mulativi zaostajamo 3,9 odst. Odprema je bila presežena za 7,8 odst., v kumulativi 3,7 odst. Visoko je bila presežena fakturirana realizacija 33,4 odst., v kumulativi 2,1 odst., prav tako vrednostna prodaja na domačem trgu, kjer znaša prekoračitev 46,2 odst., v kumulativi 12,2 odst. Dolarski izvoz smo dosegli 88,0 odst., v kumulativi 75,5 odst., dinarskega pa 88,6 odst., v kumulativi 66,5 odst. SKUPNA PROIZVODNJA Proizvodnja v Jeklarni je bila presežena 7,7 odst., vendar operativni plan ni bil dosežen, zaostanek 1,6 odst. Vzrok je premajhen odvzem jekla v Valjarni, proizvodnja pa je bila prekinjena tudi na 8/401 EOP zaradi popravila strehe. Izplcn je bil le 86,6 odst. Vzrok: napake pri delu v vlivališču. Zadovoljivi sta bili poraba elektrod in el. energije, in tudi višina izmečka, previsok pa direktni izmeček. Oskrba z materiali je bila zadovoljiva, velike težave pa povzroča pomešanost odpadkov. Jeklarna tako slabo izpolnjuje kvalitetni program, kar povzroča začasno ncku-rantne šarže. Plan v Jeklolivarni je bil dosežen 93,3 odst. Kompliciran asortiment zahteva znatno več dela in daje slabe izplene. To ob premajhnih količinah tekočega jekla onemogoča doseganje večje proizvodnje. Več pa bi Jeklolivarna proizvedla tudi, če bi investicijska izgradnja v livarni težke litine potekala hitreje. Avtomatska formarska linija dosega načrtovano poprečno dnevno kapaciteto. Z več tekočega jekla bi dosegla več. Skrb vzbujajo tudi nizke cene za velik del proizvodnega programa. Tu s prodajno ceno ne pokrivajo več niti materialnih stroškov. V Jeklolivarni morajo pospešiti investicijsko izgradnjo in doseči boljše cene. Tudi proizvodnja v Valjarni je bila zelo uspešna, prekoračitev plana 7,1 odst. Največ so izdelali gredic, kjer znaša prekoračitev 10,8 odst., pri srednjih profilih 3,4 odst., pri iahkih profilih pa so zaostali za 18,1 odst. Delo je potekalo več kot zadovoljivo, tako da so izpleni dobri. Povečali so se le zastoji na račun ogrevanja. Na lahki progi niso dosegli plana zaradi valjanja visoko legira-nih jekel. IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V oktobru je znašal izkoristek delovnega časa 82,75 odst., odsotnosti 17,25 odst. in so bile razdeljene takole: — letni dopust 7,41 % — izredno plačani dopust 0,45 " o — službena potovanja 0,48% — bolezni 7,49% — druge plačane odsotnosti 1,28% — neplačane odsotnosti 0,14% — ure v podaljšanem delovnem času 0,23 % V Kovačnici so zaostali za planom skupne proizvodnje 2,3 odst. Zaostala je predvsem interna proizvodnja. Vzrok je generalni remont 18001 stiskalnice. Izpad proizvodnje so delno nadomestili s triizmenskim delom na kovaškem stroju. Glede na september se je izboljšal izmeček, nižji je predvsem tisti po krivdi Jeklarne, pa tudi po lastni krivdi je v mejah normale oziroma pod poprečjem lanskega leta, enako tudi neuspela proizvodnja. Dostava ingotov iz Jeklarne je bila zadovoljiva, le občasno je prišlo do zamaknitve časov litine v Jeklarni, kar je vplivalo na pravočasno dostavo. Površina ingotov je še vedno slaba. Plan skupne proizvodnje so v Jek-lovleku dosegli 89,7 odst. Predvsem so zaostali pri vlečenem jeklu (pomanjkanje vložka), doseženo 61,7 odst., pri vlečeni žici 93,0 odst., proizvodnja luščenega jekla je bila presežena za 11,4 odst. in brušenega za 18,4 odst. Zaradi slabega vložka je narasla neuspela proizvodnja. Od mehansko predelovalnih tozdov so plan presegli TSD in Orodjarna po 15,4 odst., Stroji in deli 0,7 odst., Kovinarstvo 7,4 odst. in Monter 69,7 odst. Za planom pa so zaostali Industrijski noži 64,3 odst., pri nožih in brzoreznem orodju 32,6 odst., TRO 10,6 odst., Armature 52,9 odst. in Bratstvo pri proizvodnji pil 22,2 odst. V nekaterih tozdih že dalj časa primanjkuje naročil — Armature, TRO pri krožnih žagah, Stroji in deli pri obdelanih ulitkih, delno tudi pri odkovkih in delih za strojegradnjo. Pogosto so vzroki nedoseganja plana majhne serije in droben asortiment. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Količinska prodaja na domačem trgu je bila dosežena 118,0 odst., v kumulativi 115,6 odst., vrednostno pa 146,2 odst., v kumulativi 112,2 odst. Za količinskim planom so zaostali Stroji in deli 15,3 odst., Industrijski noži 47,3 odst., Vzmetarna 18.5 odst. in Bratstvo pri proizvodnji pil 1,2 odst. Plan so presegli: Jckloli-varna 5,1 odst., Valjarna 14,1 odst., Kovačnica 50,1 odst., Jeklovlck 2,8 odst., TSD 67,4 odst., Orodjarna 17,9 odst., Pnevm. stroji 4,8 odst., TRO 24.5 odst., Kovinarstvo 27,4 odst., Armature 39,0 odst. in Monter 73,0 odst. Vrednostni plan pa je bil presežen v Jeklolivarni 37,8 odst., Valjarni 44.2 odst., Kovačnici 60,5 odst., Jek-lovlcku 24,6 odst., TSD 78,4 odst., Orodjarni 83,6 odst., Strojih in delih 59,4 odst., Pnevmatičnih strojih 47,6 odst., Vzmetarni 18,1 odst., TRO 50.6 odst., Kovinarstvu 33,1 odst., Armaturah 8,5 odst., Bratstvu 86,5 odst. in Monterju 123,4 odst. Za planom so zaostali le Industrijski noži 14.2 odst. NABAVA Dobave starega železa smo uspeli zmanjšati na sprejemljivo količino, tako da smo dobaviteljem, ki so že prekoračili pogodbene količine, ustavili vse dobave. Dobave ferolegur so potekale normalno, rešena pa je tudi problematika kokil, saj smo z žele-lczarno Štore uskladili dinamiko dobav. Cene jeklenih odpadkov in ferolegur so se dvignile na predvideni nivo, tako kot vsa ostala črna metalurgija. Manjši porast cen beležimo pri ostalih materialih, zlasti nemetalnih dodatkih in el. motorjih. Dobave pomožnih materialov so v oktobru potekale skoraj v celoti v okviru zahtevanih količin, tržišče sc je umirilo, tako da je ponudba nekaterih izdelkov večja od povpraševanja. Še vedno pa sc občasno srečujemo na nekaterih področjih z večjimi ali manjšimi problemi. Manj težav je tokrat bilo z odkovki, ki nam jih dobavlja Unior Zreče. Dobava el. motorjev je še vedno negotova. UVOZ V oktobru se je še naprej stopnf0 vala devizna nelikvidnost bank, & da smo ob koncu meseca imeli z° * okoli 1,2 mio $ neizvršenih plac» " tujine. Čeprav je Ljubljanska ban v oktobru začela »razdeljevati« vize po ključu deviznega priliva, P je njena devizna kvota premajhna 1 ima trenutno za 360 mio $ ncizvr nih plačil do tujine. Zaradi vsega tega in v želji, d3 0 konca leta pripravimo nekaj zalog materialov, povečujemo uvoz Prc finančnih posrednikov (Astra) tc prek maloobmejnega prometa z l13 lijo in sejemskega kontingenta z Av strijo. V oktobru smo zaključili za okoli 1 mio $ takih poslov. Zelo problematičen je uvoz °pr" me, saj dodeljene devize ne zadoščal niti za pokrivanje redne reprodukc' je. Smo pa v oktobru uspešno za ključili uvoz namenske opreme, poteka prek SS NO. IZVOZ Tudi v oktobru smo presegli opc rativni plan vrednostnega izvoza P' konvertibilno in klirinško tržišče. Pf tem je bila Valjarna udeležena z °al večjim deležem, čeprav je splošn stanje v ZRN in državah EGS na P° dročju jeklarstva, kamor izvazarP0 največ valjanega paličastega jekla, *z. redno kritično. Skladišča v NcmcH1 so polna, ponudba daleč presega P° vpraševanje, cene še vedno padal0-Isto velja tudi za ostale izdelke črfl metalurgije in mehanske obdelave. Da bi lahko v tej kritični sicuacH1 ostali na tržišču, moramo biti 03 vseh področjih izredno fleksibilni, t3 ko pri terminskem izpolnjevanju P' na ših pogodbenih obveznosti, kot tu^J pri prilagajanju tržnim cenam, ko moremo vedno upoštevati naših str° škov proizvodnje, ki sc v nasproti" s trendi na zahodnih tržiščih saP1 povečujejo. Povečanje izvoznih stl mutacij in padanje tečaja dinarja z3 radi visoke inflacije in nerealnega t* čaja dinarja doslej ni imelo želcP1 oziroma predvidenih učinkov. ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE ^ TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ODPREMA FAKTURIRANA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG ton ton din 2 din din oktober zbir oktober zbir oktober zbir oktober zbir oktober zbir oktober zbtt JEKLARNA 107,7 98,1 - - - - - - - - JEKLOLIVARNA 93,3 87.9 97,3 91,6 135,8 91,8 112,5 198,7 119,2 144,7 137.8 85,5 VALJARNA 107,1 95,2 108,3 111,1 142,8 119,1 130,8 110,3 137,5 95,2 144,2 125,0 KOVAČNICA 97,7 101,5 116,1 104,4 143,7 110,4 31,2 89,0 29,9 73,7 160,5 115,8 JEKLOVLEK 89,7 75,3 90,5 76,6 120,0 89,6 93,3 50,7 93,8 44,5 124,6 97,6 TEŽKI STROJNI DELI 115,4 90,8 92,9 87,8 91,8 59,6 8,0 18,4 10,0 19,0 178,4 102,6 ORODJARNA 115,4 105,2 116,3 118.9 178,7 142,3 - 110,4 - 88,7 183,6 143,7 STROJI IN DELI 100,7 85,7 93,0 86. 1 146,8 101,2 127j 6 73,1 119,0 65,3 159,4 J]7 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 67,4 80,5 56,0 78,4 80,1 91,0 67,4 79,1 69,4 69,9 85,0 ioM^ - GREDICE - 70,2 - - - - - - - - - ' INDUSTRIJSKI NOŽI 35,7 78,0 56,3 86,8 81,1 93,3 69,3 85,3 71,0 75,2 85,8 101*6^ PNEVMATIČNI STROJI 98,1 107,2 102,5 107,2 144,5 113,0 34,6 256,6 33,4 225,4 147,6 109,7 VZMETARNA 84,2 85,9 81,5 86,4 123,2 104,8 121,9 149,2 244,6 133,3 118,1 103^6^ REZALNO ORODJE 89,4 103,1 88,4 96,9 135,2 99,0 72,2 73,6 69,5 62,6 150,6 107,6^ KOVINARSTVO 107,4 101,0 131,3 111,5 147,9 111,9 683,7 126,4 564,7 111,8 133,1 111,8 ARMATURE 47.1 71.3 71.2 70,4 77,4 63,1 53,3 59,6 56,1 52,4 108,5 78^ BRATSTVO “ pile »t.. 77,8 74,5 98,8 80,2 186,5 166,8 - - - - 186,5 166^ MONTER 169,7 107,9 183,1 115,6 212,9 129,2 . 179,3 71,3 159,9 60,5 223,4 142,8 KALILNICA - - - “ 188,0 188,8 - - - - 188,0 188^ STORITVE DRUGIH TOZD,DS - - - - 78,9 80,5 - - - - 78,8 80j^ DELOVNA ORGANIZACIJA 106,1 96,1 107,8 103,7 133,4 102,1 88,0 75,5 88,6 66,5 146,2 i~oTJ Delavski svet in izvršilni organi Delavski svet Železarne Ravne je na 6. seji 19. novembra posvetil najdejo pozornost predlogu sklepa o Združevanju sredstev za jeseniško kklarno 2, ki bi jih kot avans obvezati za leto 1987 združevali že v 'eni letu. Delavski svet je predlog Podprl in posredoval v razpravo in 'klepanje delavskim svetom tozdov. Druga pomembna zadeva je bil Predlog enotnih podlag ukrepov za Prehod na skrajšani delovni čas. V Principu je predlog podprl, čeprav je Prišel nekoliko hitro in mnoga vpra-Sjnja niso bila v celoti dodelana, Predvsem k ar zadeva delo četrte iz-Jer,e. Stvar vsake samoupravne sre-I*?® )e» da znotraj svojih organizacijskih enot specifično predvidi in iz-V!u t'stc or8anizacijsko-tehnične in ehnološke rešitve, s katerimi naj bi skrajšanem delovnem času zagoto-'h enake proizvodne in poslovne re-uitate, saj je to osnovni pogoj, da je rl°l ar.na dobila soglasje za skrajšani elovni čas. Spremembe pa se seveda n,e morejo načrtovati in izvajati par-P° tozdih, temveč je največ ksnih, ki zadevajo celotno repro erigo oz. proizvodne procese, ki podajo v več tozdih. Med drugimi pomembnejšimi za-Cvami velja omeniti tudi, da je de-,Jvski svet sprejel sklep o izplačilu 'Povacijskega dohodka vsem dclav-Ct‘m v višini 30.000 din v decembru *n sklep, s katerim železarna s 1. 1. 1°87 v celoti prevzame odmero na- turistično-re-žičnice ^°mestil OD delovnih invalidov za pas prekvalifikacije oz. dokvalifikaciji nadomestilo OD zaradi dela s 'krajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjšega OD na družni ustreznem delu. Sprejel je tudi dopolnitev sklepa 16 priloge SaS o oblikovanju in delitvi OD o višini nadomestil OD spremenjeno delovno zmožnost, n tem gre za to, da delavcu, ki ima st?tus spremenjene delovne zmožno-stl s skrajšanim delovnim časom, pripada nadomestilo za spremenjeno de-°vno zmožnost za polni delovni čas. Na koncu velja omeniti še pozitiv-P° stališče, ki ga je sprejel do pred-°Ra, po katerem bi Železarna Ravne y sklop tozda Družbeni standard prijala Rimski vrelec, s čimer .“ločeni meri sklenili ./'“acijski kompleks žičnice Ivar-cko__ošven na severnem pobočju rslje gore. Odločitev o tem je se-^cda odvisna še od tega, kako se bo-0 dogovorili glede reorganizacije ekaterih gostinskih turističnih or-Sa'nzacij v obči 0 Kar zadeva r8ane poročamo: . Odbor za družbeni standard je Jl'cl eno sejo. Ukvarjal sc je s pro-emom začasnih stanovanj in s (jr<-dlogi izjemnih stanovanjskih kredov za delavce, ki so utrpeli škodo junijskem neurju v občinah Dra-°Srad in Radlje ob Dravi. Odbor za dohodkovna vprašanja je d°dprl izplačilo zneska za inovacijski J “hodek. Da bi dokončno rešili situ-tC|J° in uskladili. nekatere AOD v j J^du Monter, jih približali podob-'m ali enakim v železarni, je sprejel j ekatere odločujoče sklepe. Prvič pa e obravnaval tudi predloge spre- cim. kolektivne izvršilne membe AOD in PPD, ki gredo nato v razpravo za pridobitev soglasja komisijam za dohodkovna vprašanja in OD v tozdih in delovnih skupnostih. Kar zadeva pristojnosti in delo se je odbor na tej seji med drugim dogovoril, da se moramo striktno držati določil aktov o pristojnosti ne glede na to, če so nekateri skrajšani postopki bolj smotrni. Odbor za poslovanje je obravnaval poslovne rezultate 10 mesecev, določil inventurne komisije ter soglašal z roki za izvedbo inventure, večjo pozornost pa je namenil predlogu enotnih podlag ukrepov za prehod na skrajšani delovni čas. Odbor za proizvodnjo je obravnaval rezultate proizvodnje v 10 mesecih. Zavzel se je za nadaljevanje relativno ugodnega trenda treh kvartalov, da bi z enakimi ali še večjimi prizadevanji dosegli čim boljše končne poslovne rezultate. Posebno pozornost je posvetil (in tako bo tudi v prihodnje) medsebojnim dobavam. Pri tem velja poudariti stališče, da bi morala centralna priprava dela v RPT dobiti odločujočo vlogo. Dogovori o koordinaciji dobav sc med mesecem ne bi smeli samovoljno spreminjati. Ugotovljeno pa je, da so problemi medsebojnih dobav še vedno prisotni na mnogih relacijah, za kar so tako objektivni kot subjektivni vzroki. Naloga ravnateljev in vodilnih delavcev pa je, da jih z dosledno koordinacijo odpravljajo ali zmanjšajo na minimum. To pa je možno le, če je vedno v ospredju skupni interes celotne delovne organizacije, ki pa se z ožjim interesom posameznega tozda večkrat križa, saj se vsi tozdi zavzemajo za čimboljše poslovne rezultate in čim bolj ugodna naročila. Odbor je spregovoril tudi o kvaliteti in neuspeli proizvodnji, kjer so opazni premiki v pozitivni smeri, na kratko pa tudi o bodočem asortimentu železarne. Glede na situacijo, v kateri veliko železarn v Jugoslaviji v naslednjem srednjeročnem obdobju prehaja na osvajanja in proizvodnjo kvalitetnejših jekel in programov, s čimer posegajo v proizvodni program Železarne Ravne, je edina možnost, da se naša železarna pravočasno orientira na bolj zahtevne programe visoko legiranih jekel. V tem smislu se za drugo leto že predvidevajo nekateri premiki. J. D. Letna sindikata konferenca O O tozda Pnevmatični stroji 15. 11. 1986 je bila v Nami letna konferenca OO sindikata tozda Pnevmatični stroji. Zborovanje je potekalo v delovnem vzdušju. Kot že večkrat prej so navzoči tudi tokrat opozorili na to, da si lahko boljšo prihodnost zagotovimo le z učinkovitim in kakovostnim delom, kajti proizvodnja je večen boj za kakovost. Tozd je še zmeraj v razvojni fazi z dislociranimi delavnicami, kar povzroča nekaj težav. Prav zato je potrebno sodelovanje, boljša organiziranost in uvidevnost na vseh ravneh, da bi prehodne težave čim laže premostili. Od vseh zaposlenih v tozdu se zahteva precejšnja mobilnost in prilagodljivost. Tudi v tem tozdu se občasno pojavljajo razna odstopanja pri izplenu ali kakovosti nasploh, kar je posledica premajhnega spoštovanja dogovorjenega. Odgovornost je porazdeljena na vse delavce, saj njihovo dobro ali slabše delo vpliva na končni finančni rezultat poslovanja. Napake je treba odkrivati in odpravljati. Izrečenih je bilo še nekaj spodbudnih besed in podatkov. Brez spodbude in zmernega optimizma ne more biti prave volje. V volji pa je moč, ki jo- delavci potrebujejo pri izvajanju delovnih nalog in pri premagovanju vsakdanjih težav. Sindikat jim bo pri tem po svojih možnostih v oporo. Jože Jesenek INDIJCI NA RAVNAH 6. novembra 1986 je obiskala Železarno Ravne visoka indijska delegacija. Gostje so se zanimali predvsem za kvalitetno ravensko proizvodnjo, zato so si ogledali tudi nekaj naših tozdov a 1. Na področju zakonodajne regu-lative podvzeti vse možne ukrepe, da se dejavnost zbiranja, priprave >•' predelave odpadkov v sekundarne surovine prevede v novo vejo indu' strijske dejavnosti s šifro 0135, jer podvzeti še druge pobude in aktivnosti, da dejavnost dobi status proiZ' vodne dejavnosti posebnega družbenega pomena (to določijo republiški regulativi). 2. V sodelovanju z združenjem INOT in združenjem livarjev JuR?" slavijc pripraviti enotno klasifikacijo nelegiranih jeklenih odpadkov in sl' ve litine. 3. Pripraviti osnutek enotne jug®' slovanske klasifikacije legiranih m visokolegiranih odpadkov in sprožit' postopek osvajanja predloga. 4. Sodelovati s SEV in njeno agencijo INTERMETALL pri izpolnitvi obveznosti, ki jih je prevzela naša država na področju reševanja Pr®' blematike jeklenega odpadka in racionalni potrošnji odpadkov iz legira' nega jeklenega odpadka. Na ta način omogočiti, da bo strokovno telo združenja lahko bolj kvalitetno izvajalo zadolžitve v funkciji koordinatorja med posameznimi jeklarnami' 5. Vplivati na dvig tehnološkega nivoja storitev pri pripravi jeklenm odpadkov. Zaradi tega vzpostaviti tesnejši stik med operativnimi strokovnjaki jeklarn in strokovnjaki v organizacijah za zbiranje, sortirani in pripravo jeklenih odpadkov. Da se to omogoči in strokovno izvede, sc organizira interno posvetovanje strokovnjakov. IV. Kakovost reševanja problematike jeklenega odpadka Oceno, koliko sta pobuda jugoslovanskih jeklarjev (direktorjev posameznih jeklarn) in njihova delovna skupina v dveh letih dela prispevala k izboljšanju problematike jeklenega odpadka, je težko dati. Resnica je ta> da si le nekateri posamezniki pfaV prizadevajo, da bi prišlo do hitrejše' ga napredka in uspešne realizacije zastavljenih nalog. Na področju priprave enotneg) klasifikacijskega sistema za ne Icgiram odpadek je prišlo do pravega sodci®' vanja. Sistem so sprejeli vsi uporab' niki oziroma vsi najbolj prizadeti' Ni pa še jasno, kako bo z verifik*' cijo pri Zveznem zavodu za standaf de, ker se udeleženci eksploatacij jeklenega odpadka nismo strinj ali z »zahtevami« predstavnikov zavoda- Osnutek enotne jugoslovanske ki*' sifikacije legiranih odpadkov je prl' V sodobnem jeklarstvu ni „rafude“ POMEN KAKOVOSTI JEKLENEGA ODPADKA V JUGOSLOVANSKI PROIZVODNJI JEKLA I. UVOD Jekleni odpadek pomeni za narodno gospodarstvo zelo pomembno sekundarno surovino. To trditev potrjuje več razlogov: 1. Omogoča večji delež direktnega pridobivanja zelo iskanih jeklenih proizvodov in zmanjševanje indirektne proizvodnje jekla iz rude, ki je ob večjem deležu porabljene energije odvisna tudi od uvoza dragih surovin. 2. Razvijanje sekundarne metalurgije gre v smeri zamenjave klasičnega SM (Siemens-Martiri) postopka proizvodnje jekla z uvajanjem elek-tro obločnih peči. Tako se delež jeklenega odpadka v vložku od okoli 69 % povečuje na okoli 94 %. 3. Analiza bilance jeklenega odpadka do leta 1990 in naprej kaže upadanje količin najkvalitetnejših odpadkov, zbranih v metalurški predelavi in kovinsko-predelovalni industriji. Vzrok za to je: — povečan delež prek kontinuir-nih livnih naprav odlitega jekla in povečan izplen v plastični predelavi, kar je posledica sprememb in pobolj-šanja strukture v jeklu in sigurnejše plastične predelave in — povečan izplen v kovinsko-predelovalni industriji, predvsem pri predelavi jeklenih polizdelkov. 4. Svetovne zaloge kovin — legir-nih elementov — upadajo, legure sc močno dražijo, zato je jeklarstvo pri iskanju ekonomske proizvodnje nujno usmerjeno v izkoriščanje visoko-vrednih elementov v sekundarnih surovinah. Jekleni odpadek imenujemo vse vrste železnih predmetov, delov, odrezkov in ostankov obdelave, ki jih ni mogoče več uporabiti kot predmete pri sestavljanju in izdelavi izdelkov za direktno uporabo. Imajo pa drugo kakovostno lastnost, da jih lahko predelamo in pripravimo tako, da služijo kot osnovna surovina, iz katere izdelujemo najkakovostnejše plemenite kvalitete jekla. Jekleni odpadek, ki se uporablja kot osnovna surovina za izdelavo surovega jekla, delimo na: — nelegirani jekleni odpadek in — legirani jekleni odpadek. Obe vrsti jeklenega odpadka delimo še glede na izvor, obliko in kemično sestavo odpadka. Osnovne kakovostne karakteristike jeklenega odpadka kot koristne sekundarne surovine za proizvodnjo jekla so: — enorodnost kemijske sestave — čistoča glede na prisotnost ne-metalnih primesi in barvnih kovin — visoka prostorninska teža (nasipna) odpadka in — primerna dimenzionalnost odpadka. Ti parametri odločilno vplivajo na tehno-ekonomske in kakovostne karakteristike pri proizvodnji jekla. Za jeklarje je zelo pomembna tudi delitev odpadka na: — lastni jekleni odpadek, ki zajema vse odpadke v metalurški in včasih tudi strojni predelavi (lastni) in —- kupljeni jekleni odpadek. Ta se deli na odpadek kovinsko-predelo-valnc industrije in splošno rabljeni amortiziran jekleni odpadek (splošno nabrani odpadki in kasacija). Ta delitev je pomembna zaradi ke-mizma in splošne pomešanosti in onesnaženosti jeklenih odpadkov. V svetu so predvsem razvite države že zdavnaj dojele pomen, ki ga ima jekleni odpadek pri proizvodnji jekla. Tega se že tudi v Jugoslaviji nekateri začenjajo zavedati. Kaj se na tem področju organizirano dela, na kakšno sodelovanje lahko računamo in kaj lahko pričakujemo, skušamo prikazati v tem prispevku. Železarna Ravne nabavlja okoli 70°/» potrebnega jeklenega odpadka na tržišču. Ostalo je domači odpadek. Če računamo, da moramo uvoziti okoli 30% svojih potreb, lahko računamo, da bodo skupna jugoslovanska prizadevanja za kakovost vplivala na izboljšanje okoli 40 % nabavljenega vložka, predvsem pa na okoli 8—10% tistega, ki ga imenujemo legirani jekleni odpadek. Moramo se zavedati, da nam tudi tistih 30% vložka, ki mu rečemo domači odpadek, povzroča strahotne težave. Disciplina zbiranja, sortiranja in vračanja domačih odpadkov iz celotne predelave v Železarni Ravne je manjša, kakor je bila pred 25 leti. Takrat Jeklarna med proizvodnjo jekla ni imela možnosti dobiti analize za vse elemente hkrati (ni bilo kvantometra). Sigurnost zadevanja analiz in raztaljevanja talin pa je bila kljub računskemu delu izredno visoka (nič manjša kakor danes, v veliko primerih — brzorezno jeklo — celo višja). To pa pomeni, da imamo poleg urejevanja razmer na jugoslovanskem prostoru dela dovolj tudi doma, čeprav nas širom Jugoslavije ocenjujejo kot organizacijo z zelo urejenim materialnim poslovanjem in postavljajo za vzgled. II. Izhodišča za organiziran nastop jeklarjev V letu 1981 je ZIS obravnaval problematiko zbiranja sekundarnih surovin. Gospodarska zbornica Jugoslavije in poslovno združenje INOT sta dobila zadolžitev pripraviti analizo stanja na področju gospodarjenja s sekundarnimi surovinami in na osnovi zakonodajnega vidika pripraviti predloge za izboljšanje oziroma ukrepati, da sc stanje popravi. Na osnovi zaključkov ZIS je bil sprejet dogovor o osnovah za zbiranje koristnih odpadkov in njihovi pre- delavi v sekundarne surovine. Dana je bila odločitev o zamenjavi in dopolnitvah pri enotni jugoslovanski klasifikaciji dejavnosti. Na tej osnovi se dodelava, predelava in proizvodnja surovin iz odpadkov (reciklaža surovin) razvrsti v novo vejo dejavnosti pod številko 0135 v okviru industrije (prej trgovina). Zvezni zavod za standardizacijo (JUS) je na osnovi posebnih določil ZIS začel izvajati akcijo v smeri priprave in sprejemanja klasifikacije in standardizacije proizvodov sekundarnih surovin, dobljenih iz odpadkov. Jugoslovanska črna metalurgija ima možnost sodelovanja z vzhodnimi državami, ki so članice SEV, in z njeno agencijo INTERMETALL. Ta institucija je v letu 1982 organizirala simpozij na temo: »Izmenjava izkušenj in presojanje možnosti sodelovanja držav, članic INTERMETALL-a na področju kompleksne rešitve in pripave legiranega jeklenega odpadka«. Prevladalo je splošno mnenje, da jugoslovanski jeklarji in organizacije za zbiranje in pripravo jeklenih odpadkov s sodelovanjem na strokovnem področju lahko samo pridobijo. Na sestankih delovne skupine za jeklarstvo pri OUCMJ (Opšte udru-ženjc crne metalurgije Jugoslavije) je predvsem v letu 1984 bila večkrat obravnavana in izpostavljena vse večja problematika kakovosti jeklenih odpadkov. To se je še posebej poglobilo po katastrofalni eksploziji v Železarni Nikšič. Ker je reševanje problematike močno zapleteno, je prišlo do zaključka, da vseh vprašanj, zbiranja, priprave in klasifikacije ni mogoče reševati neorganizirano na celi fronti. Zaradi tega je bila formirana ožja skupina strokovnjakov z nalogo, da na osnovi analize celotne problematike pripravi plan razreševanja problemov. Po pregledu in odobritvi predloženega plana od komisije za jeklarstvo pri OUCMJ naj steče nadaljnje delo za realizacijo postavljenih nalog. III. Program reševanja problematike jeklenega odpadka Komisija za jeklarstvo je na področju reševanja problematike jeklenega odpadka sprejela naslednji plan aktivnosti: »Vojaki« . ■:: Za eno nadstropje više Plavljen. Vgrajeni so vsi elementi sodobnega gledanja in tehnoloških reditev za potrebe ponovčne metalurgije in vodenje s pomočjo procesnega računalnika. Prve neformalne ocene kažejo, da je še veliko privržencev starega gledanja na legirani odpadek, ko je prevladovala miselnost ločevanja le po skupinah elementov, ne glede na kon-eentracijo. To gledanje je verjetno Posledica nepoznavanja prednosti kompjuterske tehnologije in gledanje Nekaterih teoretikov, ki mislijo, da 0 uporabi jeklenega odpadka veliko vcdo, dejanska operativna praksa in Problemi pa jim niso poznani. Ni še °dziva zbiralcev in pripravljalcev odpadkov in industrije, kjer odpadki Pastajajo. Ne moremo vnaprej ocenjevati, kaj bo prineslo strokovno srečanje strokovnjakov jeklarjev in pripravljalcev jeklenega odpadka. To srečanje je Predvideno za začetek decembra 1986. Povemo lahko le to, da je delo Pfi organizaciji takega srečanja velika Ptuka, čeprav so cilji jasni: ■— Srečajo naj se strokovni delavci, ki se v jeklarnah srečujejo s problematiko jeklenega odpadka in jo Po obstoječih možnostih tekoče rešujejo. — Prisotni naj bodo strokovni delavci, ki organizirajo delo pri zbira-Pju, pripravi in sortiranju jeklenega odpadka. — Vsi ti udeleženci bi se seznanili z obojestransko problematiko. •— Iz analize problematike je treba Pajti vrsto konkretnih rešitev za boljše delo na področju priprave in tudi uporabe jeklenega odpadka. — Kdor ve, kakšne probleme povzroča njegovo nekakovostno in kakovostno delo, lažje najde ustrezne rešitve. — To je področje, kjer se oboji udeleženci srečujejo prek komerciale. Velja pa pravilo, da osebno poznanstvo pomaga prinašati kakovostnejše rešitve, itd. Žalostno je, da se do kakovostnih prispevkov o omenjeni problematiki na osnovi splošnega poziva težko pride. Dobiš občutek, da na področju priprave in uporabe jeklenih odpadkov ni večjih problemov. Morda je vmes navada, da se za vsako delo posebej stimulira. Sodelovanje s SEV je prineslo nekatera spoznanja, ki jih je mogoče vgraditi v hitrejše in kakovostnejše reševanje problemov pri delu z legi-ranimi odpadki. Ni mogoče direktno primerjati, še manj pa prenašati izkušenj vzhodnih držav v našo prakso, predvsem zaradi njihovega centralističnega upravljanja. Jasno je eno, da gospodarjenju z legiranim odpadkom posvečajo mnogo več pozornosti kakor večina v Jugoslaviji. Pravilno zbiranje, sortiranje, identifikacija in doprema legiranih odpadkov, ki nastanejo v strojno-pre-delovalni industriji in pri pripravi odpadkov iz amortiziranih izdelkov, je v domeni podjetij za pripravo odpadkov. Ta podjetja so centralno organizirana in je v njihovi posesti glavnina produkcije odpadka. Ta podjetja so: CENTROZLOM za Poljsko, KO-VOŠROT za Češkoslovaško, ME- TALLAUFBEREITUNG za NDR in VTORČERMET za ZSSR. Ta podjetja imajo v večjih podružnicah za pripravo nelegiranega jeklenega odpadka posebne oddelke za pripravo legiranih odpadkov. Te oddelke opremljajo z najsodobnejšimi ekspresnimi analizatorji z računalniki, ki jih programirajo za hitro: — DA / NE sortiranje pripadnosti grupi legiranega odpadka — identifikacijo legiranih kvalitet in — kompletno kemijsko analizo. Podjetja se ukvarjajo tudi z organiziranim pretaljevanjem visokovred-nih ostružkov in pomešanih odpadkov. V nekaterih državah imajo lastne talilne kapacitete, v drugih se poslužujejo viškov kapacitet v raznih livarnah in drugih talilnicah. Ta podjetja zaposlujejo šolane metalurge, ki poznajo probleme jeklarstva, zato je velik poudarek usmerjen prav v kakovost uslug. Sodelovanje z jeklarnami je zgledno. Jeklarji so zadovoljni z delom pripravljalcev. Če pogledamo še železarne, ki se ukvarjajo s proizvodnjo legiranih in visoko legiranih jekel, najdemo take, ki jih za področje materialnega gospodarjenja z legiranim jeklenim odpadkom lahko vzamemo celo za zgled. Huta Baildon v Katowicah je železarna (ne proizvaja nelegiranega^ jekla), ki ima pokrito pripravo vložka, razdeljeno na bokse, po katerih so razporejeni legirani odpadki po skupinah in kvalitetah. Tudi v vsej re-proverigi predelave posvečajo pozornost sortiranju, označevanju in vračanju odpadkov. Sestava vložka in realizacija kvalitetnega programa proizvodnje sta vodena s pomočjo procesnega računalnika. Pri izdelavi šarž beležijo 99% sigurnost raztalje-vanja. Tudi v železarni ESW — 8. Mai 1945 Freital najdemo vzorno urejeno materialno gospodarjenje z jeklenim odpadkom. Jeklu, ki iz jeklarne potuje skozi plastično predelavo do končnih produktov, je posvečena posebna skrb. Ni kosa, naj gre za izdelke, odpadek ali izmeček, da ne bi bil označen. V miselnost je vgrajena filozofija, da je enako pomembno pravilno označiti končni izdelek kot odpadek. Nepravilno označen odpadek največkrat povzroči večjo škodo kakor nepravilnosti pri označevanju izdelkov. V. Kako izkoriščati dosežke strokovnega sodelovanja Problematiko jeklenih odpadkov moramo deliti na problematiko z domačimi odpadki in problematiko s kupljenimi odpadki. Reševanje problematike domačega odpadka je interna stvar vsake železarne posebej. Da bi si prek združenja jeklarjev med seboj pomagali, so vse jeklarne dobile strokovno poročilo o rezultatih in zapažanjih, dobljenih pri strokovnem sodelovanju. Poleg tega so bile na komisiji za jeklarne predočene posebnosti pri reševanju problematike pri uporabi legiranih odpadkov in nakazane posebnosti in koristne smeri razvoja in pričakovani rezultati ter doseženi uspehi. Reševanje problematike na področju kupljenih odpadkov je skupna stvar industrije. Zaradi tega so v strokovno sodelovanje na področju tujih izkušenj pritegnjeni tudi strokovnjaki s področja zbiranja, priprave in sortiranja odpadkov. Skozi ves potek strokovnega sodelovanja se jih opozarja na koristna zapaža-nja, ki bi jih doma potrebovali, kakšne so naše možnosti, potrebe in katere so njihove osnovne naloge, itd. Prav tako je vsaka najmanjša celica močno razdrobljene organizacije za zbiranje in pripravo jeklenega odpadka dobila strokovno gradivo, ki je nastalo na osnovi strokovnega sodelovanja na področju problematike zbiranja in uporabe legiranih jeklenih odpadkov. Na bližnjem strokovnem posvetovanju o reševanju problematike jeklenega vložka je predvideno, da se prikažejo nekateri dosežki, izkušnje in način dela dežel, ki mnogo več pozornosti posvečajo izkoriščanju dragih kovin iz odpadkov jekla, kakor v Jugoslaviji. Pri reševanju tako pereče problematike, kakor je kakovost izkoriščanja jeklenih odpadkov, se moramo zavedati, da bodo prvi vidnejši rezultati posledica trdega dela in večkratnega ponavljanja aktivnosti. Najtežja je prevzgoja miselnosti ločevanja železne substance na dobro blago in »rafudo«. Ko bomo doživeli splošno spoznanje, da »rafude« ni, da obstajata le izdelek za prodajo in material za ponovno reprodukcijo, ki kot nepoznan nima uporabne vrednosti, če ga pa kljub temu uporabljamo, povzročamo veliko škodo, bomo želi vidnejše uspehe. Stanko Kovačič Popravilo za Valjarno Kakovost izdelkov mora iti vzporedno s programi V 11. št. Informativnega fužinarja smo lahko prebrali, da bomo v kratkem pričeli izdelovati robotc-stroje z vrhunsko tehnologijo. Čemu jih ne bi, saj imamo dovolj mladega strokovnega kadra, ki ni nič manj pameten kot oni na Japonskem ali v Ameriki. Potrebe po takih strojih so tudi, morda bodo težave pri nabavi specialnih sestavnih delov, ki jih je mogoče dobiti le iz uvoza — s tem pa vemo, kako je. Predvsem pa želimo v te stroje vgraditi naše domače jeklo, ki mora biti dovolj kakovostno izdelano v Jeklarni, vroče in hladno predelano ter vgrajeno v stroje. Zatikati se utegne predvsem tu. Prvi dni v novembru so potekali razširjeni sestanki z vodilnimi delavci in delavci v relekciji o kakovosti. Kar tri dni so OTK-jevci govorili o gibanju kakovosti in o problemih pri ugotavljanju kakovosti, manj pa o temi »Zagotavljanja kakovosti«. Ugotovili smo, da kljub mnogih težavam delamo dobro, uspešno in kvalitetno. Če drugod neuspehe skrivajo, ker jih je sram, jih mi ne skrivamo, ker še daleč niso sramotni. V devetih mesecih tega leta smo imeli reklamirane vsega 0,22 % vrednosti prodane robe, iz izvoza pa so nam vrnili manj kot 0,1 % vrednosti. S takim uspehom se ponaša le malo-katera tovarna v svetu. Vendar pa nas bode v oči drug podatek, da smo v tem obdobju zadržali kar za milijardo in devetsto milijonov din robe doma, ker jo je kontrola kot »nezadostno kakovost« zadržala. Čeprav smo jo proti istemu obdobju lani znižali za 36 ^/o, je to vendar preveč, predvsem še, ker nas analiza neuspele proizvodnje opozori, da je okoli 90% vzrokov za tako stanje »neizpolnjevanje tehnoloških predpisov«. V tem podatku je gotovo največ malomarnosti in manj objektivnih vzrokov, da tehnološki predpisi niso bili spoštovani. Če še podrobneje vrtamo po teh poročilih, najdemo, da so bili izdelki zavrnjeni, ker so bili napačno sig-nirani ali sploh niso bili signirani — za to pa res nimamo opravičila! Nadalje netočno izdelani — tudi za to so opravičila po večini iz trte zvita. Da ni uspela termična obdelava — to nas lahko bolj skrbi! Pri obdelavi so se našle notranje napake v jeklu, kljub ustrezni termični obdelavi ne dosegamo mehanskih lastnosti, ki jih želimo, torej zopet bolezen jekla, in če k temu prištejemo še dokaj črnogledo poročilo predstavnika Jeklarne, da je fluktuacija delavcev v Jeklarni 30 %, torej vsak tretji zaposleni ne zdrži niti eno leto in da bistvenega izboljšanja kakovosti jekla ne moremo pričakovati, potem se upravičeno lahko zamislimo nad proizvodnjo robotov iz takega jekla. Če še prištejemo vedno se ponavljajoče dodelave zaradi malomarne mehanske obdelave, potem komaj lahko verjamemo, da jih bo mogoče popravljati, da bodo naši roboti delovali oziroma, da jih bo mogoče popravljati, če se rezervni deli ne prilegajo drug drugemu. Cilj naše »visoke tehnologije« prav gotovo ni, da bomo res dobro jeklo kupovali drugod, seveda le iz uvoza, naše ne tako dobro pa ponujali v izvoz in da bomo točno obdelane komponente za robote naročali pri kooperantih, naše manj točne pa ponujali drugim za manj vredne stroje in pod ceno. Ugotavljamo, da število zamenjav jeklenih palic v Valjarni nezadržno raste, namesto da bi upadalo, pa ne vemo vzroka, ki pa tiči izključno v zgrešeni ali pomanjkljivi organizaciji dela ali pa v popolni brezbrižnosti delavcev, pri tem pa ostane vse pri starem, potem je naš visoki plan le sanjski. Vendar nam do uresničitve teh sanj manjka tako malo — malo več reda in tehnološke discipline! V glavnem smo v vseh vejah proizvodnje sodobno in dobro opremljeni, tudi kadrov imamo za silo, surovin zadosti, pa tudi čez vzdrževanje se ne moremo pritožiti, od kod torej sto devetdeset starih milijard neuspele proizvodnje, ki bo delno morda usposobljena za prodajo, toda z dodelavo in večjimi stroški — torej z nižjo ceno! Na posvetovanjih je sodelovalo mnogo ljudi, nekateri so se aktivno vključevali v razgovor, drugi ne. Nekateri so probleme videvali zgolj s svojimi očmi, v svoji bližnji okolici in jih tako tudi prikazali in morda nekomu ni bilo prav, češ take malenkosti naj reši v svojem ožjem krogu. Pa vendar je bilo prav: če bi jih lahko sam rešil na svojem delovnem mestu, ne bi o njih govoril javno, saj prav iz malenkostnih prestopkov in prekrškov zraste velik neuspeh, te pa je vendar najbolj enostavno preprečiti, vendar pravočasno. Soglasno smo lahko ugotovili, da imamo dobro organizirano službo za ugotavljanje kakovosti, nismo pa dovolj uspešni pri zagotavljanju kakovosti. Na nivoju DO bo treba vgraditi ta člen — politiko kakovosti, kjer bodo zajete dejavnosti zagotavljanja kot ugotavljanja kakovosti. Največji del bo zavzelo zagotavljanje. Skoraj istočasno je potekala še »okrogla miza« s temo »Kakovost pri kooperantih« za posebno proizvodnjo. Zanimivi zaključki razgovorov udeležencev, ki so bili v glavnem prvi odgovorni za kakovost v večjih DO v Sloveniji, so pokazali, da v svetu in tudi pri nas vse bolj opuščajo klasično kontrolo izdelka v končni fazi (saj to je pogreb izdelka), vse bolj pa uvajajo testiranje sposobnosti proizvajalca. Če se izkaže, da je zaupanja vreden, se pri prevzemu opravi le še občasna »superkontrola« z edinim namenom, da zagotavlja »sposobnost« proizvajalcev. Če ta ni več »sposoben«, kratkomalo odoade kot kooperant. To je neke vrste »samokontrola« proizvajalca kot podjetja — isto, kar mi skušamo, vendar neuspešno uvesti na posameznih delovnih mestih. Učinkovita samokontrola je edini način zagotavljanja kakovosti. Tako odpade medfazna kontrola (ki po ugotovitvah razprav že sedaj ne odigra svoje prave vloge), skrči se končna. Kontrola pa kljub temu obdrži visoko raven kakovosti. Da pri tem nismo uspešni, so nekje vzroki. Do danes nihče ni odkrito spregovoril o njih, realno pa jih lahko ocenijo le vodstva TO, kjer naj bi samokontrolo uvedli. Glavo v pesek kot noj — tudi to je izhod, vendar, za koliko časa? Sposobnost proizvajalca je tista karakteristika, ki jo ocenjujejo vse organizacije za atestiranje po svetu, zato je vsako razmišljanje, da dobimo obče veljavna priznanja kot proizvajalci predvsem razmišljanje, kako bomo tem institucijam dokazali, da smo »sposobni« proizvajalci, pa ne samo dokazali, temveč da bomo to sposobnost tudi obdržali. Če znižamo neuspelo proizvodnjo vsaj za polovico, smo prislužili se eno mesečno plačo! Z malo dobre volje je to mogoče. Mitja Šipek, dipl. inž. OP za ustvarjalnost ZAKAJ OP ZA USTVARJALNOST V železarni imamo veliko znanja, ki se izraža v naših proizvodih, tehnologijah, sistemih ... Veliko znanja pa je tudi neizkoriščenega. Zato želimo s tem OP še dodatno spodbuditi vse delavce, ki so ob svojem rednem (rutinskem) delu pripravljeni tudi razmišljati, kako narediti kaj bolje, predvsem bolj ekonomično kot do sedaj. DEFINICIJA USTVARJALNOSTI IN STOPENJ Ustvarjalno delo je tisto, ki se loči od rutinskega oz. ponavljajočega se dela. Rutinsko delo je tisto, ki se ponavlja v dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih ciklih ter izhaja iz rednih zadolžitev in funkcij organizacijske enote. Ustvarjalno delo pomeni novo rešitev ali novo metodo, do sedaj še ne uporabljeno v tozdu oz. delovni skupnosti. Ustvarjalnost kot sinteza lahko zajema spoznanja iz preteklih izkušenj, prestavljanje starih rešitev in oblik v nove situacije in rešitve ali povezovanje idej v smiselne celote. Produkt ali ideja mora biti koristna in usmerjena k cilju. Ustvarjalnost pri delu uveljavljamo z izboljšanjem delovnih procesov kjerkoli in v kakršnikoli obliki. To pomeni, da jo lahko izkaže vsak delavec. Ustvarjalnost predvidimo že pri programiranju dela oz. naloge. Ustvarjalno nalogo predpiše vodja sam ali na pobudo delavca. Sopodpisnik pa je v vsakem primeru ravnatelj tozda, ki skrbi za poenotena merila. Taka naloga mora imeti dispozicijo in rok za izvedbo. KDO LAHKO OPRAVLJA USTVARJALNO NALOGO Vsakdo, ki izpolnjuje kriterije, ki so določeni za ustvarjalne naloge (glej definicija ustvarjalnosti). Vodja del. procesa, katerega delavci imajo ustvarjalne naloge, lahko dobi OP za ustvarjalnost LE V PRIMERU, če sam sodeluje v strokovni nalogi kot strokovni delavec, ne pa za samo koordiniranje in oganizira-nje dela in nalog. Na željo ravnatelja tozda ali del. skupn. služba za inovacije pošlje seznam ustvarjalnih nalog s kratko vsebino, stopnjo ustvarjalnosti za tozd, del. skupn., katero vodi. 1. stopnja: To so preproste rešitve na vseh področjih dela, ki nastanejo z vključevanjem spoznanj iz preteklih izku- šenj in ki prinašajo manjše učinke, vendar večje kot pri običajnem delu-Rešitve so enake pomembnosti tako) uresničljivih koristnih predlogov. 2. stopnja: To so zahtevnejše samostojne rešitve, ki dajejo boljše ekonomske učinke v posameznih organizacijskih enotah in ki zahtevajo več znanja na vseh zahtevnostih dela. So tudi rešitve, ki so sicer znane, vendar jih je bilo treba razviti iz preteklih izkušenj ah s prestavitvijo starih odnosov v nove situacije. 3. stopnja: Pomeni uvedbo novih izdelkov, trgov, novih metod in sistemov na vseh področjih dela in na vseh stopnjah zahtevnosti dela. Rešitve pomenijo tudi sočasno potrebo po planiranju in koordiniranju za realizacijo ciljev. Te rešitve dajejo praviloma bistvene učinke ali pomenijo vrhunski rezultat na posameznih stopnjah zahtevnosti dela. Primeri 1. stopnja: Zamenjava konzol za brezdotične sonde na stroju K. Wagner / preprečiti lom sond / okvare na pogonih / zmanjšanje zastojev. 2. stopnja: Izboljšava brušenja navarjenih kovaških kladiv / odprava težkega fi' žičnega dela / izboljšava točnosti brušenja / odprava ozkega grla pri brušenju. Zasnova in izdelava stroja za peskanje zaskočnikov / zasnova stroja / izdelava stroja / kvalitetno peskanje obdel. in razbremenitev kapacitet struženja. 3. stopnja: Osvajanje in osvojitev tehnologijo valjastih pip za tržišče ZSSR /; izdelati tehnologijo / pripraviti vse za serijsko proizv. / testirati 600 kosov poskusne serije. Služba za inovacije HUDOMUŠNO O ZNANJU Priporočljivo je znati cim več, vendar ne več od tistega, ki zna vse. Slabo se piše znanju, če stopi neznanju na rep. Škoda, da tisti, ki vedo vse, ne vedo še kaj več. glasilo mladih delavcev železarne ravne vi i priloga informativnega fužinarja Leto XIII Ravne na Koroškem, 15. decembra 1986 St. 11 Mladi fužinar izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Marta Vrenčur, Saša Meško, Alojz Lipovnik, Barbara Sušnik in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino. if Program dela mladih v Železarni Ravne za 1987. leio — Priprave za tekmovanje Suhodolčanova bralna značka — akcija poteka Skozi vse leto. Pripravi komisija za kulturo. — Prvenstvo v sankanju v sodelovanju Aš ŽR, organizira komisija, za šport in rekreacijo. — Nabor ’87 (sprejemanje karakteristik in predlogov za rekrutiranje organizirata in izvedeta organizatorja za SLO in DS). — Usposabljanje mladih informatorjev (komisija za informiranje). — Evidentiranje za mladinske delovne akcije — komisija za MDA. — Pohod Koroška v zimi ’87 in Po poteh 14. divizije — organizira organizator za SLO in DS pri KS OO ZSMS ŽR skupno s komisijo za SLO in DS pri OK ZSMS. — Prvenstvo v smučanju s sodelovanjem aktiva štipendistov ŽR — organizira komisija za šport in rekreacijo. — Evidentiranje brigadirjev — komisija za MDA. — Organiziranje okrogle mize o mladinski in gospodarski problematiki v železarni ter izven nje. Pripravi komisija za DEO in IPD. — 8. marec — obdaritev mater partizank -— izvedejo OO ZSMS po zadolžitvah KS OO ZSMS ŽR in po dogovoru z OK SZDL Ravne. — Prvenstvo v šahu — organizira komisija za šport in rekreacijo. — Tekmovanje v znanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti pod parolo Tito—revolucija—mir — organizira komisija za kulturo. — Priprave na MDA, evidentiranje — komisija za MDA. — Strokovna ekskurzija (Nuklearka Krško ali Termoelektrarna Šoštanj). — Voliino-programska konferenca koordinacijskega sveta OO ZSMS železarne. — 1. april — dan brigadirjev — komisija za MDA; razprava o delu brigadirjev ter razstava brigadirskih fotografij. — Organiziranje literarnih večerov (Suhodolčan, Cankar, Prežih) s sodelovanjem ŠC Ravne in konferenco sindikata — opravi komisija za kulturo skupaj s centrom za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Ravne. — čiščenje tozdov — opravijo OO ZSMS po tozdih v dogovoru s tozdi — del. skupnostmi in komunalo. — Priprava na MDA (inf. plat) — komisija za informiranje. — Obravnava trimesečnega poslovanja železarne, SOZD (komisija za IPD in DEO). — Kresovanje ob 1. maju — prazniku dela. — Vključevanje v občinski program ter akcije ob dnevu mladosti — opravi komisija za kulturo, v program se vključujejo tudi ostale komisije. — Tridnevni tabor na Ivarčkem jezeru ali v okolici (komisija za MDA in SLO ter DS). — Razstava mladih fotografov železarne (komisija za kulturo in inf.). — Majsko srečanjte mladih Slovenskih železarn. — Udeležba na republiških in zveznih delovnih akcijah (obisk brigadirjev NORBERT WEBER). — Kresovanje ob 4. juliju — dnevu borca in 22. juliju — dnevu vsltaje slovenskega naroda — organizira komisija za SLO in DS. — Sodelovanje na zveznih in republiških delovnih akcijah. — Udeležba na planinskem pohodu sozda SŽ (komisija za šport). — Obisk karavle Sonjak ob dnevu graničarjev — 15. avgustu — s kulturnim programom organizira komisija za kulturo in LODS. — Prvenstvo v malem nogometu (če bo dovolj prijavljenih ekip) organizira komisija za šport in rekreacijo. — Srečanje kulture in športa mladih jugoslovanskih železarn v Nikšiču — organizira KS OO ZSMS železarne. — Udeležba na mladinski poletni politični šoli v Mariboru (komisija za DEO in IPD. — Tekmovanje v znanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti z geslom Tito—revolucija—mir. — Lokalne delovne akcije v železarni Ravne in izven nje — komisija za MDA. — Pridobivanje dopisnikov za Mladi fužinar na osnovnih in srednjih šolah — komisija in informiranje. — Prvenstvo v šahu in streljanju — organizira komisija za šport in rekreacijo. — Lokalne delovne akcije (spravilo pridelkov, čiščenje železarne) — komisija za MDA in informiranje. — Skrb za spominska obeležja — izvedejo OO ZSMS po dogovoru s SLO in DS. — Obravnava 9-mesečnega poslovanja železarne, SOZD (komisija za IPD in DEO). — 27. november — tradicionalni košarkaški turnir, na katerem sodelujejo: KKŠ Ljubljana, JJŠ Maribor, ŠČ Ravne in KS OO ZSMS ŽR — organizira komisija za šport in rekreacijo. — Srečanje nekdanjih mladinskih aktivistov SOZD Slovenske železarne. — Pregled dela v letu 1987 in izdelava programa KS OO ZSMS ŽR za leto 1988. — 22. december — oibdsk karavle Sonjak skupaj s sindikatom in ZRVS — organizira komisija za kulturo in komisija za SLO in DS. — Skupščina kluba brigadirjev ter stalne delovne brigade v železarni. Poleg vseh naštetih aktivnosti pa bomo imeli tudi nekaj stalnih nalog, kot so: — Izbor najboljšega mladega delavca — samoupravljalca in mladega inovatorja v železarni. — Dosledno spremljati problematiko SŽ, ki zadeva mlade ne samo v železarni, temveč tudi izven nje ter jim pri tem pomagati. VELIKO SREČE, ZDRAVJA TER VSEGA LEPEGA ŽELIMO MLADIM ŽELEZARJEM V 1987. LETU KOORDINACIJSKI SVET 00 ZSMS ŽELEZARNE V nekaterih okoljih smo mladi še vedno zapostavljeni. Za takšno stanje smo krivi vsi in ne le mladi, ker radi vse prevečkrat tarnamo. Takšna konkretizacija se torej pričakuje od vseh predsednikov OO in KS OO ZSMS na ravni sozda, takšna opomba najbrž ni odveč, na drugi strani pa moramo za razreševanje problemov vključiti ostale dejavnike vključno s poslovodno strukturo, saj so po funkciji dolžni mladim pomagati pri razreševanju njihovih problemov ter skrbeti za afirmirancst ZSMS. Vendar pa vsega tega brez angažiranja predsednikov in slehernega mladinca ne bo. To je bila globalna podoba z nekaterimi elementi, ki bi jih kazalo pri našem delu do konca leta vsaj nekoliko upoštevati. Če pa gledamo na dejavnosti sveta ZSMS, ki so potekale po programu, vidimo, da smo bili veliko bolj uspešni kot pri akcijskem delovanju. Seje so potekale redno, vsaka druga v delovni organizaciji, to pa zaradi kontinuitete ter specifike okolja, kjer določen krog mladih živi in ustvarja, pa naj je šlo za Jesenice, Ravne ali pa Tovil. Poudariti moramo tudi to, da so imele številne aktivnosti mladih Slovenskih železarn vključno s tistimi na nivoju sveta ZSMS kongresni pečat. Z nekaterimi ključnimi področji, ki so bila v luči slovenskega in jugoslovanskega mladinskega kongresa, pa se bomo srečali na eni izmed jesenskih okroglih miz, ki jo bo organiziral svet ZSMS. Lepo je uspelo srečanje mladih Slovenskih železarn v organizaciji KS O O ZSMS Štore in Žične Celje, izreden vtis pa so naredili udeleženci iz Slovenskih železarn Pridna delavka tudi na letošnjem 9. srečanju kulture in špor- ta mladih jugoslovanskih železarn v Lukav-cu. Pripravlja se še srečanje nekdanjih mladinskih aktivistov sveta ZSMS iz preteklih let. Seveda pa moramo poudariti še sodelovanje in povezavo med IO sindikata sozda ter naše sodelovanje v organih upravljanja sozda — Problem asocialnosti med mladimi (alkoholizem, narkomanija, itd.). — Evidentiranje za MDA v letu 1987, sodelovanje s komisijo za MDA pri OK ZSMS. Posebna pozornost ter hkrati osrednja aktivnost pa bo v naslednjem letu nedvomno veljala ponovni organizaciji mladinske delovne akcije Ivarčko jezero ’87. - Najboljša OO ZSMS v železarni. - Akcija NNNP v letu 1987. — Pravočasno informiranje članstva, itd. Tako kot doslej, se bomo tudi tokrat zavzemali za kar najtesnejše sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki v železarni, zlasti bo dan poudarek idejno-političnemu delu in izobraževanju mladih ter vključevanju le-teh v vrste ZK. Poleg že prej naštetih nalog in akcij, pa bomo tudi v tem letu imeli stalne stike z mladimi številnih delovnih organizacij. KS OO ZSMS Železarne Ravne ANALIZA DELA SVETA ZSMS SLOVENSKE ŽELEZARNE TER NEKATERE SKUPNE USMERITVE DO KONCA LETA Kadar pripravljamo poročila ali analize o delu mladih bodisi v OO, koordinacijskih svetih ali pa na nivoju sveta ZSMS, lahko izhajamo z dveh zornih kotov: temeljito razčleniti in obdelati vsa ključna področja ali pa se vsega dotakniti le pavšalno. Preveč bi bilo dolgovezja tudi v tej analizi, če bi hoteli zajeti ves spekter dejavnosti mladih slovenskih železarn in tudi mesto velikih sistemov v Sloveniji in izven nje. Svet ZSMS sozda Slovenske železarne je zgolj posvetovalno telo, ki koordinira delo med posameznimi OO ZSMS in koordinacijskimi sveti v sozdu. Kadar govorimo o koordinaciji, se moramo dotakniti vprašanja osebne in kolektivne odgovornosti. Svet ZSMS je koordinacijsko telo, na katerem zavzemamo določena stališča ter smernice za skupno aktivnost v ZSMS ali pa v ostalih družbenih dejavnikih. Naslednji člen v tej verigi je delo predsednikov koordinacijskih svetov in OO ZSMS, da vsa ta stališča z veliko mero odgovornosti in zavzetosti realizirajo v svojih mladinskih temeljnih okoljih. Stvarnost pa velikokrat kaže povsem drugačno podobo. Pojavljajo se razne slabosti dn šibkosti znotraj posameznih OO ZSMS ali pa koordinacijskih svetov (predsednik sam pač vedno ne more biti gonilna sila); na drugi strani pa manjka nosilcem ključnih funkcij nekoliko več agresivnosti pri doseganju zastavljenih ciljev. Ravno zaradi tega moramo v prihodnje biti veliko bolj pozorni do podobnih pojavov na relaciji svet ZSMS—OO ZSMS ter se še bolj zavzemati za demokratizacijo odnosov v vseh okoljih oziroma upoštevati vse dobre in koristne predloge, ki povratno prihajajo do sveta ZSMS, kajti vse to tvori mozaike, iz katerih potem raste in se gradi uspešnost ZSMS v sozdu. To pa v veliki meri predstavljajo ravno predsedniki osnovnih organizacij in koordinacijskih svetov. Zavedati se morajo, da ne predstavljajo sami sebe in ravno zategadelj moraijb biti oboroženi z mnenji in idejami mladih v svojem okolju ali pa vsaj z mnenji predsedstva. Z nadaljnjo odgovornostjo in resnostjo bomo dosegli, da bo mladinska organizacija še bolj enakopravna v primerjavi z ostalimi dejavniki. To formalno smo, vendar nam praksa žal kaže drugače. Pustna smrkca Snežna dvojčka Stališča slovenske do zvezne štafe Teoretična refleksija štafete izhaja iz znanega načela, kako ni zadosti, da je obstoj štafete že tudi razlog za obstoj, ali, da je dovolj zgolj to, da so »vsi za« ali »proti«. Za preseganje »žogobrcarskega« navijaštva za/proti se nam ponuja koncept »štafete brez ŠTAFETE«, ki bi legitimno opisal interese slovenske mladine. Zavedati se moramo, da je politično neodgovorno govoriti o tem, da se mladina »ne zaveda svojih interesov«, da je NA sebi: to predpostavlja organizacijo (ZSMS), ki je ZA sebe (reprezentant), ki mladincu pove, krJko je še NA sebi, (proizvede se tipični socrealistični razcep mladina/obče — mladina - POSAMIČNO), če je res, da ni »pravega interesa« za štafeto, je to zopet določen interes (v negativni formi). Slovenske železarne. Veliko mero razumevanja in posluha pa je imel poslovodni odbor sozda s tov. Uršičem na čelu za našo dejavnost. Vsekakor pa moramo omeniti mesto sveta ZSMS v koordinacijskem cdboru združenja črne in barvne metalurgije ter pri udeležbi brigadirjev Slovenskih železarn v brigadi Norbert Weber. Ta poudarek je še toliko bolj pomemben letos, ko brigada pomaga pri obnavljanju posledic požara hladne valjarne Železarne Smederevo. V izrednih izmenah bo brigada sodelovala vse tja do decembra in ravno zaradi tega moramo tudi mi kontinuirano zagotavljati za vse izmene udeležence iz Slovenskih železarn. To je bilo samo nekaj najvažnejših aktivnosti sveta ZSMS; še enkrat pa naj poudarim, da ima to poročilo obliko delne analize ter je narejeno samo za svet ZSMS ter se bo dopolnjevalo in obravnavalo skupaj s poročili OO in KS OO ZSMS na redni seji sveta ZSMS. Vseeno pa upamo, da bomo lahko ob koncu leta v celovitem poročilu pisali, da smo še tudi nekaj tistih slabosti, ki smo jih tokrat omenili, uspeli odpraviti, pa naj je to bilo v svetu ZSMS ali pa v zadnji OO ZSMS železarn ter predelovalcev. Predsednik sveta ZSMS sozda Slovenske železarne Silvo Jaš Temeljno za drugačen koncept štafete je prignati agit-propovski značaj štafete do vrhunca, to je do lastne izpolnitve in s tem že sprevrnitve, kjer se skozi formo štafete manifestira vsebina delovanja ZSMS in je forma pač del vsebine, bolje, samorazcepljenost same vsebine. Štafeta naj bi torej simbolno artikulirala / zastopala stališča slovenske mladine in s tem skozi že fiormno določeno RAZLIČNOST vzpostavljala demokratično pluralnost, ki bi zopet kazala predstavo ŠTAFETE (štafete z velikim Š — to je štafete kot materializirane ideologije, torej prakse neke »klasične« ritualike »množičnega« tekanja in telovadbe), ki je še danes vladajoča v jugoslovanskem prostoru, ne več kcit tisto OBČE / skupno, temveč kot zopet neki specifični posamični interes. Drugačna govorica štafete v Sloveniji bi kot taka že vzpostavljala (vedno — že diskurzivno) drugačno »realnost«, pri čemer pa se je treba ostro zoperstaviti umetno proizvedeni razliki slovenska mladina—ostala jugoslovanska mladina (mi/oni), ki mistificira in zakriva realno RAZLIKO, se pravi, razredno, ideološko itd. razcepljenost znotraj vsake ZSM v Jugoslaviji, ter tako poskuša z izključitvijo »posebnega« (enega) slovenskega mladinskega interesa — ne le okrog štafete — proizvesti fantazmo CELOTE ostale jugoslovanske mladine, njeno strnjenost, trdnost in odločenost braniti »klasične« modele političnega delovanja ZSM. Jasno je. da kolikor ohranimo običajni »sprehod« štafete takšen, kot ga poznamo, s tem izpuščamo iz rok priložnost, da privedemo v realnost delovanje institucije ZSMS že mnogokrat izražen interes mlade generacije, ki je večinoma nastrojen proti štafeti. Medtem pa bi koncept štafete brez ŠTAFETE sledil logiki: bolj kot je stvar ista (še vedno štafeta: palica, tabori itd.), bolj se spreminja. Kot je že bilo poudarjeno, je ključen del štafete njena forma, zato je to treba spremeniti, s tem pa štafeta kar najbolj ostaja TITOVSKA: »Da bi izpolnili svojo zgodovinsko nalogo pri ustvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo posvetiti temu smotru vse svoje sile, biti kritični do sebe in do svojega dela>, biti nepomirljivi nasprotniki slehernega dogmatizma in biti zvesti revolucionarnemu duhu marksizma. Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško.« (Program ZKJ, Sedmi kongres ZKJ, Ljubljana, 1958.) Štafeta naj ostane na kraju odhoda vse do trenutka, ko se jo preda hrvaškim mladin- USPEL ENODNEVNI SEMINAR ZA NOSILCE KLJUČNIH FUNKCIJ TER ČLANE PREDSEDSTVA OO ZSMS V ŽELEZARNI S seminarja mladinskih aktivistov Komisija za družbenoekonomske odnose in idejnopolitično delo pri koordinacijskem svetu OO ZSMS železarne Ravne je pripravila enodnevni seminar za nosilce najodgovornejših funkcij v ZSMS. Uvodoma je udeležencem spregovoril tov. Ivan Žagar, član PO, o vlogi in pomenu železarne doma ter v svetu, še bolj obširno in dinamično pa je bilo njegovo predstavljanje sistema OD, osebnega prispevka, področja inovativne dejavnosti. Vprašanj je bilo toliko, da je časa skoraj zmanjkovalo, vseeno pa se je pokazalo, da so to področja, ki živo zanimajo mlade, konec koncev jih tudi morajo, vendar pa se še vedno pojavljajo dileme, da tudi mladi velikokrat niso dovolj seznanjeni z novostmi s teh področij. Ravno zaradi tega bo v prihodnje treba večkrat organizirati podobne oblike izobraževanja. Andrej Šertel iz Lesne Slovenj Gradec je predstavil pereča vprašanja ekologije koroške krajine, katera je popestril s številnimi barvnimi diapozitivi, Barbara Sušnik pa je predstavila alkoholizem med mladimi. V nadaljevanju seminarja je tekla b°seda predvsem o organiziranosti in delovanju mladih v železarni, o aktualnih nalogah v ZSMS. V neposrednem pogovoru so jih predstavili Milenko Kobal, Silvo Jaš in Darko Marinč, mladi pa so izvedeli kopico konkretnih stvari ter napotkov za delo v temeljnih mladinskih okoljih. Skratka, seminar je nedvomno dosegel svoj namen, tudi število udeležencev je bilo zadovoljivo, tako da v kratkem spet lahko upamo na organiziranje podobne oblike izobraževanja. Silvo Jaš cem. S tem se obvarujemo pred »Potemkinovimi vasmii«, ki bi iz pohoda po Sloveniji iz vsega zopet sproducirale imaginarne »masovne« scene. Istočasno pa s predajo štafete zagotovimo mladini v drugih republikah nemoten potek te manifestacije. V imenu štafete mladosti si zagotovimo sredstva za izpeljavo lastnega koncepta predstavljanja mladinskega delovanja in za samo delovanje: 1. Maksimalno moramo izkoristiti televizijo, ki po običaju v vsak informativni program vključi informacijo o štafeti. Ta medijski prostor bomo izkoristili za prikaz problemov mlade generacije. Ne problemov nasploh, temveč konkretne probleme v konkretnih okoljih. V natečaju za štafeto bomo vključili prijavo problematike in skupino mladincev, ki bo sposobna tematsko prikazati problematiko v 20-minutni oddaji (12 dni zapored, se pravi čas, ko je štafeta v Sloveniji). Zgoščeno sporočilo te oddaje bo informacija, ki gre po celi Jugoslaviji pod znakom štafete mladosti. 2. V natečaju za štafeto bomo razpisali prijavo za tabore, ki bi bili strogo usmerjeni v konkretno dejavnost (znanstveni, ekološki, mirovni itd. tabori). Tabori bi bili konceptualni in regijski, pogoj za tabor mora biti obstoj konkretnega interesa in skupina posameznikov, imel pa bi v izvedbi vseslovenski značaj. Sredstva za tabor bi združile OK ZSMS vsake regije. (Povzeto po dopisu RK ZSMS) Vlado Ramšak — p organizacije ZSMS »Bi nam hotel najprej predstaviti vašo osnovno organizacijo?« »Naša osnovna organizacija šteje okoli 100 mladincev, aktivnih pa je okoli 20 do 30. Skozi vse leto se aktivno vključujemo v vse akcije, ki jih pripravlja koordinacijski svet osnovne organizacije ZSMS Železarne Ravne. Sami smo organizirali akcijo čiščenja okolice našega tozda. Redno se srečujemo na sestankih mladih našega tozda in tudi na vseh sestankih družbenopolitičnih organizacij, ki se organizirajo v okviru tozda. Aktivno smo se vključili v delovno akcijo na Ivarčkem jezeru ter v okviru OK ZSMS.« »Kako si pripravite program? Se ti zdi, da ste na vseh področjih enako aktivni?« »Program dela si zastavimo ob začetku leta na programsko-volilni konferenci. Lahko rečem, da smo na vseh področjih primerno aktivni. Pri vseh športnih aktivnostih sodelujemo z našim sindikatom, npr. na sankaških tekmovanjih itd. Kot sem že omenil na začetku, pa izpolnjujemo tudi program koordinacijskega sveta Železarne Ravne.« »S kakšnimi problemi sc srečujete pri svojem delu?« »Predvsem bi se dotaknil problema, kako pridobiti aktivnega mladinca. Velikokrat in od marsikaterega mladinca pa sem slišal: ,Le zakaj bi bil aktiven, saj Skoraj nikoli ne pride do realizacije.' Še vedno se pojavlja problem stanovanj, več poudarka pa bi morali dati pripravništvu, predvsem zaposlovanju pripravnikov itd. Mislim, da so to takšni problemi, ki se vlečejo že leta in verjetno se bomo s podobnimi srečevali tudi v prihodnje.« »Kako pa v prihodnje? Morda načrtujete kakšno svojo akcijo?« »Za naprej bi težko povedal. Letos se moj mandat predsednika izteče, tako da smo že izdelali predloge za novo vodstvo naše osnovne organizacije. Mnenja pa sem, da bi lahko bila naša aktivnost še večja, če bi si lahko pridobili več aktivnih članov in če bi bilo čim manj vzrokov za neaktivno delo naše osnovne organizacije.« »In kaj bi rekel ob koncu tega najinega klepeta?« »Ker se letos moj mandat izteka, bi se rad zahvalil vodstvu našega tozda za vse razumevanje in pomoč pri svojem delu. Zahvalil bi se tudi vsem mladincem, ki so mi pomagali pri delu skozi vse leto, za naprej pa želim novemu vodstvu veliko uspehov pri delu osnovne organizacije, da bo vsaj talko, če ne še bolj uspešno, kot je bilo zdajšnje.« Pogovarjala se je Marta Vrenčur % Na Ivarčkem Nebo skozi Mraz prihaja z velikimi koraki. Zima bo. Padale bodo prve snežinke in zametle poti. Mar tudi moje? Sem sama? Tiho je tukaj v sobi, ura tiktaka, slišim glas iz radia in to je vse. Molk, molk okrog telesa in okrog duše. Kje si ti, človek, da bi me potolažil in pregnal tišino iz mojega srca? Dolgo že nisem slišala tvojega glasu, dolgo že nisem prejela tvojega pisma. Molčiš in molčim jaz in tesnoba mi stiska srce in oklepa dušo. Skozi okno vidim nebo, drevesa, vrtove. Rekel si, da le v naravi človek spet najde svoje korenine, le tu se spet zbere. Čutim resnico teh besed in zato rada puščam očem, da beže po vrhovih in gozdovih, da opazujejo travnike in polja, se smehljajo ptičkom in vetru. Ko bi mogla poleteti tudi jaz, poiskala bi te, prijatelj moj, ti sedla v naročje in ti zapela pesem o toplem soncu, svetli zvezdi... Pa sem privezana na to kruto življenje, ko se je treba boriti, premagovati udarce in vstajati. Vstajati, da ... Naj verjamem tebi, prijatelj moj, ko praviš, da je življenje v svojem bistvu vendarle lepo? Eno samo življenje imamo, v marsičem je odvisno od nas, ali si ga pomažemo in zaore-nimo ali pa vendar vidimo v njem kakšen sončen žarek. Veseliti se je treba lepih stvari, pri žalostnih in grdih pa stisniti zobe in iti prek njih. Pa vendar je toliko bolečine. Včasih me premaga in takrat sem šibka, da čutim, kako se lomijo valovi moje notranjosti. Takrat te močno potrebujem, prijatelj, da mi pomagaš prebroditi stisko. Samo besedo reci in vse bo dobro, bolečina bo usahnila. Čutim jo, bolečino, kako se plazi po meni, dviga se kot podivjano valovje in zaliva posodo mojega bitja. Želim si najti čeri, na katere se je mogoče opreti in izplavati. Oziram se z zbeganim pogledom, zaman te iščem; ti si daleč, prijatelj, in jaz sem sama. Le tvoje besede me hrabrijo ;in slišim jih, ko zrem v nebo skozi okno; pravzaprav so samo majhne stvari velike in morda je največja sreča v tem, da človek malo pričakuje, da vidi veliko v majhnih stvareh. Tukaj puščam trenutek svojega življenja. Malo. Pa je vendarle bogat ta trenutek. Povezal je nebo, tebe, prijatelj moj, in mene, malo; drobec življenja, košček lepote. Kapniki Julka Pravniki in računalniki Računalništvo je neozdravljiva in nalezljiva bolezen. Kdor je enkrat spoznal, kaj mu računalnik lahko nudi in kako lahko svoje intelektualne potenciale veliko bolje izkoristi kot »peš«, ta se ne bo nikoli več sprijaznil s »klasičnimi« metodami dela. Nasprotno — tipkovnica in zaslon bosta na delovni mizi postala nekaj povsem »klasičnega«, predvsem pa nepogrešljivega. Trditev o neozdravljivosti te sodobne bolezni tudi ne bomo dokazovali, navedemo naj le, da jo poznamo iz lastne izkušnje, katero si upamo ekstrapolirati tudi na drugo pravniško populacijo. Nekoliko manj pa smo prepričani o drugi lastnosti bolezni — o nalezljivosti. Obstaja namreč neka nevidna ovira, neki kritični prag, prek katerega je treba stopiti, kar pa za mnoge ni lahko. Na prvi pogled je namreč vse, kar je v zvezi z računalništvom, nekaj zapletenega, matematičnega, skrivnostnega, nam, družboslovno usmerjenim izobražencem, težko razumljivega. Ko pogledamo prek rame komu, ki sedi za tipkovnico (pa čeprav je le deset let star), vidimo na zaslonu neke številke in besede v angleščini, in ko nam začne razlagati, kaj to pomeni, razumemo vse manj in manj . . . Na srečo smo zadnja generacija (tako rekoč gerontološ-ka, arhaična), ki ima takšne probleme. 2e tista, ki sedaj odrašča, bo glede tega veliko bolj sproščena, brez predsodkov in kompleksov. Seveda pa ne kaže, da bi kot zadnja predkompjuterska generacija kar čakali, da izumremo, ne da bi poskusili skrivnosti, ki nam jih nudijo naprave, ki so sad in krona (človeškega) stvarstva. To tembolj, ker so zadnji (posebno osebni) računalniki že tako »prijateljski«, da nam omogočajo zelo hiter in lahkoten prestop kritičnega praga. Z novejšimi računalniki se npr. lahko nauči upravljati vsakdo že v nekaj urah. Pri tem niti ni potrebno, da kaj dosti uporablja tipkovnico. Z majhno škatlico, (ki je z žico povezana z računalnikom) drsi po pisalni mizi in s tem premika kazalček (kurzor) po ekranu, kjer so v pisani in celo likovni obliki podani ukazi, navodila, podatki itd. Če želi neko besedilo shraniti, gre s kazalcem do naslikane mape in škatlico pritisne. S tem je sicer ustvaril datoteko, vendar se mu s tem ni treba ukvarjati, saj bo vse potrebno (označenje, iskanje prostega mesta v spominu, datiranje itd.) zanj opravil računalnik. Če pa želi uporabnik besedilo zbrisati, gre s kazalčkom na ekran v tisti kot, kjer je naslikana posoda za smeti in tam pritisne na škatlico. Malo se zabliska in ... mapa je prazna ... Nobenih (angleških) ukazov, tipkanja, iskanja po navodilih ... Če pa se le kaj zatakne, postavimo kazalček na mesto, kjer piše HELP (to pač razumemo ...) in računalnik nam sam pomaga z navodili. In zakaj se tisti pravniki, ki so odkrili čare in prednosti dela z računalnikom, trudijo navdušiti še druge? Iz golega altruizma? Ali pa je posredi le nastopaštvo in modna muha? Ne eno ne drugo! Gre za preračunljivost! Le tako bomo postopoma prešli v tisto stanje, ki si ga najbolj želimo — da bi bilo čimveč našega »materiala« v obliki, ki je računalniško sprejemljiva. Tedaj bodo sodne odločbe shranjene v kakem centralnem računalniku, mi pa jih bomo na naš skromni osebni računalniček poklicali kar po telefonu. Strokovne revije bodo ob robovih imele natisnjene neke črnobele proge (softstrip), podobno kot jih imajo novejši izdelki v samopostrežbah, le da bodo dosti bolj drobne. Z majhno in poceni napravico, ki bo priključena na naš računalnik, bomo potegnili čez ta del revije in s tem prebrali ter shranili povzetek (abstrakt) strokovnega članka. ING register bomo dobili po pošti v obliki diskete. Enako uradne liste. Iskanje po tako zbranem materialu je veliko lažje kot listanje po gorah papirja, saj nam računalnik sam najde tjsto, kar zahtevamo. V naglici bomo morali sestaviti zapleteno licenčno pogodbo . .. Poklicali bomo kolega v sorodni organizaciji, se z njim zmenili, položili slušalko na uho našega računalnika in že bo pogodba, dolga petdeset strani, v našem računalniku. Premikali jo bomo gor in dol po ekranu, vnesli naše posebnosti, pritisnili na gumb tiskalnika in že bo tu pred nami... Kakšna dva dni bomo že počakali, da ne bo šef mislil, da je takšno pogodbo sestaviti kar tako, kot bi jo iz rokava stresel... medtem pa bomo še preverili, kako te stvari trenutno urejajo v New Yorku. Seveda za to ne bo treba (žal?) nobenih potovanj, nobenih dnevnic ... Okno v svet bomo imeli na lastni pisalni mizi. Prek navadne telefonske linije bomo pobrskali po številkah ameriških pravnih datotekah (račun pa bomo lahko popravili šele kasneje...). Ko bomo sestavljali čisto- pise samoupravnih splošnih aktov, ne bomo prihranili le pri Škarjah, selotejpu in tipkanju, ampak predvsem pri času. Za tiste nejeverne Tomaže, ki mislijo, da so gornje želje le utopija, naj povemo, da je to le na pol res. Vse to je tehnično in fizično že sedaj povsem uresničljivo! Navedenih »umetnij« so sposobni že skoraj vsi najnovejši osebni računalniki. Privoščijo pa si jih lahko prav vse organizacije, saj je njihova cena tolikšna kot cena boljšega pisalnega stroja. Problem je samo v naši organiziranosti in premagovanju mentalitete internosti. Pravnik bo moral v svoji organizaciji dokazati, da rabi računalnik kot nujno delovno sredstvo, s katerim bo zelo povečal svojo »produktivnost« in hkrati razbremenil druge sodelavce, predvsem administrativne. Se prej pa bo moral njega kdo navdušiti oziroma točneje — prikazati mu, kaj se z računalnikom lahko naredi in doseže in s kakšno lahkoto ter brez nekega posebnega znanja programiranja, računalništva itd. In še ena misel, ki nam naj morda nekoliko zmanjša napuh, ki ga občutimo ob misli, da bomo s premetavanjem »šimelnov« po ekranu v nekaj urah sestavili najzahtevnejšo pogodbo ali samoupravni splošni akt. Kvaliteta dela pravnika se z uporabo računalnika ne bo prav nič povečala. Slab pravnik bo še vedno sestavljal slabe pogodbe, dober pa dobre, le da se bo obema zelo povečala delovna storilnost. Glede na našo »pismenost« računalništva v naši delovni organizaciji je zato tudi skrajni čas, da se vprašamo, ali tudi mi ne potrebujemo računalnika. Prepričan sem, da bo v ne tako daljni prihodnosti računalnik postal le »svinčnik in papir« za naše vsakdanje delo. In da zaenkrat brez njiju delo ne more potekati, brez računalnika pa ne bo moglo — mora biti dejstvo, da vsak dan zamude pomeni vedno večje zaostajanje tudi na našem področju, ki lahko postane cokla celotnemu razvoju tudi na drugih področjih. Tega pa si nikakor ne želimo ne eni ne drugi. (Povzeto po članku A. Tomažič: Vsakemu pravniku računalnik? PP št. 14—15/86) Drago Mežnar LETNO SREČANJE DRUŽBOSLOVCEV Družboslovni delavci Železarne Ravne so se 30. 10. 1986 zbrali na svojem letnem srečanju na Rimskem vrelcu. Sprejeli so poročilo o delu v letu 1986 in načrt za leto 1987. Skupaj z gosti so večino časa namenili razpravi o odprtih vidikih zaključnega poročila mnenjske raziskave Železarna Ravne 1985. Razen članov so se je udeležili tudi gostje, med njimi dr. Kavčič in dr. Sušnik. Prevladalo je mnenje, da je raziskava na dostojni strokovni ravni, manjših slabosti pa pri naslednji ne bo težko odpraviti Računalniki so zmeraj bolj nepogrešljivi Oskrba z energijo v oktobru Razen elektro energije, ki se je podražila za 43%, se je podražil še mazut za 21%, za 15% je višja cena karbida, iz katerega pridobivamo acetilen, acetilen v jeklenkah se je podražil za 38%. Čisti dušik, ki ga dobavljamo iz Ruš, se je podražil za 32 %. Zaradi višjih cen so tudi skupni stroški porabljene energije v oktobru v primerjavi s prejšnjim mesecem višji za 38% in znašajo 1077 milijona din. Zaradi tega so višji tudi stroški na skupno proizvodnjo jekla, ki znašajo na tono 20.980 din, kar je za 2380 din/t več kot v septembru, ko so znašali 18.600 din/tono. Dobava primarne energije je bila nekoliko slabša, česar pa niso čutili proizvodni tozdi. Nekaj motenj je bilo v oskrbi Valjarne in Kovačnice zaradi nečistega mazuta. Oskrbi s kisikom ne moremo več slediti, ker so lastne pri-dobitvene zmogljivosti že premajhne, vsak najkrajši izpad obstoječe kisikarne pa pomeni še dodatno nezadostno oskrbo s kisikom, ki ga na trgu ni mogoče pridobiti. Iz primerjave porabljene energije proti planirani porabi je razvidno, da je večje odstopanje navzgor pri mazutu, ki prekoračuje plan za 34%, acetilen za 25 %, higienska sanitarna voda za 17%, kisik za 10% in argon za 6%. Vzroke za porabo nad planom je pri mazutu iskati zaradi zakasnitve pri predelavi dveh mazutnih peči na zemeljski plin in zaradi redukcije zemeljskega plina. Večja poraba acctilcna je predvsem zaradi dodatnega ogrevanja materiala pred varjenjem v TSD, kisika pa zaradi dodatnega, pospešenega vpihovanja v elektro obločne peči. Higienske sanitarne vode smo porabili več zaradi nižjih temperatur, ki jih pridobivamo iz odpadnih toplot v kisikarni in valjarni, pa tudi zaradi nekompletirane rccirkulacije, ki jo pri porabnikih na koncih nadomeščamo v hladnih mesecih z delnim nekoristnim pretokom. Primarna energija Poraba Stroški v 1000 din Elektro energija 22,064.957 KWh 458.223 Zemeljski plin 4,678.250 Srn3 282.053 Mazut 883.010 kg 78.682 Butan-propan 69.893 kg 7.189 Karbid 17.500 kg 3.686 Koks 3.290 kg 160 Sekundarna energija Poraba Stroški v 1000 din Para 5,679.340 kg 48.571 Hladilna voda 1,580.963 mJ 54.469 Kisik 550.040 kg 60.279 Komprimirani zrak 6,136.000 m’ 22.434 Centralno ogrevanje 5,332.500 MWh 54.030 Argon 12.051 m3„ 11.879 Hig. topla voda 9.920 m3" 5.947 Acetilen 6.099 kg 6.208 Tehnični dušik 36.220 m3,, 2.273 Čisti dušik 1.693 m3,, 1.339 Cenovna gibanja izkazujejo znatno preraščanje vrednosti elektro energije proti zemeljskemu plinu in naftnim derivatom, ki so v tem trenutku zagotovo nenavadno poceni. Energetski stroški bodo v kalkulativnih cenah naših proizvodov ob tako veliki energetski odvisnosti Slovenije v prihodnje naraščali hitreje, zato je naša skupna naloga, da vloženo energijo bolje izkoristimo. Vsebina energetske porabe dobiva v širšem slovenskem prostoru poudarjene dimenzije. Republiški komite za energetiko je pripravil osnutek Družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih za racionalno pridobivanje, pretvarjanje, transport in rabo energije, ki ga je skupaj z dokumentom Možnosti in priporočila za racionalizacijo, pridobivanje, pretvarjanje, transport in rabo energije dal v javno obravnavo. Ker je za železarno posebej pomembno področje rabe energije in je bazična industrija kot velik požeruh vseh vrst energije posebej omenjena v družbenem dogovoru, je pomembno poudariti, da osnutek predvideva ostrejše smeri in tudi sankcioniranje tistih porabnikov, ki ne bodo izkoristili tehnične možnosti za racionalnejšo rabo vložene energije. Ena izmed pomembnih novosti, ki jo ponuja dogovor, je tudi v tem, da bo IS SRS pripravil predlog ekonomskih stimulacij za izvedbo investicij, ki omogočajo racionalno rabo energije v družbenem in zasebnem sektorju. Na drugi strani pa bo komisija za oceno investicij pri IS SRS še bolj selektivno obravnavala investicije s kriterija racionalne rabe energije. Splošna združenja panog z intenzivno rabo energije bodo od svojih članic (OZD) zahtevala dopolnitev srednjeročnih programov tudi iz naslova gospodarne, boljše izrabe energije. V dogovor je vnesena tudi obveznost o: — večjem pretoku informacij — vzpodbujanju inovativne dejavnosti na energetskem področju — večji avtomatizaciji tehnoloških procesov — poudarjeni vzgoji specialističnih, energetskih kadrov. Da se na energetskem področju dejansko dogajajo pomembne družbenoekonomske in strateške spremembe, je dokaz tudi odločitev republiške konference SZDL, da organizira problemsko konferenco za temo: Ekologija, energija, varčevanje. Vsa prizadevanja pomenijo bistveno bolj poglobljeno in agresivno delovanje na energetskem področju, kjer imamo z dvigom energetske osveščenosti in znanja tudi v železarni še dosti postoriti. V tozdu Energija sc skupaj s tozdi porabniki pripravlja nadomestitev uporabe zelo dragega acetilena s TNP in ZP za nekatere avtogene postopke. Vzorčno bo na eni izmed kovaških ogrevnih peči pripravljeno rekuperativno ogrevanje zgorevalnega zraka, zato da bi avtoritativno pokazali usmeritev in dokazali upravičenost vlaganj za izkoriščanje odpadnih toplot dimnih plinov. V zaključni fazi je uresničitev racionalizacijskega predloga zajemanje in izkoriščanje nizko temperaturnih, odpadnih toplot za pripravo tople higienske V°^C' Tozd Energija JUKEM ’86 Letos je bil kongres merilcev v Beograda. Ob navzočnosti vrhunskih strokovnjakov z institutov, fakultet, iz gospodarstva, JLA in ZIS so bile zelo konkretno poudarjene intence za še večji pomen in vlogo metrologije v naših strateških opredelitvah, pri uresničevanju dolgoročnih programov gospodarjenja in vključevanju v mednarodno menjavo dela. Meritve se začnejo že ob rojstvu človeka: merimo čas rojstva, težo in dolžino — ter ga spremljajo vse življenje! Tega ne smemo pozabiti. Iz letošnjega zbornika bi rad predstavil temo: INOVACIJA IN MERILNA TEHNIKA Inovacije so plod ustvarjalnega dela in sodelovanja, ki ga moramo organizirati, usmerjati in planirati v povezavi z znanostjo doma in v svetu. Posebno odločujoča je strategija načrtovanja novih proizvodov in tehnologij. V merilni tehniki se principi inovacijskega pomena morajo opirati na ustrezno sodelovanje marketinga, razvoja in raziskav ob konkretnih informacijah skladno z osvajanjem novih tehnologij. Na začetku navedimo nekaj osnovnih pojmov, ki so temelj medsebojnega razumevanja: Invencija — je proces ustvarjanja novega znanja z opazovanjem okolice in razmišljanjem, kako bi se sedanje stanje lahko izboljšalo ali prilagodilo specifičnim pogojem. S tehničnega Vidika je invencija zamisel nove naprave, proizvodnega postopka ali uporaba proizvodov v nove namene. Invencija rezultira s pojavom novih idej po opravljanju določenih aktivnosti, ki se zaradi svoje praktične vrednosti pogosto pravno zaščitijo v obliki patenta. Inovacija je realizacija novih idej na področju proizvodnje in plasmaja proizvodov in sploh v organizaciji poslovanja podjetja. To je proces, ki vključuje praktično uporabo odkritij in inovacij, lastnih ali tujih zaradi ekonomske proizvodnje in doseganja drugih ciljev. Tehnološka inovacija je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi (po definiciji OECD). Tehnična inovacija — je uporaba tehničnih izumov pri delovnih sredstvih, njihovo uvajanje v proizvodnjo, izpopolnjevanje sredstev za delo, vse zaradi ekonomske koristi. Slika 1 m : Proces odločanja o strategiji proizvoda Sedanji Prognoza trga Inovacija proizvoda Ocena nastalih spremomb Ocena nadaljnje usode proizvoda Razčlenitev terminskih planov Raziskava trga Inovacijski proces se lahko v grobem opredeli kot plansko in namensko ustvarjanje inovacij ter njihovo sistematično spreminjanje v inovacije. Inovatorska dejavnost — je ustvarjalna ljudska aktivnost za ustvarjanje in uporabo znanja v različnih dejavnostih dela in poslovanja. Razvojno delo zajema sistematično uporabo rezultatov uporabnih raziskovanj in empiričnega znanja, usmerjeno v proizvodnjo in uporabo novih materialov, naprav, sistemov in metod v industriji, vključno z razvijanjem prototipov in pilotskih naprav. Raziskovalna dejavnost je organizirano delo v spoznavnem procesu, zasnovano na uporabi znanstvenih metod, s katero se ustvarja novo znanje za razumevanje pojavov in za uporabo znanja na nove načine in nove namene. Raziskovalno dejavnost delimo na tri skupine: — temeljno raziskovalno dejavnost — uporabno raziskovalno dejavnost — razvojno dejavnost. Slika 4.: Vrsta informacij - banke podatkov - zapisi - članki iz revij - študije in poročila - patenti - povzetki INOVACIJE Z USTVARJALNIM SODELOVANJEM Izhod iz kriznega stanja, v katerem danes smo, je v prvi usmeritvi organiziranih posameznikov, organizacij in skupnosti, v sposobnosti vplivanja in prilagajanja, predvsem pa v delu, delovanju in sodelovanju. Izhajati je treba iz znanja in ustvarjalnosti že pri izbiranju smeri in določanju ciljev in potem pri njihovem uresničevanju. Zato je treba omogočiti tvorno sodelovanje udeleženih, ga spodbujati in razvijati mišljenje, da je vsakdo sposoben biti ustvarjalen. Ustvarjalnost v sodelovanju z drugimi vodi k boljšim združenim učinkom. Za boljše odločanje in boljše delovanje je treba voditi tudi inovacijsko politiko in uveljaviti inovacijsko vodenje ter izvajati inovacijsko dejavnost, ki vse druge dejavnosti povezuje. Inovacijska dejavnost je zgoščen pojem za raziskovalno-razvoj no delo, ki organizirano vodi k novim dosežkom v znanosti in tehnologiji in vsebuje tudi inventiv-no-inovacijsko delo (izumiteljsko in novatorsko delovanje). Večje uspe- Sl. 1.: Odnos razvoj — raziskave — marketing z vidika marketinškega pristopa od razvoja do komercializacije izdelka (aktivna in odločilna, četudi ne izključna vloga marketinga) raziskave (informiranje) he le-to dosega, če ga usmerjamo, organiziramo in tudi planiramo ter povežemo z znanostjo doma in v svetu. Razvoju v svetu je treba slediti in uporabiti že znane rešitve, ki jih izboljšujemo. Predvsem pa se moramo lotevati tistih področij dela, kjer imamo največje možnosti, da se lahko vključujemo v mednarodno menjavo in delitev dela. Strateško odločanje o novih proizvodih Konkurenčna podjetja se razvijajo strateško, napredujejo in se razvijajo v okviru miselno oblikovanih strategij. Strateško mišljenje je povezano z izbiro pravih informacij v pravem trenutku, in sicer v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti z namenom, da se oblikujejo poslovni in razvojni cilji. Podobno poteka tudi proces odločanja v strategiji proizvoda, ki ga prikazuje slika 1. Principi inovacijskega procesa Upoštevali moramo, da imajo inovacije neki smisel le, če so tržno verificirane. To pa pomeni, da moramo doseči ustrezno sodelovanje področja marketinga, raziskav in razvoja. (Slika 2) Za uspešno prodajo izdelka na trgu je bistveno poznavanje vrednosti, prikazanih v trikotniku rra sliki 3. Po mednarodnih spoznanjih je za razrešitev 85 %> problemov, ki se navezujejo na tak trikotnik, odgovornost pri poklicnih znanstveno-raz-iskovalnih in razvojno-raziskovalnih delavcih, ki se ukvarjajo poklic- .Cena, (vrednost)' kvaliteta -------- rok'' (uporabna (časovna in prostorska vrednost)'* : •'skladnost potreb in možnosti) Slika 3..: Soodvisnost cene, kvalitete in roka Rezultati 3 povratkom eksperimentalnega dela aktivnosti grafikoni itd. enačbe odnosi no z iskanjem tehničnih in drugih (organizacijskih, komercialnih, administrativnih, logističnih itd.) inovacij. Vendar oni ustvarjajo pretežno modele v obliki načrtov, prototipov, zamisli, elaboratov, od katerih še ni odvisno vse. Zato je vplivno tudi izvršeno delo v temeljnem procesu in njegovo spremljanje. Vanj se vključuje tudi izraba izkušenj in znanj delavcev, ki niso raziskovalci, ampak izvajalci dela na osnovi raziskav in njihovih rezultatov, spremenjenih (bolj ali manj spretno in uspešno) v industrijsko tehnologijo. Pri vsakem inovacijskem delu je zelo pomembno, da imamo zagotovljene ustrezne informacije. Vrste informacij, ki so potrebne za uspešno razvojno raziskovalno delo, prikazuje slika 4. Drugo pomembno dejstvo je, da moramo vse te informacije na ustrezen način urediti in jih pripravljati v ustrezni obliki za najbolj učinkovito uporabo. Princip urejevanja informacijskega sistema v OZD prikazuje slika 5. Slika ^ : Informacijski sistem za potrebe razvoja proizvodov v OZO Eksterni vin informacij Interni viri informacij Domači trg Inozemski trg Sejmi, razstave Patentni urad Prodaja Nabava Razvojni sektor Konstrukcijski biro Oddelek kalkulacij Zbiranje Strokovna združ. Kodiranje Elektronski računalnik Vrsta Informacija o bodočnosti Informacija o preteklosti informacij Tendence razvoja trga Tendence razvoja tehnologije Ekonomski podatki Tehnični podatki Uporabniki informacij Organi upravljanja in vodenja Planiranje proizvoda Razvoj proizvoda Oblikovanje in lansiranje prdizvoda zahteve za raziskovanjem / Tudi merilna tehnika se razvija soodvisno s tehnološkim razvojem. Hiter razvoj merilne tehnike v svetu je v zadnjih desetletjih možen predvsem zaradi izrednega razvoja mikroelektronike in računalništva. Iz tega razvoja črpa merilna tehnika vedno nove možnosti. Kakovost merilnih sistemov raste presenetljivo hitro. Merilna tehnika postaja vse pomembnejša za razvoj najbolj strateških področij, kot so zagotavljanje kakovosti proizvodnje, razvoj robotizacije in inteligentnih sistemov, vsega, kar prinaša revolucionarne spremembe v gospodarstvo in družbene odnose v svetu. Pomembno pa je upoštevati, da si posebno v merilni tehniki načrtovanja novih proizvodov brez računalniško podprtih orodij ne moremo zamišljati in da bodo prav računalniško integrirane komunikacije prispevale revolucionarni delež k razvoju te tehnike v uporabi. Dipl. el. inž. Miroslav Paškvan Javno ^**> dostopne znanstve-Vne in tehnične \ informacije /infor- > (macija o produktu in procesu v podjetju informa- \ cije za \ vodenje \ in odločanje [Eksperimentalne \informacije RR znanstvene V tehnične \ informacije / Refe-' renčne informacije laboratorijskega dela alokacija resursov personal administraci Ja finance vodenje projektov stroški originalni podatki - meritve in opazovanje - opisi - fotografije - vzorci lastnosti izdelka prodaja, cene obseg trga konkurenca ekonomika olitika Zaključna poročila o projektu priporočila zahtevnik metodologije varnostnih in zanesiJivostnih podatkov KULTURA PROZA RUDIJA MLINARJA Novembra je izšla knjižica črtic Pekoče zvezde našega delavca Rudija Mlinarja, zato je prav, da predstavimo na kratko avtorja in njegovo delo. Rudi Mlinar, delovodja brusil-nice v tozdu Stroji in deli, star 36 let, spada med tiste številne Slovence, ki jih veseli besedna umetnost in se poskušajo s pisanjem. Doslej se je udeležil več srečanj piscev amaterjev, objavljal v Mentorju in Fužinarju, v domačih Lešah pa uprizoril nekaj svojih iger. Zato je Železarna Ravne v skladu s svojo kulturno politiko omogočila izdajo zbirke njegovih črtic. Mlinarjeva proza se precej razlikuje od tradicionalnega pripovedništva, kakršnega smo vajeni iz šole, zatorej nekaj besed o njej. Ce odštejemo prometne nesreče, kriminal in škandale, se pri nas v vsakdanjem življenju ne dogaja nič posebnega. Tudi junakov v mirnem času krog sebe kar ne vidimo. Vse pač teče po ustaljenem redu iz dneva v dan. Prav to nerazgibano, enolično življenje pa opisuje Rudi Mlinar. Zato torej ne podaja dram, ampak razpoloženja, ne silovitih strasti, ki zdaj kaj ustvarjajo, zdaj rušijo, ampak poprečno trajanje delovnega napora ali počivanja, ujetost v večno zaporedje dnevov, noči in letnih časov, v srečevanja in poslavljanja. Pisatelj poskuša verno podati razpoloženja in čustva svojih skoraj brezimnih ljudi, sledi toku njihovih misli, kakor domneva, da se jim utrinjajo med delom in počitkom. Zato je Mlinarjeva proza na videz precej puščobna, v resnici pa s skopimi potezami uspe prikazati različna stanja v ljudeh in med njimi ter pri vrta v osebne stiske, odgrne to in onp zaveso v tistih intimnih prostorih, kjer skrivajo svoja veselja in žalosti. Čeprav torej črtice popisujejo naše obstajanje na meji vegetiranja, vendarle zarišejo razpone od tragičnega (Bele solze) do grotesknega in humornega (Prebujanje), od mladeniške razposajenosti in norčavosti (Fragment št. 1) do družinske idile (Bilo je to tisti čas). Takšna besedila moramo brati počasi od stavka do stavka in jim slediti od poteze do poteze. Ce smo se jim pripravljeni posvetiti, nas na lepem ujamejo in prepričajo. Tanek posluh za človekovo duševnost, sodoben izraz in v poprečju dovolj solidno obvladanje pisateljske veščine so vrednosti tega izbora in priporočilo za objavo. Marjan Kolar je bil hitro razprodan, brez vstopnic pa je ostalo čez petdeset občanov. Spoznanje: ljudje želijo kvalitetne gledališke predstave. To jim letošnji program vsekakor nudi (Potujoče gledališče Šopalovič, Malomeščanska svatba, Justifikacija, Resničnost, Bolha v ušesu). Cena za abonma (3000 din) za pet predstav je privlačna, ker je subvencionirana (približno 50% dejanske cene). Če bi imeli na voljo več sedežev (npr. 500), bi lahko bile ob enaki družbeni subvenciji cene za polovico nižje. V občini je nujno potrebna gledališka (večnamenska) dvorana z najmanj 500 sedeži, mora pa biti v občinskem središču ali blizu njega. Zagotoviti 500 obiskovalcev za kvalitetno kulturno prireditev ni noben problem. Interesa za gledališki abonma v zgornjem delu doline tudi letos ni bilo veliko, kljub dodatnim popustom. Kulturni dom v Črni še vedno ni zadovoljivo ogrevan in pošteno se je treba obleči, da lahko zdržiš na kino predstavi ali kakšni drugi sicer redki prireditvi. Lutkovne predstave za šolarje raje organizirajo v šolski telovadnici, novi in moderno opremljeni kulturni dom pa še naprej sameva. Končno moramo vsi spoznati, da sc ne splača organizirati 5 prireditev (v vsakem večjem kraju) s po 100 obiskovalci, ampak je treba na eno prireditev privabiti 500 in več ljudi. Izgovori o oddaljenosti (10—20 km) so prazne marnje. LUTKOVNI ABONMA Tehnično nam omogoča izvedbo glasbenega abonmaja novi koncertni klavir, doslej edini te vrste v občini. Prepričani smo, da nakup klavirja ni zgrešena investicija in da bomo z rednimi kakovostnimi koncerti sčasoma navdušili in pridobili več pu_ blike. Jasno je, da nihče ne pričakuje množičnega navala, saj ta program nima nič skupnega z dobrodelniiVn koncerti estradnih umetnikov. Ta zapis je nastal takoj po koncertu svetovnega violinskega virtuoza Grigorija Feigina. Izreden koncert, zadovoljna ne tako maloštevilna publika, izjemna pozornost mladih poslušalcev (srednješolcev) so potrdite,v, da je kulturna ponudba v občini dobro zastavljena in da trud organizatorjev ni brezkoristen. Premalo se zavedamo pomembnosti te kulturne ponudbe, saj vendar ni tako nepomembno, da lahko občani manjše slovenske občine v svojem kraju poslušajo koncerte, kakršne bi si želelo marsikatero večje mesto. Alojz Pikalo FRANC BOŠTJAN — CLAN ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Naš delavec Franc Boštjan, vodja oddelka za propagando, sicer pa znan slikar, ki ima za seboj vrsto razstav v domovini in na tujem in je tudi dolgoletni organizator likovne dejavnosti na Ravnah, je bil 5. novembra 1986 na podlagi predloženih del sprejet v članstvo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Čestitamo! Mirko Angeli, referent za kulturo KULTURNA KRONIKA 6. 11. je bil na Prevaljah koncert sovjetskih virtuozov Feigina in Černjavskega. Od V. do 11. je v Likovnem salonu na Ravnah razstavljal plastike in risbe iz cikla Tragos akad. kipar Stojan Batič. 11. 11. je Jure Bricman iz tozda PII v avli na upravi razstavil šest aktov, narisanih s tušem. 13. 11. so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah priredili srečanje z etnologinjo dr. Marijo Makarovič in podelili priznanja zvestim bralcem, med njimi 15 iz železarne. 20. 11. je bila v železarni predstavitev zbirke črtic Pekoče zvezde našega delavca Rudija Mlinarja. Od 26. 11. do 6. 12. je bila v Likovnem salonu razstava del slikarske kolonije Ravne ’86. HUDOMUŠNO O ZNANJU Kdor vse ve, ne ve, da nič ne ve. Če ti ne verjamejo, da znaš, se pohvali s šolskimi ocenami. Če ne znaš, uporabi dežurne parole. GLASBENI ABONMA V tej sezoni prvič ponujamo tudi glasbeni abonma (5 koncertov). Glede na zelo razvito domačo glasbeno ljubiteljsko dejavnost smo pričakovali večji odziv, a kaže, da večini teh ljudi poteši glasbeno slo kar lastna dejavnost in da jim ni veliko mar za dosežke vrhunskih glasbenih mojstrov, kot so Feigin, Dubravka Tomšič, sofijski solisti, Komorni orkester slovenske filharmonije, ki bodo letos izvedli program abonmaja. Včasih je tistim, ki se pravzaprav malo spoznajo na glasbo, še najlaže spoznati, da se za ozkimi okviri lastne dejavnosti skrivajo široka obzorja glasbene umetnosti. Poznam človeka, ki se ima za pesnika in zaradi Stojan Tarapuza tega ne bere Prešerna. Morda bi se ustrašil lastnega dela? Kakšen je kulturno osveščen človek socialistične družbe? Kakšni naj bomo kot razgledani samoupravljal-ci? Ali je bolje, da si slab ustvarjalec kulturnih dobrin, ali da si dober »potrošnik«? (Idealno je verjetno takrat, ko ti lastna ustvarjalnost ne postavlja nobenih meja in ne prekriva nobenih obzorij.) Vem, da nič ne vem, je ena največjih modrosti vseh časov. Sobotne lutkovne matineje tečejo tretje leto. Letos smo se tudi pri teh predstavah odločili za abonmajsko načelo, in sicer na Ravnah in Prevaljah. Rezultat akcije je več kot zadovoljiv: na Ravnah sta razprodani dve dvorani za vse predstave, na Prevaljah pa je plačalo celotni abonma več kot 150 otrok. V drugih krajih občine bodo predstave občasno. Spoznanja so podobna kot pri gledališkem abonmaju. Ravne imajo veliko premajhno dvorano, Prevalje pa neustrezno opremljen sicer dovolj velik Družbeni dom. OB JESENSK0-SP0MLADANSKI KULTURNI PONUDBI V OBČINI RAVNE V tem zapisu bom spregovoril le o delu celotne kulturne ponudbe našim občanom v sezoni 1986/87, namreč o kulturnih prireditvah, ki jih organizira ZKO in v katerih v glavnem sodelujejo poklicni umetniki. GLEDALIŠKI ABONMA Letos smo ponovno razpisali gledališki abonma. Razprodan je bil v dveh dneh in takoj smo sklenili, da bomo organizirali še enega. Tudi ta REKREACIJA IN ŠPORT Ravenski šport je v krizi, takšna bi bila splošna ugotovitev po nastopin tekmovalcev in tekmovalk Fužinarja v jesenskem delu prvenstva. Zlasti je to opazno pri kolektivnih športih, kajti prav odbojka, nogomet in rokomet sodijo med tiste, ki to jesen še daleč niso dosegli zastavljenih ciljev. Vzroke stagnacije oziroma padca kakovosti posameznih panog bodo morali poiskati v klubih, predvsem pa se vprašati, ali je bilo delo v teh kolektivih v zadnjem obdobju morebiti pomanjkljivo, premalo ambiciozno, ali pa so padcu kvalitete botrovale objektivne težave. Vzponi in padci so v športu sicer nekaj vsakdanjega, toda mnogokrat se jim lahko izognemo. Odbojkarji Fužinarja so to poletje doživeli menjavo generacije, ki je zapustila vidne sledove v prvenstvu II. zvezne lige. Krepko pomlajena moška ekipa enostavno ne more v korak z veliko boljšimi in tudi izkušenimi ekipami. Razumljivo, vrstijo se porazi in boj za obstanek v drugoligaški konkurenci bo spomladi zelo težak. Toda vse to ne bi bilo potrebno, če bi v klubu v preteklih sezonah bolj skrbeli za mlade kadre. Podobno je pri Fužinarjevi drugi ženski ekipi, ki nastopa pretežno s pionirskim sestavom v enotni slovenski ligi. Tudi njim grozi izpad iz lige, saj podobno kot fantje še niso okusile slasti zmage v letošnjem prvenstvu. Nogometaši se zavoljo stalnih kadrovskih težav že nekaj sezon otepajo izpada iz območne slovenske lige. Tudi letos kljub željam in ambicioznim načrtom niso uspeli sestaviti dobre ekipe. Temu primerna je bila kakovost iger, ki pa je tudi posledica nerednega obiskovanja treningov večine igralcev. Rezultat nakopičenih težav v klubu je nič kaj zavidanja vredna uvrstitev v jesenskem delu prvenstva — 11. ali predzadnje mesto. Rokometaši Fužinarja so po prvem delu prvenstva republiške lige na zadnjem mestu z minimalnimi upi, da so rešijo izpada, kajti tekmeci so se že preveč oddaljili. Ekipo so skozi vse prvenstvo spremljale številne tegobe. Tragedija igralcev po uvodni tekmi in kasneje še dodatne poškodbe, vse to je pustilo sledove v igri, ki je bila v minulem prvenstvu slabša od pretekle sezone. Precejšnje razočaranje so pripravile tudi rokometašice Fužinarja. V sezoni 1985/86 so izpadle iz prve republiške lige, zato smo jim prisodili vlogo favoritinj v nižjerazredni konkurenci. Toda v jesenskem delu prvenstva v II. republiški ligi so Ravcn-čanke le trikrat zmagale, kar sedemkrat pa ostale brez točk. Opazna je tudi stagnacija plavalnega športa na Ravnah, pa atletike in tudi kegljanja, čeprav ne gre prezreti dejstva, da so se prav kegljavci po dolgih letih spet uvrstili v enotno republiško ligo. Skratka, kakovost ravenskega športa pada navzlic temu, da so tu še klubi, ki delajo dobro in žanjejo lepe tekmovalne uspehe. Mednje sodijo zlasti igralci namiznega tenisa, pa alpski smučarji in tudi vedno bolj obetavni mladi smučarji skakalci. Upajmo, da kriza tekmovalnega športa na Ravnah, če o krizi sploh lahko govorimo, ne bo trajala predolgo. NOGOMET S koroškim derbijem med Ojstrico in Fužinarjem je bilo sklenjeno jesensko prvenstvo v območni slovenski ligi. Dravograjčani so zmagali z 2:1, to pa je bil tudi edini poraz Ravenčanov v novembru. Predtem so namreč igrali doma neodločeno 1:1 s Partizanom iz Slovenj Gradca in premagali Pekre z 1:0. Tri osvojene točke ob koncu prvenstva pa niso bistveno izboljšale slabega položaja nogometašev Fužinarja na lestvici, saj so osvojili šele 11. mesto. Od treh koroških klubov so najbolje uvrščeni Slovenjegrajčani, ki so 4., Ojstrica pa 7. S prvenstvom so končali tudi mladinci v enotni republiški ligi. V zadnjih treh kolih so ostali praznih rok, saj so v gosteh izgubili z ljubljansko Svobodo s 3:1 in s Koprom 4:2, nazadnje pa še doma z Integralom/Olimpijo z 0:4. Tako so v enajstih tekmah le trikrat zmagali. ODBOJKA Močno pomlajena odbojkarska ekipa Fužinarja v 6. kolih druge zvezne lige še ni zmagala, še več, vsa srečanja so izgubili s 3:0. Doma so doživeli poraze s Salonitom iz Kanala, z Novim Zagrebom in Ljubinjem, praznih rok pa so ostali tudi na Bledu in v Osijeku. Odbojkarice Fužinarja so bile uspešnejše, saj so v dosedanjih srečanjih trikrat zmagale in prav tolikokrat izgubile. Uspešnemu startu in zmagam v slovenskih derbijih doma proti Partizanu Tabor in Novi Gorici so sledili trije porazi: v gosteh proti Bledu in Zeljezničarju v Osijeku ter presenetljivo doma z ekipo Dubrovnika. V 6. kolu so dekleta le popravile slab vtis in po dobri igri premagale še Kaštelo. V enotni slovenski ligi je druga ženska ekipa Fužinarja doslej vsa srečanja izgubila gladko s 3:0 in je tako brez točk na repu lestvice. Omenimo še, da odbojkarji Strojnske Reke uspešno nastopajo v II. republiški ligi — vzhod, trenutno so tretji, slabše pa se godi odbojkarjem Franja Malgaja z Dobrij in odbojkaricam Partizana Prevalje, oboji so uvrščeni nekje na sredi lestvice. ROKOMET V jesenskem delu prvenstva republiške lige so Fužinarjevi rokometaši zabeležili le eno zmago, doma so premagali »soseda« Partizana iz Slovenj Gradca. Z dvema točkama so tako povsem na dnu lestvice, brez večjih možnosti, da se v nadaljevanju morebiti rešijo izpada. Rezultati zadnjih .stilih kol: Črnomelj — Fužinar 26:21, Fužinar — Prule 19:23, Fužinar — DVZ Ponikve 23:26. Tekmo v Ajdovščini so preložili na kasnejši rok. NAMIZNI TENIS V tekmovanju medrepubliške lige so igralci Fužinarja .v začetku novembra pripravili prvovrstno presenečenje, potem ko so v Mariboru tesno s 5:4 premagali tamkajšnjo bivšo prvoligaško ekipo. Temu podvigu Ravenčanov so novinarji dali tudi ustrezen poudarek, saj nihče ni pričakoval poraza vodilne ekipe Maribora. Pri Fu-žinarju je odlično zaigral Darko Jamšek, ki je dobil tri dvoboje, pravi junak tega dramatičnega dvoboja pa je bil Emil Sirovina, ki je dobil dve igri, tudi odločilno zadnjo. Nekaj dni zatem so Ravenčani gostovali na Češkoslovaškem v Zdaru in se pomerili s tamkajšnjo ekipo, s katero imajo že vrsto let dobre prijateljske stike. Srečanje je potekalo v dveh starostnih skupinah. Mlajši igralci Fu-žinaria Jamšek, Bezjak, Sirovina in Kotnik so svoje vrstnike premagali z 10:2, starejši — veterani ravenskega namiznega tenisa Andrej Pandev, Ludvik Bavče, Robert Jamšek in Zdravko Mlakar pa so dvoboj z gostitelji izgubili z istim rezultatom. Na 27. mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo od 20. do 23. novembra v Novem Sadu, je nastopil tudi igralec Fužinarja Darko Jamšek. V močni konkurenci, saj so nastopili najboljši s celega sveta, se je Darko zlasti dobro odrezal v igri mešanih dvojic. Skupaj z Ljubljančanko Reflakovo sta se prebila v 3. kolo, kjer pa sta morala priznati premoč švedske dvojice Lindh — Svensson. Šveda sta zmagala z 2:0 po ogorčenem boju, saj sta naša igralca v drugem nizu celo vodila 20:18, a vendarle izgubila. Predtem sta Jamšek in Reflakova premagala dvojici Avstrije in Sovjetske zveze. Med posamezniki Jamšek ni imel sreče z žrebom, saj je že v 1. kolu naletel na odličnega Nizozemca Van Spanja in kljub dobremu odporu izgubil z 1:3. V igri dvojic sta Jamšek in Ljubljančan Smrekar izpadla v uvodnem srečanju proti Avstrijcema Palmiju in Beru. NTZ Jugoslavije je objavila jakostne lestvice za minulo sezono 1985/86. Med mladinci je pričakovano na vrhu članski reprezentant Zoran Primorac, član zagrebškega Vjestnika, na odličnem 2. mestu pa je Ravenčan Darko Jamšek. Uvrščen je tudi Emil Sirovina, in sicer na 10. mesto. KEGLJANJE V enotnih republiških ligah, ki sta se pričeli 6. decembra, letos nastopata obe Fužinarjevi kegljaški vrsti. Z rezultati vam bomo postregli v prihodnji Številki, tokrat le povejmo, da ženska ekipa nastopa med najboljšimi slovenskimi kolektivi drugič zapored, moški pa so v ligi novinci. V sklop priprav za prvenstvo je sodil tudi tradicionalni kegljaški turnir na Ravnah v počastitev dneva republike, ki je bil tokrat 22. novembra. Nastopilo je 8 moških in 7 ženskih ekip, zmagali pa so kegljavci in ke- gljavke Savinje Celja. Turnir je bil letos izredno močan, uspeh pa predstavljata drugo mesto kegljavk Fužinarja in tretje kegljavk Korotana s Prevalj. Med moškimi ekipami je bil Fužinar I. peti. Med posamezniki sta največ kegljev podrla bivši reprezentant Miro Steržaj (Radenska) 935 in svetovna prvakinja Marika Nagy (Konstruktor) 444. Pri Fužinarju sta bila najboljša Paradiž 878 in Lesnikova 402 keglja. Kegljavke Korotana s Prevalj so dosegle lep uspeh, potem ko so se v kvalifikacijskem dvoboju z ekipo Branika iz Maribora uvrstile v II. republiško ligo. Za zmagi v obeh srečanjih so zaslužne vse igralke, v povratnem dvoboju na Prevaljah pa so se zlasti izkazale Majda Verbole, Edita Sa-berčnik in Štefka Polovšek. PLAVANJE V Celju so sredi novembra pripravili II. mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo 200 plavalcev iz 6 držav. Od skromnega Fužinarje-vega zastopstva sta se najbolje uvrstila Aleksander Ambrož in Darja Kop. Slednja je bila tretja na 100 m hrbtno, Sandi pa je dvakrat zmagal, in sicer na 100 in 200 m hrbtno ter bil drugi na 200 m mešano. V zimskem bazenu na Ravnah je bilo 22. novembra prvo predtekmovanje republiškega prvenstva v plavanju za pionirje B. Ta predtekmovanja so novost v programu PZS. Skupno bodo mladi plavalci nastopili na štirih tekmah in le tisti, ki bodo izpolnili norme, bodo lahko plavali na republiškem prvenstvu. Na Ravnah so prepričljivo zmagali naraščajniki Fužinarja pred celjskim Klima Neptunom, Ljubljano, Celulozarjem Krško in Jeklo Branikom iz Maribora. Med posamezniki sta se izkazala domačina Eva Breznikar s tremi in Miha Hribernik z dvema zmagama. Ivo Mlakar SPOMINSKI TEK BORISA KERŠBAUMERJA Delavci Turističnega društva Mežica in TVD Partizan — smučarski klub, so 26. oktobra organizirali prvi spominski tek Borisa Keršbaumerja. Pred začetkom tekmovanja je član pripravljalnega odbora Jože Ulcej vse prisotne pozdravil z naslednjim govorom: »Prav lepo pozdravljam vse udeležence 1. spominskega teka Borisa Keršbaumerja. Se posebej pozdravljam Borisova starša in njegove druge sorodnike ter predstavnike delovne organizacije, kjer je bil Boris zaposlen, t. j. ETS iz Železarne Ravne. Povedal bi vam rad nekaj besed o nagibih, ki so nas pripeljali do organizacije tega teka. Vsakdo, ki je Borisa poznal, se bo verjetno strinjal, da je lahko človeku, ki je bil tako s srcem, dušo in telesom predan športu, spominski tek le skromna oddol-žitev in priznanje za vse tisto, kar je. storil za šport v naši dolini. V Mežici jc ponovno obudil zanimanje za tek na smučeh in na dolge proge v letnem času ter skušal za to plemenito gibanje pridobiti čimveč mladih. Prijatelji, ki smo z njim igrali nogomet, odbojko, plavali v tem bazenu, tekli ob žici okupirane Ljubljane ali kolesarili okoli Pohorja, smo bili že več let mnenja, da bomo Borisov spomin najlepše ohranjali z dejavnostjo, ki je bila tudi njemu tako pri srcu. Boris je bil vsestranski športnik, igralec in trener na nogometnih igriščih NK Akumulatorja in Fužinarja, alpski smučar, plavalec, odbojkar, velik ljubitelj planin. Zgodaj je razumel humano idejo trimskega udejstvovanja in zanj navduševal vse okrog sebe. Ostal pa nam bo v spominu tudi po svojem humanem odnosu do soljudi in po pripravljenosti pomagati vselej in vsakomur. Bil je tudi prepričan, da naj šport ne bo le prizorišče hlastanja za rezultati, temveč priložnost za boljše sodelovanje in razumevanje med ljudmi in ta moto naj nas vodi tudi na današnjem tekmoranju. Se enkrat bi se rad zahvalil pokrovitelju današnjega tekmovanja Železarni Ravne, tozdu ETS, ki je prispeval nokale za najboljše tekmovalce, in ZTKO, ki je prispevala kolajne.« Zmagovalci po kategorijah: 10 km: Lenart, Slovenj Gradec, Jelen, Ravne, ter Blatnik, Mežica. Pri ženskah pa Vršič, Maribor, Blatnik, Mežica. 21 km: Lehner, Maribor, Breznikar, Ravne, Ivanetič, Maribor, Pušnik, Radlje. Absolutno najboljša časa sta dosegla Brane Breznikar ter Hedvika Blatnik. Alojz Mlinšek SAH 10. novembra je bil 19. hitropotezni turnir za »pokal Fužinar 86«. V močni konkurenci 20 šahistov je zmagal Danilo Peruš s 17,5 točke pred Andrejem Erjavcem s 16,5 in Zdravkom Burja-kom s 15 točkami. Četrto mesto je zasedel Alojz Šalamun s 14,5, peto Miran Kert s 13 točkami in tako dalje. V skupni razvrstitvi vodi mojstrski kandidat Danilo Peruš. M. V. PRVENSTVO 2ELEZARJEV V NOGOMETU IN KEGLJANJU Tozd Družbeni standard je izvedel prvenstva železarjev v nogometu in kegljanju. V nogometu je v predtekmovanju sodelovalo 22 ekip, v finalu pa tri. Končni rezultati: 1. TSD 3, 2. Industrijski noži 2, 3. Kontrola kakovosti 1 točka. Pri kegljanju je nastopilo 35 moških in tri ženske ekipe. Rezultati: Zenske ekipno: 1. Delovna skupnost za računovodstvo, 2. tozd Monter, 3. Delovna skupnost PFS. Neregistrirane tekmovalke: 1. Lizika Potočnik, 2. Silva Šteharnik, obe računovodstvo, 3. Metka Jev-šnikar, Jeklarna. Registrirane tekmovalke: 1. Erika Lesnik, KK, 2. Medika Prinčič, računovodstvo. Moški ekipno: 1. SGV II., 2. Industrijski noži, 3. Stroji in deli III. Neregistrirani tekmovalci: 1. Jože Lasnik, Jeklolivarna, 2. Hubert Skitek, Družbeni standard, 3. Anton Lačen, Stroji in deli. Registrirani tekmovalci: 1. Rajko Podojstršek, SGV, 2. Ivo Mlakar, Energija, 3. Ivan Borovnik, Industrijski noži. Franc Golob, org. rekreacije ALPINIZEM V začetku novembra sta Jelka Tajnik in Mirko Kranjec (AO Črnuče) plezala v Paklenici. Jelka je prva koroška alpinistka, ki je kdaj splezala sedmo težavno stopnjo. Za vzpon ji čestitamo. Splezala sta naslednje smeri: Velebitaška smer, ocena VII-, Švicarska smer, ocena VII-, Rio z Jenje-vo smerjo, ocena VI+- A°. Po vrnitvi iz Paklenice sta plezala še v Vežici in Koglu: Perčičev steber, ocena VIAO, Zajedo usmiljenja, ocena VII- in Kamniško smer, ocena VII-. Tudi Robi Jamnik je plezal s črnjan-skimi plezalci v Paklenici, vendar je opravil samo dva vzpona zaradi slabega vremena. Splezali so Šaleško smer, ocena V, IV, in Akademsko smer, ocena V—, IV. Ivan Stornik in Gorazd Črešnar sta v Raduhi plezala smer Pavlija Paster-ka z oceno III, II. Pri naslednji turi se je pridružil še Drago Slavič in so vsi skupaj preplezali v Veliki Raduhi smeri: Greda, ocena III, II. Plezali so že v zimskih razmerah (sneg, požled). 28. novembra je imel AO Ravne začetek tabora v Omišu. Na taboru so sodelovali tudi začetniki. Za njih so organizirali tudi praktične vaje: reševanje iz stene. Branko Vezonik DOMISLICE Ker nas je zgodovina dolgo časa izkoriščala, hočejo zdaj mnogi živeti na njen račun. Strgajte ljubezni njeno krinko z obraza in vrnili boste človeštvu mir. Pisanje pisem je razveseljivo zapravljanje časa. ALOJZ HUDRAP Človeško življenje je kratko; tega se je danes že pokojni Alojz močno zavedal. Kljub temu pa niti najmanj nismo pričakovali, da se bomo tako nepričakovano od njega za vedno poslovili. Krčevito se je boril za svoje življenje in se upiral pastem, ki so slehernemu na življenjski poti nastavljene. Rodil se je 20. junija 1943 v Li-beliški gori. Po končani osnovni šoli se je v Šentjanžu izučil za kovača in se v začetku novembra 1961 zaposlil v Železarni Ravne v takratnem strojnem remontu. Delo orodnega kovača je z veseljem opravljal in je že takrat bil priljubljen med sodelavci. V šestdesetih letih je odslužil vojaški rok in se ponovno zap'oslil na svojem delu v železarni. Bil je vnet pristaš motorizma, takratno obdobje razvoja motorizacije je tudi njega pritegnilo. Omislil si je motorno kolo, s katerim je veliko prepotoval in živel radostno življenje brezskrbnega mladeniča. Usodnega dne pred petnajstimi leti je v prometni nesreči z motornim kolesom skoraj izgubil življenje. Z veliko volje in energije je premagoval posledice nesreče, okreval je, vendar svojega dela ni mogel več opravljati. Delo evidentičarja ga je sicer veselilo, vendar je vedno tožil, kako rad bi še opravljal delo v svojem poklicu. Radi smo ga imeli, ker je bil vedno pripravljen pomagati vsakomur, kjer je bila njegova pomoč potrebna. Zadnja leta ga je bolezen še dodatno razjedala, njegove življenjske moči so postopoma popuščale. Le s težavo je opravljal delo in se trudil, dokler ni popolnoma omagal. Bil je v staležu bolnih že več kot leto dni, a želel je še delati. Ni se mogel sprijazniti z dejstvom, da bi se moral upokojiti. Tako je ugasnilo življenje človeka, ki bi pri normalnih razmerah bil na višku življenjske moči in ki bi lahko še delal in ustvarjal, če vmes ne bi posegla nesreča z vsemi posledicami. Posledice nesreče so se odražale tudi v njegovem zasebnem življenju. Čeprav se je z vsemi, ki so ga obdajali, razumel, le ni mogel uresničiti svojih ciljev, o katerih je toliko govoril. Ko se poslavljamo od našega sodelavca, smo mu hvaležni za njegov prispevek k našemu skupnemu delu. Vedno se ga bomo spominjali kot srčno dobrega in resnega človeka, ki je s svojim delom in odnosom znal pridobiti naklonjenost svojih sodelavcev. Naj se spomin na Alojza nikoli ne izbriše iz naših misli, on pa naj v miru počiva. V imenu sodelavcev, vodstva tozda SGV in DPO izrekam iskreno sožalje sinu, bratom, sestram in drugim sorodnikom. FERDINAND MIRKAC Dan za dnem, leto za letom se narava za vsako obdobje obleče v določeno oblačilo. Tako je tudi v tem obdobju domače gore po vrhovih že prekril sneg, ki nas opozarja na bližajočo se zimo. Hladno jutro nas je spremljalo, kc smo se spuščali od domov in domačij na svoje vsakdanje opravilo v koroške fužine. Toda to jutro ni bilo samo hladno, bilo je tudi kruto, ko smfo izvedeli za tvojo prerano smrt. Nenadoma nam je silna bolečina legla na srce, kjer plamti vsakemu človeku nenehna ljubezen do njegovih dragih. Nerazumljiva usoda nam je zastavila novo vprašanje: zakaj je umrl naš dobri tovariš in sodelavec? Rojen v kmečki družini pred 59 leti, kjer si bil eden od petih bratov in sester, si že v rani mladosti okusil, kako trnova in težka je pot življenja. Tako kot tisoči ostalih mladih si se komaj 16-le-ten fant vključil v NOB, da bi kot kamenček v mozaiku dal svoj prispevek za svobodno in srečnejšo domovino. Kršitve delovnih obveznosti <2 Z veliko optimizma si se leta 1956 zaposlil v Železarni Ravne. Vsa delovna leta si bil zvest delavec Jeklolivarni kot strojni oblikovalec, dokler te ni bolezen, ki je trajala skoraj dve leti, dokončno iztrgala iz naših vrst. Zahrbtno bolezen si prenašal molče in potrpežljivo, vendar z upanjem, da se boš zdrav in vesel vrnil na delo. Vsa leta si doživljal rast koroških fužin, ki so ponos kraja, regije in domovine. Tvoja smrt je prišla prehitro in sklonjenih glav stojimo pred tvojim grobom, hvaležni za vse, kar si storil. Vsem žalujočim bratom, sestri in drugim sorodnikom pa iskreno sožalje. Skupna disciplinska komisija je v avgustu in septembru 1986 obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti : TOZD JEKLARNA 1. DEŽMAN Franc, 2. pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 2. ČIBEJ Mitja, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, odklanjal delo, prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev. 3. ILIC Vladimir, zidar plošč, neopravičeno izostal z dela en dan, javni opomin. 4. MILIČEVIČ Ivica, zidar plošč, neopravičeno je izostal z dela dva dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za eno leto (povratnik). 5. HRIBERNIK Avgust, 1. pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 6. GRABAR DRAŽEN, pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 7. GOLUBOVIČ Zlatko, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 8. TOPALOVIC Safet, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela dva dni, prenehanje delovnega razmerja pogojno za tri mesece. 9. ČIBEJ Leopold, pripravljalec za litje, malomarno zidal plošče, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za eno leto. 10. MORI Radovan, žerjavovodja, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 3.691 din, plačal. 11. PASTERK Davorin, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 12. GABROVEC Tonček, 2. pomočnik topilca, neopravičeno je izostal z dela 5 dni, prenehanje delovnega razmerja. 13. PEPSHI Ali, zidar livnih plošč, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 14. NAGLIC Darko, pripravnik, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 15. PETROVIČ Dordo, pripravljalec za litje, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 16. KNEZAR Miran, žerjavovodja, neopravičeno je izostal z dela dva dni, javni opomin. 17. TENKO Štefek, pripravljalec za litje, ni uporabljal zaščitnih sredstev, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za tri mesece (povratnik). 18. PALKO Andrej, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 19. KUSERBANJ Ivan, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 20. PERIC Boško, pripravljalec za litje, na delovnem mestu spal, javni onomin, pavšalna odškodnina 1.675 din, plačal. 21. TRIPUNOVIC Sladan, pripravljalec za litje, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 22. MEHMEDOVIČ Saban, zidar livnih plošč, neopravičeno izostal z dela en dan, predčasno zapustil delo tri ure, javni opomin. 23. PRANJKOVIC Marko, pripravljalec za litje, odklonil delo in neopravičeno izostal z dela, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za tri mesece. TOZD JEKLOLIVARNA 1. STEVIC Mile. brusilec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 2. BLAGOJEVlC Bondan. peskalec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 3. NIKOLIČ Vasilija, brusilec, neopravičeno 1e izostal z dela en dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 4.191 din, sodna izterjava. 4. JUSUF Moamer, rezalec, nesramno se je vedel do sodelavca, javni opomin. 5. NAGLIC Vinko, izoraznlevalec ulitkov, neopravičeno 1e izostal z dela en dan, javni opomin. 6. ROGELSEK Miran, rezalec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 7. MARCINKOVIC 2eljko, ročni brusilec, prišel vinjen na delo in bil z dela odstranjen, preklic ukrepa prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za eno leto. 8. RIKANOVIC Radivoje, rezalec, na delu spal in bil z dela odstranjen, javni opomin, pavšalna odškodnina 4.719 din, plačal. 9. MITROVIČ Dušan, brusilec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 10. GORJANAC Jasmin, brusilec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 11. KOBOLT Ivan, rezalec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 12. CURIC Slavko, brusilec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 13. TESlC Slobodan, peskalec, odklonil delo, javni opomin. 14. 2IVKOVIC Milan, izpraznjevalec ulitkov, neopravičeno je izostal z dela dva dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 8.382 din, plačal. TOZD VALJARNA 1. KRISTAN Melhior, čistilec obrata, zamudil na delo štiri ure. prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev (povratnik). 2. BARlSlC Avguštin, ključavničar, neopravičeno je izostal z dela 4 dni, preklic disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 3. SEDAR Ivan, menjalec valjev, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 4. GOLUBOVIČ Zvonko, prevzemnik gredic, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 5. VIDERMAN Albert, brusilec, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 6. JEHART Peter, ravnalec, neopravičeno je izostal z dela dva dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 7. IVANIČ Zoran, transportni delavec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 8. KNEZ Srečko, žarilec, neopravičeno je izostal z dela tri dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 9. MESARIC Darko, transportni de-lavec, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. TOZD KOVAČNICA 1. VUKOVIČ Stanko, pomočnik čistilca, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. 2. LESJAK Anton, žerjavovodja, predčasno zapustil delo dvakrat, javni opomin. 3. JELEN Rudolf, pomočnik kovača, neopravičeno je izostal z dela en dan, javni opomin. TOZD KALILNICA 1. VODA Rudi, kalilec, zapustil delo brez vednosti nadrejenega, povzročil prepir, javni opomin, suspenz je utemeljen. 2. APSNER Ivan, kalilec, neopravičeno je izostal z dela dva dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. TOZD STROJI IN DELI 1. STROPNIK Gorazd, ključavničar, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 2. NEUMEISTER Miran, voznik viličarja, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 3. CIGLER Peter, ostružkar, nasilno hotel vstopiti v železarno vinjen, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za eno leto. 4. CUJES Anton, žagar, neopravičeno je izostal z dela en dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev (povratnik). 5. BELIC Ivan, transportni delavec, samovoljno vozil traktor in se z njim zaletel v kombi, javni opomin, materialna škoda 4.500 din, plačal. TOZD VZMETARNA 1. MARIC Adam, kalilec vzmetnih listov, neopravičeno je izostal z dela dva dni, javni opomin. TOZD PNEVMATIČNI STROJI 1. TOMASlC Ivan, strugar, samovoljno prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. TOZD TRO 1. OZIMIC Mirko, delovodja ročne obdelave, iz materialne službe je brez dovoljenja vzel štiri kose materiala C 3840; prerazporeditev na drugo delo za dobo 3 mesecev. Komisija je v tem času izrekla še 10 opominov, enega delavca oprostila in tri postopke ustavila. Za pravno službo Sonja Slemnik Z D RAVJE Trajna uporaba zeliščnih čajev je nevarna Zeliščni čaji, ki jih lahko kupimo v lekarnah, pomagajo pri zdravljenju različnih lažjih obolenj. Kljub njihovim blagim učinkom pa jih ne smemo obravnavati kot neškodljive. Kot vsa druga zdravila so lahko tudi zeliščni čaji škodljivi, če z njimi pretiravamo. Strokovnjaki odsvetujejo večmesečno ali celo večletno neprekinjeno uporabo le-teh. Ko dosežejo svoj učinek, ko težave, zaradi katerih smo čaj jemali, minejo, z njimi prekinemo. Pri nekaterih obolenjih lahko pomislimo celo na nasprotno delovanje čajev, zato se je dobro posvetovati z zdravnikom ali lekarniškim delavcem o vrsti čaja in o trajanju jemanja. Peteršilj ni samo začimba Peteršilj, znan po svetu kot priljubljena začimba in okras jedem, ima tudi prehrambno vrednost. Vsebuje nekoliko vitamina B-kompleksa, A vitamina in vitamina C. Vsebuje tudi veliko mineralnih snovi in aromatično eterično olje, ki daje peteršilju značilen vonj. V peteršilju najdemo tudi snovi, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa, izboljšujejo prebavo in 20. novembra je bilo v železarni zaposlenih 6835 delavcev ali 9 manj kot mesec prej. Največ odhodov je bilo zaradi upokojitve in izključitve iz železarne. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLARNA — Dragan Rikič, prodajalec; Jovan Petrovič, NK delavec — prva zaposlitev; Ferdo Kralj, prodajalec; Franjo Novak, priučen zidar — iz druge DO; Srečko Kolar, talilec — iz TOZD RPT. JEKLOLIVARNA — Drago Božič, NK delavec — prva zaposlitev. KOVAČNICA — Branko Lukman, NK delavec — iz druge DO. STROJI IN DELI — Andreja Matitz, inž. strojništva — pripravnica iz šole; Dušan Pudgar, gimnazijski maturant — iz TOZD Jeklarna. PNEVMATIČNI STROJI — Damjan Kotnik, inž. strojništva — iz druge DO. VZMETARNA — Beno Simen-čič, NK delavec — iz druge DO. ENERGIJA — Darko Jeromel, RTV mehanik — iz druge DO. ETS — Štefica Mendaš, NK delavka — iz druge DO. KOVINARSTVO — Jernej Turk, inž. strojništva — pripravnik iz šole. RPT — Dušan Strmčnik, dipl. inž. strojništva — pripravnik iz apetit in pomagajo pri zdravljenju želodčnih in jetrnih obolenj. Uporabni so vsi deli rastline; iz njih lahko pripravimo čaj ali iztisnemo sok. Svetloba, zrak in vročina — sovražniki vitaminov V zimskem času nam je vsak vitamin toplo dobrodošel, zato nekaj nasvetov za pripravo hrane. — Pri čiščenju sadja in zelenjave odstranimo le najpotrebnejše. — Vse sadje in zelenjavo pe-remo še nerazkosano, na hitro. — Surovo sadje in zelenjavo olupimo ali nastrgamo (narežemo) tik pred uporabo, sicer jo moramo zaščititi pred zrakom v hermetično zaprti posodi ali v foliji v hladilniku. — Olupljen in narezan krompir ovijemo v vlažno krpo. — Zelen peteršilj nasekljamo tik pred uporabo. — Vitaminsko vrednost živil ohranimo s kuhanjem pod pritiskom (ekonom) ali s pečenjem in cvrenjem v foliji. — Pripravljene hrane ne puščamo dalj časa na toplem. Če je ne moremo servirati takoj, jo raje na hitro ohladimo in tik pred uporabo segrejemo. Referat za zdr. vzgojo šole; Zlatko Kivač, metalurški tehnik — iz TOZD Kalilnica; Vida Planinšič, gradbeni tehnik — iz TOZD Armature. KONTROLA KAKOVOSTI — Peter Slanič, NK delavec — iz TOZD Jeklo vlek. KOMERCIALA — Anica Jeromel, gimnazijska maturantka — iz TOZD Družbeni standard. DRUŽBENI STANDARD — Janez Gostenčnik, kmetovalec; Edita Kolar, NK delavka — iz druge DO. TSD — Franc Štiftar, avtomehanik — iz druge DO. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Oto Košutnik, skupinovodja vlivališča — invalidsko upokojen; Anton Djuričič, pripravljalec za litje — samovoljno; Dušan Pudgar, skrbnik materiala — v TOZD Stroji in deli. JEKLOLIVARNA — Ivan Grešovnik, transportni delavec — starostno upokojen; Ljudmila Paradiž, brusilka; Ana Močivnik, livarka-jedrarka — invalidsko upokojeni; Duško Golič, delavec na torni žagi — sporazumno; Ferdinand Mirkac, ponovčar — umrl; Ilija Petrovič, brusilec na rafami, Stanislav Smolar, rezalec na torni žagi — samovoljno; Edvard Germ, odvažalec kalupov — izključen. VALJARNA — Marjan Tomis, brusilec na CM, Gorazd Pečovnik, Ekrem Skenderovič, transportna delavca; Melhiior Kristan, čistilec obrata — vsi izključeni. JEKLOVLEK — Peter Slanič, koničar —- iz TOZD Kontrola kakovosti. KALILNICA — Zlatko Kivač, fazni kotrolor — v TOZD RPT. INDUSTRIJSKI NOŽI —Stanko Ovčar, brusilec na PBS — invalidsko upokojen. PNEVMATIČNI STROJI — Silva Forjan, strugarka — na poklicno rehabilitacijo. ETS — Iztok Uranc, pripravnik — potek delovnega razmerja za določen čas. Ob boleči smrti naše skrbne, dobre in razumevajoče mame, babice in prababice ELIZABETE MIRKAC z Leš nad Prevaljami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom Leš, ki so darovali vence in cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala prevaljškemu zboru upokojencev za žalostinke. Prav tako hvala g. župniku za pogrebni obred in izrečene poslovilne besede. Zahvala velja tudi OO ZZB Leše za venec ter Rudiju Mlinarju za poslovilni govor. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Koroškega zdravstvenega doma. Hvala Pcpije-vim sodelavcem iz tozda Kovačnica za venec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo, babico in prababico poznali, jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni Vsem prijateljem, nekdanjim sošolcem, sodelavcem MPP Inštalater, sosedom in sorodnikom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili našo drago HANI RAMŠAK na njeno zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi dr. Vodnjo-vovi, pevcem Koroškega okteta in govornikom za poslovilne besede. Ramšakovi Ob boleči izgubi dragega brata in strica FERDINANDA MIRKACA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč, sodelavcem, govornikom in g. župniku Steklu za lepe poslovilne besede. Hvala Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči sestra, brata in Cvetka z družino SGV — Anica Mesarič, dnev-ničarka — invalidsko upokojena; Alojz Hudrap, evidentičar zalog — umrl. RPT — Srečbo Kolar, žagar — v TOZD Jeklarna. KOMERCIALA — Martin Grm, skladiščni delavec — izključen. DRUŽBENI STANDARD — Anica Jeromel, kuhinjska pomočnica — v TOZD Komerciala. ARMATURE — Vida Planinšič, obratni tehnik — v TOZD RPT. KOVINARSTVO — Franc Plesnik, NK delavec — izključen. MONTER — Matjaž Duler, tehnolog; Jelka Copot, strugarka; Andrej Mori, ključavničar — sporazumno. Kadrovska služba Vsem, ki so darovali cvetje in pospremili našega moža in očeta IVANA ERJAVCA na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njegovi Ob boleči izgubi drage mame in očeta MILKE in MARTINA KOTNIKA prisrčna hvala vsem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in denarno pomagali. Hvala g. župniku za opravljeni obred in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoče hčerke z družinami in drugi sorodniki Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka RUDOLFA DORNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi govorniku in g. župniku za tople poslovilne besede ter Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem Jeklolivarne za lepa darila. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in zdravja. Rudolf Kamnik Delavcem orodnega skladišča mehanične delavnice Z veseljem v srcu in s solznimi očmi sem prebirala vaše čestitke k moji 60-letnici. Neizmerno sem bila srečna, da ste se me — vaše upokojenke — spomnili. Lepa, lepa hvala. vaša Poldika Kadrovska gibanja od 21. 10. do 20. 11. 1986 ZAHVALE Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861131, Int. 304 in 753. Tiska: CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 7539 Kruglinski D., The Framesvork Book 1985 7540 Hillman H„ Avoiding Compu-ters Nightmares 1985 7541 Lobel J., Foiling the System Breakers 1986 7542 Rothbart A. H., Desygn and Systcm Handbook 1985 7543 Rohsenow M. W., Hartuett J. P., Handbook of Heat Transfer Fundamentals 1985 7544 Kurtz M., Handbook of Engi-neering Economics 1984 7545 Chester W. E., Overlay Draft-ing Systems 1984 7546 Mueller F. J., Standard Aplica-tion of Mechanical Details 1985 7547 Wendell B. S., Civil Engineer-ing Technicians Ready. Reference Manual 1985 7548 Nilson H. A., Wintcr G., De-sign of Concrete Structures 1986 7549 Pace de M., The IBM Personal Computer 1984 7550 Nicholas D., Quick J., The Complete Book of Symphony Macros 1986 7551 Tynes E., Antoniak P., Multi-plan TM Home and Office Companion 1984 7552 Baras M. E., The Osborne McGraw Hill Guide to Using Lotus 1-2-3 TM 1984 7553 Chasin M., Computer Conec-tion on a Budget 1985 7554 Baras M. W., Symphony TM Master. The Expert’s Guide 1985 7555 Ross S., Construction Disasters. Design Failures Causes and Prevention 1984 7556 Lange K., Handbook of Metal Forming 1985 7557 Penrifoy R. Z., Hedbetter W. B., Construction Planning Equipment and Methods 1985 7558 Marter L. M., Handheld Calcu-lator Programs for Engineering Design 1983 7559 Castlewitz D., The Visicale Program Made Easy 1983 7560 Person R., Animation Magic with Your IBM PC and PCjn 1985 7561 Kruglinski D., Data Base Management Systems MS — DOS. Evaluating MS-DOS 1986 7562 Grady E., Assembly Language Macro 11 and the PDP 11 1984 7563/11 Deutsch J. D., Calculator Programs for Chemical Engi-neers. Vol II 1984 7564/T Mcthodcnlehre des Arbeits-studiums Teil 1. Grundlagen 1984 7564/11 Methodenlehre des Arbeits-studium Teil 2. Dattenermitt-lung 1978 7564/III Methodenlehre des Arbeits-studiums Teil 3. Kostenrech-nung Arbeitsgestaltung 1985 7564/IV Methodenlehre des Arbeits-studiums Teil 4. Anforderungs-ermittlung 1985 7564/V Methodenlehre des Arbeits-studiums Teil 5. Entgeltdiffe-renzierung 1985 7564/VI Methodenlehre des Arbeits-studiums Teil 6. Arbeitsunter-•vveisung 1976 7565 Niku — Lari A., Shot Peaning. First International Conference, Pariš 14. — 17. 9. 1981 1982 7566 Glas M., Delitev po delu v socialistični družbi 1986 7567 Johnson A. L., The Programs cp/m Handbook 1986 7568 Bicrman H., Circuits and Soft-ware for Electronics Engineeers 1983 7569 Tepina M., Ekološka komponenta razvoja in planiranja 1985 7570 Krisper M., Žerdin F., Mahnič V., Informacijsko inženirstvo 1986 7571 Računalniški slovarček, angl.-slov, slov.-angl. 1985 7413/V Velika ilustrirana enciklopedija. Naravna bogastva 1986 7572 Kaker H., Kvantitativna energijsko diserzijska analiza Nimo-nic 80 A v rastrskem elektron- skem mikroskopu (magistrsko delo) 1986 7573 Klemenčič V. + sodelavci, Geografsko proučevanje primernosti organiziranja proizvodnih celic na Koroškem 1984 7574 Robar D., Krmiljenje procesa valjanja (diplomska n.) 1986 7575 Ekonomski center Maribor, Usposabljanje za ustvarjalnost 1983 7576 Reddy J. N., An Introduction to the Finite Element Method 1985 7577 Hellan K., Introduction to Fracture Mechanics 1985 7578 Byers T. J., Inside the IBM PC AT 1985 7579 Shapiro N. L., The IBM PC Conection 1983 7580 Taylor B., Lippitt G., Management Development of Training Handbook 1983 SODELOVANJE STROKOVNIH DELAVCEV Z IND0K CENTROM Strokovna knjižnica v Indok centru Železarne Ravne želi čim bolje izpolniti svoje poslanstvo informiranja strokovnih kadrov, zato želi, da ji strokovni in vodstveni delavci pri tem pomagajo. Ob tem se sklicujemo tudi na določbe pravilnika o prenosu znanja z dejavnostmi strokovnih kadrov, ki ga je sprejel delavski svet DO 29. 12. 1980. Po tem pravilniku je zaradi skupnega interesa in dostopnosti širšemu krogu strokovnih delavcev treba v fond strokovne knjižnice obvezno oddati: o službenih potovanjih strokovnega pomena zagotoviti poročila za Indok center — diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije, če je pri izvedbi sodeloval kakšen oddelek železarne z uslugami, napravami in materialom, posebno še, če je naloga izvedena med službenim razmerjem s študijskimi ugodnostmi — zbornike in druga besedila z raznih tehničnih strokovnih posvetovanj, konferenc, simpozijev, kongresov in podobno doma ali v tujini; sodelavec, ki se takega srečanja udeleži na stroške železarne, je dolžan te materiale takoj predati strokovni knjižnici — materiale za srečanja, ki so organizirana v železarni Ravne, mora oddati knjižnici organizator srečanja — podobno velja tudi za kakršnokoli pobliciranje: vsak avtor je dolžan oddati strokovni knjižnici en primerek publikacije. Sodelovanje strokovnih in vodstvenih delavcev s strokovno knjižnico pa je potrebno tudi sicer za bogatenje njenega fonda. Tak primer je naročanje knjig. Razumljivo je, da v železarni rabimo več izvodov priročnikov; tudi strokovne knjige so nekatere take, da mora uporabnik večkrat iskati v njih pomoč pri delu, zato je potrebno tudi več takih izvodov. Marsikatera domača in tuja literatura pa je take vsebine, da jo uporabnik samo prebere, preštudira in morda kaj skopira, nakar je ne bo več rabil. Vrne jo naj v knjižnico, da lahko knjigo dobi drug uporabnik. S takim razumevajočim sodelovanjem lahko prihranimo precej denarja, saj vemo, da so knjige čedalje dražje, posebej uvožene, istočasno pa lahko povečamo dostopnost strokovne literature. Indok center NOVINARJI NA OBISKU Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, H. Merkač, oddelek za informiranje in kadrovska služba 11. novembra 1986 je našo železarno obiskalo prek 30 novinarjev iz bratskih republik. Po ogledu tozdov smo jih seznanili z delovanjem našega sindikata, s sistemom oblikovanja in delitve osebnih dohodkov in z inovativno dejavnostjo