52. štev. V Kranju, dne 31. decembra 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarim list Stane za Kranj i dostavljanje« nx don 4 K, po posti za colo leto 4 K, ta pol leU 8 K, za druge držav« stane 5 60 K. Posamezna itevilka po 10 vin. — Na naročbe brer istodobne rpošiijatve naročnine te n« ozira. — Uredništvo in uprav nistvo je na pristavi goap. K. »loriana v fZvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila s« plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če m tiska enkrat, za večkrat znatan popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m na vračajo. Vsem svojim cen), sotrudnlkom, p. n. naročnikom* prijateljem In tudi nasprotnikom veselo In srečno novo leto. Staro in novo ob sklepu leta. Na Silveatrovo. Leto 1910 je spomina vredno po velepomembn h dogodkih. Na Angleškem, ki je »bel pirlamenta-rizme, ao imeli dvakrat volitve za parlament, ob priče t ku in ob konca leta, ne da bi ae bilo ie odločilo za vet avet važna vprašanje, ali uvede tudi Anglija carine ali ne, ter drugo vprašanje ožje važnosti, ali pridobi dernoiratizem v angleški u«tavi ter se zajezi mogočna vplivnost lordov. V Ameriki ao imeli ponovno hude t tresljaje ni denarnem trgu, gigantski boji ae od gravajo onstran morja med mogočnimi skupinami špekulantov. Sredi tih so bile volitve, ki ao prinesle pracejšen poraz Kusvellu in njegovi politiki. Na Portugalskem ao ob razmerno majhnih žrtvah takorekoč nevidno in čez noč naredili konce kraljevstvu, proglasili republiko in štrli premoč duhovni&tva. Francija je po hudih poplavik, ki so ogrožali obstoj svetovnega središča, srečno izš'a it silnega železničar-skega štrajka in ae brez katastrof ubranila gospodarske nesreče. Na Nemškem ao imeli kratko razburjcattt vsled jezikave zgovornosti svojega cesarja, ki je izpovedal očitna svoje vilje zvanjo in prerekal izvor svoje oblasti iz naroda. Potem ko je Nemčija v svojem interesu 1. 1908 pokazala pripravljenost zasloniti zavezno monarhijo vojaško, je letos posodila ob nevolji in mrmranju kapitalistov nekaj sto milijonov Ogrski, katero je bogata Francija odgnala prazn h rok. V naši monarhiji j« važen dogodek proglasitev takozvane ustave za Bosno in Hercegovino, ni pa prezreti nadaljne važne činjeaice, da se je v tem letu za vse, ki so dobre volje, jasno izpričalo, kako brez podlage so bile rafinirane izmišljotina o jugoslovanskih konspiraci-jah s Srbijo. Politika grofa Aehrenthaia je blami-rana pred belim in črnim svetom. Za nas Slovenca je bilo zavrženo leto jako neugodno. Bolj nego kdaj občute-varno nemški velepritisk: Na Koroškem o »loven-kih pravici h kmalu ne bo več sledov, največ po krivdi oadotnih slabih klerikalnih voditeljev; na Štajerskem prihaja nemški veietok posebno jasno d« izraza pri nameščanju uradnikov, slovenske uradnika vseh strok izganjajo sistematično preko meje. Tudi za Kranjski je potožiti zmagovit napredek nemštva, — za nemško gimnazijo in nemškim deželnim nadzornikom, ki sta spomenika klerikalnega izdajstva, je prišel otraško-nacijonalni predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. S klerikalno zaslombo so naskočili Nmici svete pravice mesta Ljubljaae, za dolgo dobo so vzeli našemu središču svobodno voljenega poglavarja. Ker pa se uveljavlja pravica konečno vsepovsod zmagovito, mora voditi naprednjake kot vodilo prepričanje, da bode Ljubljani kmalu zopet stala na čelu napredna večina navzlic od klerikalcev in Nemcev izdelanemu novemu volilnemu redu, ki mu je neizbrisno ulisnjeo pečat narodnega efijaliaUa. * ♦ * V našem itak jako modna raiUteai lovlaar-stvu je prineslo leto 1910 dve važni itpremembi. Glavni napredni dnevnik slovenski (je začel izhajati a 1. julijem dvakrat na dan. To je bil pomenljiv napredek za alovenake razmere. Vzdržati bi bilo moč na ta način razširjen časopir, ki povzroča vsled dobre poročUne službe gotovo jako visokih izdatkov, le ob pravi dovzetnosti občinstva. Ali pri nas prvači kriticizem in zahtevnost, požrtvovalnosti in pripravljenosti za časopisje je pa neverjetno malo. Tako je prišlo do malo vesele posledice, da izgine zopet z novim letom pridobitev, ki jo je prineslo staro leto. Tolažimo pri tem pa je to, da ae celjski »Narodni Dnevnik*, v novem letu efektivno spoji a «Slov. Narodom*, ki se tako izpopolni v ameri do vseslovenskega naprednega dnevnika, Skrb za lokalno politiko bo poteza v tem večji meri pripadla tednikom, kakor je vrli »Gorenjec«. Jutranja izdaja je brezdvomno terjala znatnih denarnih žrtev, ali podjetje, ki ga izdaja in ki ni nikdar uravnavalo svojega delovanja v sebični skrbi za dobiček in dividende, je tvegalo za ta hvalevreden poizkus denarna sredstva iz svojih zal-g in ima zate tolažečo zavest, da je pokazalo požrtvovalnost in dobro voljo za narodni napredek. Drugi omembe vreden drgodek iz 1. 1910 je ta, da je začel spomladi izhajati v Ljubljaninov napreden dnev-n i k. Naj se sodi o tem novem listu in o njegovi vsebini kakorkoli, dejstvo je, da je to napreden list in da ga č.ta mnogo ljudi iz onih slojev, ki prej morda niso sploh ničesar redno čitalL To pa PODLISTEK. Karel Hynek Macha četki pesnik (1810 — 1886) Ob stoletnici njegovega ro.stva napisal R. Konec. Obenem a «G grni* je nastalo Machavo glavno delo, njegova čudovitolepa pesnitev «afaj», iz katere nam odseva isto čustveno razpoložmje, iste čustvene muke kakor iz «C izpolnili 24. leto in 3. uživajo vae državljanske pravice. 20. Katere osebe ne morejo biti izvoljene? Voljeni ne morejo biti: Iv občinski uslužbenci, dokler v istini služijo; 2. osebe, ki so od izvrševanja aktivne volilo« pravice izvzete (glej točko št. 4. in 5); 3. posli in dninarji, ki nimajo samostojnega pridobi tka; 4. osebe, ki so v zamudi s plačilom ali položitvijo račuaa, katero jim do občine nalaga pravomočaa razsodba ali aodna poravnava; 5. osebe, ki ao v zamudi a položitvijo računov o gospodarstvu z njim izrečenim premoženjem občine ali kakšnega občinskega zavoda. 21. Katere osebe so izključene, da ne smejo biti voljene? Izključene, da ne smejo biti voljene, so 1. vse tiste osebe, katere so izključene od volilne pravice za toliko česa, da zopet dobe volilno pravico (glej točko 7) 2. osebe, ki so bile odpuščene, raeuojeno od takrat, ko je razsodba postala pravomočna. II. O pripravah za volitev. A. Volilui razredi insezoamek volilcev. 22. Koliko volilnih razredov je napraviti v vsaki občini? V vsaki občini je napraviti po tri volilne razrede. Koder podobčiaa voli svojega odboru, ka in namestnika, velja tudi podobčiaa za ea volilni razred? 23. Kdo tvori prvi, drugi ia tretji volilni razred ? Oiebe, ki so bile sprejete v imenik prvega volilnega razreda, tvorijo prvi, one, ki so bile sprejete v imenik drugega volilnega razreda, tvorijo drug*, in osebe, ki so bile sprejete v imenik trttjt ga volilnega razreda, tvorijo pa tretji voillai razred. 24. Ali sme volilni upravičenec, ki je že sprejet v prvi volilni razred, se sprejeti tudi Se v drugi? Volilni upravičenci, ki so se že sprejeli v prvi, ne smejo se sprejeti v drugi volilni razred. 25. Ali se sme kakega volilnega upravičenca na podlagi, različnih uaposobljaječih lastno iti sprejeti večkrat v ravno isti volilni razred? Ako ima volilni upravičenec več lastnosti, ki ga usposabljajo za uvrstitev v kakršenkoli volilni razred, sme se sprejeti le enkrat v dotični volilni razred. 26. Kdo sestavi sezname k volilcev ? Seznamek volilcev ima sestaviti župan. 27. Katere osebe je sprejeti v seznamek volilcev ? V seznamek volilcev se sprejmejo one osebe moškega in ženskega spola: 1. katerim je najmanj eno leto predpiian v občini davek, ki je podvržen občinskim dokladam, 2. katere imajo vse za volilca potrebne splošne lastnosti (glej točko 2.), 3. ki niso od izvrševanja volilne pravice niti izvzete, niti izključene (glej točko St. 5 ia 7). 28. Ali je sprejeti v ta seznamek tudi juristične osebe? (Glej točko 10.) V ta seznamek se morajo sprejeti tudi juriatičoe osebe, ki od pravice voliti niso izključene. 29. Kako je uvrstiti ravnokar omenjene volilne upravičence v seznamku volilcev ? V seznamku volilcev je uvrstiti volilne opravičence po višini vsakemu pripadajočega, v občini eno leto s*m predpisanega, občinskim dokladam podvrženega davka v padajoči vrati drugega za drugim. V ti vrsti je torej prvi, kdor plača nsjveč občinskih doklad v občini, zadnji, kdor jih pliči najmaij. 30 Kaj je pripisati imenu vsakega volilnega upravičenca? Vsakemu volilnemu upravičeaeu je pridejati tekočo številko ia pripisati vsoto ditičnih davkov ia natančen naslov. 31. Kako je uvrstiti dvoje ali več volilnih upravičencev, katenm je prodpisana enaka vsota davkov? Ako ima prodp samh dvoje ali vtč rolilaih upravičencev enako vsoto davkov, uvrstiti je po letih starejšega pred mlajšim. 32. Kako je vpoštevati javnim družnikom pridobitnega podjetja, ki kot tako nima volilne pravice (odprte trgovske družbe), vkupno predpisani davek, ki je podvržen občinskim dokladam? Tak davek se razdeli po razmerju deležev na posamezne sopoaestnike in se pri onih, ki ao upravičeni voliti, prišteje njihovemu davku take vrste. Na pr. A. B. iu C. imajo v občini N. vsak avoje posestvo. Skopaj pa izvršujejo trgovske podjetje, pri katerem so udeleženi A z Vit B z •/• m G z Ve glavnice. Trgovsseeea podjetju je predpisan davek 600 K Prišteje ae torej od tega ostale ma davka A-ja 300 K, B-ja 200 K, C-ja 100 K. A. tu B. se uvrstita na podlagi celega o i pjeestva in podjetja jima predpisanega davka, G, pa ne voli, ker še ni dopolnil 24 let 33. Kako pa se vpoštevajo drugi neposredni davki, ki niso podvsžaen občanskim dokladam ? Ako za uvrstitev volilnega upravičenca v volilni razred ni merodajen občinskim dokladam padvržani davek, ampak drugi »posredni državni davki, se tudi ti seštejejo in vsota teh dakov odloči, v katiri volilni razred ss volilni upravičenec uvrsti. Ti davki pa morajo bati predpisani najmanj te eno leto. (Glej točko 35, odstavek 9 in točko 36, odstavek 2, črka b ) Dalje prh. Gospodarski del. Me napajaj živine po zimi s premrzlo, pa tudi ne s prigorao vodo I če pije živina premrzlo vodo, se njen ž.vot, poseone pa želodec in čreva, preveč sbiade in pusiadica turna je neredno prenavljanje. Konj, kt pije premrzlo'vodo, dooi lahko klanje (toliko), govedo pa grižo, in če je žival breja, lahko tudi svrže. Napajanje s premrzlo vodo vpnva tudi slabo na mleko. Kakor škoduje živini premrzla, tako ji škoduje tudi gorka vods, ker gorice vode spije živina precej veliko, s tem pa se želodčni sok preveč ktaojie, živina ae pomeakažj in kaj rada zboli. Za napajanje pozimi je najboljša taka voda, ki ima 10 do 15° G. To toplino pa dobi premrzla voda, ako postaviš kad v gorak ia auh hlev in jo po vsakem napajanju vnovič napolniš s drugo vodo. Da se pa voda v kadi radi prahu in krme, ki pade v nje, ne izpridi, zato kad od časa do časa sprazni ia očisti. Ca gre od živina trda blato, ali je živina zapečena, kakor navadno pravimo, dani odrasli živali, ao jo napaja, v vodo V« kg Giaaberjeve soli. Ne napajaj pa brejih živali • tako vedo, ker potem iz vržejo. Kmotijaki tata*!. Deseto* odbor kranjki priredi 8., 7. ia 8. januarja .1911 v društvenem domu v Preski kmetijski poučni tečaj. Predavali bodo: Dne 6. januarja 1911 po cerkvenem opravila: nadzornik Rataj o zadružništvu. Dne 7. januarja 1911 dopoldne od 9. ure dalje: nadzornik Legvart o ži- vinoreji. Isti dan popoldne od 2. ure dalje: inštr. H ame k a sadjarstvu. Dos 8. januarja 1911 popoldne po cerkvenem opravilu: nadzornik Rataj o umetnih gnojilih io pridelovanja krme. Kmetovalci I Udeležite se v lastno korist tega tečaja 1 Tedaj ta Iiearasee revizorjev ga iivlaacaj-■ka sadra ga. Deželni odbor krajski priredi na mlekarski Soli na Vrkniki od 1. do kosca februarja 1911 štiritedenski tečaj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge. Sprejme ae 10 gojencev, ki bodo za časa tečaja dobivaU brezplačno stanovanje in hrano. Prosilci morajo imeti nekoliko znanja o živinoreji, kar naj po možnosti dokažejo s potrdili živinorejskh zadrug, občinskih uradov in mor »hit-nimf drugimi izpriča vali. Prošnjam je priložiti tudi domovni list in Šolska izpričevala. Prošnje je vlagati do 10. januarja 1911 na deželni odbor, in sicer, kjer so živinorejske zadruge, potom poslednjih. Pregled • preaovaaju goveje živine, U ga je priredil dež. odbor kranjski sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani v tekočem letu v Bib, Bistrici dne 18. oktobra 1910. K premovanju se je prignalo 11 bikov, 54 krav, 42 jonic, skupaj 107 glav. Pri premovanju se je razdelilo premij 60 K za bike, 180 K za krave, 145 K za junice, 15 K darila kot pot darila. Premije za bike so prejeli: Korošec Franc v Boh. C Majici 25 K, Zupan Franc na Koprivniku 20 K in Arh Anton iz Savice 15 K. Premije za krave so prejeli Zaidar Frančiška v Boh. Bistrici 30 K, Ravnik Martin v Boh. Bistrici in Ivan Jožef v Srednji vasi 25 K, Benedik Miha na Koprivniku ia Sari Janez na Kupljenku po 20 K, Rozman Janez v Bitnjah in Stergar Anton v Stari Fužini po 15 K, Stare Frane v Srednji vasi, Zupan Jakob v Nomeoju in Pavi.C Jakob v Bah. B strici po 10 K. Premija za junice so prejeli Cerkounik Anton v Kamoab 25 K, Arh Jožef v B >b. Bistrici in Medja Matevž v Nemšzem Rovtu po 20 K Sodja Jožef na Cešnjci in Rozman Ivan v Bitajah p s 15 K, Arh Frančiška in Ravnik Janez v Bitnjah, Medja Anton v Nemtkem Rovtu S dar Janez in Sodja Janez v Boh. Bistrici do 10 K. Potna dsriU so prejeli Mlakar Jožef na Češnjici. Ravnik Janez v Btnjah in Arh Gašpar v Boh. Bistrici po 5 L Ceae plenici ta plenica! stati. Kako ae razvijajo cene pšenici in pdaaičnim izdelkom, je razvidno iz sledečih številk: Na dunajski poljedelski borzi so bile 30. oktobra 1909 ceae pšenici: Ogrska pšenica met. atot K 30 50—31 20, Moravska pšenica met stot K 27 90 — 28 70, 29. oktobra 1910 pa: Ogrska pšenica met. stot K 22 70-23 50, Moravska pšenica met stot K 21 20—21 90 V enakem razmerju se razvijajo tudi pšenični mlinski izdelki v en groa trgovini. Moka štev. 0 je veljala leta 1909 metrski atot K 46 - 46 60; leta 1910 pa K 35-20 do 36 -. Moka St 1 1. 1909 K 44 — do 45-80, leta 1910 K 3420 do 35—. Moka st. 2 1. 1910 K 44 40 do 45 80 leta 1910 K 33 40 do 34 —. Gina pšenici se jo znžala torej letos pri met stotu za 7 do 8 K. Pri moki pa je razlika pri nekaterih vrstah celo 10 K. Kljub temu pa se cena pekarskim izdelkom ni znižala. Vzrok temu nedostatku je iskati v tem, da so se novembra in decembra 1909 sklepala razne špekulativne kupčije za moko. S;Ie po preteku teh špekulativ-nih pogodb, to je decembra t. I., smemo pričakovati znižanje cen moke in pakarskih izdelkov. • Tedenski sejem v Kranja daa 27. i carneva 1910. leta. —- Prignalo se je: 162 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje Živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 36 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — bul in — bosanski bival. — Za mesarja je bilo 95 glav domače govedi, — glav bosanske govedi in 36 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 88 —90 vinarjev za pitane vole domače, 80-82 vinarjev za domače srednje pitane vole, 70—74 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 08 vin. za teleta in 0 K do 0 K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 12 vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 10*50 proso K 750, rž K 8—, oves K 8*50, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, fižol, ribniča« K —, mandalon K —, koks K —»krompir K 3-50 za 50 kg. •.................. 1......•? " ■■ " • Potni spoaini Daije. Cas je, da zapustimo N žjo Avstrijo s Dunajem ter se podamo proti sosednji severai deželi, Moravski. V nekaterih urah pa nas pripelje «lu-kamatija* v Brno, v glavne mesto dežele. Mični kraji zastajajo za hlaponom, ako se pelje človek mimo Miatelbaha, La itd. čez Moravsko. Gozdov, kakor pri nas, ni videti, lo sempatja kako drevo, pač pa ceste javne ceste, obsojane s sadnim drevjem, jabolki, čespljami itd. Svet je valovit bres kakih hribov, v tej krajšat razširjeno je poljedelstvo. Vidijo se njive velikih obsegov, serniatja stoji koncem njivo parna lokomobila, % katero v sveži je parni plug, ki orje in rije po njivi tako, da reie več brazd obenem. Izmed poljskih sadežev je videti največ sladkor-'* pese. Zato ni videti jesen« akt čas po železnicam postajah vzhodne in nižje Avstrije, Moravska, vzhodne in južne Češke drugega kakor sladkorno peso. Danni »annadaa Rabite. če imate nahod, če ste hripavi, sasl-ieni in težko dihate, Felierjev fluid s znamko «Elsafluid». zdrevimem ia kaielj tclaz*5«m rplvu, Tucat u poskušajo 5 kron, dva tucata 8 kron 60 vinarjev fraako. Prepričali smo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu i. t d., o njegovem Izdeluj eg* le lekarnar S. V. Feller v Stubici, Kisla trg it, 26» (hrvaško), odvažajo tlaki peao k sladkornim tovarnam, kjer jo nalože v velike kope in sklade, da skoti celo zimo prirejajo iz nje sladkorni surovi sok ter izdelajo v sladkornih rafinerijah porabeu aladkor. Recimo oh tej priliki par besedi o sladkorni obrti. Sladkor kot tak, kakršnega ae dobi v trgovini, se ne izdela v eni tvornic', temveč se najprvo dobi v cukrovaru nečist surov sladkor, kateri se odpošlje odtod v sladkorno rafinerijo ali čistilnico, kjer sa šele dodobra pripravi za prodajo. Cokrovar pokupi od kmetov svoje bližnje okolice peso po ceni, katera se največkrat že naprej določi, Ur znese za 100 kg okrog 2 K. Peso ali kako jo imenujejo Cehi, -repes, obrežsjo kmetje že na njivi ob priliki ruvanja, oziroma spravljanja. Koren, sadež vozijo ali v tovarno, če je v ebližju, sicer aa kolodvor, kjer se tehta. Ker so obsajeni s peso veliki kompleksi, je naravno, da treba ob času obdelovanja in spravljanja mnogo ljudi. Zato se vidi na njivah po 15, 20, tudi 30 žensk, katere pulijo peso. Dnevna plača je 120 K ter ae mora delavka sama prebraaiti. Da bi bili delavci na hrani pri gospodarju, tega po teh krajih ae poznajo. Odpadke, kakor pesno listje in drobnejso peso, z ribajo ter spravljajo v jame in sicer plast listja in plast ribane pese ali pa že pesnih zrezkov, iz katerih je odvzet aladkor in jih prejmejo iz tovarn, nato stlačijo ter zasujejo z zemljo. Ta tvarina, masa se skisa ter jo krmijo govedi. Nekateri napravijo toliko, da krmijo Se v poletju. Da ae razvija okrog take jame ob toploti peklenski smrad po razkrajanju in kislem gnitju, ni treba omenjati. Pač pa začuti nevajen nos takih duhov na pol ure daleč. Kake prija govedi taka hrana, ne moremo izreči pravega mnenja. Tovarna opere peso s stroji in vodo, nato se s stroji razreze in zriba kakor pri nas kisla reps, nsto pridejo zreški v kotle, kjer se s pomočjo gorke vode isluži in izkuha iz nje sladkorni sok. Tak sok se preceja na cedilih raditega, da se kolikor moči očisti, potem se precej segreje in doda apnenega beleža, da se sok razbarva, očisti in odstranijo beljakovine. Umetnim potom se dovaja iz apnenic, katere so pri vsakem cukrovaru, ogljikova kislina, da izpade iz soka apno ob spojitvi z ogljikovo kislino. Dodajanja apna in cgljikove kisline se vrši 2, 3 do 4krat, da je že sladkorni sok precej čist. Potem se v velikih kotlih pri nizki gorkoti vku-bava in na posebnih hladilnih pripravah pusti, da se skristalizira — t. j. voda izhlapi in zgoščen sok postane trd, kristalen. Ti kristali spravijo se v vreče in v teh pride v rafinerije, kjer se šele končno popolnoma izdela. Cukrovari delajo samo do velike noči, dokler imajo kaj surovin, pese; nato prenehajo ter počiva delo do jeseni. V rafinerijah pa delajo skozi celo leto. Več cukrovarov je v kmečkih rokah, ustanovljenih na zadružni podlagi; za nekatere so izdane akcije, katere pa tudi kmetje radi kupujejo. Cukrovarov je mnogo. Navadno se nahaja na par ur hoda eden, če niso le celo bližje drug drugega. Redkejše ao rafinerije. Cehi, Moravci dobe za sladkorno peso lepe denarje. Srednji posestnik skupi 6—10 000 K na leto. Vendar pa stane tudi pridelovanje precej, posebno pa nakup umetnih gnojil, ker mora biti zemlja za peso jako rodovitna in močna gnojilnih snovi. Pridela se sladkorja v Avstriji brez Ogrske okrog 6 milijonov kvintalov. (a q=lQ0 kg). Dalje prih. Umetnost in književnost • Ljubljanski Zvon*. Leto 1910. XXX. letnik. Uredil dr. Janko Slebinger. — Da je »Ljubljanski Zvon» nai najboljši mesečnik, o tem ne dvomi nihče, ki presoja književnost is strogo objektivnega stališča, a da ima tudi «Ljubljaoski Zvon* nekaj sovražnikov, je kriva predvsem pomanjkljivost poznanja in estetičnega umevanja umetnosti. »Ljubljanski Zvon* pa ja vendar pre-romal dolgo vrsto tridesetih let svojega čilega obstanka zvest svojemu programu — in če pregledamo letošnji letnik, moramo priznati, da se bistveno ne razločuje od prejšnjih, dasi je uredništvo ▼ dragih rokah. Opažamo pač, poaebno v pesniškem delu, neko novo, mlado gibanje, ki je tupa-tam pač Se nekoliko nejasno in negotovo, nekako tipanje in iskanje prave, trdne poti in take mla-deaiske poizkuse, mislim, naj bi , kateri je zajel snov z Gorenjske. Zoao je Gorenjcem že iz naših feljtonov, zato sam ga ni potreba priporočati. C. Gol ar je napisal »Pravljico o slepih očeh in očeh, ki ubijajo*. Škoda« da samo eoo, ker njegov mističen svet nsm je ljub in drag in njegovo pripovedovanje tako mično, da smo mu hvaležni, če nas povabi k svojim kraljičinem v deveto deželo, saj le prekmalu se moramo vedno zopet vrniti na to žalostno zemljo. Upamo, da ga srečamo prihodnje leto pogosteje. M. Pugelj jo priobčil štiri krajše črtice, izmed katerih bo gotovo najbolj ugajal «Osat». Njegov jezik je bogat, dikcija plast:čna. Dolenjec je in bog mu daj zdravja še mnogo let, ker vse/kar nam napiše, je polno lepih alik iz Dolenjske, njegovi junaki ao zdravi ljudje in ae tiste blede prikazni, ki so pretile poplaviti še pred nedavnim časom vse naše književno polje. Iran Lah mu je v izbinnju snovi p/ecej enak, le da nas včasih dolgočasi s svojo filozof jo, česar pri Pugelju ni, a v »Romantiki« se je tej pregrehi izognil, vsaj kolikor se je dalo! Alojzij Poljak je dramatik iu »Drama aa travniku* je jako lep osnutek, značaji so risani naravnost mojstrsko, samo ko bi vsa stvar ne prešla v tako brutalen konec! Poleg je med leposlovjem Se par drug h krajših črtic, listek so preskrbeli priznani znanstveniki — zato menim, naj ne bo naobrsženega Slovenca, ki ni naročen na »Ljubljanski Z/on* 1 S. F. IlUltrovaal tednik učne izhajati znovim letom v Ljubljani. List ne bo političan in bode vse politične dogodke le kratko registriral. Drugače obeta bili zelo raznovrstne in bogate vsebine, ter za svoj obseg in opremo zelo cenen. Itdaval ga bo močen konzorcij. Krajni čas je, da se začno tudi na tem polju izpodrivati nemški proizvodi. Kolera ia kako ie ie morama čuvati. To brošuro je kot 5. zvezek svoje «ljudsko knjižnice* izdal urednik Vekoslav Spindler v Celju in se dobiva koj žica pri njem. Posamezen izvod stane 20 v in je treba poslati znesek bodisi v denarju, bodisi v znamkah vnaprej. Knjižica je poljudno prirejena po hrvaški brošuri g. dr. Vladimira Vrabca viča, ki je doživela 40.000 naklade. Nujno potrebno je, da se med ljudstvom razširi poznanje temeljnih pojmov o koleri in o obrambi proti njej. Zato toplo priporočamo slovensko brošuro, ki se dobiva pri uredniku Vekoslavu Spindleru v Cilju, ne le posameznikom v nakup in proučtuje, ampak oso-bito vsem korporacijam, kraja.m šolskim svetom, društvom, denarnim zavodom itd., ki jim je pouk ljudstva v tako važni stvari pri srcu, naj jo naročijo v večjih množinah in jo razdaie med ljudstvo. | Moderci | | Predpasniki | | Žepni robci I | Krila. Ovratniki | I Kravate. Rokavice! i1 'n i Nogovice. Zapestnice j j Moško, žensko, otročje] j periio. Suknje. Pelerine^ Različne narejene obleke Klobuke. Čepice Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 4. v Domžalah, Svojim p.n.napočnihomf I IS [771 se svoje naročnike \y \ uljudnoprosimo, da člmpreje pošljejo naročnino za 1 1911, da se jim redno dostavljanje Usta ne pretrga. Prijatelje »Gorenjca* pa prosimo, da agitlralo za nove naročnll-e. Še je mnogo hiš In gostiln, ki dozdaj niso naročene na »Gorenjca*4. Agitl-rajteza nove naročnike! mm m m ipč- • \T'i> --'>-, Torei na tlelo ia ,,Goren,ca"! mm Dopisi. Novice iz selške doline. Na C ešnjici ao ljudje precej razburjeni. Ako hoče kdo vzdigniti svoj denar, se enostavno pozabi, da je odpovedal posojilo ali pa se mu reče, naj počaka, ali pa se ga nahruli z liberalcem. Zato pa seiaj kler kalci na tihem škripljejo z zobmi in ugibajo, kako bi dobili nazaj svoj vloženi denar, ter hodijo prosit v 2;leznike liberalce, naj jim pomagajo iz denarnih zadreg. Naši naprednjaki so le predobri ljudje in večkrat kakega klerikalca rešijo iz denarnih stisk. Cočovih obljub pa bodo ljudstvo kmalu sito. Hrastniku se bode tudi kmalu pelo žalostni raiz?rere. Ko bi Luka Markelj zn?l tudi tako dobro računati, kakor zna delati, potem bi bilo Se m kaj upanja za obstanek, drugače bode pa kmalu prišlo do žalostnega konca. Železniki. Župnik Marč:č si je zelo vzel na piko napredno časopisje in pregnati ga hoče popolnoma iz našega trga. ALi morda misli gospod župnik, da je napredno Časopisje vzrok afere v Cjnstohovu in obsodbe župnika Tomaševifia in njegove kuharice Antonijete, ki sta bila oba skupaj pred kratkim obsojena na 15 let težke ječe. Naj nam pa pojasni častiti gospod žipnik, da bomo vedeli, zakaj je velik greh brati napredne liste. Da bi se prikrivali lopovi, menda ne morete zahtevati. Občni zbor telovadnega društva »Sikol* v Železnikih ae bo vršil dne 6. januarja ob 3 uri popoldne v Thalerjevi goatilni. Železniki. Tukaj se je ustanovila Sodarska zadruga, katere namen je izboljšati gospodarska razmere ter preskrbeti ljudstvu trajen zuslužek. Vrlim naprednjakom, ki izkušajo naš trg obrtno povzdigniti, iskreno čestitamo. Trata v Poljanski dolini. (Klerikalna nehvaležnost.) Veliko ljubezen do svojega bližnjega kaže naš občinski odbor. Znano je, da se klerikalci vedno sklicujejo na sveto vero in njene nauke, imajo jih pa le na jeziku. — Še na misel jim ne pride, da bi jih tudi izpolnjevali. Naši kunštni občinski možje so se zdaj vrgli na svojega vernega pristaša, tratarskega organista. Padlo jim je v glavo, da ga morajo spraviti proč, pa naj velja, kar hoče. — Ne vemo, kdo je imel pri tem glavno besedo, ali naš nadžupan, gospa Pre-serka, ali steber občinskega odbora Most ar iz Gorenje vasi. Naš organist je bil ob volitvah eden najbolj vnetih klerikalnih agitatorjev, zdaj mu pa pošteni klerikalci izkazujejo hvaležnost s tem, da ga izkušajo spraviti ob službo. Pravijo, da se boje, če dobi organist v tratarski občini domovinsko pravico, zato ga hočejo zdaj v najhujši zimi vreči z obilno družino na cesto. Kaj naj počne ubogi mož, če ne dobi kmalu primerne službe. Stvar se je sicer zaenkrat malo ustavila, vendar je skoro gotovo, da bodo izkušali prej-alislej spraviti organista proč. Izvršilo se pa to ni zavoljo tega takoj, ker je imel novi organist malo preveč nagnenja do Marijine družbe. Cez nekaj časa bo pa zopet dobro, ko se stvar malo pozabi. Prihodnjič vam bomo poročali kaj več, danes naj zadostuje samo toliko, da spoznate, kako izpolnjuje naš občinski odbor pod vodstvom vsemogočne Preserke krščansko zapoved; .Ljubi svojega bližnjega.. .1" Godovi prihodnjega tedna: 1. januarja. Novo leto, Obrezovanje Gospod., Zdislava, Zivana; 2. Makarij, Martinijan, Mileva, Zlatao, Miloslava; 3. Genovefa, SaJvator, Slavimir, 4 Tit, I zabela, Dobromir; 5. Teletfor, Simeon Stolp., Grozdana, Berivoj; 6. Sv. trije kralji, Razgl. Gospod., Darinka; 7. Valentin, Luciian, Svetozar. 1927 ltd prlloja »Gortnlcu" if. 52 g I 1910. Jeseniške novice. Občinske volitve ee bližajo! Gre se za to, ali ostanejo Jesenice slov tiske, ali ne. Torej je sitar jako važaa in pereča. Zal, da ae tega gotovi ljudje ne zavedajo in gledajo |o na to, kje bodo imeli korist Govori se o raznih kandidatih sa županski atole c, kakšni so, poročamo prihodnjič. Za danes le toliko: Hodimo pošteno pot, ne bodimo vse, ah nič, potolažimo svoj značaj. Kdor rad več juh liže, se gotovo pri eni opeče, to naj si posebno zapomnijo gotovi »čisti značaji*, zakaj drugače bodetue govorili odkrito.in postopali neizprosno. Prihodnj.č več o tem. «Slovenčevemu» dopisuiku, ai je čutii potrebo obregniti se pb dopise Sokolaki dom na Jesenicah svetujemo, da naj posveti pozornost bolj narodnemu vprašanja, ne pa takim neumnim zvijačam. Ali, je mar »Delavski dom* na Savi plačan? Sezidan je bil ena puf» in če bi »Sokol* hotel zidati svoj dom na ta način, bi ga io davna j imel. Torej nikar tako puhlo ne pišite! Zakaj »Slovenec* nič nima proti temu, če nemški duhovniki iz Bavarske in od kod drugod na tak of utski načiu beračijo pri Slovencih. Seveda nemški klerikalec je našim duhovnim pastirjem ljubši, nego slovenski aaprednjak. Giiha vkup striha. Gledališko društvo na Jesenicah. Na novega leta dan pop. ob 3. uri ponavlja Gledališko društvo oa Jesenicah J. Soicarjevo dramo »Miklova Zale*. Ser je železniška zveza zelo ugodna, se voanji udeleženci lahko udehž?. Ker je pri prvi predstavi vsled nedeatajanja prostora nebroj občinstva odšlo, opozarjamo s tem vuepje udelež-nike, naj ai naroče že prej pri GledaLškem društvu vstopnice, da ne bi morda zastooj hoditi. Oziralo se bode le na naročbo z v poslano vstopnino. HH ste te poitalt BiroCnUio 2fl „mrmla&"7 Hfeo ie ne, Mago-aoHte io storiti takoj! V Eiaaja, dne 81. decembra 1910. Delegaciji Delegaciji sta sklicani na zasedanje v Budimpešto na dan 28. decembra. Ni jih prišei cesar otvorit, ker ao mu zdravniki to odsvetovali, temveč namesto njega prestolonaslednik Franc Ferdinand, kar pozdravljajo Madžari z velikim veseljem in zadovoljstvom. Delegaciji sta letos zborovali le dva dni in odobrili le začasni državni preračun. Pravo in redno zastdanje pa bodtta imeli dehgaciji začanši z 1 H. januarjem 1911 ter bosta takrat r«šdi velike hpceratrabe pri vojaščini in pa nove n hleve vojnega ministrstva glede zgradbe novih velikih bojnih ladij, ki bodo State avstrijske davkoplačevalce sto ia sto milijonov kron, ia za katere se je zavzemal posebno voditelj kranjsk h klenkaJcev, dr. I an Sulteršič. Državni zbar bo bržkone sklica« šale komaj v drugi pvJjv ci meseca januarja. Prej se mora sestaviti no.a vlada. Doiedaj še niti baroa Bienerth, niti kak drug državnik ni dobil od cesarja naročila, naj sestavi novo ministrstvo. Splošno mnenje je, da bo dobil baron Benerth naročilo, da si sestavi .^et,nov^(«Mpistr»tto. -Slovani .bodo .eevajga aa-htevali, da sena pravičen način uptSteva tudi nje, kajti takrat za vselej se mora koofati epa i krivična vlada, Jri. daje vso ^.pravico Nemcem, nam Slovan ra pa nobene. Politična petdesetletnica. Dne 27. t. m. je obhajal 50:etoico svojega rojstva največji živeči češki politcni voditelj dr.-Karel Kramar Hemikl krfteaeikl socialni prati i kolo dr. Kitala. «i%*trches Volkshi.aU», glasilo krščanskih •ocialce«-, prinaša jako oster članek proti dunaj-skesan pomožnemu Ikcfu dr. Nagln, in sicer zaradi; njegove akcije, ko je poslal vsem dunajskim srednješolskim profesorjem zaupna pisma, v katerih jih .poživlja, naj mu takej sporoče, kske pohtižke, oziroma verske razmere vladajo med.srednješolskim dijastvom. JJtt posivlja državno upravo, naj čuva svojo avtoriteto ijn prepreči tako Samovoljno po-rstopanje šktfa Nagla. Članek navaja tudi stične slučaje iz Naglovega tržaškega Szofovaoja iu po* Udarja, Qa{ je zapustil. v Trstu, jako slabe spomine, pisec imenovanega članka končno zatrjuje, da se bo skef flrgl jako zmotil, če misli, aa se mu bo fpanska smer njegove vatikanske politike tako ob-aesla tudi sa Dunaju, kakor se mu je v Trstu. Članek je zbudil v vseh krogih velikansko senzacijo, zlasti ker se nahaja v krščansko - socialnem listu. Na Hrvtikaai so nsstale popolnoma nove po-■ Ltična razmere. Proti narodnim hrvaškim in srbskim strankam ao se združili madžaroa*, klerikalci jn Radičeva aeijaška stranka in imajo vsčino nad koalicijo v .hrvaškem deželaem zboru. HevOloei|a ? lebtki. Revolucija v Mehiki * traja že vedno. Revoiucijeaarji sicer doživljajo tvedno nove poraze od strani vladnih vojaških asi, .-a kakor, je videti, ne bo še tako kmalu mira v 1—; —1 ijn« aoduijev Ljubljani glede pcedtrb^anja * Erg. žJikJavčjeevih otrok iin saedjfegsK da se vse potrebno ttkvqoe glede žiga. Sprejeto. Dekan Koblar upa, da se • deeteta sprejmi*, v tnkatSajo errottfaico. Pojasnjuje mu tupan.PresxijiiJ tefa^Otizada^V^i/perga .kot vatuha Bredaskatovib otrok.se odkloni (poro-j •čevalec Tajnik) — Deliti razgovor sa vname pn presoji odbora aa zgradbo železnice Polzela Kammk-Loka za podporo k pripravljalnim delom. Poroča« odbornik Tajnik, ki predlaga v imenu finančnega odseka, da se prošnji sa enkrat na ugodi, pač pa pozneje, ko bo vsa zadeva jasnejša, Odbornik Pire pravi, da bo kranjska občina gotovo prispevala z večjim zoeskom, pa žele po novem letu. Virilist Koblar je za takojšnjo določitev zneska in poješ-nuje kot tajnik odbora za to železnico, v kakem stanju je vsa zadeva. Občina Poljane je obljubila 2000 K. Vinlista Golob in Kuralt predlagata, naj: se občina že sedaj izreče za te, da hi železnica tekla skozi Kranj. Ker se bo o tej stvari itak obravnavalo v eni prihodnjih sej, stavi odbornik Pire predrag, da se oaj ta točka odstavi z dnevnega reda. Sprejeto. — V občinsko svežo se sprejmejo (poročevalec Pirnai): Lucija Pajer, Helena Fonde! na Podrti ai in Franc Kavčič, čevljar h. It. 75. -H isti poročevalec poroča o dopisu inž. Ki.vanea radi določitve prostora ca zabavna podjetja. Ker ni v Kranju dragega proatara, se določi navaden obj-f čajni prostor pod Gaštejem. Sprejeto. — Glede) ureditve prostora sa postavljanje vozov med! Fran Koraltom in Jahačevo gostilno ter Lov/o Rej bo!jem se sklene, da mora biti tudi ob smajnibj dneh prost dohod na dvorišče, če nastanejo prepiri,- s.aj se stranke obrnejo na sodišče. — Žilo živahna debátase razvije glede prošnje za podelitev koncesije Franu Tavčarju za iroUlacijsk« dela pri električnih napeljavah. Policijski odsek je mnenja, da taka podelitev ni nujao potrebna ter ugovarja prošnji, čel, da v Ki a i ju te ob ¿to ji nekaj takega (por 'čevalec Pirnst). Odbornik Ki.vanec vpraša, če ima tukajšnje električno podjetje sploh kako koncesijo sa iaštal. dela. Klici: Ne! Zatorej se zalo čudi, zakaj bi se ugovarjala arelaji. Za dovolitev so tepla aavseaaa sa odbornik dr. Tre©, ker je Tavčar veščak in monter, dočim tarnamo sedaj* v- (Kranj nobenega takega strokovnjaka,, salo stsrri^i da se prošnji ne ugovarja. VirihsU ^ipajpacič Kuralt ter odbornik Rebolj podpirajo dr. Treote predlog. Kobiar je proU Tavčarju osebno, kar o ni sposoben uto. lii. Krivanec govori za Tavčarja, sel, pravilno vendar ni, monopobairati kako podjetje. Slednjič se ajaejsjs dr. Treotov predlog za priporočilo i 14 glasevi. — Odboruik Pirnat pu- :ega qdsska o pročnji Jaaka m" r^ča v im«AU pa! Rozmana »a podelitpv koucasija za promejhio pi-sazoo, kskor ^rbljevauja nasojil, poravna ve, in-formacue o jkredita^h razuiarah trgovcev in ohrt-oikov, vožnje i. t. d. S?rsj>e se predlog policij, odseka, da se presoji neugptajja In se jo pripo-roda. — V usequ stavbenega odseka poroča od-herpik Pi^c o Kedrajia Xoma Pavltarja glede izboljšanja občinskih potov. Pravi, da bi občina morala Stoti najmanj 10 tisočakov, ko bi hotela vsa tuotpafeua nota krenite- popr^. Potreba pa je ponekod zelo nujna, zato paj se stavbeni odsek pooblasti, da sestavi načrt, no kalejcem naj se wste, ndaoaao pota drugo za drugim popravljajo, iu aaj ,v epi (pr4hodajih sej poroča obč. odboru o t*1*, ^prejeto. — Isti poročevalec prebere dopis okr. glavarstva glede trotejrja,od mostu do stopnic in predlaga: Obč. odbor skleni: 1.) V principu se pritrdi n*s*etu stnib. oddelka tukajšnjega okrajnega glavarstva glade naprave tlaka In zgradbe kanala od stopnic do aovega državnega mostu; 2.) županstvo se naroča, da po pogaja z najemnikom parcele st. 367/2, g. V. Majdičem, radi odstopa približio 15 kvadratnih metrov v svrhs naprave Motpirja ob državni časti, prejeto. — V imenu traaega odseka predlaga odbornik Franc Krenoor, da sepreppve ob,wqsdaljkih zunanjim copatarjem in čevljarjem prodajati svoje izdelke. Sprejeto. — Glede lieh letnih semnjev v SUrera trgu pri Ložu sklene obč, odbor ae ugovarjati (poročevalec Franc Kreoner). — Ubotni odsek predlaga po odborniku Sajovicu, da se. doseli Francu Romicu iz izrednih dohodkov nekaj zvišanja mesečne podpoie, Blažu C/isnu pa po 2 K na mesec. Sprejeto. — Dekan Koblar vprašuje, kdaj ho prišel ubožoi odsek s kakimi večjimi poročili, n. pr. o premoženju, na dan, ne pa s samimi »lapalijami*. Obljubi se mo, da po novem letu. Nato zaključi župan sejo ob 7 10. Obesi obar Nar. eUaleJoe v Kraalu. [Konec] O. Kenda poda mesto gosp. Vilka Rusa, ki ni mogel biti navzoč, poročilo pevskega .odseka. Priredil ae je koncert .Naša pesem" pod vodstvom g. fieraniča;,sodeloval, je pevski odsek pri proslavi petdesetletnice .Davorina Jenka .Naprej zastava slave!"; počastil je pevsko in taraburgško društvo .Strel' v Borovljah ter abiiurjente na njihovi veselici. Sodeloval je pevski odsek pri Igri »Le-gionarji", pel 2 krat podoknico in 3 krat žalostinke. Pod vodstvom g. Vilka Rusa je sodeloval cel pevski zbor dne 4. ,depembr,a, 1910 pri koncertu slovenske pevske zveze v Ljubljani. Priredil je izlet vVjplgar. — pJatotsh?disprejem pqslovnika. Poslovnik I^arodne čitalnice v Kranju se deli. v : rA..Poslovnik .obČne^ga znar,a. B. Poalpvfuk gospodarja. $> VfcMPfiik »(#dske(rkn,jilnice". Pri-mmKiJmm^»^miQ nečlani članice .za Jx-poaojevarije.knjjg, se dotoki na^.vin.' polletno. ^edrto,w]4ye. ^>o. ifi^atrah .volitvah fjo Ustkih s se konečna voli sledečih 7 odfepirnikov [ gg." Grd-bath Mijcl«), Fock Makao, Mfiden Josip, Pu^iOt ,3eru, $edei Rado,;Šinkoveci Anton, nij. in Tajnik I Josip. ,0., ;dr. iJolar, y]fiwb dvakratni izvolitvi Žal ,m. hotel, v^č ,sprejeli od>ornMtv,a, ker^ga zadržujejo posli ^opn, njjE^ovp .zdra.vje. Namestnikom l^ornjkov so.vojjeni^. :,PejekMijo, Ppdbregar yJ.,Jp.R, Km. Pr^ledovalcem. računov sta volieua fjg. Kenda Robert in g. Kipet A^irko. Odslej ae volijo pregledovale! računov za nastopno leto, ne več za preteklo ieto, kakor se je godilo to doslej Preide se k zadnji točki, k raznoterostim. . O. Tajnik Josip Izreka poslavl^ajočemu še go$p. predsedniku, dr. Simonu Dolarju zaupnico za. njegovo nadvse vspežno delovanje. Vsi ploskajo , brez izjeme. G. dr. Dolar se zalivali za zaupnico in iOvacije. Nato sledi debata o. internih zadevah. (Gosp. predsednik kbnitatira, da bi kršil društvena pravtfa, ,kp bi. nadaljeyal tozadevno debato, ker .stvar ne .spada pred občni zbor. Točno ob 12. uri iatWjučitg. .predsednik 48. občni ,zbor, kalerega (poročila so bila najimeuiuiejie. manifestacija, kar ae.jih je doslej podajalo .na dosedanjih občnih (Sb^hč^pi^v pv.omirno, ,da;bi;,blld najti na vVMMa^ffm^^ č^glničo. ji/Kdms. isrdjze^Vuiko ffiftt v ^anju. je.^1 jako kpaeuUantea in d^ža^^aoačaj, t bi! Je ^Ih^ijan^psvsod, zato ga bpsao &mM. Zapužčkvdovo w ptročička. %gomu pdjatelju pudi »e^ljuja Jabkai ( )*iV«»ffa |it)4»aitu^(iji ^govec0g. Elv. DoVinz. DJa. sveti večer je mimo Dolenčeve veže »doAega zisbptehp^kega .prakUkanla Ivana Bana na MtnoKjnpMmQtmta9td»jflBesrečui pasant omedlel. ?o ,jo v kratkem že tretji slučaj, da je Aa pas popadel ljudi. V javnem interesu se fine pač, opravičeno zahtevati, da depe, im,ejitelj tega psa rja verigo, zakaj zgoditi se zna(1da pri zopetn^m aa«adu kdo ustreli to divjo .žival. F^fplina.ga^a afnjtta f Kralja ima »ijv-iv4v sns^-f^rvnpr■P*f\»' .~- už tek, zlasti kar se tiče krasnih oprem, v koje I bodo izpremenjeni vsi prostori tržaškega „Narod-j nt ga doma". Po gtrskth vrhovih bodo stara v j okrepčlo nase planinske koče a dve vojaški godbi \ bo dete vabile veseli plesalke in plesalca, da ae za-1 vrte po gorskih planotah. A tudi neplavalci bodo aašli zabave v obilici, da, preskrbljeni bodo aa tem večeru za vse, ki se hočejo navžiti planinskega veselja in etresti vsakdanjih skrbi v veseli io neprisiljeni družbi slov. planu ca v In plsnink. Upamo, da tudi naša Gorenjska ne zaostane, temveč da pobitimi.) v mnogobrojnem številu med nale primorske brate planince in se snidemo dne 11. februarja 1911 na velikem planinskem sestanku v Trstu. 5 userr> suojin) p, r>. c«r)jer)lrr) odjcrrjalcen) iie$cl6, $r*či->o oooo isto 1911 f tečno \w v&o&io novo in &n x ef* URADNIŠTVO TVRDKE VINKO MAJDIČ naznanja tem potom žalostno vest, da je preminul njega zvesti tovariš, gospod RADO SEDEJ včeraj, dne 30. decembra 1910 ob 9. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, v 29. letu svoje starosti. Pogreb dragega tovariša bode jutri, v nedeljo, 1. prosinca 1911 ob pol 4. uri popoldne. Bodi mu žemljica lahka! Leopoldina Sedej roj. PotuČek, naznanja v svojem, svojega sinka Dušana in vsega sorodstva imenu vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod Rado Sedej zasebni uradnik danes, dne 30. decembra 1910 ob 9. url zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 29. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaapal. Pogreb predragega pokojnika bode v nedeljo, dne 1. prosinca 1911 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadulnlce se bodo služile v farni cerkvi v Kranju. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kranju, dne 30. decembra 1910. H nov««« lete 1911 vsem svojim p. n. odjemalcem nalprlsrčnejia uničila! 291 Ivan Potočnik čevljar v Kranju Poslano*) Zadeva Ahačič - Mally je razvidna iz akta A 64/10, torej ne potrebujem nobenega drugega pojasnila. g g *) Za vsebino tega spina je uredništvo ohgovorno le toliko, kolikor zahteva sakon, 289 —2 . Oarantlrano pristni francoski konjak \ se dobiva v kavarni K. J&ger. Jttalo posestvo se takoj iz proste roke proda ▼ Rov tih pri Podne rtu, hiš. štev. 7. — Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, treh njiv na 9 mernikov posejanja, 2 lepih sadnih vrtov, lepo zaraščenega gozda, ki meri 2*5 orala. Poslopji sta v najboljšem stanu in kriti s skalicami. Tu bi bilo najbolj prikladno za kuhanje žganja, ker je mnogo sadja. Oddaljenost je od postaje Podnart 30 minut, od farne cerkve in šole Ovsiše 20 min. Skupna cena znaša 6000 kron, dasiravno so sama na sebi že gospodarska poslopja toliko vredna. Nakupna cena znaša samo polovico cene. JCiša z vrtom se proda po jako nizki ceni, v Dolenji vaal nad Škof jo Loko. Enonadstropna hiša, je malo bolj v slabem stanju. Vrt meri blizu 1 orala. Skupna cena znaša 2400 kron. Jako primerno bi bilo to poslopje za kakega obrtnika, katere si bodi stroke, ker je vas v bližini mnogih drugih vasi. — Gotovi kupci za prvo ali drugo posestvo naj se blagovolijo oglasiti v 2yo 3—i psradofaleici Lovr. Rebolja v Krenjo. Zagrebški Jte* iT.i. ,?a y ~-*f7 _ Loterijska srečka dne 26. decembra Gradec 14 44 23 37 32 t¡ \3arad¡ inventure • M III • II lista íí.Pr. Lampret y taju. oddajam nanjene obleke ta gospode, deMe In otrokt ter konfekoJjo. /a dime In deklice :: pod lastno ceno. jffngleško skladišče oblek O. £ematovič 278 9-8 JCjubljana, Jrfestni trg 5. OD OD ooooooo«oooobooo«ooo»o ífQf "WarrüSkó znamki priporočujemo ffSItfinliČi Prid?te(< / kot priznano IlUtlJVliM zs kavo J Prosi se za pozor prt nakupu! Ne izogibajte se poštene trgovine! Prodajam za" redi pomanjkanja prostora po lastnih tovarniških cenah svojo bogato zalogo: Špecerijskega, kolo-nijalnega blaga, stekla, dijamantov, vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, posode vseh vrst. Izdelujem vsa steklarska dela cenejše kakor vsaka drnga tvrdka v Kranju. Opozarjam tudi še na najboljši premog. Priporočam najboljši salonski petrolej, kateri lepše sveti ter ga manj pogori, po isti ceni kakor vsaka druga tvrdka v Kranju. To mi je mogoče, ker sem v direktni zvezi s tovarnami. Obenem želim p. n. cenjenemu občinstvu veselo in srečno novo leto ter se priporočam za obilen obisk s spoštovanjem J. Ef g. Potrebi.. Kranj, Glavni trg 286 is-s v sredini med Omersom in Bceenčanorn. . i Veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem 293 jMerkur* Peter Majdič trgovina z železnino in špecerijo Kranj ~ (Gorenjsko) QQQÜ Martinova ©esta 20 9 Pfftllff Martinova oesta 20 Ponuja e električne cestne železnice pri šentpeterski cerkvi. 180 2^ LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dr?., uradnikov Solata taJo&s , blitva ritke mie v rasa eeneh. Ogledati, slike r rase velikostih. Pepolaa oprava za rile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. PoMttvo It teleta, otrveae postelje In votlčkl pe vsaki eenl. Modml ll llena-tega om*ežja, &frl-tantee Vare ali lime, prve vrste vedno v ialo¿l. Za spalno tobo od 180 gld. naprej. Dtven z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. ia tono: postelja, nočna omarica, o-mlvalna mita, obe-islnlk, mita, stensko ogledalo. ipeotjalltete v ne-vestinlh bal ah. Voli*! prostori, paj-i timo In v /. nadstropju. Čudovito poceni ta hotele, r vile In té letorliča 62 gld. « ii Veletrgovina „Merkur Peter Majdič, Kranj priporoča po najnižjih cenah svojo bogat: nalogo vsakovrstnega v železninsko in špecerijsko stroko spa- dajočega I blaga. Zaloga Tomaževe žlindre in najboljšega Portland- cementa znamke Adriaportland. Samoprodaja Eternita" ♦i •za kranjski in tržiški sodni t85 okraj. Vrat kadilo«. Vobče ,e zn*no, da ne prija kajenje niti vratu, niti goitancu. Kadilci, ki pa povrhu S« trpe na ka-Iaru v goltancn in na bronhijah, — kar se prav pogostokrat pripeti — hi murnu hiti sele prav previdni. Pri mnogih se pojavi, posebno ▼ jutru, močan kaAeij, ki se ponavadi uduši s kodeiuum. Slednje j« narkotično sredstvo, in bi bilo bolje, da iii se ga človek izogibal, celo še sedaj, ko zapisujejo tdrav-niki sreditvo, ti opravlja i«to službo, samo da nima narkotirae lastnosti. Mislimo namreč na Kal««rj«v« prsne karamele s J jelkami, ki se dobe v vsaki lekarni, drogeriji in boljši trgovini s kolonijaloim blagom. Zanimivo je, da ima tovarna Kr. Kaiser, Waldungen-Stuttgart nič manj kot f>!HX) notarsko overovljenih izpri eval o dobroti teh karamel. Darila. Od novoletnih voščil so se odkupili v prid družbe sv. Cirila in Metoda sledeči gg.: Adamič Anton, Antloga Jakob, Benedik Frao, Kranj, Benedik Fran, Straiiače, JJioudek B -le-lav, Brilli Anton, ("'.ampa Josip, Crohath Fr. ml., Crobath Iran st., Cvar Jo^ip, Dobeic Josip, dr. Dolar Simon, Dolenc Edvard, Dolžan Fran, Engelman Janko, Fajdiga Ignacij, Fock Makso, (ieiger Konrad, dr. (ilobučnik Edvard, (Jolob Matija, dr. Her!e Vladimir, Hlebš Ferdo, Holzhacker Fran, Jagodic Ivan, Jezeršek Anton, lezeršek Fran, Katzer Karol, Keglevič Sandor, Kokalj Rudolf, Kokalj Mat ja Korošec Anton, dr. Kotna M., Kovačič Ivan, Kovačič Vinko, Krenner Josip, Kfi-vanec Karol, Krisper Rajko, Lamp.et Ivan Primož, Lampe Ivan, Likozar Josip, Logar Josip, Luznar Fran, Majdič Anton, Majdič Josip, Masten Ivan, Mavr Mavrih;, Meden Josip, dr. Mi*ic Fran, Mlejnik Rajmund, Muc Edvard, Novak Alojzij, Oiehek Anton, Pavšlar Tomo, Pezdič Ivan, Pfeifer Ivan, Pire Ciril, Pire Ivan, Pogačnik Ivan, Polak Ferdo, Potočnik Ivan, Pučnik Berti, Pučnik Konrad, Rakove Ivan, Rakove Rudolf, Rebolj Lovro, Rohrman Adolf, Rožič Fran, Rus Rudolf, Rus Vilko, Sajovic Janko, Savnik Ivan, Suhadolnik Fran, dr. S ivnik Edvard, Savnik Fran, Savnik Karol, Šinkovec Anton ml., Šinkovec Anton star., Starnberger Anton, dr. Stempihar Valentin, Stirn Fran, Schindler Karel, Schorschak Anton, Schwarz Ivan, Tajnik Josip, Titi Cestmir, Valenčič Ivan, Vranjek Janko, Zupan Anton, Zupančič Ivan. Vsem p. n. cenjenim obiskovalcem kavarne „Prešern" in tudi prijateljem in znancem želim veselo in srečno novo leto :: 1911! Zahvaljujoč jih na naklonjenosti se priporočam najuljudneje tudi nadalje. KAROL POLAJNAR KAVARNAR, LJUBLJANA 28S Največjam snažnost! 281 —12 Tofeti« postrežbami | Udobno, hlflllensltl nrc|ena briunica s V. Rozman s KRRilJ Nahaja sa nasproti H inpne cerkue o hiši St. 106 j Prodala najboljših lasnih sredstev za negovanle Izdelkov, podloikov ter las, raznovrstnih Dserr) p. r>. ecr)jeoin> gostorr), 3r)«oeerT) \ry pnjateljerr) |clirr) $rccr>o ryoüo letol n Obenem najuljudneje naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da z dnem 1. januarjem 1911 opustim kavarno .Ilirija", otvorlm pa 1. februarja popolnoma na novo opremljeno kavarno Pua Ljubljana, Sv.'Petra nasip 37 Zahvaljujem se za dosedanje izkazano zaupanje ter se priporočam v bodočo naklonjenost p. n. slavnega občinstva. Štefan in Ana Miholič 288 1 kavarnar pri .Iliriji* v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLÎR 276 52-3 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. ■M Hlastna hranilnica u Kranju naznanja, da zviša počenši s 1. januvarjem 1911 obrestno mero za vse hranilne vloge od 4% na % Obresti se pripisujejo h kapitalu- dliakratf na leto, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta, ne da bi biloltreba vlagateljem zglaševati se v ta namen še posebej pri hranilnici. Rentni davek plačuje hranilnica sama iz svojega. Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranju dne L decembra 1910. mai m is—? Hrarerotf žtrtM prt taltziijf ji laž ji kakor bolno živino ozdravit'. Priporočamo MASTI N dosedaj edino mascol.no varnostno sredstvo, ki je izdeluje doktor ■■■ Trnk6o3Ef. SlasliB se dobiva pri vsakem Irpp. Širalni stroji in kolesa Tovar nitka zaloga 49 52-45 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska coats 19 priporoča tvoje najbolj pri znane Siv. stroje in kolesa Cenik i na aahtevanj« za»tonj. G. Tdnnies v Ljubljani S3 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost sage in vse ■troj« za obdelovanje lesa. Francii • turbine oso bito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Popolnoma varno in najbolje naložite tvoj denar v HmečKi posojilnici v Ljubljani (nasproti Figove«:: v lastni bili:: Danajtka cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po *V!o- I! M V kmečki posojilnici je naloženo :: že nad 20 milijonov kron. Reaervni saklad čez 400.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—26 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar Opozarjamo na nove vrsto valjanih „Pekatet", ensko doma de-lanlm za juho In prlkuho. Dobivajo se le v rumenih otojih po pol kilograma v najfinejlh kakovostih z na plsom In s sliko: ,,ŠtirJe rumenjaki" „0sem rumenjakov". 72 48 -43 .ur"'j Hajboljtt CeHri sakapgl vir. (m pejtt|j-0 pCr)f | vega 6 K, 7 K; puh 12 K. 1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega ' K 10 b; 1 kg veleflnega jh*) tv snežnobelega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, si-belega5 finega 10 K; najfinejši prsni Kdor vzame 6 kg, dobi franko. Szgotovljctie postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, aaraioa, 180 cm dolga, 120 cm široka, z Stvarna sglavaikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napolnjen s novim, sivim, jako stanovitnim puhastim sjaatsljalna parjam 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; sama paralo* po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; Sfllavaloa 8 K, 8 K 60, 4 K; par-*loa, 200 cm dolge, 140 cm iiroke, 18 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; *Gjla«nloa 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60 h, 6 K 20 h, 6 K 70; aaodnja par-Hfaa iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm iiroke 12 k 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanj« po povzetju od 18 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoce ae denar povrne. 8. Benlsch, Deienic št 821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60—19 J OS. MEIBi J. Spreiteerjev naslednik , LJUBLJANA, Slomftkova tAlioa akt. stimisoiitio ii fcoMtnteijJko kirfldTilttrttTo. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 83 52-42 valjiČni zastori (Rollbalken). INGER šivalni stroji za ose le mogoCe 51-:: oalne namene, z Dobe se v vseh naSih prodajalnah. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 861J-89 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Hrani It. 93, nasproti c. kr. pošte. Hotel Trabesinger, Celovec Velihoušha cesta št. 5 se priporoča potnikom, M preno£u|e|o o Celoocn. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.* — Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, pozimi zakurjeno, — Poleti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. 281 —3 Lastnik: Ivan Millonlg. 88 88 88 88 1 - Rudolf Rus urar v Kranju priporoča slavnemu občinstva svojo največjo zalogo m\ zlatnine ln sre-brnlne i. t. d. Pripravna božična in novoletna darila. Ker iaam direktne zveze s tovarnami in ne kupujem od prekupčevalcev, možno mi Je vsakovrstno blago oddajati po čndovlto nizkih cenah. Z odličnim »poslovanjem Ustanovljeno 1.1885. Rudolf jfos. Ciniki Zlitini in »oitnlnn proato. K 191 6919 9 poilnlne p ruto. n Kako se varoje pred želodčnim boleznim? Da se izogne boleznim, ni katerih trpi večkrat sedanje človeštvo, daj se uporablja pravočasno nektar dr. Enp; ela kajti močen želodec in dobra prebava sta [temelja zdravegajfflodca. Kdor si torej hoče ohraniti zdravja do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani nektar dr. Engela, Ta Hektar,;ki je pripravljen iz izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave Izvrstno na prebavo, slično kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nikakih slabih posledic. Zdravi in bolniki torej lahko zavživajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upiiva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvoritev sokov. Zatorej naj zavživajo nektar dr. Engela vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec. Nektar je izvrstno sredstvo proti želodčnem kataru, želodčnem krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali zasltzenju. lstotnko ne dopušča nektar navadna zaprtja, Uteftenja, bolečin pri koliki ali utripanja srca, temveč zdržuje zdrav spanec in dober tek ter ( reprečuje t rej brez-spalnost, slabo vojo, glavobol in ži>čao utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do ži-ljenja. Nektar se dobiva v steklenicah po K 2*— in K 4— v lekarnah v Kranju Kamniku, Sicfji Loki, Radovljici, Tržiču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, L tiji, Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih in manja.h krajih Vojvodino Kranjske ler vse Avstro - Ogrske. Tudi razpošiljajo vse lekarne 3 in več steklenic za originalno ceno v vte kraj" Avatro-Ogrske. 9sW Svari se pred ponaredbaml I imi '220 17—6 Zahteva naj se izrecno pr nektar dr. En?ela -mm Moj nektar nI nikako tajno ireditvo. Snovi so i Samo« 800,0, malaga-vino »00,0, vinski špirit 50,0 eliconn 100,0, rd«e* viltt 100,0, »ofc jarlMnuka 10«,0, aok creenje m.O, trpotec 30,0, borovnica 30,0, vermut 80,0, ft-iihe), janef. iiel«nina korenina, •ncijan, kalinui, kaineiice a 10,0. Ta snovi naj se mena, nič drugega proti]' 842 24—8 hripavosti, kataru, zastlzenjn, krčevitem In h r z nem kaliju kakor okusne KAISERJEVE prsne Karamele s tremi jelkami CQAA not. over. iipričeval od zdravni-tJ*7W kov in privatnikov zajrotavl.ajo siguren uspeh. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin Dobi se jih v lekarnah: Karel Šavnik, pri sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču. I Slav. občinstva i atesta Kranju H okolici najuljudneje naznanjam, da se« prevzel od gosp. J. Potnška .......i ■er BRIVNICO katero sen uredil prav udobno Iti hlgtjenskl. Predajaš In izdelujem lase, kite in raznovrstne podloške hitro ln po najnižji ceni. Največja snaga. Tečna In hitra postrežba. M!S Mirko Kaoenš, ---- f. ^ ta" 1 - « V je prvi, najvarnejši v pol* kraailitei ¥ Badovliiei in največji zavod za nalaganje denarja Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4VV od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek 04 teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega S še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obresto vanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev '•— potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K* :: Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije In drugI c. ar. uradi vse vloge od nedoletnih otrok In druge denarje le pri tej mestni hranilnici — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obresto vanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila ntt zemljišča. Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167*, 1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. [* w *t £ Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor« izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici m pa dolga docela Iznebl, dasl plača v celi dobi ie za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 1«5—26 lié -,-1- Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. mmm dLIÉÍl!)§ 1:1 priporoča svoje priljubljeno pivo, babor marino - • ... pivo I. in II. vrste, bavarsbo, vleiano v ■ sodčbib In steblenicab, pričahnjoč obilnih t ti UtG8' -T • *eaa* ^ Ustanovljeno lota 1818. "»ÍJJI »V I 5? 2iSl f/i—i , r «..»; >l*I/» 'fii&tzfc ¿.¡¿1*1 12 1H1I1MI1B1 Ljubljanska kreditna banki »eirilkt itmtea i 0,0*0.000 k. Strtfcarlera nM®a štet. 2 m..............................i.........i...... Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trsta In Sarajevu *vmam Hm m mm* ti tekočI račun jg_ ter JIH ekmtBja ti dna vlage pa čistin ^ Rezervni fond K 450 000. 78 62-43 2 o Kupuje In prodaja srečke In vrednostne papirje vseh vrst po dnevne« knnn. MMMUlMMPMilil i I V*4w svo/irrj cm/, odjema/ce/rj Kranj JI, JJdamič i Konc. zobarski atelje »t dgir * Kranju od sedaj nadalje samo v Konc. zoboiehnični atelje Edini zobozdraraišbi in konc. zobotehniški atelje v KRANJU v Isti blšfp kjer jo lokama. = 206 52-17 Mod. nnlv. dr. Edvard Globočnik ter konc. zobolebnik Franc Holzbacker. Ordinacije vsak dan, tndl ob nedeljah. Ne iaaen]a]te aobozdrav-olškega In konces. aobo- tebnlikega ateljeja f aobarakla ateljeje«, ki je t prejšnjih časlb ordlniral v Kran|n samo ob nedeljah. Ometu! zobje se Isgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vse vrste plombe 1. t. d. Glinaste peči 147 52-28 itedOnlke, banje la kopeli, kakor tndl btpo, vase la druga glinaste izdelke ¥ vseh barvali, trpežne In cono priporoča Avgust Drelse prva in najvaoja tovarn« padi in gltnaatlh jadalkov v UubiJanL Čitajte In priporočajte! ii i ' lil foUodna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov ta | slovensko ljudstvo. Izhaja perio-|| I W JlUVai dično, najmanj štirikrat na leto 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važnedoločbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrna in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kaka dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta In sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN.. 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu censtohovskesn Po konfisk. II. izdaja. 8. snopič: Joj, joj, ta neznosna draginja! Cena 80, oas. SŽO v i rajna aa v z a lož ni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Ifu od Kranju ter v knjigarnah in trafikah. regUH.r— radrog. t omejenim pereštrom sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje */a°/o w brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se> sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila te dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V.% ali z IV. amortizacijo, na menice pa pc 6% :: Eskompr tirajo se tudi trgovsko menice. < k Panami promet ▼ letu 1900: 8i Reaervna a&kdada ianaia; f 1181.123 401 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici odT~12, ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemal nedelje tat praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah St. 75.299. 181 52-22 kdaia lansscrcii «ftefeaic&». Odto verni urednik Lavoilav aC i k o t. Lastnina ia Usek It. Pi. Lanpreta v Kranju*