Poštnina platana v gotovini. Štev. 17.
V Ljubljani, v Četrtek dne 26. aprila 1928.
Leto VII.
ot«ttfT ti
filasilo krščanskega delovnega ljudstva
Ichaja vsak CetrteU popoldne; v «IuCa|u praznika dan popre) — Uredništvo: Ljubljana. Stari tT0 2/1 — Nefranklrana plima se ne sprejemajo
Posamezna tlrvllka Din fi>0 — Cena: ta 1 mesec Din *•-, za tetri leta Din 1S*>. ca pol leta Din 30*-; za inozemstvo Din 7*- (mesečno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na uprav* Jugoslovanske tiskarne, Kolportaffnl oddelek. Poljanski nasip IL 2 - Rokopisi se ne vračaj«
-...................     1	"	1	=g
Prvi mo) - praznik dela!
Hočemo razbiti kapitalistično družbo: Zahtevamo pravico za vsakega in povsod. Hočemo ustvariti novega človeka, krščansko socialistično družbo! Človek mora biti središče vsega življenja! Proletarijat kot ogromna večina človeštva odločuj v kulturi, gospodarstvu in politiki!
Zahtevamo popolno svobodo združevanja in zborovanja. Zahtevamo, da se priznajo strokovne organizacije kot popolne zastopnice delavstva. Zahtevamo dosledno zaščito delavskih zaupnikov. Zahtevamo ostro izvajanje oseni-urnika in socialne zakonodaje, uvedbo splošnega brezposelnega in starostnega zavarovanja, družinske plače. Zahtevamo soodločevanje delavstva v podjetjih.
V borbi za gospodarsko povzdigo delavstva smo solidarni s proletarijatom vsega sveta. Hočemo svetovni mir!
Imamo pravico do vsega: delamo! Delu slava, delu Čast!
Uvel prvi ma|!
Naša majska parola 1928.
Naš majnik je zopet tu. Po naših shodih se bo razlegalo, da je proletariat zatiran, da pa bo verige kapitalizma strl in vstal kakor mlad junak v svitu novega dneva. Pa bo zopet prišel majnik za majnikom in delavstvo bo slej ko prej zasužnjeno in odvisno od kapitalizma. Proletariat se stalno dviga, toda zelo počasi, in to dviganje je vedno moteno in pretrgano jpo večji ali manjši reakciji. Najbolj pa ovira napredek delavstva in njegovega gibanja odvisnost od kapitalističnega mišljenja; to je, kar moramo na današnji dan delavstvu povedati kot naše majsko sporočilo.
Neobhodni pogoj zd zmago je, da smo edini, trdno združeni in med seboj v enem prepričanju zvezani. V vrstah delavskega pokreta ne sme biti hinavcev, omahljivcev in izdajavcev; ne sme biti nezvestobe. Naš pokret se mora zanesti na vsakega, ki je v njegovih vrstah, da ne bo igral dvolične vloge; z eno besedo, delavski borci morajo biti značajni, pošteni in se ne smejo nikoli premakniti s poti niti za las. Le tako je mogoče premagati kapitalizem in utrjevati temelje pravične človeške družbe.
Kapitalizem kot sistem izvira iz človeškega egoizma, iz pohlepa po bogastvu brez ozira, ali ima tudi sosed kaj ali nič, iz želje to bogastvo množiti na račun tujega truda in drugega izkoriščati, iz dobičkaželjnosti, ki ne pozna nobene morale, nobenega ozira do sočloveka, nobenih zakonov skupnosti. To vzdušje rodi sebične, koristolovske in breznačelne ljudi in takih fe tudi med delavstvom dosti, bodisi med voditelji bodisi med množico. Takim delavski pokret ni cilj, ampak samo sredstvo; ni najvišja in najsvetejša zadeva, za katero je treba vse žrtvovati, ampak samo pripomoček, da sami pridejo naprej, da od stvari imajo oseben dobiček. V časih preizkušnje, borbe, načelne bistritve, kadar je sloga najbolj potrebna, bo tak človek prvi prelomil enotno fronto, bo skušal na dve strani operirati, se bo nagnil tja, ketinor mu bolj kaze. Kadar mu prija, je skrajno radikalen, če pa mu je bolj v korist nasprotno, bo škilil na desno.
Letošnjega prvega majnika poglejmo sami vase, premotrimo svoj lastni krščanski socialistični pokret in sklenimb, da osredotočimo svoje sile okoli notranje ureditve svojih vrst. Recimo si resno in odločno, da je vzgoja delavstva naša najpoglavitnejša naloga, vzgoja vsakega posameznika, izbor pravega vodstva. Nikomur se ne sme poveriti nobeno mesto, nobena funkcija, ne v podružnicah ne v centrali, kdor ni popolnoma preizkušen, od prvega do zadnjega atoma svojega bistva naš, čisto vdan ideji, zvest služabnik krščanskega socializma, ki nikjer ne išče sebe, si pokreta ne udi-njuje, ampak je sam pokoren našim načelom do popolnega zatajevanja samega sebe. Več je v takem pokretu kot je naš zvestoba, značajnost in neuklonljiva odločnost ter idealizem, nego umska inteligenca in poslovna ter politična sposobnost. Vse to slednje je dobro in potrebno, toda brez moralne trdnosti ne pomeni nič, nego le še bolj škoduje. Kristus je osvojil svet z dvanajst vernimi ribiči.
Najboljše svoje sile pa moramo vreči na moralno vzgojo naše delavske mladine. Treba je skrbeti za hijeno umsko načelno izobrazbo, toda prvo je izobrazba naših Krekovcev v značaje, v požrtvovalne delavce in neuklonljive borce. Breznačelnost, neznačajnost in izdajstvo se mora po pravi krščanski socialistični vzgoji onemogočiti. Tako bo treba delati eno, dve desetletji, pa bomo kmalu praznovali majnik zmage zatiranih in izkoriščanih. To bo zmaga nbvega duha, zmaga načel, dejansko izvajanih v zasebnem življenju in javnem delovanju vsakega posameznika, to bo zmaga vzgojnega notranjega dela na vsakem izmed nas. Brez tega bi zmaga delavstva pomenila samo začetek novega suženjstva. C e pa napravimo iz vsakega delavca resničnega krščanskega socialista ne po besedi, ampak po duhu in praktičnem življenju, potem bo zmaga delavstva tudi zmaga vsega človeštva, zmaga pravice in ljubezni. Zato bodi naše geslo: moralna okrepitev naših vrst, obnova, izčiščenje, poglobljenje krščanskega socializma v naših srcih, brezobzirna izločitev vseh dvomljivih, polovičarskih in sebičnih elementov. Krščanski socializem mora biti čist kot kristal! To je naš letošnji majski pozdrav in parola!
Političen pregled.
r. •! i r\ !	■,	'»,.»■	»	•	•	n ■ .s
Takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih se je v Belgradu oživilo politično življenje. Vrnil se je kralj, dalje predsednik vlade in ministri. Začele so se seje ministrskega sveta. Ministrski svet je takoj vzel v razpravo stanovanjski zakon in vprašanje decentralizacije državnih poslov. Posamezni ministri že pripravljajo uredbe o prenosu raznih upravnih poslov na pokrajinske oblasti. Načrt novega stanovanjskega zakona je že izdelan. Predložen bo narodni skupščini kot nujen. Veljal bo od 1. maja 1928 do 1. maja 1929. Narodna skupščina se bo sestala v četrtek 26. aprila in bo take j vzela v razgovor stanovanjski zakon. V torek je začel s sejami finančni odbor. — Predsednik vlade Vukiče-vič je sklical preteklo nedeljo v Velikem Bečkereku veliko zborovanje radikalne stranke, na katerem je obračunal z nezadovoljneži dr. Ninčičem, Božo Maksimovičem in Stojadinovičem. — Notranji minister dr. Korošec je odšel na ispekcijsko potovanje v Južno Srbijo.
O	njegovem potovanju obširno poročajo vsi belgrajski listi. Povsod je bil zelo ljubeznivo in svečano sprejet. Razgovar-jal se je z ljudstvom in mu dal priliko, da mu izreče svoje pritožbe. Uradništvu je povsod strogo naročil, da se drži zakona. — V naši državi se te dni mudijo župan in občinski svetniki mesta Prage. Dra^i češki gostje so bili povsod zelo ljubeznivo sprejeti. Obiskali so Belgrad, Zagreb, in Ljubljano. Brez dvoma je bil sprejem najbolj prisrčen v Ljubljani. — V sredo se je po daljši odsotnosti vrnil v Belgrad zunanji minister dr. Voja Marinkovič ter zopet prevzel posle svojega ministrstva.
Moč delavske so*idarnosti.
Vodstvo parne žage veleposestva Ravnik pri Planini si je nadelo nalogo, da za vsako ceno ubije delavsko organizacijo na tej žagi, delavstvo pa prisili, da se slepo uda v milost in nemilost kapitalizmu. Za dosego tega namena se je od strani uprave zadnje 'Čase pričelo sistematično preganjanje in odpuščanje organiziranega delavstva. Odpuščen je bil predsednik delavskih zaupnikov, odpovedana so bila stanovanja in še celo pošta, ki je bila naslovljena na posamezne funkcijonarje te skupine, je romala po sumljivih potih predno so jo prejeli naslovljenci. Z eno besedo ubiti organizacijo, delavstvu pa zamašiti usta, da ne bi moglo povedati resnice. To je bil namen navederite uprave.
Delavstvo se tega ni ustrašilo, ni klonilo glave, temveč je solidarno nastopilo proti nastopanju gotovih gospodov ter sklenilo, da bo do skrajnosti branilo svoje pravice in organizacijo. V petek 20. t. m. zvečer je bil sklican širši sestanek delavstva, na katerem je zvezni tajnik Lombardo v poldrugour-nem stvarnem govoru ožigosal krivično postopanje delodajalcev nad delavstvom. Sestanku sta prisostvovala tudi dva gospoda od uprave, ki sta prejela tudi vsak svoj delež in imela dovolj prilike zvedeti kaj je delavska organizacija, kakšni so njeni nameni in cilji. Na se stanku je bil navzoč tudi gospod župan Ziherl iz Planine, ki se je pridružil izvajanju tov. tajnika Lombardota in obljubil, da bo tudi 6n zastavil vso svojo moč, da se prepreči' preganjanje del&v stva in da se prižadete krivice popravijo.
V	soboto, dne 21. aprila, so se vršila med zafitdpniki podjetja ter zastopniki delavstva in organizacije pogajanja, ki so po zaslugi obojestranske objektivnosti in uvidevnosti prinesla popoln sporazum na ta način, da se vse priza-
dete krivice popravijo in odstranijo vsa nesporazuinljenja, ki so bila precej vzrok, da je prišlo do ostrejšega nastopa organizacije. Delavstvo ima sedaj zopet eno šolo več in si je brez dvoma podvojilo moč delavske samozavesti v boju za svoje pravice. Organizacija pa je odnesla prapor zmage, ker je povzdignila pravico nad krivico.
Naša nujna naloga.
Prvi maj bi moral biti tudi dan pregleda dela delavskih organizacij. Ako mi pregledamo svoje delo, ugotovimo, da je naša strokovna organizacija postala močna kulturna organizacija, da je naša kulturna organizacija napravfta krepak korak naprej. Ni pa tako napredovala naša gospodarska organizacija. Ustanovila se je sicer I. delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru, ustanovila se je Gradbena zadruga delavski doni« v Ljubljani, a to je premalo.
Predno moremo upati na brezpogojni uspeh nekreditnih zadrug, moramo pač ustvariti svoje lastno delavsko denarno zadružništvo, na katerega bomo mogli opreti nekreditno zadružništvo, kon^ zumne, stavbne zadruge.
Pisalo se je: »Vsak delavski okraj delavsko posojilnico!« Pa ne zato, da povišajo te delavske zadruge število delavskih zadrug, ampak zato, da dvignemo štedenje v naših vrstah. Koliko zapravimo po nepotrebnem, nihče ne ve in tudi si po drugi strani ne more nihče predstavljati, kako silo bi tvoril kapital, zbran iz teh prihrankov. Da ustanavljamo delavske posojilnice, je nujm'. Potom posojilnic pa moramo dvigniti Sledljivost delavskih slojev in to potom male štednje, potom obveznih vlog (da pobirajo kar zaupniki ob plačilnih dneh), potom propagande med mladino z raznimi nagradnimi razpisi in z ustanavljanjem čebelic. Je to stvar naše gospodarske okrepitve, je pa to tudi slvar vzgoje in samovzgoje posameznika, vež-banje v skromnosti in v samoodpovedi. Tu bo treba še veliko sistematičnega dela.1
Stopinje naše strokovne in kulturne organizacije toliko časa ne bodo trdne in gotove, dokler ns bodo utrjene z trtočilimi delavskimi posojilnicam!.
Velik shod tobačnega delavstva.
V	ponedeljek 23. aprila je sklicalo predsedstvo obratnih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani shod vsega delavstva z namenom, da delavstvo kompaktno zahteva, da se Vetidar že enkrat izda pravilnik, s katerim hi se Uredila kategorizacija, plače in pokojnine tobačnega delavstva.
Ob nabito polni dvorani Mestnega doma je otvorila shod predsednica obratnih zaupnikov tov. Pavla: Gašperlin, ' ki je "podala besedo tajniku JSZ tov. Iv. Gajšku, ki je v stvarnem govoru 6risal borbo tobačnega delavstva in delo > Jugoslovanske strokovne zveze«, kakor poslancev SLS za dosego pravilnika, pravičnih plač in pokojnih. Ker je JSZ obveščena, da je g."fin. minister izgo-tbVljeni pravilnik vrnil upravi monopolov v ponovno korekturo na intervencijo socialističnih organizacij iz Bosne in Dalmacije, vsled česar je te organizacij je obsojati, da so preprečile, oziroma zadržale izdajo pravilnika, je govornik pokazal pota, ki se morajo podvzeti, da se pravilnik sedaj he poslabša, hitro iz-* gotovi ter izda. Izvajanje govornika je celokupno delavstvo burno odobravalo.
Nato je govoril sodrug Makuc v imenu »Saveza monopolnih radnika«, ki je preprečil s svojo nepremišljeno intervencijo izdajo pravilnika. S svojim nestvarnim, demagoškim in s političnim hujskanjem pobarvanim govorom je na-
letel na take proteste in odpor, da je moral svoj ponesrečeni govor med splošnim prerekanjem končati. Govornik je dokazal, da socialistom ne gre za stvar, ampak za umazane politične cilje.
Tov. Gajšek je očitke in napade so-druga Makuca na JSZ in poslance SLS krepko zavrnil in le njegovemu mirnemu nastopu se je zahvaliti, da se važen shod ni razbil, kar je socialistična manjšina hotela doseči.
Zatem je govoril sodrug poslanec Pe-tejan, ki ni povedal nič novega, le ob poslance SLS *e je obregnil, češ, da bi lahko z enini mahom dosegli podpis pravilnika, da ga noče nihče v Belgra-du poslušati itd. Končno je pa le povedal resnico, da bi močna strokovna organizacija vsega monopolnega delavstva lahko prej dosegla pravilnik kot dva ministra. Še to je povedal, da socialisti v Bosni in Dalmaciji nimajo organizacij.
Za sodrugom Petejanom je zopet govoril tov. Gajšek, ki je poudaril, da s. Petejana poslanci zato niso poslušali, ker so o razmerah in zahtevah tobačnega delavstva že zdavnaj in še bolje govorili poslanci SLS, ki so se dosedaj za pravice tobačnega delavstva največ trudili, če pa niso v celoti uspeli, so krive razmere v Belgradu, trdovratnost uprave monopolov in pa neorganiziranost tobačnega delavstva v ostalih delih države. Ker je s. Petejan sam rekel, da bf*močna organizacija lahko več dosegla kot dva ministra, ni čuda, če ne more en slovenski minister vsega doseči, ker take organizacije ni. Zanimiva je tudi ugotovitev s. Petejana, da tistega »Sa-veza«, s katerim se tukajšnji socialisti toliko ponašajo, prav za prav ni.
Tov. Gajšek je pozval delavstvo v organizacijo in na stvarno delo za dosego zahtev, nakar je bila resolucija, ki jo je predlagal na upravo monopolov, soglasno sprejeta. Z resolucijo so dobili pošteno klofuto tiste socialistične organizacije, ki so pravilnik za tobačno delavstvo preprečile. Resolucijo vsled pomanjkanja prostora priobčimo drugič.
Ko je še skušal govoriti neki socialist, je predsednica zaključila veliki zibor, katerega so zaman skušali nelojalni socialisti, ki jim ne gre nič za pravilnik, razbiti.
Iz tega shoda pa sledi za krščanske socialiste nauk, da, če hočemo uspeti s svojimi zahtevami, moramo prekiniti vsak stik z demagoškimi socialisti, ki hočejo vsako priliko izrabiti le za svoje politične namene, tudi če delavski interesi pri tem še tako trpe.
Mi moramo zbrati vse pošteno delavstvo v našo organizacijo, ker le mi bomo s pomočjo poslancev SLS dosegli pravilnik in pravice tobačnega delavstva, socialisti pa naj s svojim osamljenim s. Petejanom sklicujejo shode kakor hočejo in znajo in tulijo tako dolgo, dokler jih bo kdo hotel poslušati. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
„Žena z zaprtimi očmi“?
Strokovna organizacija.
Mariborsko okrožje
Ribnica na Pahorju. Za obratne zaupnike so bili izvoljeni v kamnolomu A. Lenarčič 17. marca t. 1. sledeči delavci: Weis Franc, Gradišnik Karl, Miklavc Rajmund in Dilinger Roman. V kamnolomu A. Res in drug so bili izvoljeni:	Miklavc Miha, Skarlovnik Jože,
Verdinek Ivan, Vilteršnik Ivan in Kop Ciril. Obratni zaupniki so v sporazumu z delavci ustnovili podporni fond, ki bo v slučaju bolezni in brezposelnosti v oporo delavcem. Soglasen sklep je bil, da vsak delavec prispeva mesečno v ta sklad 10 Din, kar ne bo delavskih plač nič obremenilo, kajti v kolikor je sedaj zmanjšan davek na ročno delo, se bo ta denar plodonosno nalagal v korist celokupnega delavstva v imenovanih podjetjih. — Zaupnik.
Lesni delavci
Rimske toplice. Ker je pred časom znižala tovarna podpetnikov akordne postavke, so se vršila na zahtevo naše organizacije 19. aprila v tovarniški pisarni pogajanja, ki jih je sklicala Delavska zbornica z namenom, da se znižanje plač revidira in akordne postavke zopet povišajo. Delavsko zbornico je zastopal g. Tokan, JSZ tajnik Gajšek, delavstvo glavni zaupnik Ulaga in Groznik, podjetje pa obratovodja g. Carotta. Po daljši razpravi se je dosegel sporazum, da se znižane akordne plače povišajo za 5, oziroma 20 do 30 odstotkov z dnem 23. aprila. \Oeprav je belelžiti uspeh naše organizacije, vendar bi ta uspeh bil lahko večji, ako ne bi bil del delavstva organiziran pri podjetniški organizaciji, demokratski, katere zastopnik ni tekom pogajanj za delavstvo niti z mezincem mignil. To si naj tamošnje delavstvo dobro zapomni, in če je pametno, če noče še naprej samo v syojo skledo pljuvati, naj tako organizacijo in takega zaupnika, ki se za delavstvo ne briga, zapusti in se v celoti priključi Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je svoj čas, ko še ni bilo v podjetju demokratske organizacije, dosegla vse lepše uspehe kot sedaj, ko nam dela zgago »rumena« organizacija. Vsa čast pa zaupniku Ulagi, ki je tudi to pot pokazal, da je pravi zastopnik delavstva in mo'i na svojem mestu.
Rudarji
Zagorje ob Savi. Opozarjamo tovariše odbornike, da se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu odborova seja skupine rudarjev. Redni mesečni sestanki pa bodo vsako tretjo nedeljo vsak mesec. Vabimo članstvo, da se sestankov pridno udeležuje. '
Tovarniški delavci
Kočevje. V nedeljo 22. aprila se je vršil v Kočevju v prostorih »Uniona«
občni zbor Strokovne zveze tovarniškega delavstva, skupine Kočevje. Občnega zbora so se udeležili rudarji, lesni in tekstilni delavci. Udeležba je bila od strani članov in ostalega delavstva izredno lepa, kar je dokaz, da se Kočevje prebuja in ž njim delavstvo, ki stopa v močne vrste krščanskih socialistov. Prav je tako! To je edina rešilna pot, po kateri se more delavstvo otresti duševnega in telesnega jarma, v katerega je vsled neusmiljenosti kapitalizma tesno uklenjeno kot sužnji. Na shodu je poročal tajnik JSZ tov. Ivan Gajšek, katerega izvajanja je delavstvo pazno poslušalo in poseglo tudi v debato. Skupina je izpremenila svoja pravila in se sedaj imenuje: Strokovna skupina delavcev in uslužbencev v Kočevju. Skupina je včlanjena v JSZ. Enodušen zaključek zborovalcev je bil: Vsi v Jugoslovansko strokovno zvezo, na delo za močno našo organizacijo in boljšo bodočnost kočevskega delavstva! Da se bo to zgodilo, jamči novi odbor, ki je bil izvoljen izmed najboljših mož in fantov raznih delavskih strok. Naprej do cilja!
F t Edi Kukman. |
Dne 17. aprila t. 1. je neizprosna smrt zatisnila oči nadebudnemu tovarišu ! Edi Kukmanu. Pokojni je bil od leta : 1922. tajnik Strokovne zveze rudarjev,
i	sodeloval je na izdelavi poslovnika in j pravilnika S. Z. R. Bil je neustrašen borec za krščanske ideje ter se vsikdar j vneto potegoval za delavske pravice, j Kot predstavnik S. Z. R. je sodeloval pri vseh mezdnih pogajanjih in kolektivnih pogodbah, ter odločno zagovarjal in branil interese rudarjev. Leta 1928. mu je uspelo pri deželni vladi, da je došla komisija Pokojninskega sklada za rudarje v Trbovlje, ki je na licu mesta ugotovila bedno stanje kronskih staro-vpokojencev. Uspeh njegovega dela je bil, da se je priznala upokojencem doklada.
Po zlomljeni rudarski stavki 1. 1920. je bil odpuščen pri T. P. D. Od takrat je začel vidno hirati, skrb za vsakdanji kruh mu je začela izpodkopavati zdravje in podlegel je neizprosni proletarski bolezni sušici. Z njegovo prerano smrtjo je zgubila družina dobrega očeta, strokovna organizacija kršč. soc. rudarjev pa enega najboljših delavcev.
Poln idej in organizatoričnega duha je legel v prerani grob. Njegov trud in delo se mu v tej dolini solz in trpljenja nj poplačalo, zato naj pa v večnosti dobi zasluženo plačilo. Naj mu bo zemljica lahka!
Zahtevajte „PRflVIC0" po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- | Sebno še v industrijskih krajih š
Naš prvi majnik.
Ljubljana. Naše delavske organizacije proslave prvi maj po sledečem sporedu: Na predvečer, 30. aprila, bo ob 8 v Ljudskem domu akademija kršč. socialističnega akademskega kluba »Borbe«. — Prvega maja ob 8 zjutraj bo pri oo. frančiškanih sv. maša z govorom. Ob devetih v Rokodelskem domu zborovanje. Ob pol 2 popoldne izpred parka pri cerkvi sv. Petra odhod k Sv. Jakobu ob Savi, kjer se združimo" s tovariši iz Vevč. Dolžnost vsakega krščanskega socialista je, da se vseh prireditev udeleži!
Maribor. JSZ praznuje 1. maj z izletom v naravo, kjer hočemo kot enota krščansko socialističnega delavskega po-kreta manifestirati za naše pravice, za svobodo zborovanja in združevanja, za delavsko zaščito, za izvajanja delavske zakonodaje in svetovni mir. Spored: Ob pol 2 popoldne zbiranje na trgu Svobode. Ob 2 odhod z godbo na čelu v Krčevino, kjer bo javen delavski shod pred društvenim domom v Krčevini. Po shodu prosta zabava s petjem in godbo. — Tovariši, tovarišice! Poživljamo vas, da se vsi do zadnjega udeležite naše prvomajske proslave! — Odbor.
Preska. Kakor druga leta, tako prazr nuje tudi letos naše delavstvo svoj praznik po sledečem sporedu: 1. maja ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Preski sv. maša za Ižive in umrle člane naše organizacije, takoj nato pa v Društvenem domu delavsko zborovanje. Govornik iz Ljubljane. Na zborovanju bomo obravnavali tudi zadevo starostnega zavarovanja delavstva Združenih papirnic. — Delavci, delavke, udeležite se proslave našega praznika polnoštevilno, da dostojno manifestiramo za naše pravice! — Odbor.
Vič. Vabimo vse naše prijaetlje, da se udeleže naše akademije, ki se vrši v nedeljo 29. aprila točno ob 8 zvečer v društvenem domu na Glincah. — Spored: 1. Pozdrav (Edi Kocbek); 2. Molitev (recitacija); 3. Himna borcev (pevski odsek); 4. Možje (zborni govor); 5. Delo (zborni govor); 6. Kroparji (pevski odsek); 7. Žene (zborna recitacija); 8. Mati (scena); 9. Rutar (deklamacija); 10. Anima (duhovna igra v 3 slikah). Pri prireditvi sodeluje tudi tam-buraški odsek. — Vstopnice po 8, 7, 6 in 5 Din ter naj se rezervirajo pravočasno. Naša podružnica Krekove mladine bo s to prvo akademijo pokazala, da je začela s temeljitim, stvarnim delom.
Sneberje-Zadobrova. Podružnica Krekove mladine priredi proslavo delavskega praznika na predvečer, v ponedeljek 31. aprila ob 8 v Devici Mariji v Polju z delavsko igro »Žrtve«. Vsa okoliška društva in prijatelje delavstva vabimo, da se prireditve udeleže in na ta način skupno manifestiramo za naš delavski praznik.
Tržič. Spored za praznovanje 1. maja je sledeči: Na predvečer, 30. ffprila ob 8 predavanje v Našem domu. 1. maja
Atom:
Misli krščanskega socialista.
Brezdelni dohodki niso opravičeni.
Trda je morda videz te trditve in marsikomu se bo morda zdela krivična. Toda to je le na videz. Kdor stvar natančneje motri, mora potrditi resničnost te trditve in vse posledice, ki iz nje izvirajo. Nujno človek potrebuje hrano, obleko, stanovanje itd. zase in za družino, katero si po pravici sme osnovati. Zato, da si človek vse to potrebno preskrbi, mora imeti dohodke. Tu se pa že začenja problem.
Dohodki so dvojne vrste: pridobljeni z delom kot plačilo za duševno ali telesno delo (potrebno je eno in drugo) ali pa brezdelni dohodki. O teh slednjih tu govorimo. Tudi brezdelni dohodki so razne vrste. Brezdelni dohodki so dedščine, loterijski dobitki, najdeni zakladi itd. Brezdelni dohodki so oni, ki jih dobivajo lastniki delnic, v navadnem življenju jim pravimo dividende, obresti od naloženega kapitala v bankah, hranilnicah itd. BreTdelni dohodki so '/ neki meri oni, ki so jih deležni lastniki gozdov, ki brez posebnega truda prinašajo dobiček, isto velja o vinogradu ali travniku ali njivi, ki ob istem trudu dajejo boljše dohodke, ali ob neznatnejšem trudu enako dobre
dohodke. Takih dohodkov bi lahko našteli še celo vrsto, pa naj to zadostuje, ker so te vrste dohodki najbolj očividni in v vsakdanjem življenju najbolj! domači.
Prve vrste dohodke, ki so nekaki darovi sreče, so n. pr. bogate dedščine, loterijski dohodki, najdeni zakladi in podobno. Glede teh dohodkov ne moremo reči, da so neupravičeni, ker bi enako morali govoriti tudi
o	krivični neenakosti ljudi glede nadarjenosti, lepote telesa, zdravja itd., ki so nekaki naravni darovi sreče ozir. bolje rečeno Stvarnika. Gotovo je, da pri tej vrsti dohodkov ne čutimo krivice, k večjemu lahko nevoščljivost, ki pa tudi nič ne hasne. Seveda s tem nočem reči, da tisti, ki so deležni takih darov y niso dolžni pomagati manj obla-godarjenim. In prav tako je povsem naravno, da so primerno obdavčeni, ker z ozirom na to, kar imajo, uživajo neprimerno višjo državnopravno zaščito, kakor tisti, ki nimajo nič.
Podobno bi lahko rekli tudi o onih brezdelnih dohodkih, ki imajo svoj izvor v večji rodovitnosti zemlje, ali naravnem prirastku premoženja, ki se
vrši recimo v gozdovih itd. Tudi tu človek ne čuti krivic razen morda v obdavčenju, ako mora morda lastnik nerodovitne zemlje, mladega, komaj zasajenega gozda plačevati enak davek kot lastnik zemlje, ki z malim
trudom pridela več in boljše, kot drugi z večjim trudom. Država, katere dolžnost je, da skrbi za časni blagor državljanov, je dolžna v predpisovanju davkov ozirati se na to razliko iz enakega razloga kakor pri zgoraj omenjenih brezdelnih dohodkih.
Očitna pa je neupravičenost brezdelnih dohodkov pri tistih dohodkih, ki jim pravimo obresti, dividende itd., ki so jih deležni lastniki raznih delnic, kapitala sploh. Ti dohodki so sadovi tujega dela, in torej drugim utrgan zaslužek. Prav zato se tudi boj vrši dandanes v prvi vrsti proti kapitalizmu. Naš boj velja vsem brezdelnim dohodkom. Na stvari namreč ne spremeni nič, ako bi, recimo, lastnik na prvem mestu omenjenih dohodkov iste spremenil. v delnice ali jih naložil v banko.
Kakor hitro bi njegov dohodek začel rasti na ta način, bi postal neograničen. In pravtako na stvari nič ne spremeni, ako bi lastnik kapitala zato kupil gozdove itd., da bi si ohranil videz upravičenosti dohodkov. Kajti kakor pravilno navaja dr. Gosar Mengerja: »niti najmanjšega razloga ni, da bi se z nravnega in verskega stališča proti obrestim bolj borili, nego proti drugim oblikam brezdelnih dohodkov in njihovim izrodkom.« (Soc.-: ekonomija, str. 250.) Naš boj velja vsem brezdelnim dohodkom brez razlike, to je naravna posledica splošne dolžnosti dela.
Utegnil bi morda kdo ugovarjati, ne morda iz vrst krščanskih socijalistov, ampak iz vrst drugače mislečih: Kaj pa veleposestva raznih knezov, škofov, kaj pa je z velikanskimi dohodki raznih tovarn? Na to odgovarjam: Veleposestva knezov so nekak ostanek srednjeveških fevdalnih časov. Graščaki in knezi so v tedanjih brezpravnih razmerah izvrševali službo današnjih okrajnih glavarjev, sodnikov in vrhu tega pogosto tudi službo vojaštva in žandarmerije. Za izvrševanje teh dolžnosti so morali imeti posestva in dohodke. V današnjih časih, ko te službe izvršujejo drugi, je povsem naravno, da jih sme država razlastiti in jim pustiti toliko, kolikor potrebujejo, da se z delom prežive.
Nekaj sličnega vidimo pri škofijskih veleposestvih. Škofje opravljajo službo apostolov, oznanjajo nauk Kristusov in s tem vzdržujejo temelje človeške družbe. Razumljivo je, da to službo ne morejo v polnem opravljati sami, temveč potrebujejo duhovnikov. Če hočejo pa imeti duhovnike, morajo skrbeti za naraščaj v gimnaziji in bogoslovju. Skrbeti morajo za službo božjo, za uboge duhovnike, za reveže itd. Za vse to morajo
1	naravno imeti tudi dohodke in v ta namen so jim bili izročeni od vernikov.
Veliko bi se dalo govoriti tudi o brezdelnih dohodkih tovarnarjev, trgovcev itd., pa o tem drugič več.
Razširjajte »Pravico" I
zjutraj budnica. Ob 9 dopoldne sv. maša z govorom pri sv. Jožefu, zaščitniku delavstva. Popoldne izlet v Lom. Izleta se udeleži po možnosti tudi godba.
Zagorje ob Savi. Letos praznujemo prvi majnik na Sv. Kumu. Ker je to najbolj priljubljen dolenjski grič, bo ta dan gori živahno. Zbirališče bo pri savskem mostu ob 4 zjutraj. Pri Sv. Joštu bo daroval sv. mašo za umrle člane g. Tirin-ger. Po sv. maši pevske točke naših pevcev itd. Opoldan povratek na Sv. Jurij, kjer bo tudi kosilo. Ker menimo na ta način najlepše proslaviti naš delavski praznik, vabimo, da greste z nami vsi!
Hudajama. Delavski praznik 1. maj bomo proslavili z izletom k Sv. Mohorju, kjer bo ob 10 sv. maša, nato pa zborovanje. Vse podrobnosti bodo razvidne iz lepakov. Pridejo tudi rudarji iz Zabukovce in bomo skupno manifestirali za svoje pravice. — Tovariši! Prvi maj je samo enkrat v letu, zato pustimo takrat delo in pojdimo na Šmohor! Vabimo tudi delavke in delavske žene, da se nam pridružijo, saj je naša pridobitev tudi njihova in naše trpljenje tudi njihovo! Ako prideš s ponočnega dela, si zmu-čen in omahuješ, ali bi, ali ne bi šel. Pojdi! Koliko moraš žrtvovati za delodajalca! Žrtvuj l.maja nekaj za delavsko skupnost. Vsi, prav vsi se združimo in pokažimo, da delavska zavest živi!
Žirovnica. Skupina bo proslavila praznik dela 29. aprila ob pol 4 popoldne v dvorani Kat. izobraževalnega društva s sledečim sporedom: 1. Govor;
2	igra »Legijonarjk. Sodeluje delavska godba z Jesenic. Vsak zaveden delavec naj se te prireditve udeleži!
Jesenice. Jeseniški fiovinarji, kršč. socialisti, praznujemo 1. maj po sledečem sporedu: Na predvečer, 30. aprila, ob 8 dramska predstava »Beneški trgovec«. — 1. maja ob 5 zjutraj budnica naše godbe, ob 8 sv. maša za pokojne člane v cerkvi na Savi. Po sv. maši slavnostno zborovanje v Kat. delavskem domu, kjer bo govoril tov. Edi Kocbek. Popoldne ob 3 koncert na dvorišču I. del. kons. društva. Ob neugodnem vremenu v dvorani. — Tovariši! Praznik vstajenja dela je naš prvi maj, zato treba, da pogledamo, koliko nas je zavednih, ki vemo, kje je rešitev delavskega vprašanja. Zato se zberimo na naš praznik polnoštevilno in pokažimo, da hočemo ven iz današnje sužnosti kapitala in mamoniz-ma, ven iz današnjega laži-krščanstva v res pravo krščansko demokracijo! To pa ni lahko delo, to je delo odpovedovanja in trpljenja, ki bo rodilo uspehe le takrat, ko bo večina delavstva prepojena globokih naukov krščanskega socializma. Zato Jeseničani, delavci, delavke, na veselo svidenje!
Krekova mladina.
DOLŽNOST KREKOVCEV JE, DA SE UDELEŽIJO PRVOMAJSKIH PROSLAV SKUPNO Z OSTALIM NAŠIM DELAVSTVOM!
Proška-Goričane. Občni zbor naše družine se je vršil 12. aprila. Poročilo odbora je bilo dokaz, da je družina delovala v danih razmerah zelo dobro. Lepo je uspela Krekova socialna šola pod vodstvom g. župnika Oblaka. Dramatični odsek je tudi vršil svojo dolž-
Politika in strokovna organizacija.
»Die Christliche Gewerkschafts-internationale«, mesečnik, ki ga izdaja naša internacionala prinaša v 3. številki 1928 zanimiv članek pod gornjim naslovom.
O političnem udejstvovanju funkcionarjev strokovnih sindikatov je napisal glavni tajnik nemške strokovne zveze Bernhard Otte v januar, štev. »Deutsche Arbeit« zanimiv članek. Vprašanje, s katerim se peča, ni važno le za nemške strokovne organizacije. V vsaki državi je enkrat bolj valžno in aktualno, kakor sicer, vendar za vse vselej pomembno. V očigled bodočemu razvoju krščanskih strokovnih organizacij in in-ternacijonale je jasno stališče ki ga je postavil tov. Bernhard Otte, gotovo dobrodošlo :
»Naše stališče v pogledu političnega udejstvovanja se mora orientirati v skladu s splošnimi zahtevami in strem-
TABOR
KRŠČANSKEGA SOCIALISTIČNEGA DELAVSTVA NA ŠMARNI GORI
dne 6. maja 1928
priredi centrala Krekove mladine. Med drugimi bo govoril tudi naš starosta tov. Jože Gostinčar. Natančen spored v prihodnji »Pravici«.
nost, istotako tudi tamburaški odsek. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
Celje. Lepo uspel občni zbor naše družine se je vršil v nedeljo 15. aprila ob polnoštevilni udeležbi članstva. Poročila referentov posameznih odsekov so dokaz o pridnem delovanju. Novemu odboru predseduje tov. Ludovik Kranjc. Več v našem »Ognju«.
Trbovlje. Občni zbor družine se vrši 12. maja ob pol 5 popoldne. Udeležba za vse dolžnost!
Tedenske novice.
Naročnikom,
ki nam dolgujejo naročnino za marec in april, smo priložili danes položnice. — Prosimo, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj še za en, oziroma za dva meseca naprej. Skupno torej 15 dinarjev. Mnogo dela in stroškov pai nam prihrani, kdor nakaže naročnino za tri mesece naprej. Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino za več kot dva meseca nazaj, smo pa poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da nam nemudoma nakažejo na opominu nakazani znesek, da jim ne bo treba lista ustaviti.	Uprava.
Sprejemanje strank pri ljubljanskem oblastnem odboru. Predsednik dr. Marko Natlačen sprejema stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do pol 13 na Turjaškem trgu 3, II (Kmetijska družba) v predsedstvenih, občinskih in prosvetnih zadevah. — Odbornik dr. Juro Adlešič sprejema stranke ob ponedeljkih in petkih od 12 do 13 v palači Kranjske hranilnice, Krialjeva 9, I, v finančnih zadevah, zadevah oblastnega imetja, podjetij, obrti in trgovine. — Odbornik dr. Anton Brecelj sprejema ob torkih in četrtkih od 12 do 13 v pred- ‘ sedstvu na Turjaškem trgu 3, II (Kmetijska družba) v zdravstvu in dobrodel-stvu. — Odbornik prof. Evgen Jarc sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do pol 13 v gradbenem oddelku v Gosposki ulici 15, I (Auerspergova palača) v zadevah javnega dela in splošnega socialnega skrbstva. — Odbornik dr. Anton Milavec sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do pol .13 v kmetijskem oddelku, Gosposka ulica 15, pritličje (Auerspergova palača) v kmetijskih zadevah.
Kongres delavskih zbornic bo 10. novembra v Belgradu s sledečim dnevnim redom: 1. Delovanje zbornic. Referent Sava Muzikravič. 2. Gospodarska kriza in položaj delavstva. Referent dr. Živko Topalovič. 3. Razvoj in izdelovanje delavske zakonodaje. Referent še ni določen. 4. Zavarovanje delavcev in nameščencev. Ob priliki kongresa se bo otvoril slovesno tudi dom centralnega tajništva in Delavske zbornice v Belgradu.
Preselitev SUZOR-a v Belgrad odgo-dena. Srbom nikakor ni po volji, da se
ljenji pokreta. V splošnem je krščansko strokovno gibanje na mestu, da se funkcijonarji organizacij ne vtikajo v politično, boljše rečeno strankarsko politično življenje.
Socijalni demokrati mnogokrat precenjujejo važnost politike. To stališče, ki je nedavno še posebej stopilo v ospredje na kongresu nemške socialnodemokratske stranke v Kielu, Otte enostavno odklanja. Napačno bi bilo misliti, »da more država in zakonodaja urediti vse potrebno.« Poleg pomoči države morai priti samopomoč v strokovnih organizacijah do izraza. »Država more obenem posegati vmes v prilog gospodarsko šibkih slojev; vendar mora biti za strokovne organizacije samopomoč na prvem mestu. To moramo storiti že iz enostavnega razloga, ker je na samopomoč oprto delo strokovne organizacije mnogo težje. Človek je že po naturi nagnjen k komodnosti. Zanašati se na državno pomoč, je mnogo lx>lj komodno. Zanašanje na državno pomoč pa mora danes nujno povsod voditi k večjim ali manjšim razočaranjem. V celi vrsti slučajev je
SUZOR nahaja še vedno v Zagrebu. Vsled tega neprestano delajo na tem, da se centrala zavoda za zavarovanje delavcev čimprej preseli v Belgrad. Pri zadnji ravnateljski seji osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je prišel na dnevni red tudi predlog o preselitvi centralne uprave v Belgrad. Predlog je bil odbit s 13 proti 8 glasovom. Za preselitev v Belgrad so glasovali vsi belgrajski delegati in dva iz Zagreba.
Za tiskovni sklad »Pravice« je darovalo I. del. konsumno društvo na Jesenicah 100.— Din. Iskrena hvala!
ŽIKA je res izvrstna kava. Zato jo lahko priporočamo slarim in mladim, bolnim in zdravim.
Pri borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 1 kurjaču, 1 vrtnarju, 1 stavb, ključavničarju, 1 oblikovalcu, 1 železostrugarju, 3 žagarjem, 1 mizarju, 2 sedlarjem in ličarjem, 1 avtoličarju, 2 tapetnikoma, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 5 zidarjem, 30 rudarjem kopačem, 1 žičarju (Drathzieher), 1 ke-mičarju in destilaterju, 13 vajencem. — Ženskam: 1 kuharici, 2 kmečkima deklama, 2 služkinjam, 2 opekar. delavkama.
Velika eksplozija v osiješki livarni železa. V petek dopoldne je v osješki livarni železa nastala nenadoma silna detonacija, v istem trenutku pa so se tudi porušili prostori, v katerih se je nahajala velika parna lokomobila. Na srečo eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, čeprav sta se v kotlarni nahajala višji strojnik in kurjač. Oba je pritisk zraka vrgel na tla. Materialna škoda se ceni na 350.000 Din, ki je pa krila z zavarovalnino.
Zaprti premogovniki na Angleškem. 305 premogovnikov so zaprli na Angleškem od 1. oktobra 1927. Vsled tega je ob kruh okrog 40.000 rudarjev.
žalosten doživljaj brezposelnega. Tako običajno usodo brezposelnega je doživel pretekli teden tudi 17 letni delavec Alojzij Temistokle, doma iz Radeč. Te-mistokle je iskal delo najprej v Zagrebu, ker ga pa tam ni mogel dobiti, je odšel peš v Ljubljano, kamor je prišel .ves .onemogel in do smrti utrujen. Ob pozni uri je še taval po Dunajski cesti, kjer se je pred kavarno »Evropo« v Ljubljani zgrudil in omedlel. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo vsaj par dni brez skrbi glede prehrane.
Smrtna nesreča. 16 letni delavec Fr. Štor in Josip Škof sta na Spodnji Hudinji postavljala droge in nameščala žično mrežo na hmeljišču. Po nesrečnem slučaju je prišla žica v stik z električno napeljavo in oplazila oba delavca, ki sta obležala v nezavesti. Štor je v bolnici umrl, Škof je bil pa le lažje poškodovan.
Avtomobilska nesreča pri Ptuju. Iz
Zavrča pri Ptuju se je odpeljal trgovec Rizman z avtomobilom polnim moke. Ko , je prešel dravski most, se je avtomobil prevrnil po 15 m visokem pobočju. V dolini pod cesto sta dve hiši, kjer sta se pri tem dogodku igrala dva otroka. Rizman je bil pri nesreči lahko poškodovan, šofer je dobil težje poškodbe, otroka pa je avto strašno zmečkal.
Nesreča. Poduradnik TPD v Hrastniku Avgust Fajdiga je šel v službo tik
državna pomoč docela odrekla ali vpliv te napravljajo nasprotujoče sile iluzorne.«
Politični moment je v zadnjih letih premočno stopal v ospredje. »Naposled si sami sebi kopljemo grob, ako dajemo prednost politiki pred strokovno organizacijo, ali pomoči od strani države pred samopomočjo.«
»Naše razmerje do politika mora imeti svoje izhodišče pretežno v ciljih in nalogah strokovnega pokreta. Izhajajoč iz vplivanja na delovni trg leži težišče strokovnega pokreta v zboljšanju delovnega razmerja delovnih slojev. Napačno je mišljenje, da gre pri nalogah strokovne organizacije za manj važne in same na sebe omejene stvari. Tako nazi-ranje ni pravo! Šamoposebi je umljivo, da je vse zanimanje delavca koncentrirano večinoma okoli delovnega rac merja. Tu je njegov in njegove družine eksistenca. Delovno razmerje je osnova njegovega poklica. Gotovo posegajo vprašanja delovnega razmerja deloma tudi v okrožje državne politike. Vprašanje delovnega časa je v neki meri tudi
ob rudniški progi. Za njim je privozila lokomotiva, katere Fajdiga ni čutil. Podrla ga je, kolesje pa mu je šlo preko obeh nog. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer so mu odrezali obe nogi, ai je poškodbam podlegel.
Sebe po zobeh.
Slovenski gospodarski krogi so na zagrebškem zborovanju izročili ministrom spomenico o gospodarskih potrebah Slovenije. To je popolnoma v redu. Država naj se briga tudi za Slovenijo; naj vrača v istih odstotkih, v katerih prejema; potem ne bo Slovenija kolonija, katero je treba izžeti do zadnje kaplje krvi. Če se bo država le malo bolj brigala za nas, bodo pri nas vsi stanovi na boljšem, vsi pravimo, poleg trgovcev itd tudi delavstvo
Ne moremo pa odobravati, da se ti gospodarski krogi pritožujejo v spomenici nad višino socialnih dajatev. Obrt, trgovina in industrija so odvisne in to najbolj ravno od konsumentov (kupovalcev). Vse socialne dajatve pa krepe malega človeka, večajo njegovo kupno moč in celotni napredek veča zraven še potrebo konsumenta. Ne boste vendar trdili, da ima naš delavec iste potrebe kakor njegov črni tovariš v Afriki. Priznati pa mora i trgovec i obrtnik, da naš delavec ne more ničesar kupiti, če bo od svojega zaslužka vse znosil v lekarno, če bo nepreskrbljen za bolezen, za brezposelnost itd.; za celotno narodno gospodarstvo je prav tako ali še bolj potreben zdrav in gmotno dobro situiran delavec kakor obrtnik in trgovec. Strašno kratkovidno in gospodarskega talenta nevredno je, kdor misli, da so socialne dajatve v korist samo enemu stanu. Delavec, ki se pritožuje nad socialnimi dajatvami
—	no, taki so strašno redki — dela proti sebi; prav tako pa tolče sebe po zobeh vsak trgovec in obrtnik, ki hoče zmanjšati že itak prenizke prispevke socialnega zavarovanja; saj s tem zmanjšuje kupno moč konsumenta. Dobra socialna zakonodaja (kateri pa pri nas še vedno mnogo manjka), je najboljša reklama za trgovce in obrtnike. Ne tepimo sebe po zobeh!
Dopisi.
Tržič. V liberalnem taboru so tudi začeli misliti na godbo. V nedeljo so že pobirali okoli mile darove. Akcija pa se ni kaj prida obnesla, ker ljudje mislijo, da iz te moke ne bo kruha. — Brezposelnost nikakor noče jenjati. Še vedno je mnogo povpraševanja po delu, a zaposlenja ni. Navadno se je na pomlad brezposelnost unesla, letos pa nič. Kje je vzrok? — Preteklo nedeljo se je slikal občinski odbor v Tržiču v spomin, ko je Tržič postal mesto.
Zagorje ob Savi. Občni zbor »Ljudske stavbne zadruge« se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 3 popoldne v Zadružnem domu. Vabimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — V Izlakah pri Zagorju je zopet začela z delnim obratovanjem Francoska delniška družba. Že pred vojno so odkrili v okolici Izlak ogromne zaloge premoga in mnogo antimona. Rudniku se je’obetala lepa bodočnost. Edina težava je
vprašanje državne politike. To velja tudi za mezdno vprašanje, vprašanje brezposelnosti itd. Oblikovanje delovnega razmerja je dalekosežnega pomena. Z njim v zvezi je vprašanje delovnega časa, vprašanje mezde v pogledu na višino in diferenciacijo, tarifne pogodbe itd. Z delovnim razmerjem v zvezi je tudi vprašanje zaščite delavstva, delavskih zaupnikov, poklicne izobrazbe itd. Vidimo, da gre tu za sila široko polje udejstvovanja.
Naše gibanje ja vendar nikoli ni bilo politično neutnalno; tako tudi ni moglo biti. Pokret ni politično, ampak strankarsko politično neutralen. Pravkar smo rekli, da je cela vrsta vprašanj močno in v kakih okoliščinah pretežno državno političnega značaja. Pa tudi v takih slučajih zavednemu članu strokovne organizacije ne bo težko zadeti pravo smer.« Ako v politiki se udejstvujoči člani strokovne organizacije ne pozabijo »odkod izhajajo«, tedaj je vse njihovo delo pod vplivom višjih vidikov kot delo politika, kateremu je ozki strankarski interes norma.«	(Dalje.)
bila, ker je kraj od železnice preodda-ljen. Projektirana je bila zračna železnica na postajo Sava, kar bi pomenilo milijonsko investicijo. Radi vojne se načrti niso izpeljali in cela stvar ni prišla do razmaha. Vsled nesposobnosti nekaterih obratovodij so delo v rudniku oinejiji’ in jansko leto sploh popolnoma prenehali. — Ker smo slišali, da se bo Ičtbs delb v revirjih obnovilo, smo to novico Včšelo pozdravili. Že prvi dan se je stavilo družbi na razpolago okoli 200 delovnih moči, kar naravno kaže čišto amerikansko brezposelnost v na-šeni industrijskem kraju. Bilo pa je sprejetih le kakih 30. Kaka bo plača se ne vprašuje. In zgodilo se je, da so bili ti ljudje plačani po 24 Din na šiht. Med njimi so največ obrtniki, katere rabi družba v delavnici in kvalificirani rudarji. Značilno je, da delavstvo trpi in gara za 3 Din Še vedno in še bo, dokler ne bo Čutilo potrebe po organizaciji, ki bo branila izmozgane okostnjake pred Ihozerriškim kapitalom. Kakor smo veseli, da se dela, tako opravičeno opozarjamo oblasti, da pogledajo kaj se godi pri nas. Še na tuji zemlji ne pustimo gladovati naše ljudi, tembolj smo nezadovoljni, če trpijo tam, kjer so se rodili. Vam pa delavci kličemo: Vsi v krščansko bojevno organizacijo! Brez truda ne bo uspehov!
Laško. V nedeljo 22. t. m. je bilo tukaj predavanje o alkoholu in njegovi škodljivosti. Predavanje je bilo zelo poučno, pa tudi zanimivo. Upamo, da bo tudi rodilo sadove. Zlasti naj bi starši priznali škodljivost alkohola za otroke. Ne dajajte otrokom opojnih pijač, če hočete imeti pozneje trezne fante in dekleta. Naj živi treznost in naša zdrava mladina!
Trbovlje. Dne 17. aprila je imel tukajšnji bbčinski odbor tajno sejo, ki je s svojo socialistično-komunistično in demokratsko večino nastavil socialnega in gradbenega referenta. Pri nastavitvi socialnega referenta se ni omenjena večina ozirala ne na sposobnost in ne na omejitev brezposelnosti. Več kot tri me-
sece so župan in drugi soc. odborniki zagotavljali, da bodo nastavili osebo, ki je zmožna in brezposelna. Vse njih obljube in zagotovila so se izkazale dne 24. aprila kot neodkritosrčne ih mora človek, ki ima le količkaj značaja, smatrati tako postopanje za poniževalno in nehvalevredho za obč. odbornike in župana. Vsi oni gospodje, ki So tem db-Ijubain verjeli, So bili prevarani. Občinski odbor je mesta uradno razpisal, kar seveda na ta naČitl hi bilo potrebno. Prepričani Šmo, da so bili že prvotno mnenja, da nastavijo svojd eksponente. Nastavljena sta g. Rancenger kot gradbeni referent, in g. Karitnšek kot soc. referent. Za mesto zadnjega sta pri razpisu zaprosila dva brezposelna in' sicer en maturant in en bivši uradnik inšpekcije dela, dočim je bil sedaj nastavljeni aktivni uradnik pri rudniku. Iz tega Sklepalno, da socialisti in drugi, ki imajo večino v občini, nimajo srca in volje, da onfejijo brezposelnost. V tem imajo le polna usta obljub, dočim pa’v delu kažesjo drugače.
Za žene in dekleta.
Pranje iinih čipk. Kadar peremo prav fine čipke in hočemo, da postanejo [ nekoliko trde, primešajmo milnici nekoliko sladkorja, pa bo uspeh dosežen.
Svila. Da obdrži svila pri pranju prvotno barvo, kani v vodo par kapljic limonovega soka. Bela svila ne porumeni, pri pranju, ako pridenemo vodi nekoliko belega kisa.
Glavobol. Prav hud glavobol se do- ( stikrat odpravi, ako si čelo izmijemo z zelo vročo vodo.
Čevlji. Ako se novi čevlji nikakor no- j čejo svetiti, oribajmo jih s prerezano limono. Pustimo, da se posuše, nato pa čistimo navadnim potom.
Beljak se bo mnogo hitreje dal raztepsti, ako mu pridenemo noževo špico soli.
Maslo. Ako je surovo maslo trdo, preden ga hočeš rabiti, postavi skledo na
vsebuje največ maščobe in daje čevlju največji blesh. it. KNIFIC, ŠIŽHS.
lonec kropa. To je mnogo boljši način omehčanja, kot pa postavljati pred ogenj.
Kava. Kadar je kava neposredno pred zavretjem, prideni par zrn soli, na kar bo imela kava mnogo boljši okus.
Madeže iz usnja odpravimo, ako namažemo dotično mesto z vazelinom.
Za kratek čas.
Prevara. Na neki težki skali so odkrili napis: »Blagor njemu, ki hie prevrne na drugo stran!« In z vso vnemo so se spravili ljudje nad skalo in jo res prevrnili. Upali so, da bo kaj izredno dragocenega pod njo. Na drugi strani skale pa so čitali napis: »Hvala vam! Kajti naveličala sem se že na eni strani ležati!«
Pri pisanju pisma. Prijatelj: »Temu lumpu in falotu pišeš ti: Spoštovani gospod?« — »Kako pa naj mu pišem?«
— »Piši mu: Dragi kolega!«
Razlog žene za nov klobuk. — Mož: »Ne, novega klobuka ti pa ne kupim!«
— Žena: »Tako! In ti hočeš biti potem še načelnik Olepševalnega društva?!«
Zamišljenost. Profesor je sedel pri pisalni mizi ter delal. V sobo planeta sinčka Mirko in Pepček.. Profesor se hitro obrne ter zarentači: »Kaj pa hočeta zopet, pustita me v miru.« — »Le lahko noč sva ti prišla voščit,« pravi Mirko. — »Že dobro, že dobro, .toda sedaj nimam časa, pridita jutri zjutraj.«
Ponesrečena zvijača. Skopuh Ahacij je dobil v jeseni od sosedov in prijateljev obilo kolin. Ko pa je pripravljal tudi sam koline, so ga trle bridke skrbi, kako naj povrne vse dobrote svojim sosedom in prijateljem. Na vsak način je hotel celo zaklano svinjo obdržati zase. Vprašal je za svet svojega soseda zvitega Mihca:	»Ti	Mihec,	kaj	naj na-
pravim, da mi ne bo treba vračati kolin?« — »Mihec:	»Ho, je prav lahkb.
Jutri zjutraj razglasiš, da ti je bila svinja ukradena.« — Ahacij: »Saj res.« — Zviti Mihec pa si je ponoči premislil ter Ahaciju svinjo res ukradel. Ko je drugo jutro Ahacij srečal Mihca, inu je potožil:	»Čuj,	Mihec,	meni	so	ponoči
ukradli svinjo.« — Mihec, le tako govori, pa ti bo vsakdo verjel.« — Ahacij : Meni so v resnici ukradli svinjo.«
— Mihec: »Tako je prav. Če boš tako vztrajal pri svoji trditvi, boš še mene prepričal...«
Nekdo, ki se je pisal Janez Luknja, je bil tako len, da se je podpisoval sartio s črko J, poleg te pa je s peresom skozi papir napravil luknjo.
Zvest sluga. Poročnik je naročil slugi: »Prinesi mi vina, da se napijem do smrti!« — Sluga Janez je postal in rekel: »Dovolite mi gospod poročnik, da smem z vami umirati!«
Ta se pa Spozna! Mala Fanika je toliko časa nadlegovala staro mamo, da jo je vzela seboj v kino. Po predstavi je vprašala Fanika staro mater, ki ni prav dobro slišala, kako se ji je prav za prav dopadlo. »Za tebe je bilo morebiti prav lepo, jaz pa nisem nič slišala,« je bil odgovor mamice.
Previdno. »Ali me imaš za tepca?«
— »Nikakor ne, še na misel mi ne pride! Samo včasih se človek moti.«
Nepričakovan odgovor. Vljudni gost gostiteljici: »Ali bom smel sedeti na vaši desnici?« — Gostiteljica: »Ne, s to bom jedla. Bolje, da se vsedete na stol.«
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1358 Din, za 100 lir 300 Din, za 1 dolar 56.75 Din, za 100 francoskih frankov 223 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 800 Din.
II
Vsak zaveden somišljenik |e član
l delavskega konzumnega društva v Ljubljani
Vsaka varčna gospodinja kapnic vse pri svoji lastni zadrugi --- Vsak dober računar more izračunati, da se kapi najceneje v našem konznmn.
i!
Slavko Savinšek:	17
Milica otrok bolesti.
V sencih ji je kljuvala kri, ko se je Milica prebudila iz nekakšne omotice, prav takšne, kot jo je čutila ono noč po veselici. Zdaj je vnovič pričela čitati pismo. Počasi, stavek za stavkom, stran za stranjo. In še enkrat in še. Pa le še ni mogla prav verovati. Vendar ji je počasi vstajala v šrcu vera; saj ne morejo lagati še oči, te lepe oči, ne morejo varati! Preteč je bilo hrepenenja v njih, ko so jo ugledale prvič! In besede: preproste so, odkrite. Ljubi jo, ljtibi, in kljub temu ji ne obeta nebes, ne raja, ne bogastva! Prosi, ponižno prosi, vso svojo srečo in nesrečo v njene roke polaga. Ah, kako 'bi ga objela s temi rokami; z belimi dlanmi bi mu segla v obraz prav narahlo, prav do ustnic bi se dotipali drobni prstki in poslušali, če mu je beseda privrela res iz srca, iz dna duše! Ce je vse to v njem tako lepo, tako Čisto, 'kakor je v njej!
»Gospodična, že trikrat sem Vas .poklical, pa nič ne slišite!« je udaril v Mil ičino hrepenenje ravnateljev glas in že je stal sam predi njo. Hitro je deklica zgenila pismo in je potisnila v knjigo poleg sebe. Nikdo ne sme videti vanje!
»Saj sem dejal, da ste zaljubljeni, gospodična, že zadnjič sem dejal!« se je posmejal ravnatelj in je dvignil prst:
»Le pazite, gospodična, Vaše oči so nevarne! Da se jih ne bo preveč ujelo vanje!«
Milica ni razumela prav ničesar, kar ji je pravil 'ravnatelj. Kmalu je spoznal ta sam, da je Milica z mislimi nekje daleč, daleč in je s slutnjo v srcu, ki so mu jo dahnile Miličine nenavadno svetle oči, da morda res ne sme motiti, odložil delo in naročilo za drugi dan.
Ali je mesto danes v praznično odeto? So li hiše nove in se res vsa okna smejejo? So ljudje danes drugi, ko navadne dni, ker je sama radosl
V <i! 'lOq <»> . I })')	li-
na njihovih obrazih in samo prešeren smeh jim v očeh? Glej, glej še celo tička se je zmotila in je prižgolela prav na ulico! Prav pred domov hitečo Milico! So zvonovi dane® drugače uglašeni, ker pojo Samo veselje v veselo poldne? In tistile pro-sjak tamle, ki se plazi po vseh štirih: nič ne proži roke v bogajme Milici nasproti, ampak se ji smeje v lice in je luč v njegovih očeh, ne žalost in obup ko navadno!
Milica danes ne doume mesta, ne ljudi, ne stvari krog sebe. Pojejo! Vsi pojejo, vse poje, vse se smeji, vse je veselo! Vse hiti, kakor bi krila imelo. Pa ne gori v zeleni Štajer, tja v ono mesto, kjer živi ih nanjo misli njen ljubi, ki odgovora čaka na pismo? Ali morda, morda' pa vsi vidijo Miličine misli, se vsi ž njo radhjejO, ki so jo dan za dnem gledali otožno, zamišljeno hiteti mimo? Kaj jo izdajajo njene oči? O, samo luč, samo luč trosijo Miličine oči danes; vse gori v tej luči, v tem utešenem hrepenenju! Vsem svetijo te oči, vse ožarjajo s svojimi smejočimi se žarki, povsod sipljejo luč, luč, luč! O, vsi vedo, vsi: Milici je pisal njen ljubi! V njeni drobni rokici je položil svojo usodo, svojo srečo in nesrečo! Vsi vedo, vsi ji bero v srcu in v obrazu in vriskajo ž njo!
Mati doma začudeni pogledajo hčer, ko stopi k njim in se posmeje:
»Mama, danes je pa lep dan!«
»I, kakor drugi dnevi je! Vroče je, vroče!«
Ne razume, si misli Milica in že se obrne k Anki in Cilki, ki ste zasopli in razgreti pritekli iz šole:
»Doli je ostal. Metulja ima, belega, lepega, ga je v mestnem logu ujel!«
»Takole se podite vedho, tudi vedve paglavki! Ali bi se radi prehladili?« pokarajo mati deklici, stopijo bliže k oknu in pokličejo Tončka.
»Saj danes je toplo, mama, ne bodo se prehladili! Je tako iep dan!«
»I, kaj imaš le s tvojim lepim dnevom?« jo zavrnejo mati. Ah, saj res, mati ne razumejo tega, si misli Milica, mati imajo preveč drugih skrbi in
ne utegnejo! Zato pa pritegne Milica k sebi v naročje Cilko in se šali ž njo.
»Alo, brž molimo, pa jest! Anka mora nesti kosilo očetu in MetodU! Tudi nanju moramo misliti!«
Da, oče, oče, plane Milici v misli, ta bo razumel, da je danes lep dan, da je danes samo solnce, sama luč tudi pri Ravnikovih! Oče bi samo v njene oči pogledal, pa bi videl, da je solnce tudi v njenih očeh, v njenem srcu, da je lep dan v njej in okrog nje, res lep dan!
Vse popoldne je še nadalje pelo in vriskalo v Milici. Bog ve, kolikorat je že pismo prebrala! Naj je mislila, kar je hotela, delala karkoli, vedho se je znova oglašalo v njej ono iz pisma: beseda za besedo se je vrstila, stavek za stavkom se vračaL Milica je znala vse pismo na pamet in kljub temu je je vedno znova brala. Naravnost mučno ji je bilo v pisarni, ko je roka sama od sebe mesto poslovnega zapisala celo besedo iz pisma. Ni mogla in ni mogla delati. Dobro, da ni bilo popoldne ravnatelja v pisarni. Milica se je nekaj časa mučila z delom, a je končno uvidela, da ne more danes nar praviti ničesar. Ono iz pisma se je vedno znova oglašalo. Vstala je, poprosila ravnateljevega namestnika, če sme uro prej iz pisarne, češ, da ima opravek in je odšla.
Ni šla domov. Doma ni luči dovolj, je pretesno. D°ma so skrpi, je mama, so otroci, sestrici in bratec. Milica je krenila iz mesta ven na polje. Rada bi hodila tako, kakor ono nedeljo popoldne z očetom skupaj. O, danes bi ona njemu natrgala rdečega maka; danes bi mu ona razlagala, kako je žito lepo v polju, kako je trava zelena, kako se reče tej ali oni roži! Za vsako bi imela izbrano ime: ta bela marjetica bi bila žarek jutranjega solnca; ona rdeča detelja odsev večerne zarje; maku bi rekla srce; žitni klas bi poklicala za dušo, travo zeleno za dobroto; in slaku med žitom bi dejala oči! Tako bi vsaki cvetlici znala povedati ime. Kako bi jo gledal njen dobri ata, kako se čudil njeni učenosti!
Za »Jugoslovansko tiskarno«; K. Čeč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.