Celoletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „ Posamezne Številke se ra-čunljo po 75 p.
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda ?5 p.
Poštnina
Uredništvo
In
upmvništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
štev. 39.
¥ Ljubljani, 30. septembra 1922.
Lete 88.
Izsliaja vsako §oboto
Organiziran narod.
(Izven uredništva.)
Dan na dan doživljamo, kako skuša gmotno uničiti in uničuje sedanji režim naše najboljše ljudi in se pripravlja, da spodje korenine celemu slovenskemu narodu. In kaj so zakrivli posamezniki, kaj je zakrivil cel narod? Nič več, kot oa so povdarjali posamezniki, da so Slovenci, in da se čuti cel narod, da je narod, in sicer slovenski narod, ki zahteva v novi državi vse možnosti ži razvoja in se noče prostovoljj liti v smrt.
Kakor torej vidimo na en da se čuti narod enoto in enotno'' varja na napade, pogrešamo tega enotnosti .pri voditeljih naroda, tako da imamo pred seboj smešno prikazen, da kaže enoten narod v svojih predstavnikih in organizatorjih sliko neenotnosti in razcepljenosti.
Ni težko najti vzroka tej na videz smešni, v resnici žalostni prikazni: voditelji naroda ne vidijo, da je danes narod prvo in stranka in mandati drugo, da bije boj danes narod za svoje življenje in ne stranke za svoje programe. Misel, da gre danes za stranke, je zmotna dvakrat: kajti noben vodja kake politične stranke ne more danes povedati, koliko ima pristašev. Res je sicer, da hodijo tudi danes ljudje na shode, nič manj res pa ni, da hodijo ljudje na shode najbolj„zavoljo tega, da bi slišali nekaj čisto novega, kar bi jih rešilo iz težkega današnjega položaja. In poslušalci poslušajo govornika ivj mu morda tudi ploskajo; vsak pa, kdor ima oči. je opazil, da ploskajo samo radikalnim geslom, iz česar sledi nepobitno, da je danes narod mnogo bolj radikalen kot vo-
ditelji, ali vsaj bolj, kot si vo,ditelji upajo pokazati.
Pri tem položaju je mogoč dvojen izid volitev:	ali	pride kdo v zadnjem
trenotku z gesli, ki vsebujejo popolno samoodločbo naroda, potem bo šel cel narod za njim in bodo mnoge stranke ostale brez volilcev — česar pa nobena stranka danes še noče verjeti — ali pa u l^>rno imeli kup strančic s par mandati, bo izigraval Belgrad eno proti ?xffutfL-Posledica prve možnosti bi bila v ^-alkem globoka depresija v narodu, ? bi narod pričakoval lastno državo, ftr pa je v Jugoslaviji neizvedljivo. Posledica druge eventualnosti bi bila počasno obupavanje nad izvedbo slovenskega programa, -letargija in indolent-nost, ki je najbolje polje za korupcijo.
1 Tak je danes politični položaj v Sloveniji, ko bije Slovenstvo boj za svoje življenje.
Rešitev je tukaj samo ena: stranke, ki jim je avtonomija Slovenije res pro-sram in ne samo okrasek, ki se pripne po potrebi od časa do časa, naj se* združijo v slovenski blok, ki bo nastopal nasproti Belgradu kot predstavnik organizirane Slovenije. Temu bloku se ni treba brigati za mandate — imel jih bo dovolj. Strančice pa, ki ljubosumno gledajo na svoj mandatek ali dva in se ne morejo odločiti za vstop v slovenski blok — naj kar lepo ostanejo zunaj bloka. Saj to so sarno vodje, volilci bodo volili kandidate bloka.
Samo v slovenskem bloku je rešitev. Ne smemo pa pozabiti, da je ura že pozna in zlasti, da gre za biti ali ne-biti slovenskega naroda.
Premišljevanje o ljubljanskih občinskih
volitvah.
Bivši ljubljanski občinski svet, v katerem je bila demokratska stranka v manjšini, je, kakor vemo, sedanja ba-tinaška vlada razpustila — brez vsakega vzroka. Še predno se je to zgodilo pa je ta nasilna vlada ljubljanskemu prebivalstvu oktflOiirala nov občinski volilni red, ki določa, da dobi absolutno večino občinskih svetovalcev tista stranka, katera prejme največ glasov. Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je dobila največ glasov — demokratska stranka. S tem je vlada računala, kajti bivša „proti demokratska" večina je sestojala iz treh strank: Sto-venske ljudske stranke, narodnih soci-jalistov in socialdemokratov. Mandate delavske komunistične stranke pa je vlada že poprej razveljavila.
Če hoče pri bodočih ljubljanskih občinskih volitvah zmagati dosedanja 'večina, se mora še pred volitvijo zediniti na skupno listo, drugače utegne biti zmaga dvomna. K tej koaliciji pa je tre-ha pritegniti še vse druge opozicijonal-ne skupine. Izbira kandidatov naj bi se vršila po načelu, da bo resna ljudska večina v bodočem mestnem gospodarstvu imela ogromne gospodarske naloge Ijndsko-socialnega značaja. Ta skupna lista se more sestaviti le na podlagi konkretnega gospodarsko-socialnega delovnega programa, na katerega realizaciji ima interes pretežna večina obubožanega ljubljanskega prebivalstva.
Velikanska večina ljubljanskega prebivalstva tak skupen nastop iskreno želi in hoče! Zlasti delavstvo je za takšen nastop navdušeno. Ono se zaveda socljalnega in gospodarskega pomena teh volitev, ako pride do skupnega nastopa vseh protlkapitalističnih strank in struj. Pa tudi v političnem pogledu bi bil takšen skupen nastop velike važnosti. Kapitalistična demokratska stranka
enkrat definitivno poražena v Ljubljani, si ne bo med nami opomogla nič več, rikoli več. Vse ostale stranke, če so resnično ljudske, morajo imeti na tem živ lasten interes. Tega se ljubljansko prebivalstvo zaveda in je zato za skupen antidemokratski in antikapitalističen blok navdušeno.
Vendar se zdi, da posamezniki, ki so v raznih strankah odločilni, niso zato preveč navdušeni. Demokrati okoli „Jutra“ so zakričali, da gre pri teh volitvah proti — »klerikalizmu". S tem hočejo oplašiti nekatere sentimentalne posameznike v opozicijonalnih strankah, da se ne bi vezali z SLS ter na ta način indirektno pomagali demokratom do zmage. Pri tem kriče o „kulturnih“ vprašanjih, ki baje ločijo ljudstvo. Toda ljudstva ne ločijo „razna kulturna" vprašanja, ampak ločijo ga socijalne in gospodarske razlike in potrebe!
Prvi, ki je priskočil demokratom na pomoč, je bil ljubljanski oficielni organ Isocijaldemokracije »Naprej", ki v svoji izdaji od 27. septembra napada bivšo koalicijo in pravi, da bodo »soci-alni demokrati11 nastopili pri volitvah samostojno. Napada tudi bivšega koalicijskega župana g. dr. Periča, češ, da se je udeleževal »blagoslovljenja zvonov. Kakor, da je to za ljubljanske reveže in delavce kakšnega pomena! In pravi doslovno: „Kaj pomaga pregnati z magistrata demokrate, če pa pridejo na njih mesta drugi, ki bodo gospodarili prav tako ali pa še slabše. Rajši še slabše! Kajti za demokratskega sa-movlodca je bilo treba manj, nego za vladarje mnogih klik, ki bi si delili dobiček/4
To je zelo odkritosrčno povedano. „Naprejevci“ si torej žele v Ljubljani demokratsko vlado nazaj. Ker pa vedo, da delavstvo demokrate ne bo volilo,
zato je potrebno, da „socijaldemokrati“ nastopijo »samostojno" ter tako pomore jo demokratom do zmage!
Pa tudi demokrati so se ločili. Starejši, razumnejši so se ločili od »Jutrov-cev“ ter hočejo dobiti zvezo z narodnimi socialisti — brez mladodemokra-tov. Ti zadnji itak ne potrebujejo občinskega sveta ljubljanskega, ker sede. v — belgrajski vladi. Kako se bodo od-^ ločili narodni socialisti — na to je treba še počakati. Ostanejo še „Zarjani“, ki so v zadnjem občinskem svetu imeli župana in številni pristaši med delavci
POLITIČNI
A.	Domača politika.
*
Naša notranja politika se ne premakne z mrtve točke. Večine ministrov sploh ni v Belgradu, ampak potujejo bogvekod po svetu, parlament še ne zboruje, izvzemši dveh treh parlamentarnih odborov, strankarski voditelji se tudi še niso znašli v Belgradu in zato teče državni voz takorekoč sam naprej, seveda na splošno nezadovoljnost.
Kralj se je s vojega političnega potovanja že vrnil v Belgrad. Ž njim vred se je vrnil tudi minister vnanjih zadev dr. Ninčič, ki pa ni povedal pri svojem prihodu v domovino še nikomur, kaj je opravil v Parizu in v Londonu. V Parizu je ostal še Pašič, in za Pašičem je prišel tja še minister za pravosodje dr. Markovič. V Belgradu so ostali samo ministri Pucelj,* dr. Žerjav, Kumanudi, Timotijevič in musliman Vilovič. Zakaj so ostali ravno ti možje doma, nihče ne ve. Eni pravijo, da zato, ker niso za nobeno drugo rabo, drugi pa pravijo, da zato, ker so najbolj brihtni izmed vseh. Mi verjamemo seveda poslednje, že zaradi g. ministra Pucljna. — Kraljica je ostala še v Parizu.
Zakonodajni odbor pretresa uradniško vprašanje. Uradniki s svojimi plačami ne morejo ^eč shajati. Ker pa ne morejo in tudi ne marajo živi v grob, prosijo za primerne draginjske doklade. V Belgradu pravijo, da bi njihove prošnje prav radi uslišali, ampak denarja ni, denarja. Za uradnike namreč. Za oficirje in za vojaške potrebe so ga pa takoj našli. S tem nočemo reči, da oficir ne sme biti sit, mislimo pa, da bi bilo v redu, da država skrbi za vse svoje uslužbence v enaki meri, ker imajo vsi enake želodce.
Državni proračun izdelujejo te dni v finančnem ministrstvu. Pravijo, da bo država potrebovala za prihodnje leto 36 milijard kron. Ne povedo pa, kje jih bodo vzeli. Iz Srbije bo priteklo v državno blagajno bolj malo denarja, zato pa ga bo tja doli toliko več odteklo iz Slovenije in s Hrvaškega.
V Radičevi stranki na Hrvaškem je prišlo zadnje dni do nesporazumov in do notranjih prepirov. Zastopniki stranke so zborovali zadnjo nedeljo v Zagrebu, a na tem zborovanju baje ni prišlo do sporazuma med Radičem in onimi poslanci, ki so iz Radičeve stranke izstopili. Kljub temu razdoru pa je Radičeva stranka na Hrvaškem še vedno jako močna.
Veliko banko kmečkih zadrug snuje na Hrvaškem Radič. Osnovni kapital banke znaša 100 milijonov kron. Banka
l	o urejena približno tako, kakor v Ljub-hani ..Zadružna gospodarska banka". Ce se ta ustanovitev posreči, bo nova banka velrka gospodarska opora za Radičevo stranko.
V Vojvodini so ustanovili, Madžari svojo madžarsko stranko. Med drugim zahtevajo Madžari za Vojvodino tudi avtonomijo.
Nemci v Sloveniji so si ustanovili svoje politično društvo, čegar pravila je vlada v Ljubljani že odobrila. Nemška
komunistične stranke, SLS in mi. Ta koalicija bi sigurno imela večino ljubljanskega prebivalstva za seboj. Če pride do nje, je seveda še dvomno, želeti pa bi je bilo. Med delavstvom, inteligenco, obrtniki, nižjimi uradniki itd. — bi bila viharno pozdravljena!
Mislimo, da je dolžnost vodilnih mož v teh skupinah, da privedejo tudi v teh politično nenormalnih časih, ljudstvo do zmage. V imenu svobodoljubja, socialne pravice in gospodarskega napredka!
PREGLED.
stranka je zlasti na Štajerskem razmeroma jako močna in bo gotovo igrala pri prihodnjih volitvah na Štajerskem važno ulogo.
B.	Vnanja politika.
Jugoslavija in Turčija. Najvažnejše vnanjepolitično vprašanje, s katerim se je bavila javnost pretekli teden, je bilo vprašanje, ali bo Jugoslavija posegla v grško-turško vojno al ne. Kakor smo že poročali, so Turki v Mali Aziji popolnoma potolkli Grke in turški general Ke-mal.paša zahteva sedaj, da dobi Turčija nazaj Carigrad in Trakijo, t. j. ono deželo, na katero meji na jugu z ene strani naša država, z druge strani pa Bolgarija. Kemalovi zahtevi so se najbolj upirali Angleži in ti so po izjavi našega vnanjega ministra dr. Ninčiča tudi zahtevali 20.000 mož od naše države. Podpirali so pa Turke in njihove zahteve Francozi. Spor med Angleži in Francozi je bil velik, a rešili so ga te dni na zborovanjih v Parizu tako, da bodo Turkom pod gotovimi pogoji le vrnili nekaj njihove nekdanje lasti. Izgleda torej, da bomo le postali neposredni sosedje Turkov. To. samo na sebi ne bi bilo še nič hudega, če ne bi tudi v naši državi imeli nekaj milijonov muslimanov, katerim je vsled turških zmag pogum znatno zra-stel. Posebno mnogo je muslimanov v Maccdoniji, ki meji neposredno na Trakijo. Maccdonski muslimani pa bodo čisto gotovo zahtevali za Macedonijo avtonomijo, in ravno tega se v Belgradu najbolj boje, ker imajo s Turki še precej neporavnanih računov izza prve balkanske vojske. Takrat so namreč belgrajski mogotci turške posestnike enostavno pregnali z njihovih veleposestev in so ta veleposestva zelo po ceni „kupili“ t. j. vzeli. Med temi, ki so „kupili“ v Maccdoniji turška posestva, je tudi Pašič. Zato ni nič čudno, če Pašič danes v Parizu zahteva, da je treba Turke pognati nazaj v Azijo! Mi pa pravimo: Če hoče ali gospod Pašič ali pa kdo drugi obdržati svoje veleposestvo v Macedo-niji, naj ga plača, ali pa ga naj vrne pravemu gospodarju. Toda celo državo zapletati zaradi koristi ene same osebe v vojsko, to ne gre! Mi vemo sicer prav dobro, s čim nam bodo prišli. Rekli bodo, da gre za „krst častni in slo-bodu zlatnu.“ V resnici pa pojde le za „krst zlatni“. Kdor pa hoče zlato, naj : ga gre sam iskat. Mi zastopamo načelo: Vsakemu svoje — tudi Turkom, če kaj imajo.
Imenitno se je držala naša vlada v času, ko sta bila v Parizu na posvetovanjih dr. Ninčič in Pašič. Vlada je vedno rekla, „da nič ne vč“, ali pa „da nima nobenih poročil" od svojih ministrov itd. Zares nebeško! Odgovorna vlada, pa „nič ne ve!" Tako izgleda naš parlamentarizem in naša »demokratična" država! V vsakem parlamentu imajo za '-nanje zadeve poseben odbor, kateremu mora odgovorni minister natančno povedati, za kaj gre, ker končno v demokratični državi, kjer vlada ljudstvo, je tudi ljudstvo oziroma od ljudstva izvoljeni zastop edini činitclj, ki ima pravico
odločevati o vojski ali o miru, nc pa posamezni ministri. V Belgradu se sicer radi bahajo s svojim ..demokratizmom11, a demokratizem, kakor ga razumejo tam doli, je vse nekaj drugega, kakor pa demokratizem, kakor ga*razumejo v Evropi. Belgrajski ..demokratizem" je vlada 5 ali 6 milijonarskih belgrajskih porodic, vse drugo pa je po mišljenju
Ljudstvo v naši državi se je te dni globoko oddahnilo, ko se je izvedelo, da so zapadne velesile sklenile poravnati spor s Turčijo mirnim potom, če tudi bi se imela vrniti Turčiji vzhodna Trači ja. Naj kdo o upostavitvi turškega gospodstva na Balkanu misli, kar hoče, vsak je z veseljem pozdravil to odločitev,ki nam vsaj za dogleden čas zagotavlja mir, če tudi po mnenju nekaterih za precej visoko ceno.
Nc tako demokratski režirnovci, ki jim je — soditi po njihovem časopisju
— očividno žal, da ni prišlo do vojaške intervencije v Dardanelah po mislih in željah Anglije. Režimovcem je odločno stališče slovenskega in hrvatskega ter brez vsakega dvoma tudi večine srbskega ljudstva proti vojaški akciji zmešalo štrene, zato pa zdaj slabo prikriti srd „Jutra“ in „Naroda“, zlasti proti S.L.S., ki je črez usta svojega voditelja, in na več shodih po deželi takoj izdala parolo zoper eventualno vojsko. Treba je namreč vedeti, da imamo veliko podpolkovnikov in polkovnikov, ki bi radi avanzirali za generale; imamo ministre, ki bi radi kakšno sijajno ekspedicijo v Carigrad „za krst častni in slobodo zlato", v resnici zato, da bi podaljšali dneve režima in ga s kakšno novo križarsko vojsko zoper Turke moralno ozaljšali; imamo razne birokrate nižje vrste doli do patriotičnih demokratskih učiteljev, ki bi si ob taki priliki za kakšen lepi nagovor na fante-soldate radi zaslužili kakšen orden etc. Imamo tudi špekulante, ki bi si r® bili dali uiti tako ugodne prilike za dobro nagrado.
Vojske torej zazdaj ne bo; vsaj Jugoslavija ni v nevarnosti, da bi se je udeležila, ako dr. Ninčič ne bo omahnil. Zato pa še ni rečeno, da se ne bi od strani režimovcev kmalu zopet začela delati „štimunga“ za vojsko ali pa vsaj za vojskico, ko se bo začelo s Ke-mal-pašo pri zeleni mizi obravnavati trakijsko vprašanje. Režimovci so po svojih listih — glej „Jutro“ od 27. t. m.
— že pokazali svojo karto; oni se namreč mislijo topot nasloniti na Bolgarijo, ki so jo dozdaj z največjim preziranjem pri vsakem vprašanju omalovaževali, in v smislu njenega stališča ztJTitevati neodvisno Tracijo; in če bi Kemal paša na to ne pristal, začeti zopet zagovarjati kakšno energično akcijo; se razume s puškami in kanoni. Rekli bodo, da se rnore Turčijo trpeti samo v Carigradu, delj na Balkanu pa da se je v interesu krščanske kulture in miru ne sme pustiti: skratka govorilo se bo o turški nevarnosti za Evropo.
Na to je treba reči odkritosrčno besedo. Turška nevarnost res obstoja, toda v ravno nasprotnem smislu nego je obstojala pred 500 leti: danes niso osvajalci Turki, oziroma muslimani, ampak danes se oni le branijo pred osvajalno politiko Evrope. Od Indije do Maroka sc muslimani sužnji evropskih velesil, ki jih politično tlačijo in gospodarsko brezobzirno izkoriščajo. Po zlomu Nemčije in carske Rusije je hotela Anglija na Orientu stopiti na njuno mesto, in če se je zdaj pod kemalistično agitacijo baje razvnel ,;vterski fanati-«zem“ muslimanov po celi Aziji in Afriki, je to edina zasluga angleških mogoitcev. Tudi vprašanje Carigrada je treba gle-
Mi smo že večkrat imeli priliko objaviti mišljenja raznih uglednih tujcev o naši državi in o razmerah, ki vladajo pri nas. Navadno take sodbe niso bile za nas posebno ugodne, a mi smo jih priobčevali vseeno kot dokaz, da tuji ljudje z jako bistrim očesom motrijo in presojajo politično in gospodarsko stanje naše države.
Pretekli mesec je objavil v velikem angleškem listu „The Manchester Guardian Commercial“ neki angleški diplomat po svojem povratku s potovanja po
teh ošabnih prenapetežev navadna klavna živina, določena samo za to, da hodi za belgrajske milijonarje svojo kri prelivat, kadar se milijonarjem ravno zazdi. '1 ega ..demokratizma11 smo pa mi siti do grla in zato pravimo: Za nas avtonomijo in lastno vlado, belgrajski milijonarji pa se naj hodijo pretepat sami s komur se hočejo.
sto nič zato, da tam zagospoduje križ, kakor ni bilo Angležem zato, da Jeruzalem osvobode od Turkov zaradi Gospodovega groba, ampak so ga izročili judovski velefinanci. Angleži hočejo iz Carigrada stražiti morske ožine, da jih lahko gospodarsko zaprejo Rusiji, ki je najmanj tako krščanska kakor Anglija. Carigrad pa je brezsporno turški in kdor ga danes muslimanom odreka, ta turško nevarnost samo množi, kajti muslimani, katerih je po svetu kompaktno najmanj 25« milijonov in so politično osveščeni, bi nikoli ne mirovali, dokler se ne vzpostavi kalifat v Carigradu, ki je zanje to, kar je Rim katoličanom.
Če pa so Turki enkrat v Carigradu, jih je težko zadržati od Tracije, ki je po večini turška, sicer pa res jako mešana. Položaj je namreč danes drugačen kakor pred desetimi leti, ko je Turčija predstavljala bolnika, ki so ga lahko držali v Carigradu v „kontumacu“, do-čim je danes element, ki se narodno in politično dviga. Ni besede o tem, da ne bi si balkanski krščanski narodi želeli, da se Turčija ne vrne v Evropo, toda dejstva so dejstva, in spuščati se zaradi Tracije v vojsko, ki bi postala svetovna, bi bila norost.
Sicer pa se s Turki da govoriti. Njihovo zadržanje napram nam je v veliki meri odvisno od našega zadržanja napram njim. Danes je nemogoče in brezuspešno pridigati zoper muslimane križarsko vojsko; mogoče jih je pridobiti s pametno, miroljubno politiko v duhu pravičnosti in strpnosti, vsled česar je celo bolje, da se vrnejo v Evropo nego da ostanejo v Aziji in tam netijo plamen panislamizma. Kajti na Balkanu se nam lažje približajo in se z nami porazgovore ter postanejo tako element splošne civilizacije in kulture. Na ta način sc da tudi edino doseči varstvo narodnih manjšin v Traciji in urediti vprašanje neobhodnega izhoda Bolgarije na Egejsko morje. Tudi albansko vprašanje in vprašanje pravične avtonomije za Makedonijo v okviru Jugoslavije se lahko povoljnejše reši, če imamo v Turčiji dobr^a bližnjega soseda nego če bi Kemal paša govoril zoper nas iz Angore. To mora vendar vsak slepec izprevideti. V Turkih se velik del naše javnosti, ki ne pozna preobrata, ki se je izvršil v muslimanskih deželah po ruski revoluciji, sploh zelo moti. To niso tisti osmanski divjaki, ki so pred 500 leti morili in požigali, ampak pošten element, ki Grke in Armence moralno visoko prekaša, in ki je danes prožet z idejo politične pravičnosti in enakopravnosti. Danes jih je mogoče kulturi veliko bolj približati kot le kdaj, če se gleda nanje brez predsodkov.
Seveda, preobrat na Balkanu gotove kroge straši. Danes namreč vest mnogim „kristjanom“ očita krivice, počete napram muslimanom. To so oni mogotci v Macedoniji in Traciji, ki so si stekli velike komplekse zemlje na škodo . prejšnjih muslimanskih lastnikov in se boje maščevanja. Tem veleposestnikom bi vojska bila prav, da se ne začno kdaj razprave o tem vprašanju. Ljudstvo pa vojske noče in je to glasno in jasno povedalo, in bo še, če bo treba!
balkanskih državah o naši državi sledečo sodbo:
..Politika države SHS je podobna trdi, neprebavni in nezdravi jedi, ki jo kuhajo ministri za ljudstvo. Tudi v drugih državah ni mnogo ministrov, ki bi dobro razumeli to umetnost, in zato ni čudno, če tudi v državi SHS v tem oziru ni vse v redu. Siccr je ministrom na razpolago dovolj začimbe, jesiha in dišav, ampak soli jim manjka, soli... Kdor hoče prebaviti ministrsko politiko v državi SHS, mora imeti čvrst golta-
nec in nojev želodec. Ta politika je podobna stari, brezzobi babnici, ki ima večne seje, vedno razpravlja in razgo-varja in daje ukaze v družbi s propali-cami (= scoundlers), ki vse dobro uničuje in nič koristnega ne ustvarja. Ta politika pozna več pravil kot vsaka slovnica, ona pozna več ljubeznjivih besed kakor vsaka ljubavna pesmarica in dokazuje več kot vsaka matematika, 'ia politika prikazuje tiranijo in nasilje kot dobrotvornost in lenobo kot pridnost. Neprestano pridiguje mir in dela zdražbo, med ljudstvo pa seje neslogo n sovraštvo. Kot predstavnica ljudstva bi morala biti uglajena in prosvetljena, seje pa korupcijo in sleparijo in zapostavlja svobodo in pametno gospodarstvo. Vest je nikdar ne grize, ker je ni-:na. Kljub .temu sc kaže ljudstvu kot višek modrosti.
V	Italiji so ustanovili „fašiste“, da razbijejo prikrito anarhijo in komunizem. Te fašiste nabirajo iz vrst lenuhov in postopačev, da ne postanejo tudi ti vsled svoje beračije za državo nevarni anarhisti. V državi SHS za enkrat socialne razmere še niso tako nevarne, da bi mogli govoriti o možnosti kakšnega anarhističnega gibanja, katero bi bilo treba pobijati s slično „fašistovsko“ organizacijo. Kljub temu pa je država SHS dala brez vsake stvarne potrebe organizirati fašiste, katere nabira iz vrst raznih pokvarjenih elementov (= clipp-lings) «i mladih učnih moči (= form-masters), ki jim je ekzistenca že zagotovljena in iz šolske mladine, ki še na stroške staršev trga hlače po šolskih klopeh. Tu ustvarja država iz moralnih propalic, iz učiteljev in iz šolske mladine umazano skupno družbo. Ker ti fašisti v državi SHS nimajo drugega opravka, zato uprizarjajo napade na največjo svetinjo človeštva, na osebno svobodo, in tako ustvarjajo sami ono anarhijo, proti kateri se bore laški fašisti.
Državne uprave so se po vojni polastili brezvestni „revolucijonarci“ brez vsake sposobnosti in brez vsake morale v državni upravi. Ti ljudje sc danes boje svoje lastne sence in zato se poskušajo obdržati na krmilu le še z „re-volucijonarnimi" metodami. Tem ljudem ni prav nič za državo, koje obstanka nihče ne ogroža, ampak njim gre le za lastno osebno korist in za čast, in zato sc nc morejo ločiti od dobičkanosne državne uprave.
Zgodovina dokazuje, da mora imeti država, ki hoče napredovati, tikd upravnike in uradnike, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, in sicer bolj iz ljubezni do stroke, v kateri so zaposleni, kakor pa zaradi plače in časti. Znamenje propadanja pa je, če začno
Pri Ljubljani leži vas Selo. Pravzaprav to že ni več vas, ampak mesto, lepo in čedno mesto, ki od leta do leta znatno napreduje, tako napreduje, da bomo kmalu rekli „Ljubljana pri Selu“ in ne „Selo pri Ljubljani."
Na Selu je zgradila bivša avstrijska vojaška uprava žrebčarno. Dobro urejen zavod je bil to in za kmete-ko-njerejce silno koristen in potreben.
Takoj po „prevratu“ 1. 1918. je zavod prevzela prva ..narodna vlada“. Za voditelja zavoda je imenovala znanega strokovnjaka gospoda R., ki je do zadnjega vodil zavod z največjo brigo, kljub ogromnim težavam, ki jih je imel vedno zaradi ix>kritja stroškov.
V	najnovejšem času pa je odštil ta zaslužni gospod na dopust. Menda za
2	meseca. Na navaden dopust, kakor ga dobi vsak uradnik. Tu pa so se spomnili učeni juristi, da je treba ugotoviti: Ali je ta gospod uradnik ali ni? In začeli so reševati težavno in zapleteno vprašanje: Ali je imela »narodna vla-da“ pravico imenovati uradnike ali ne? To vprašanje rešujejo učeni juristi še danes. Dokler ne bo to vprašanje rešeno, so sklenili, da gospodu R., vestnemu upravitelju žrebčarne na Selu, ne bodo izplačevali nikake mesečne plače več! Delati sme morebiti še nadalje, ko se bo vrnil z dopusta, ampak plače mu nc bodo dali. Če bi šel ta gospod za konjskega hlapca, bi dobil mesečno seveda več kakor sam pokrajinski namestnik, kot upravitelj žrebčarne pa ne potrebuje ne hrane, ne obleke in ne denarja ...
svoje službe zapuščati marljivi, vestni in sposobni uradniki, njihova mesta pa zasedajo brezvestni in pokvarjeni elementi, katerim je le do moči, časti in osebne koristi. V taki državi mora nehati pridnost, na njeno mesto pa stopa lenoba, ker vsak vidi, kako drvi država v svojo propast.
Pred vojno je bila Srbija odvisna politično in gospodarsko od Avstrije in od Rusije. Od teh dveh držav je dobivala tudi gospodarsko podpora Zato tudi ni mogla voditi vnanje politike. Po vojni pa, ko sta propadli Avstrija in Rusija, je bila Srbija prepuščena sama sebi in sedaj se nihče več ne spozna v danih razmerah. V svoji domišljavosti se ne briga za narodno gospodarstvo, odkoder bi morala črpati sredstva za svoj obstoj. Vsled tega se bo morala dati še bolj zasužnjiti od svojih upnikov kakor kdaj prej. Če bi bila vlada države SHS osnovala takoj spočetka močno gospodarsko' organizacijo namesto „fašistov" in k tej organizaciji pritegnil tudi učiteljstvo in šolsko mladino, ki ima toliko časa na razpolago, da se lahko peča tudi z neštevilnimi brezplodnimi stvarmi, bi bila ta c^ržava v notranje- in v vnanjepolitičnem oziru vsa drugačna kot je in bi uživala v inozemstvu velik ugled. Pametno gospodarstvo je sestra napredka in mati svobode, ki je danes v državi SHS zaradi gospodarskega propadanja nihče ne uživa. Parketno gospodarstvo ustvarja zadovoljnost, daje državljanom sigurnost, jamči jim za njihovo imetje in za osebno svobodo. Kjer tega jamstva ni, tam preneha vsaka želja za zaslužkom, ker nihče ne mara delati, če se boji, da mu bo zaslužek zopet odvzet. Pametno gospodarstvo razbije vsako protidržavno gibanje, revščina pa ga ustvarja. Kdor ni dober gospodar, tudi ne more biti dober politik. V državi SHS pa, v tej državi evropskih senzacij, postopa državna uprava proti vsem zdravim načelom pametnega narodnega gospodarstva, kar daje državni upravi žalostno spričevalo o „moral insanity“. Zato je jasno, da je sanjarija, če kdo govori o bouši bodočnosti take države."
*
•
To je bridka obsodba današnjega režima. Žalibog, da ji je težko ugovarjati. Samo v enem stavku sc menda angleški diplomat moti, namreč tam, kjer pravi, da naša država nima bodočnosti. Mi smo prepričani, da jo ima. Seveda bo treba najprej streti današnji način vladanja. Če bo ostal centralizem v veljavi, utegne biti država res izgubljena, rešena pa bo in dobro bo uspevala, če dobimo zakonodajno avtonomijo. In to je naš cilj.
Zaradi popolnosti naj še dostavimo, da je gospod R. svoje „nesreče“' tudi sam nekoliko kriv. Zakaj pa si je izbral takega brata, ki piše v „Sloven-ski Narod" dolge članke proti sedaj vladajoči demokratski kliki?
*
V	Sloveniji skrbi za zdravje ljudstva takozvani »zdravstveni odsek". V tem odseku sede učeni zdravniki, ki se ne spoznajo samo „na vodo", na ko-milce in tavžentrože in na ajbež in lipovo cvetje, ampak so se morali učiti nekaj več. Zato „so" nekaterim izmed teh gospodov milostno priznali tudi ..rang" dvornih svetnikov, t. j. uradnikov z ogromnimi prejemki petega či-tiovnega razreda, ki znašajo nekaj nad 1000 din. mesečno. Dosti več ne — ali pa še morebiti par krajcarjev manj. Pa to jc vseeno.
Ali veste, kaj je to: dvorni svetnik? To je hofrat, nekdanji hofrat, še tik pred vojno najvišji uradniški ideal, ki je „vlekel" na dan celih 10 gld.! To je bil takrat denar! Danes bi mioral hofrat imeti najmanj 1000 kron na dan, če bi hotel živeti tako kakor pred vojsko. Toliko mimogrede.
Tudi v zdravstvenem odseku sta bila dva hofrata, gg. dr. D. in dr. M. Pa ne za dolgo.
Pride iz Belgrada v Ljubljano odobreni drž. proračun: V proračunu mora biti predviden in zapisan vsak krajcar, ki ga država izda, tudi za hofrate. Za hofrate v zdravstvenem odseku pa ni bilo nič predvideno za njihove plače, pač pa so za njih predvideni dohodki „vladnih svetnikov, torej prejemki še-
Mirujte!
dati s tega stališča; velesilam ne gre či-
Angleži o Jugoslaviji.
Slike iz naše uprave.
stega uradniškega razreda! Prej so uradniki, če že niso napredovali, vsaj ostali to, kar so bili, danes pa avanzi-rajo za 1 razred nazaj. Če pojde tako naprej, bodo za naše zdravje prav kmalu skrbeli sami „pisarji“ devetnajste klase," ki še ajbša ne bodo poznali! Kakšno kašljanje se bo potem razlegalo po celi Sloveniji, si pa naj predstavi vsak sam!
♦
Njega dni so se učili naši pobje po gimnazijah in realkah poleg latinskega jezika in zapletenih računov v svojih prostih urah še marsikaj praktičnih stvari, n. pr. stenografije, risanja, lepopisja, raznih jezikov itd. Učne moči za te predmete je plačevala država. S tem je država omogočila tudi revnejšim učencem, da so sc lahko naučili nekaj, kar so se navadno lahko učili le sinovi premožnejših staršev.
Danes je to drugače. Po ,,prevratu11 1. 1918. smo postali „socialna“ in ..demokratična" država. Demokratična država je namreč po belgrajskih pojmih ia nazorih tista, kjer se človek začne šele pri milijonu, seveda pri zlatem milijonu, ne pri papirnatem. Enkrat je rekel neki ošabni griof, da se človek začne šele pri baronu — danes pa se začne človek pri milijonu. To je razfika med fevdalizmom in demokracijo. Torej, kdor nima milijona, temu se tudi nič ačiti ni treba, ta naj gara z rokami, ker
V zagrebškem glavnem glasilu centralističnih demokratov „Riječ“ je priobčil dr. Angjelinovič, eden glavnih stebrov današnjega režima, sledeči dopis iz Prage:
»Že prej sem zahteval tako razdelitev države na »oblasti", da bi „obla-sti“ odgovarjale zemljepisnim, gospodarskim in socialnim interesom ljudstva. Tako bi se dalo najlažje najti pot do izveze oblasti'4. Take „zveze“ predvideva tudi češka ustava. Na ta način bi se mogoče tudi hrvaško vprašanje lažje rešilo. A tudi brez ozira na to je načelo „oblastnih“ (pokrajinskih) zvez velik korak naprej na potu k rešitvi krize v naši državni upravi.
V Pragi sem se razgovarjal z zelo uglednimi ljudmi, kako si mislijo izved-lx> tega principa (=oblastnih* zvez). O tem predmetu sem govoril tudi z nekimi voditelji Slovakov, ki se nadejajo, da bi ta princip omilil tudi rešitev slovaškega vprašanja.
Češki zakon določa tozadevno: „Čehoslovaška je razdeljena na župe (pri nas „oblasti“), katerim načeluje župan. Predvideva se zveza žup. Vse žu-p^ v bivši Češki bi tvorile zvezo s središčem v Pragi, župe v bivši Moravski in Šleziji bi imele svoje središče v Brnu, župe na Slovaškem pa bi irnele središče v Bratislavi. Poslanci oblastne zveze bi volili oblastne delegate ali zvezne poslance, ti pa bi izbrali med seboj odbor 8 oseb, katerim bi predsedoval veliki župan. Kompetenca teh »zveznih od-
Našiin naročnikom. Zadnjo številko našega lista je ljubljanska oblast zaplenila. Besedilo dotične odredbe objavljamo na drugem mestu. Zaplemba je najboljši dokaz, da je list dober in pošten, ki pove na vsak naslov tQ, kar je. Je pa tudi dokaz, da je naš list mnogim trn v peti in zato nam nagajajo, kjer koli morejo. Na tak pritisk morajo odgovoriti naši naročniki sami. Najboljši ^odgovor pa bo: Širite naš li^t, kolikor ga morete! Pridobivajte mu novih naročnikov! Sedaj je jesen tu in veliko delo na polju je opravljeno. Kmetje imajo sedaj precej časa za branje. Z mirno vestjo pa lahko trdimo, da ga ni zlepa lista, ki bi ga bral naš kmet s takim pridom kakor „Avtd& nomista.“ Zato naj vsak dosedanji naročnik pridobi še enega novega. Vsak ima gotovo prijatelja, ki naš list rad bere, a še ni nanj naročen. Takim ljudem je treba povedati, da ni dovolj, če list samo berejo ampak ga je treba tudi denarno podpreti s tem, da ga naroče. Kolikor več bo naročnikov, toliko več be-rela bo in to dobrega, koristnega in poučnega berila. Porabite torej' zlasti jesenski in zimski čas in opozarjajte svoje prijatelje in znance, naj pridno naročajo »Avtonomista".
so za vladanje sposobni samo milijonarski butci...
Danes otčividno prevladuje ta nazor. Sicer ne bi bilo mogoče, da bi bila učna uprava kratkomalo ukinila pouk v tako-zvanih „prostih“ predmetih, češ, da država nima denarja za take stvari in za nagrade učnim močem! Država pravi: „Ti, revež, bodi zadovoljen, da smeš M>loh v šolo. Da bi se naučil kaj več, tega ti ni potreba, ker v to so poklicani le sinovi onih, ki imajo.
Zato se sme danes naučiti n. pr. kakšnega tujega jezika le oni, ki more plačati potrebnega učitelja iz svojega žepa.
*
Država torej nima denarja ne za ž-ebčarno, ne za zdravstvo, ne za šole. Pač pa ima denarja na pretek za razne
tdovadske prireditve, za ..., za ...........
za itd.
*
Vsega tega ne bi bilo, če bi imela Slovenija svojo zakonodajno avtonomijo. Če bi se vladali mi sami, bi že našli denar za šole, za zdravstvene zavode in sploh za naprave, ki služijo vsem, in ne samo baronom in milijonarjem. Ker pa se ne vladamo sami, ampak se moramo pokoriti »ukazom" ljudi, ki naše kulture in naših potreb sploh ne poznajo, je pa tako kakor je. Vas vo-lilce pa vprašamo: Kako dolgo še? Zakaj ste volilci? Ali ste možje?
borov“ še ni določena, imeli bi pa približno isti delokrog kot nekdanji deželni odbori. Pravico zakonodaje bi obdržal parlament, uprava bi bila decentralizirana, samouprava pa zajamčeno v najširšem obsegu."
Ali se ne bi dalo nekaj sličnega napraviti tudi pri nas? Recimo, da je država razdeljena na 25—30 „oiblasti“. Ali se ne dajo zamisliti tudi pri nas „zveze oblasti"? N. pr. Ljubljana in Maribor — ali ne bi mogle te dve oblasti tvoriti „zveze“? Vse to bi se dalo izpeljati v skladu z vidovdansko ustavo!
To je moj predlog."
Tako piše dr. Angjelinovič. Mi sc njegovega predloga veselimo v toliko, da tudi ta vneti demokratski in centralistični steber spozna, da je pretirani centralizem za nič! Tudi Čehi to spoznavajo. Vprašamo pa: Čemu ..oblastne zveze", ko imamo že stare pokrajine? Čemu ..oblasti", ko imamo že stara »okrajna glavarstva", na katera so pokrajine razdeljene? Zakaj še eno inštan-co več, ko vendar vsi vemo, da je doslej šlo vse gladko tudi brez nje? Zakaj najprej državo razbijati na drobne „ob-lastne" koščke, potem pa zopet te vezati skupaj z žico kot razbite lonce?
Mi pravimo, kar se nas Slovencev tiče: »Pustite nam našo Slovenijo celo, kolikor jo je še in dajte nam zakonodajno avtonomijo za njo, da bomo imeli ključ do hišnih vrat sami v svojih rokah!
To hočemo!
Kako naročim „Avtonomista“? Vzemi dopisnico in napiši naslov: Uprava .Avtonomista", Ljubljana, Breg št. 12.
—	Na drugo stran pa napiši: „Naročam „Avtonomista" za 1 mesec — in pristavi svoj podpis in natančen naslov oziroma zadnjo pošto. — Takoj po prejemu karte bo uprava odposlala list in priložila poštno položnico, s katero se odpošlje naročnina. — Ali je to velik trud? Got tovo ne! Tri ali štiri dinarje mesečno pa premore danes tudi najsiromašnejši baj-tar ali jjsebenek in se nam gotovo ne more očitati, da smo predragi. Tprej naročajte !
Najnovejše. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljcvo) železnico že prihodnji teden.
Zaplemba „Avtonomista“. Prejeli smo sledeči odlok policijskega ravnateljstva v Ljubljani:	»Prepoveduje	se
razširjanje in prodajanje št. 38 v Ljubljani izhajajočega časopisa »Avtonomist" od dne 23. septembra 1922 radi članka: »Poglavje o princih" v celem obsegu. Vsebina članka utemeljuje zločin po § 64. kaz. zak. odnosno čl. 15. in 138 ustave. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve oddelek za javno bezbednost z dne 13. X. 1921, B, št. 30.997 je razšir-
jevanje druge izdaje te številke nedopustno. Policijski direktor: dr. Guštim m. p." — Ja, nu, tako je! Sedaj vsaj verno, da se piše policijski ravnatelj v Ljubljani dr. Guštin.
»Slovenski Narod" prepovedan. V sobotni številki »Slov. Naroda" smo brali presnetljivo in pretresljivo vest, da je vojaška oblast v Valjevu (Srbija) prepovedala tam pri vojakih služečim Slovencem brati »Slov. Narod". Uredništvo ob enem naproša vojaško oblast, naj pojasni, zakaj je bila izdana ta zapoved. Odgovor ni prav nič težak: Vojaki, ki so brali »Narod", so postali tako zaspani, da so bili cel dan za vsako ekser-ciranje popolnoma nesposobni...
Kratke hlače. Zakaj je policija zaplenila zadnjo številko našega lista, je razvidno iz policijskega odloka. Mi ne dvomimo, da je policija povedala v svojem odloku čisto resnico, kajti vsak dvom v resničnost uradnih aktov ni le kaznjiv, ampak je tudi nepatriotičen. Kljub svojemu patriotizmu pa vendar mislimo, da so igrale pri zaplembi jako važno vlogo tudi kratke hlače. Sicer smo jih bili skrili,v zadnji kotiček podlistka, ampak kaj vse ne opazi budno oko postave! Kratke hlače so napravile veliko zmešnjavo v državotvornih vrstah, tako zmešnjavo, da sedaj gospodje vsi navdušeni pojejo:	»I
mocht’ mir aaa — I mocht’ mir aaa
—	A kurze Hosen machen lassen aaa...
Upapolni pričetki. Kakor znano, je medicinska znanost, katero so morali tudi Srbi študirati na tujih vseučiliščih kakor slovenski zdravniki »izenačena« več ali manj že po svoji naravi. Zato je ta stroka bila najpri-kladnejša tudi za izenačenje v politi-čno-upravnem oziru. Komaj štiri leta so potekla po ujedinjenju in že sedi v Ljubljani kot načelnik zdravstvenega odseka — dr. Katičič, v nekem državnem kopališču pa je prevzel vodstvo neki drugi Srb. V drugih uradih je zaenkrat še ostalo pri starem, toda to bo trpelo le tako dolgo, dokler ne bo s kakšnim »ukazom« veljavnost dosedanje avstrijske zakonodaje pri nas ukinjena in vpeljan srbski »pročišče-ni gradžanski zakonik« za vso državo. Takrat bodo marširali slovenski
Mi. smo kmečka država. Sedaj ko je vlada započela svoj takiotzvani »boj" proti draginji, je morala državne meje na vse plati odpreti na stežaj. Drugače, pravi, nc more pomagati prebivalstvu v njegovih stiskah. Danes uvažajo v našo državo drva iz sosedne Romunije, moko iz Bolgarije, mast pa iz Amerike! To pove vse! V našo kmečko državo je treba uvažati kmečke pridelke! Pa se potem še čudimo Rusiji, ki trpi kot kmečka država lakoto? Ali jc pri nas bistveno drugače?
To jc sad sedanje triletne finančne in trgovske politike. Pa pridejo ljudje in trde, da jih »politika" ne briga nič. To so kratkovidni ljudje, ki ne vidijo, da je v dandanašnjih razmerah vse — politika! če kupiš v stacuni en kilogram kofeta — tiči v njegovi ceni politika, če prodaš en kilogram masti — tiči v njeni ceni — politika. Seveda gospodarska politika, politika denarja, politika uprave, politika mednarodnih .trgovskih pogodb. Vse in prav piovsod je politika. Zlasti mi Slovenci se bomo morali navaditi, da je bistvo politike v gospodarstvu in gospodarenju, ne pa kakor nekdaj v Avstriji samo v »klerikalizmu" ali »liberalizmu". Navaditi se moramo malo misliti po amerikansko.
V	naši državi je dovolj gozdov. Bosna, Črna gora, del Hrvatske in vsa Slovenja je poraščena z gozdovi. V tem pogledu je naša država ena izmed najbogatejših v Evropi. In kaj se je zgodilo? V Belgradu imamo ministrstvo za šume in rude. To ministrstvo ima nekaj kanclij, toliko n. pr., kakor jih ima okrajno glavarstvo v Litiji. Te kanclije je treba po zimi kuriti. Toda ministrstvo je izjavilo, da v naši državi ni dovolj drv, da jih je treba uvoziti in danes vozijo k nam, predvsem v Bclgrad, drva iz — Romunije!
Oglje, ki ga je pred vojno samo majhna Kranjska pridelala za ves Trst
uradniki kar v »dopelrajah« ali v penzjon ali pa v Albanijo, na njihova mesta pa bodo prihajali v deželo trumoma razni »pisarji« in »sekretarji« z juga, da »izboljšajo« našo upravo na macedonski ali vojvodinski način. Tako se tolmači »bratstvo« na edino pravilen način: Ker smo »brača«, zato naj pikajo albanski komarji in brenclji raje naše uradnike kakor druge, ki bodo široko sedeli v deželnovladni palači na Bleiweisovi cesti, kjer bodo začeli baje že te dni pripravljati potrebne prostore za kuhanje kave...
Kaj je »lenta«? »Lenta« je trak, ki ga nosijo imejitelji visokih odlikovanj čez prsa navskriž. Take trakove vidimo na slikah starih avstrijskih cesarjev in generalov, pa tudi na slikali jugoslovanskih ministrov, kadar se oblečejo v kratke... pardon, kadar se oblečejo v veliko parado. Temu traku torej pravijo naši južni bratje »lenta«. Tega seveda ne more vedeti vsak in tudi stara teta Neža tega ni vedeja. Neža prodaja namreč v Velikih Laščah v mali izbici cukerčke, poper, šivanke in podobno drobnarijo. Za zavijanje cukerčkov potrebuje škrnicle in škrnicle zvija iz starih časnikov. Pa ji nekega dne pri tem poslu obtiči utrujeno oko na besedah Pucelj« in »lenta«. »Kaj spaka pa je to”« — zagodrnja in si popravi velika s črno rogovino zafasana očala. Bere in bere in pravi: »Saj sem vedela! Iz tega nc bo nič dobrega! Z »Lento« hodi okrog tam doli! Pa oženjen je in otroke ima! Saj sem rekla! Dokler je bil doma, je še bilo, zdaj pa kakor Turek! Jezas, jezas!« — In Neža si je popravila očali in šepala takoj k sosedovim pripovedovat, da hodi najodličnejši Veliko-laščan po Belgradu okrog z nekšpo Ordnovo »Lento«, ki menda še krščena ni, doma pa ima ženo in otroke ...
Pozor, trgovci! Prihodnji mesec bodo dobili uradniki izplačane plače v zlatu. S cenami gor!
Draginjska komisija. Iz Bclgrada izvemo, da nameravajo ustanoviti po vsi državi $lraginjske komisije, ki bodo preiskovalk upravičenost današnjih blagovnih cen na podlagi trgovskih faktur. Trgovce, ki delajo z več kot z dovoljenim dobičkom, bodo kanovali.
in Reko, danes uvažamo iz Romunije in
—	Italije!! To se sliši smešno, pa jc resnično.
V	naši državi so nepregledna polja žita, koruze, krompirja, zlasti v Banatu, Bački in Baranji. Mi pa uvažamo moko iz Bolgarije in Romunije. Lažje je dobiti cele vlake za to prevožnjo iz inozemstva v državo kot pa en sam vagon za prevoz žita iz Bačke v Ljubljano. Tam gnije na polju koruza. Ta ki je zrasla letošnje poletje, bo stala na polju še spomladi, ko se bo tajal sneg. Mnogi Slovenec, ki to sliši, tega nc verjame, pa jc gola istina. Kmet v Banatu, ki se lahko meri z vsakim veleposestnikom v Sloveniji, plača ves svoj davek, ako proda eno samo puto! Samo nas Slovence in Hrvate derejo ob živem telesu, tam doli skoro nihče nc plača davkov v naši izmeri. Zato pa banaški veleposestnik nima nobenega interesa, da bi se potrudil za večjo produkcijo. Ze to, kar mu zemlja takorekoč nosi sama, je zanj tako veliko, da nima nikakega po-željcnja po papirnatem novcu, ki mu ga r.udi ostali svet za njegov pridelek.
Vse uvažamo: Obleko, obutev, pohištvo, marsikaj za popiti in za pojesti, nadalje večino obrtniških in poljedelskih izdelkov; — od vsega tega plačujemo ogromne carine, takse, trošarine i. t. d.
Pri nas se goji, lahko bi rekli, brezštevilno prešičev. V Sremu, v Srbiji, v Vojvodini so cela polja, na katerih sc pasejo po zimi in poleti. Vendar nam manjka — masti. Zato moramo uvažati tudi mast. Spomnimo se, da je bivša Avstrija — v kateri jc 52 odstotkov prebivalstva živelo od industrije, obrti trgovine in prometa in le 48 odstotkov od poljedelstva in živinoreje — prišla v navskrižje z bivšo kraljevino Srbijo samo zaradi — njenih srbskih prašičev. Srhijanci so jih imeli preveč, pa so jih
Za samoupravo.
Dnevne vesti.
Gospodarstvo.
Kam gremo?
hoteli uvažati k nam. Avstrija pa je imela svojega pridelka dovolj, bala se je konkurence in je začela leta 1902. znani carinski boj s Srbijo. Danes tvori to našo državo ne samo Srbija, ampak na svinjah še bolj bogata Vojvodina, Srem in Hrvaška. Človek normalne pameti bi mislil, da se bomo v masti kar utopili. Ne, manjka nam jo na všeh koncih in krajih. Danes moramo uvažati mast iz -- Amerike, ki je cenejša od lastnega, domačega pridelka. Amerikanci so bolj delavni in bolj šparovni nego mi — to je resnica. Ali da bo naša država kdaj
potrebovala masti iz Amerike, to se sliši kot štorija iz tisoč in ene noči, zlasti, ako se ve, da je amerikanska mast za 30 odstotkov cenejša od naše domače.
Cene naše masti so umetne, narejene ne od kmeta, temveč od kapitalistov in prekupcev. Na Češkem se prodaja amerikanska mast po 10 K, med tern ko so se naši živi prašiči prodajali po 3—4 K, a zaklani po 4—5 K dražje za kilogram. V Nemški Avstriji se je prodajala amerikanska mast po 28.000 nemških kron, naši živi prašiči pa po 30
tisoč nemških kron, zaklani pa celo po 32—34.000 nemških kron.
Iz vsega tega vidimo, da je bila naša dosedanja finančna in trgovska politika slaba. Drugič pa sedanje naše trgovanje potom dosedanjega uvoza in izvoza dokazuje, da je v naši državi veliko bolnega. Kot kmečka država uvažamo moko in mast, kot gozdna država uvažamo drva! To pove vse! Kaj bi rekli popotniku, ki hoče iti v Monakovo na Nemško ali v Plzen na Češko, pa bi hotel vzeti s seboj sodček piva, ki se tam v velikih množinah dobro kuha.
VILJEMU THE®
ARHITEKT IN STAVBENIK
JLd J iol to JL J » m.
prevzame vsa dela visoke stavbe, kakor adaptacije starih hiš in izvršitev novih stavb, sestavo načrtov in proračunov.
Teodor ion, Ljubljano
Poljanska cesta št« S.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
iBHBHKm
ira vodovodnih c2©l kakop tudi
Rekli bi mu, da je prišel ob pamet! Kaj bodo rekli ljudje v drugih državah, na primer v Avstriji. Češki, Italiji itd., ko zvedo, da si mi kurimo peči z romunskimi drvmi, pečemo kruh iz bolgarske moke in si začinjamo žgance z ameri-kansko mastjo?
Kaj bodo rekli? Nič ne bodo rekli'. ■ 'mejah se bodo!
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: I iskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
ML «s y»a,K»slxi osel
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine »rosto Popravila točno irt po najnižji dnev ni ceni. Ambalaža in pločevine.
3 DBEKH	PiSrSžSfi®CTmSMMMmMMmmm
S
0
Ali ste se že naročili na | novo revijo
,,Novi Zapiski**
Kapital: 8 20,080.008
Slov. eskomptiia banka
tam otiraš H 6,880.800
Podružnice:
Han Dasta, Haiih, Slaueiijgrafe.
Ljubljana, Selenbupgona ulico št
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA.
tavršujse vse bamčiree pa&le rosa j 4 «2 čf je je in najkuitanftneje
KtMMM
KKMMKS
Telefon: Pisarne št. 313.
Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani:
Telefon: Tovarne št. 532.
Tovarna
v Stožfcah ppi LjubljaM.
Centralno skladišče
'UT lusJJ	jfc£	St	£&•
Vse mte moških i» deških oblačil. Uniformiranje. Praovrstni izdolbi. Konkurenčne cene.
		
		
Prometni zareod za premog d. d. w Ljagfoljarai
prodaja Iz. slovanskih premogovnikov
w&Beroj$ki, šeaitjaiiški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čeitasiosašiii In angleški koks za lisam ia domača »porabo, košaški premog in črni premog.
Nasloy: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska uSica 1.
Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.
zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki “"l®!
Skladišče v „Kresiji“, Lingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
 	 Upoštevajte	pni	nakupih.	  -	1
Po -i olnoma -varno naložite svoj denar v
fflim POSOJILNICI V L3UBUHKI
sr. z. 26 o. as.
sedaj poleg nunske cerkve
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela ,, Union".
Hranilne vloge se obrestujejo po 5>V20/o brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5%-
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po © °/0, na dobo pol leta po © V4fl/o«
m
| Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Ounajska cesta št. 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Glavnica skupno z rezervami nad K 60.CI00.000«
Telefon St. 21.
Telefon St. 21.
n
n
JJ Podružnice« Pjafcovo. Maribor, Sarajevo, Sotrobor. Split, Šibenik. Ekspozitura« Bled. interesna skup- y|
!	no	st	z	Sveopčo	Zanatlijsko	banko	d.	d.	v	Zagrebu	in	njeno	podružnico	v	Karlovcu	ter	z	Gospodarsko	banko	d.	d.	v	Novem	Sadu.
■	fn
H Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in gg j na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. g$