Glas KRANJ, 9. MARCA 1956 LETO IX. — ST. 20 DIN 10.— I ■ d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Ttlef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek In petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev Glasilo SZDL 23 Gorenjsko Gorenjske /A Do česa lahko privedejo malverzacije n Črni fondi Runo /F Nepopolna evidenca botruje osebnemu okoriščanju Kam lahko privede skrajno malomaren, hkrati pa tudi prefinjen in, lahko bi rekli, kriminalni odnos do družbene lastnine, nam več kot zgovorno kaže poslovanje tovarne usnja »Runo« v Tržiču. Ta primer, ki sodi v čisti gospodarski kriminal, močno zabeljen z osebnim okoriščanjem, je morda vsakdanji. Vendar le na oko! Pri v^eh mogočih malverzacijah je zlasti karakterističen način, kako so jih delali odgovorni ljudje v tovarni. Do skrajnosti prefinjeno in »komercialno preudarno« so mešali štrene. Vanje se je zapletlo marsikaj, tako da je sedaj klopčič zelo raznolik in zamotan. Nekaj ugotovitev o nepravilnosti poslovanja v »Runo« je Se znanih. Ostalo pa preiskuje še Okrožno sodišče v Ljubljani. Kajti zadeva nikakor ni enostavna in o njej bomo v našem listu vsekakor še poročali. Kako je prišlo do tega, da so začeli organi TNZ in finančne inšpekcije »vrtati« v »RunoTiotal in se eačel polagoma M ijati... NEPRAVILNO4 ~T POVSOD Vse zvrsti nepravilnosti, ki *o se dogajale v »Runo«, bi lah- , ko zvrstili v 4 skupine: v tako imenovane »črne fonde«, v utajo prometnega davka, v poneverbe in razna darila. — Res, Široko področje deiavnosti! Lepo so si razdelili. Direktor podietja Ludvik Vučko, računovođi a Nadislav Salbergcr in poslovodja trgovske poslovalnice »Runo« Maks Poljanšek, so imeli vsak svoj »črni fond«. Pri direktorju je ta znašal 1.160.000, pri računovodii 348 000, pri poslovodji pa 63.000 dinarjev, pač 'po rang-lestvici odgovornih ljudi podjetja. Kako so ustvarjali »črne fonde«? Ko so dobavljali industrijsko volno nekemu zasebniku, krat-komalo dvakrat niso izstavili računa. V ostalih primerih pa so izstavili dobropise, kot da le bila volna vrniena tovarni, dejansko pa ni bila vrnjena. Le direktor je prejel za prodano volno gotovino, ki sta jo nato z računovodiem hranila in uporabljala. Tako in na podobne načine je bil ustvarjen direktorjev »črni fond«. Računovodja si je večkrat izposojal v poslovalnici trgovine razne zneske v gotovini iz iztržka. Denar je nato trgovini delno vračal z lažnimi dokumenti (virmanski nalogi z lažnim besedilom itd.). Poslovodja v poslovalnici si je prav tako izposojeval denar iz iztržkov. Kako je prišlo do tega? — Ko se je bližal konec meseca iunila lani in je mesečna realizacija kazala, da ne bodo mogli izDlačati uslužbencem 100% plač. (banka je medtem že blokirala tekoči račun) si je razliko do polnih plač izposodil. Pozneje, ga je v konkretnem primeru sicer vrnil. Toda to ga je pozneje ponovno zapeljalo. Izposodil si je denar še drugič, tretjič. Ce povemo, da je bil direktor tovarne Vučko hkrati tudi v. d. direktorja v poslovalnici in če vemo, da je bil računovodja Salberger hkrati tudi honorarni knjigovodja v poslovalnici, nam postane jasno, kako je lahko prišlo do teh nepravilnosti. Geslo: »Podeli in vladaj!« je bilo v polni veljavi. Ti •.*r_2J*5S" poklicna svetovalnica. Namen te nosti do viška. S tem pomaga ustanove je, s pomočjo isodob- tudi družbeni proizvodnji in nih metod psihologije odkriva- ustvarja živo vez med interesi ti in ugotavljati sposobnosti, poedinca in interesi nagnenja, interese in želje mla- družbe stvo) in je to poglavitna ovira za razvoj socialistične obrtniške dejavnosti. I. Z. »Kakšen poklic si boš izbral?« »Kakor si boš postlal, tako boš dega človeka. Ob vseh teh ugo- Kakšni so načrti Prešernove družbe Knjižne zbirke in druge publikacije Prešernove družbe si tisoč praktičnih nasvetov pod naslovom »Pomagaj si sam«. Vseh 7 knjig bodo člani dobili za 500 dinarjev, tako da si jih URA JE DVE ki bo prikazovala resnične dogodke z vožnje v Avstralijo, vsako leto v pomnoženi izdaji Tretia leposlovna knjiga bo hirajo pot med slovensko ljud- mladinska povest Ivana Ribiča-■tvo. Kako tudi ne? Solidna Kala, ki nosi naslov po glavni bo mogel prav vsakdo privo-cena in dokaj posrečen izbor junakinji, ovčarski psici. Nada- ščiti. Na tak način se bo število del zagotavljata družbi, da se lje bo družba letos izdala še naročnikov letos gotovo pove-krog njenih bralcev neprestano knjigo »Otrok od spočetja do čalo na 100.000 in Prešernova Siri. pubertete«, ki sta jo napisala družba bo zares lahko odigrala Na letošniem občnem zboru dr. Marij Avčin in dr. Slava tisto vlogo v kulturno politični »o člani Glavnega odbora ter Lunaček. Gospodinje se bodo vzgoji slovenskih delovnih lju-zastopniki okrajnih in občinskih verjetno zelo razveselile zbirke di, ki ji pripada. odborov Prešernove družbe __ Pregledali delo v zadnjem letu ln sprejeli načrte za prihodnost. Družba je do sedaj zabeležila pomembne uspehe in njeno prizadevanje, da bi pobegla bralcem s kar najbolj fcanimivimi, umetniško dogna-n'rni in preprostemu človeku dostopnimi knjigami, ni bilo šaman. 2al, so bile njene možnosti zelo majhne. Zelja po obravnavanju aktualne teme je Narekovala kar tri razpise lite-rarnih natečajev, ki so naleteli na širok odziv, vendar kvalitet-n° niso Izpolnili niti naiskrom-ne1Sih pričakovanj. Zato je družba posegla v tulo literaturo, ki pa seveda prav tako ne predore kdo ve koliko dobrih ljudskih kniig. Velik uspeh je »mel prevod Olafa Doona. Tudi ^tošnja zbirka, ki je izšla v 8l-000 izvodih, je naletela na jJSoden spreiem. Bralci so pohvalil} vsa tri leposlovna dpla. ^edvsem si želijo tudi dobrih D°Iiudno znanstvenih kniig. V letošnji zbirki namerava rešernova družba nuditi slo-Ver,skim bralcem poljudno znan *tveno 'delo dr. Miroslava Zoii-*Morja in niihovi z^ndi«. D Do sistematično obdelala posn "^ezna področia človeškega zn*1 ^a. bo nadaljevala s tak'm kugami tudi v nrihodnie. L" Poslovje bo zastopal n'sate1: "rance Bevk s pripovedi o r ^minskih kmečkih puntih k^-£ec 17. stoletia. B^no Zunan^' b° avtor knjige »Mrtvo morje« cija. Značilno je, da prihajajo mladi strokovni kadri v večja podjetja le za določeno dobo. celotne Ko se uveljavijo v delu, si poiščejo odgovornejša in bolje Teh nekaj misli nam potrjuje plačana delovna mesta v manj-upravičenost in pomembnost šib podjetjih. Okrajne poklicne svetovalnice v Obravnavali so tudi možnost Kranju, ki je samostojen od- ustanavljanja uslužnostnih obra-sek pri Okrajni posredovalnici tov pri večjih podjetjih. Večina za delo. Z njo je postavljena podjetij že zaradi značilne pro- gcm ]jstu postavili Okrajni po-osnova poklicnega svetovanja za izvodnje takih obratov ne mo- |{j v Kranju javno vprašanje, vso Gorenjsko. Velika pomernb- re organizirati. Čuti se le po- BiP(I> postavitve telefonske go-nost te prve ustanove takšne treba po ustanovitvi lesnega Vorilnice na Zlatem polju. Od vrste na Gorenjskem pa ustvar- obrata pri podjetju »Stol«, ki bi okrajne pošte pa smo sprejeli s cenejšimi industrijskimi poliz- sleđec, odgovor, ki ga v celoti delki lahko proizvajal (neserij- objavljamo: sko) določeno vrsto pohištva, kar bi pomenilo za potrošnika možnost nabave cenejšega, pa Odgovor na JAVNO VPRAŠANJE Pred tednom dni smo v na- ja garancijo, da bo povsod uživala naklonjenost in dobivala vsakršno pomoč, ki je potrebna tako mladi ustanovi. —on Ob tem času se iz »Iskre«, »Tiskanine« in drugih podjetij delavci usujejo kot bi rojile čebele. Pogled na most čez Savo v Kranju „Brez silosa ne bi znal več krmiti", je dejal kmet i% Tunjie »Brez silosa sploh ne bi znal kapaciteto 30 do 40 m3. Z že-več krmiti,« je izjavil neki kme- leznimi opaži bodo tudi lahko tovalec v Tunjicah pri Kamni- gradili vodnjake in vodne zbi-ku, ki si je bil pred leti po dol- ralnike. Tako bo KZ Kamnik v gem obotavljanju in prigovar- letošnjem letu mnogo pripo-janju zgradil silos za kisanje mogla pri splošnih naporih za zelene krme. Ker to ni mnenje povzdigo živinoreje. Koristno strokovnjaka, ki propagira zi- pa bi bilo, da bi pomagala zgra-danje silosov, pač pa mnenje diti vsaj en silos v vaseh, kjer kmeta, ki je v praksi preizkusil se dozdaj še nihče ni prijavil PodJetje v Ljubljani ne more korist silirane živinske krme, se za gradnjo. Tako bi n. pr. v dati Prostora na železniški poje mnogo naprednih gospodar- Trzinu dva mlada kmetovalca staJ' v Kranju, tudi ne moremo jev navdušilo za zidanje silo- rada zgradila silose, pa nimata odPreti nove pošte, telefonska sov. Seveda gradnja silosa ni dovolj sredstev. Podpora okraja 8°VOrll] tako poceni, zato pa bo prisko- in kmetijske zadruge bi bila v Postaji. čila na pomoč kamniška kme- takem primeru prav na mestu tijska zadruga. Kupila bo že- Uspeh, ki ga vidijo ljudje \ lezne opaže in jih dajala na raz- praksi, je najuspešnejša propa-polago kmečkim gospodarjem za ganda. gradnjo silosov. S tem bo vsak Svojčas je bilo v kamniSk graditelj prihranil izdatke za okolici veliko nezaupanje do si- gradbeni material, predvsem za losov, češ, če bi bili tako ko- J° lahko postavimo in preden les. Računajo, da bodo v le- ristni, bi jih imeli že zdavnaj smo dobili od Obč. lj. odbora tošnjem letu pri gradnji silosov Podgorci, ki so najboljši kme- prihranili nad 50 m3 lesa. Po tovalci. Toda to mnenje se je predlogu bi vsak interesent zdaj spremenilo. Naše Podjetje za PTT promet v Ljubljani dobro pozna potrebe po razširitvi telefonske mreže, tako tudi potrebo po javnih telefonskih govorilnicah v industrijskih in turističnih središčih. 2e leta 1954 smo predvidevali, da sta v Kranju potrebni vsaj še dve javni telefonski govorilnici. Okrajna pošta Kranj 1 je imela glede postavitve javnih telefonskih govorilnic v Kranju tale načrt: 1. Odpreti na železniški postaji podružnico pošte — pošto Kranj 2, ki bi razen drugih ugodnosti razbremenila javno govorilnico na postaji, katero bi lahko prenesli drugam. Ker nam pa Železniško transportno govorilnica pa mora ostati na 2. Drugo telefonsko govorilnico postaviti v bližini avtobusne postaje. V ta namen smo prejeli telefonsko govorilnico v avgustu 1955. Dokler nismo ugotovili s pristojnimi organi, kam zgradil po dva silosa s skupno r potrebno gradbeno dovoljenje, je minulo več kot 5 mesecev (! - op. ur.). V tem času pa je zmanjkalo nekaterih delov, ki so jih porabili tam, kjer je šla zadeva okrog iskanja gradbe Popraska Volitve v okrajno in podružnično skupščino Zavoda za so-eialno zavarovanje so bile na °bmočju jeseniške občine izvedene s povprečjem 72,2% ln ne le «2,2% kakor smo to prvotno Poročali. V 16. številki našega lista se Pam je v sestavku »Tudi Tržiču le potrebna mlečna restavra «lja«, vrinila napaka. .Namesto *Odbor je pripravljen nuditi vse nasvete in redno oskrbo vati mlečno restavracijo z mleč *imi izdelki po grosističnih ce »ah,« beri: »Kranjska zadružna Mlekarna je pripravljena nuditi ObLO Tržič vse nasvete in red n* oskrbovati...« Uredništvo. Reportaža o gripi Vsak dan kilogram receptov Pet * malce zapoznelih monologoT »Sla sem v lekarno po zdravila že kar iz navade. Domu imam sicer še polno raznih tablet, tekočin, zdravil. Saj tako vem, da mi ne bo nič pomagalo,« je dejalo dekle, ki je od vsega začetka sedelo zamišljeno v družbi. »Vedno enake tablete, veno-magalo,« de bolnik, ki je bil »To rad verjamem,« povzame mer enaki recepti. . .« talo. Nekaj neopaznega, še vedno malce hripav. »Mislil lekarnar — farmacevt, ki je si- Novinar, ki je sedel poleg, Sele pozneje, ko so se sem si, da je povsem navaden cer zaposlen v kranjski lekarni, je vzrajno molčal. Le od časa začele čutiti posledice, so ugoto- prehlad. Iz nosa mi je kar te- »Saj smo tiste dni izdali dnev- do časa si je nekaj zapisal v Drugi dan — nič bolje! no toliko zdravil, kot še nikoli beležnico. Sicer se pa ni ogla- ozračju je nekaj migo- vild, da so v etru rajali baci li... Gripa. Gripa na vsakem koraku. Gri pa povsod. klo Vse me je bolelo: vrat, križ, doslej. Vsak dan smo oddali noge, sklepi, glava pa je bila bolnikom za kilogram receptov polna kot sod... Najbolje, da zdravil. Največ seveda aspiri- pošljem po zdravnika,« sem de- ne, aspihin in piramidon ter opazil v njej Še nekaj zapiskov: sil. Ko sem dobil pred dnevi na vpogled njegovo beležnico, sem »Ste pri vas vsi zdravi,« me jal ženi, ki me je venomer to- sulfamidne tablete, primulin sije vprašal poštar, ki se pri nas lazila, češ, da to ni nič hude- rup (tudi do 300 dnevno) in še sicer bolj poredkoma zglasi, ti- ga, da bo jutri že bolje, zato druge, ki smo jih morali sami sto jutro, ko je prinesel pismo, naj se nikar tako sam sebi ne izdelovati. Socialni zavarovanci »Za sedaj že! No., bomo vi- smilim.« so tiste dni odnesli domov vedeli!« Zdravnik je vendarle prišel. liko zdravil, da gre njih^vred- »Potem ste pa lahko zadovolj- „ . t „0/i^m„ nosi ie kar v milijone. Saj sta- »No, tu lahko jaz nadalju- _Q __. / 1 . . ' , . , ne recimo primulin sirup sicer jem,« prekine bolnikov mono- , ^ j!"r i . , . ,,r i * ., „ , . , OQm 132 dinarjev, aspihin tablete 115 log zdravnik. »Kako je?« sem '. *, ,. ,.. » , * . . j__„i din, C-vitamm 190 din itd. — vprašal. »Ze bežen pogled nanj Eh je lahko takoj ugotovil diagno- ™ ^fli 4 3e I J 4 a, _ r i Nastal je molk. Kazalo je, da zo. Lrnpa...« sl nigo lmel. več dostJ povedati Roka z nalivnim peresom je Vendar se kljub temu še niso zdrsela po papirju za recepte: razšli »Influenza — primulin sirup (3 Grlpa je razsajaia. Gripa je krat na dan) ac*sal tablete, C- bila tako rekoč tiste dni »v mo- vitamin. Vse to prav tako 3-krat di«. Večina je vztrajno požirala na dan!« sirupe in tablete, nekateri pa so Ne razsaja več. »Tako sem zapisoval običajno jo »preganjali« zgolj s čaji in Kdo ve, ali se bodo unesle Zdravnik, bolnik, lekarnar, de- tiste dni. In, resnici na ljubo, slivovko. Vsi — vsi do enega tudi grde razvade nekaterih kle in nek novinar. proti koncu me je že kar roka pa so prihajali v lekarno z re- bolnikov? »Lepega jutra me je kar pre- bolela.« cepti... I. AUSEC ni. Te dni je povsod kamor pridem, vse bolno. Tu je moža vrglo na posteljo, tam otroka, pri sosedu spet. ..« In tako bi nadaljeval. Gripa je opravila svoje. Nekje se je dlje zadržala, nekje so jo kar stoje premagali in jo zapodili iz hiše. Vsak se je boril z njo, kot je pač zmogel. Pri mizi so sedeli in se pomenkovali. Zanimiva družba. — Disciplina bolnikov ... — Zdravila — moč naVade . — Preveč zdravil v zavojčkih, ki so potrebna za enkratno ali občasno zdravljenje (prav go tovo bi se s spremenjenim na činom pakiranja zdravil dalo prihraniti marsikak dinar). Zdravniki bi zapisali na recept le tisto količino zdravil, kolikor bi jih hilo potrebno za zdravljenje ... — Odkod denar za zdravila, ki jih plačuje Socialno zavarovanje? — Daje ga skupnost. .. Gripa se je sedaj že unesla. nega dovoljenja, komisijskih o-gledov itd., hitreje od rok. Javna telefonska govorilnica pa bo kljub vsemu stala v parku pred Sindikalnim domom v bližini tiskarne, zato ker je pri roki telefonski kabel in možnost priključka na električno omrežje. Postavljena bo in izročena prometu v najkrajšem času. Važno pri tem pa je še to, da so javne telefonske govorilnice draga stvar, da moramo telefonske aparate uvoziti in jih trenutno ni, da javnost nima do telefonskih govorilnic pravega odnosa. Za primer navajamo javno telefonsko govorilnico na železniški postaji, ki je večkrat izločena iz obrata, zaradi tega ker povzročajo neodgovorni ljudje razne nepotrebne okvare. Telefonski imeniki izginjajo iz javnih telefonskih govorilnic že po nekaj dnevih. Namesto denarja — kovancev, se uporablja narezana pločevina. Se prej, k« je omenjena govorilnica stala zunaj železniške postaje, so neznani storilci razbili vse šipe, služila pa je tudi za stranišče itd. Kljub vsemu stremi naše podjetje za tem, da uporabo telefona čim bolj približa potrebam prebivalstva. Okrajna pošta Kranj 1 bo skušala želji prebivalstva Zlatega polja ugoditi, v mejah možnosti. Okrajna pošta Kranj 1. ST. 20 / 9. MARCA 1956 Glas Gorenjske 3 Od petka do petka Zasedanje Ljudske skupščine LRS Med najpomembnejše dogodke v preteklem tednu v naši republiki sodi prav gotovo zasedanje Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije. To zasedanje je bilo izključno delovnega značaja, saj je Ljudska skupščina sprejela tokrat celo vrsto novih zakonov, odlokov in sklepov. V središču je bil vsekakor Zakon o varstvu in uporabi zemljišč. Potreba po tovrstnem zakonu se je kazala, lahko rečemo, že vse od osvoboditve. Pomanjkanje pozitivno pravnih predpisov, ki naj bi urejevali in usmerjali načrtno gradnjo ne le v naši republiki temveč v vsej državi, se nam je do zdaj, lahko rečemo, že dostikrat maščevalo. Zato Je prav, da se je anarhičnim gradnjam slednjič stopilo na pot. V ljudski republiki Sloveniji se kmetijske površine močno manjšajo. V Sloveniji je sedaj, glede na zadnje podatke, nad dva milijona hektarjev površin, od katerih odpade na kmetijske površine 48,5%, 6,7% površin je nerodovitnih, medtem ko je ostalo gozd. Če analiziramo zgolj kmetijske površine, ugotovimo, da je samo 57% koristnih obdelovalnih površin, medtem ko je ostalo neobdelana zemlja. Se prav posebno zaradi tega, ker je skoraj 88% vseh kmetijskih površin v rokah zasebnih lastnikov, mora naša skupnost predvideti ukrepe, da z že tako pičlo kmetijsko površino kar najbolj smotrno gospodarimo. Glede kmetijske površine, ki odpade na enega prebivalca, smo v Sloveniji precej pod evropskim povprečjem, saj pri nas pride na enega državljana le 0,65 ha, medtem ko je evropsko povprečje (izvzemši Sovjetsko zvezo .in Turčijo), 0,90 ha kmetijskih površin. V zadnjih osmih letih smo izgubili v Sloveniji 830.000 ha kmetijskih površin. Večinoma so šle te izgubljene površne v korist gozda. Poudariti pa je treba, da smo v teh letih porabili v gradbene namene več kot 3000 ha, od katerih je bila skoraj polovica orne zemlje. Ce bi s tako naglico naprej gradili, upoštevaje vse mogoče elementarne nezgode, se bomo lahko kmalu znašli pred d«>kaj resnimi problemi. Glede pristojnosti, na osnovi katerih bi lahko posamezni organi ljudske oblasti odrejali, katere površine pridejo v poštev za zazidavo ali podobno, so obstojala dokaj različna mnenja. Medtem ko so se posamezne občine zavzemale za to, da naj bi bila ta pristojnost izključna domena občinskih ljudskih odborov, je odbor za organizacijo oblasti in uprave LRS menil, da bi bilo prav, če bi bila ta pristojnost osredotočena na okrajnih ljudskih odborih. Pozneje se je izkristaliziralo mnenje, da je povsem pravilno, če o teh vprašanjih odločajo Okrajni ljudski odbori, saj vprašanje urbanistične zasnove prerašča okvire občin in celo okrajev. Sklenjeno je bilo, naj bi Okrajni ljudski odbori v sporazumu in na predloge občin o teh stvareh izdali ustrezne odloke. s• so d i sca Izsledili so tatove perila Od lanskega decembra dalje so gospodinje iz Kranja in bližnje okolice vsak dan prijavljale organom javne varnosti tatvine perila, ki so ga preko noči pustile sušiti na prostem. Cela dva meseca sta bila potrebna, da so bili storilci izsledeni in postavljeni za zapahe. Na njihovih stanovanjih so bile zasežene večje količine s tatvinami pridobljenega perila. Stojan Nikolič, njegova žena Ana, Janko Udir in žena Marija so med storilci tozadevnih kaznivih dejanj. Ze dlje časa so zamenjavali tujo lastnino za svojo in so do sedaj priznali okoli 40 tatvin, ki so jih izvrševali od leta 1953 naprej. Branili se niso dvokoles, tudi gradbeno železo jim je bilo dobrodošlo, skratka — kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke. Tudi poguma jim ni manjkalo, saj sta Ana Nikolič in Dragica Mesaric izvršili vlomno tatvino v čevljarsko delavnico v bližmi postale Lludske milice v Kranju. Ko sta nasilno odprli okno, sta prižgali luč in ob električni razsvetljavi pomerjali čevlje, nato pa odnesli škornje in več parov raznih ženskih in moških čevliev. Prvotno število štirih obdolžencev se je povečalo na 10 in za svoja dela bodo vsi odgovarjali pred sodiščem. Mnogi oškodovanci, ki so kazniva dejanja prijavljali, so dobili ukradene predmete nazal. Tiste lastnike pa, ki tega niso storili, so morali šele ugotavljati, kar je organom javne varnosti povzročalo mnogo nepotrebnega dela. S takojšnjim prijavljanjem vseh kaznivih dejanj organom javne varnosti to odpade in omogočena je hitrejša izsleditev storilcev. —o— Vinko Arnečič je bil pred okrajnim sodiščem v Skofji Loki obtožen kaznivega dejanja goljufije, ki ga je zagrešil s tem, da je dne 23. januarja 1.1. Pavla Plestenjaka v Skofji Loki naprosil, naj mu posodi hu-bertus plašč, šal, srajco in rokavice. Nadalje je izpovedal 3e laž, da mora nujno v Ljubljano po denar, ki mu ga nekdo dolguje, izposojene predmete pa mu bo še isti dan vrnil. Tega Arnečič nI naredil, ampak je vse stvari zadržal zase. Tako je oškodoval Plestenjaka za okoli 10.000 dinarjev. Na glavni obravnavi se je Arnečič zagovarjal, da ni imel namena Plestenjaka ogoljufati, vendar mu je bilo dokazano nasprotno ter je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Pogosti so primeri, ko se razni ljudje upirajo uradnim dejanjem organov LM. Tako se n. pr. Franc in Ignac Sajevic iz Orehovelj pri Kranju nista pustila legitimirati in se uprla tudi ukazu, da bi odšla na bližnjo postajo LM. To jima še ni bilo dovolj in organa LM sta fizično napadla. Franc Sajevic ga je udaril po glavi z dežnim plaščem, Ignac pa z dežnikom po desnem licu. Sodišče je za to dejanje obsodilo vsakega na en mesec zapora. Upajmo, da ju bo ta kazen spametovala. Nevarno je, če šofer zaspi za volanom. Tako je dne 24. X. 1955 I. P., šofer pri podjetju Avtopromet v Ljubljani, utrujen vozil tovorni avtomobil iz So-vodnja proti Ljubljani. V avtomobilu je imel še dva sopotnika. Ko je privozil v vas Re-teče, je za volanom zaspal. Posledica tega je bila, da je avtomobil zavozil s ceste, podrl kol od ograje, nato električni drog, potem pa spet kol in se ustavil. Obdolženec je na glavni razpravi priznal, da je za volanom zaspal, ker je tisto noč pred vožnjo bil v službi, vsled Česar je bil neprespan in utrujen. S tako vožnjo je obdolženec zagrešil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa ter bil obsojen na 15 dni zapora pogojno za dobo enega leta. Utopljenec v Savi Dne 2. marca okoli 10. ur* dopoldne je neki delavec z Jesenic opazil v strugi Save moško truplo. O tem je obvestil organe javne varnosti. Kmalu po tem, ko so trupi" potegnili iz vode, so kriminalistični organi ugotovili identiteto pokojnega. V utopljencu »• prepoznali Franca Grošlja, samskega delavca, zaposlenega pr* »Gradisu« na Jesenicah. Imenovani je doma iz TrebuSe pri Gorici, zaposlen pa je bil i0 dalj časa na Jesenicah. Usodnega dne se je zglasil v obratni pisarni »Gradisa«, da bi dvignil plačo. Prišel je že nekoliko vinjen. Ko je prejel denar, je odšel v obratno okrepčevalnico, kjer Je do večera popival. Zaradi pomanjkanja dela je istega dne z več drugimi delavci dobil odpoved. Proti večeru Je odšel v smeri gostilne Herman, kamor je običajno rad zahajaL Bil je precej vinjen, zato domnevajo, da je po nesreči padel v nezavarovano strugo, Izključen pa tudi ni samomor. k. j. «orcni*le=pw' bodic«* ŽIVIMO V ČASU PLESNIH prireditev. Zdaj »Elitni Tr-govsko-gostinsko-turistični ples«, pa »Tekstilni ples«, »Tradicionalni Akademski ples«, »Planinski ples« in nekje sem celo zasledil, da prirejajo »I. Balinarski ples«. Res lepo se je zavrteti na takih »elitnih« plesih. Razen tega, da se sam zavrtiš, bodisi z ženo ali ljubico ali kako simpatijo, te še prireditelji pošteno »zavrte«. Ne le to, da vse drago pla-"čaš, da ponekod piješ kislico Zgodovinsko branje 2 Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smolej: Železarske Jesenice ki se v starih listinah prvič pek v teh pečeh je bil sličen omenjajo z letnico 1348, potem onemu v talilnih kadunjah. Raz- Kropa, Kamna gorica in Kolni- tapljali so določeno količino ru- ca z letnicami 1400 do 1447. Sta- de pomešano z ogljem. Peč so ra Fužina v Bohinju pa se pr- večkrat prebadali, da je izto Fužina na Stari Savi pri Jesenicah pred 266 leti (Po Valvazorju. 1689.) Posest, ki je bila dolgo dobo da je kakih 15 minut od mosta v rokah lastnikov na Javor- navzgor ob potoku v bližini tiiku, je bila tudi fužina v Ra- pritoka Gojzdašnice v Završni-dovni. vič omenja že leta 1004. Prvotni plavži, topilniške peči, še prej pa talilni ognji v plitvih vdolbinah - kadunjah, so proizvajali neposredno kovno železo. To so bile tako imenovane peči na veter. Te peči so obratovale deloma brez me- kla žlindra, potem pa so pusti Tu je stala topilnica železa, imenovana »slovenska peč« že v 16. stoletju, poleg plavža pa tudi kladivarna. Tam se prvič o-menja kot lastnik Pierro della i »m tii j • hov ali pa z mehovi na ročni co ležišče žlindre, imenovano " . v r . .... i i t^j • ui i * -x ali nozm pogon. Postavljali so »na plavžu«. Kdo je bil lastnik ,., , L, __.______J__*____ jih zlasti na primernih vetrovnih mestih domači prebivalci po obronkih gorskih pobočij po južnem delu Julijskih Alp in Karavank. Tam pač, kjer so rudo našli. Te peči so kasneje peči, ni znano. Vsekakor pa je gotovo, da v letu 1605 ni obstojala več. Na Gorenjskem so 'tudi še Crota. Iz leta 1589 pa so nam drugi kraji, znani zaradi sta- ohranjena imena treh lastnikov: rega rudarjenja in topilništva ko so jih postavili v doline i Lovrenc Breznik, Mert Kunstel železnih rud, ki se morejo z vso menovali, »peč na volka«, v in Ivan Heinrihar. Obrat je bil pravico potegovati za zgodovin- Kropi, v Kamni gorici, v Zelez-opuščen pod Jurjem Jernejcem ski pomen stare železarske in nikih in v Radovni pa sloven-leta 1595. Tudi to posest so kupili Bucelliniji in pričeli leta 1605 obratovati s skladivi, a brez .,,.,.,T.^rfr...................--------~~-...........-............................... peči. V kladivarni so predelova- * li samo železo iz Javornika. Plavž pri Jesenicah je bil še v 18. stol. pomemben železarski kraj. Tudi tukaj so, kakor na Savi in Javorniku, izdelovali samo jeklo. Grodlja so mogli proizvesti skupaj 300 kop ali i 3000 stotov. Prodali so ga 75 'kop, ostalega pa so v Mojstrani predelali v jeklo. Leta 1765 so na Savi izdelali 2182 stotov jekla in 54.88 stotov kovnega železa. V 1. 1769 je bilo pri fužini na Plavžu zaposlenih 27 mož na delu pri plavžu in kovačnici, na rudarjenju 37 rudarjev in 2 rudniška faktorja, pri dobavi oglja 146 drvarjev in 37 oglarjev, dalje 1 tesar, 1 navadni kovač in 1 hlapec. Socialno stanje teh ljudi je bilo težko; to je razvidno iz inventarja fužine na Plavžu (iz leta 1775, ki na- namesto vina (Oj, preljuba Šiška!), marveč te tudi natakarji povsem »elitno« obirajo. ZADNJIC, KO SEM bil na »elitnem Trgovsko-gostinsko turističnem plesu« (dobil sem posebno, z zlatimi črkami tiskano vabilo, kjer je med drugim pisalo, da sem vabljen na Ples balončkov, ki ga sploh ni bilo!), me je začudilo, da natakarji ne znajo računati. Enkrat so buteljko »Šipona« zaračunali tako, drugič drugače. In ponovila se je tudi stara natakarska navada (celo v stari Sparti so jo menda že poznali). Natakar ni in ni imel nikoli drobiža. »Počakajte, vam naknadno prinesem drobiž!« No, jaz si nikdar ne delam utvar, zato sem vedno brž naredil križ čez tisti »ostanek«. In nisem se motil! Veste kaj, dragi natakarji! Sprejmite nasvet »Bodičarja« in nehajte že s temi prozornimi potegavščinami. Prestare so že! Več originalnosti, več ... — Pa ia svidenje na prihodnjem »Plela petelinčkov« s krvavo rožo! KO SEM SE ZADNJIC peljal v BOHINJSKO BISTRICO, kjer niso znani le po »raubšicih«, ampak tudi po pokvarjenem te- lefonu v bifeju ob železniški postaji, sem hotel stopiti v kup«> kjer je sedela mati s tremi o-troci. »Je še kaj prostora«, vprašam-»Zasedeno«, mi odvrne gospa« »Prav«, sem si mislil, bom Pa stal. Toda čez čas se mi je i9 vse skupaj neumno zdelo, k* sem videl, da prostor ni zaseden, temveč je služil le za zabavo otrokom, saj so se neumorno podili po klopeh. Ti prelepi človeški altrui-zem!« sem siknil skozi zobe. V DOMŽALAH SO zelo vneti za muziko. Na Glabseni šoli imajo zelo veliko mladih nade-budnikov, ki pa menda zelo nerodno plačujejo šolnino. Da bi to preprečilo, je »modro vodstvo« izobesilo na oglasno desko naslednje opozorilo: »V primeru, da nekdo le ne bo upošteval tega poziva in ne plačal ukovine, bomo primorani dolžnike razstaviti na oglasni deski!« Ljubi moji gojenci! Zbal sem se za vašo usodo! Da vas ne bi sesekali in razstavili na oglasno desko, hrž poravnajte šolnino! V upanju, da boste to prav gotovo uredili, vas pozdravlja VAS »BODICAR«. izgledu preloma. Večje komade zajoče palice ponovno varili so napravili iz manjših na ta skupaj in izkovali. Ta postopek način, da so jih varili skupaj so ponavljali toliko časa, dokler in izkovali. Kadar so hoteli iz- niso dobili enakomernega prO" delati finejše izdelke, so ustre- izvoda. Ajdovski gradeč v Bohinju Tloris antične, v skalo vsekane topilnice železa na Dunaju pri Jereki (Po prof. Schmidu) li, da je ogenj ponehal; In ko je ponehal, so izvlekli testasto železno gmoto, pomešano z ogljem in žlindro iz peči, ter jo takoj, še žarečo, pod kladivom izkovali. Tako napravljen »volk« je bil zelo neenakomeren proizvod; v svojem notranjem delu je vseboval jedro. Jedro je balon mehkega kovnega železa, v zunanjem delu pa je bil proizvod trši. Krhke dele, ki so se držali žareče mase, so odbili in ponovno raztopili. Volka so še rdeče razžarjenega razdelili po trdoti, potem so ga izkovali, iz- vaja poimenski seznam zaposle- fužinarske dejavnosti. To je ske peči. Te peči so bile visoke k0Vane palice pa so sortirali po nega osobja, po številu 205, ki predvsem Bohinj, kjer so po u- okrog 3 metre in so se razvile dolgujejo lastniku fužine skupaj gotovitvah arheologov topili in iz 1 in pol do 2 metra visokih m«MM»—»—•»»»»———»»—a 2623 goldinarjev in 51 kraicar- pridobivali železo na Ajdov- peči na veter. Peči na volka Jev. Zneski dolgov se gibljejo skem gradcu in na Dunaju pri so bile peči, kakršne so upo- od 4 krajcarjev do čez 220 gol- jereki že v tisočletju pred na- rahljali po vsej Evropi, kakor dinarjev. stopom naše ere. Ze takrat, ko tudi na bližnjem vzhodu. V do- Tz srednjeveške Izgodovine pa našega ozemlja še niso zavoje- lini Stare Rijeke v Bosni so je zelo malo znano o fužini v vali Rimljani. Zelo star žele- zadnje take peči ugasnile pred Mostah pri Žirovnici. Ve se le, zarski kraj so tudi Železniki, nekako 40 leti. Talilniški posto- VSE SLIKE SO IZ ARHIVA MOJSTRA FOTOGRAFIJE SLAVKA SMOLEJA Bohinjski kot z rudinimi predeli ln kraji toplini« Pomen kratic: dva kladiva — nahajališče železne rade /\ — kraj antične topilnice železa □ — kraj srednjeveške topilnice železa Glas Gorenjske ST. 20 / 9. MARCA 1956 Sellškarjev „Sinji galeb11 na deskah Prešernovega gledališča Premiera v soboto, dne 10. marca 1956 ob 16. url I Kranjski nri so ustanovili DPD jvoboda V njen okvir bodo vključili tudi telovadbo in športno dejavnost V repertoarnem načrtu vsakega gledališča, ki mu je količkaj do tega, da si ustvari stalno in gledališču res privrženo publiko, bi morali dati vsako leto me-*to vsaj dvema mladinskima komadoma. V mestu, ki pa si svojo Publiko šele oblikuje, pa bi ne *>ilo napak, če bi jih bilo Se več — oziroma celoten program 1 redkimi izjemami bi moral biti °rez škode dostopen tudi širokim plastem mladine. Teh dejstev se močno zaveda umetniško vodstvo PG. Prav za-to» da izkaže posebno pozornost odraščajoči publiki, je letos ob pravljični igri za otroke postavilo v program še dramatizacijo Seliškarjeve mladinske povedi: »Bratovščina Sinjega galeba.« »Sinji galeb« kot mladinsko delo v prozi predstavlja eno najlepših del jugoslovanskega mladinskega slovstva. Najboljši dokaz, kako je delo priljubljeno, 'e izraža v številki dvestopetde-»ettisoč — tolikšna je namreč dosedanja naklada vseh njego-vih izdaj, kajti delo je bilo prevedeno še v tri tuje jezike. po teh dejstvih se ne bomo budili, zakaj je nekdanji dramaturg PG segel po omenjenem delu in ga dramatiziral. Ra-Eumljivo je, da bi tega ne sto-ril» če bi bodisi v svetovni ali Dopisujte t »Glas Gorenjske" domači književnosti imel na doseg delo, ki bi tako ustrezalo značaju mladinske dramaturgije. Znano je, da smo celo z mladinskim leposlovjem neprestano v zagati, mladinska dramaturgija pa ima razen konvencionalnih pravljic le malo del prav za doraščajočo mladino. Kako vse drugače in laže bi bilo oblikovati gledališko občinstvo, če bi mladostnika navezali na gledališče takrat, ko si najbolj intenzivno oblikuje odnos do sveta in družbe, do estetskih ter normalno etičnih vrednot. In prav v tem je vrednost Filipl-čeve dramatizacije. Jasno pa je, da je epsko vsebino le težko odlično dramatizirati, tembolj če so dramatski konflikti neenoteni in razdrobljeni — predvsem pa brezosebni. (Ivo — vaščani) Zaradi neenotnosti dramskega konflikta je dramatična napetost v stalni nevarnosti, da zdrkne rn nivo epske deskripcije. Tega si je bil v svesti režiser, ki je skušal te pomankljivosti, kar se da zabrisati s sekundarnimi izlaznim! sredstvi (svetlobni, zvočni efekti in glasbo). Etično lepa, z rahlim etrom posuta in v pastelno sinje barve zavita zgodba o Bratovščini Sinjega galeba, postavljena na deske v stilu mladinske kowbojke v žlahtnem pomenu besede, bo gotovo privabljala zaradi svoje-vrstnosti snovi in dramaturško-tehničnih posebnosti doživetij in razvedrila željno mladež in tudi odrasle. Uprizoritev Bratovščine Sinjega galeba je po vrstnem redu že četrta uprizoritev na slovenskih odrih (Celje, Trst, Koper). Delo je postavil na sceno de-butant Žarko Petan — slušatelj Akademije za igralsko umetnost, sceno pa si je zamislil Saša Kump, kostume pa Eva Pav-linova. Pri izvedbi sodeluje ves ansambel Prešernovega gledališča okrepljen z mladimi prijatelji s kranjske gimnazije. Mlademu debutantu, ki to pot prvič režira na poklicnih deskah iskreno želimo kar se da lep uspeh. R. J. Na območju jeseniške občine deluje 10 ljudsko prosvetnih društev. Od teh je bilo doslej 5 Svobod in 5 KUD oziroma SKUD. Na Jesenicah, Javorniku, Hrušici, Blejski Dobravi, Žirovnici so že pred dvemi leti ustanovili Svobode, na Brez-nici, Dovjem, v Podkorenu, Kranjski gori in Ratečah pa obstojajo KUD oziroma SKUD in več ali manj le životarijo. Kranjskogorčani, ki so imeli nekoč dobro ljudsko prosvetno društvo s priznanim pevskim zborom, gledališko družino, bogato in lepo opremljeno knjižnico in še kaj, so se odločili za poživitev ljudsko prosvetne dejavnosti. V četrtek zvečer se je zbralo okrog 70 kulturnih delavcev na redni letni občni zbor tamošnjega sindikalnega kulturno umetniškega društva, in so kaj kritično ocenili njegovo dosedanje delovanje. Sklenili so obnoviti pevski zbor in dramski odsek, vzgojni krožek in vključiti v društvo šahovski klub ter poskrbeti za aktivnost v vseh odsekih. Da bi bilo delo v bodoče čim uspešnejše, so soglasno sklenili reorganizirati dosedanje sindikalno društvo v delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Iz- „SOLIDARNOST" pred odgovornimi nalogami Na ozemlju kamniške občine deluje 12 prosvetnih društev. Medtem ko imajo društva v spodnjem delu občine dokaj u-godne pogoje za delovanje, so ona iz Tuhinjske in Crne doline v kaj slabem položaju. Nimajo niti predavateljev, niti režiserjev, pa tudi nobenega prosvetnega doma. Odvisna so od osrednjega prosvetnega društva v mestu, Ja jim pomaga pri kulturni preobrazbi vasi. Kamniško delavsko kulturno prosvetno društvo »Solidarnost.«, se v polni meri zaveda odgovorne naloge, ki jo ima kot najmočnejše prosvetno društvo v občini. Zato si je postavilo nalogo, da zaradi koordinacije prosvetne dejavnosti ustanovi posvetovalni organ. Te dni je bil v navzočnosti zastopnikov vseh društev ustanovni občni zbor Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Kamnik. Ze prvi sestanek je pokazal, kako potreben je ta organ v okviru "pi!rr)i, ki jib gledaje HANKA občine. Zastopniki podeželskih prosvetnih društev so izrazili željo, da bi bil v Kamniku organiziran režiserski in masker-ski tečaj. Prav tako so tožili, da jim manjka pevovodlj. Sklenili so, da bodo začeli najprej s predavanji ker je delo na tem področju prosvetne dejavnosti najlaže izvedljivo. V Tuhinjski dolini želijo predvsem zdravstvenih predavanj ln higienskih nasvetov. V zvezi s tem se je sestal odbor izobraževalne sekcije »Solidarnost« in ustanovil aktiv predavateljev, ki bodo obiskovali podeželje. Predvajali bodo tudi poučne in zabavne filme, ker se je pokazalo, da taka oblika prosvetnih prireditev pritegne največ obiskovalcev. Z. volili so v upravni odbor priznane politične in kulturne delavce, ki bodo sposobni poživiti kulturno prosvetno dejavnost v turistični Kranjski gori. Iz razprave je bilo sklepati, da je v Kranjski gori veliko zanimanje za kulturno prosvetno delo. Opozorili so člane krajevne zadruge, ki so vsi člani Socialistične zveze, a nimajo do kulturno prosvetnega dela v Kranjski gori pravilnega odnosa. v razpravi so kritizirali kino podjetje, ki se premalo zanima za posredovanje dobrih filmov 1« se je preusmerilo v zgolj komercialno ustanovo. Govorili so tudi o vključitvi telovadne Ib športne dejavnosti v »Svobodo« in sklenili poskrbeti za poživitev kulturnega dela v Ratečah in v Podkorenu. V razpravo Bta posegla tudi zastopnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije ter predsednik jeseniške Svobode Janko Burnlk in predsednik Sveta za prosveto in kultura Franci Treven, ki sta opazila veliko navdušenje in obljubila šesti »Svobodi« na območju Jeseniške občine vso moralno kakor tudi potrebno materialne pomoč. Ker sestavlja članstve Svobode v Kranjski gori razea nekal starejših, že znanih kulturnih delavcev, v večini mladina, Je upati v uspešno delo-vanle. Želeti pa je, da bi bilo društvo razen moralne podpore deležno tudi materialne pomoči, tako s strani Sveta za prosvete in kulturo občinskega ljudskega odbora kakor s strani občinske zveze Svobod in ljudsko prosvetnih društev ter s strani občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah. P. U. Ivana Kobilica (1861—1926): Likarice Kobilčeva je najboljša slovenska slikarica. Njena platna so slikana v realističnem slogu, v katerem se kasneje pojavljajo impresionistične prvine V Jugoslovanski kinematografiji je prišlo Že v navado, da se o novem filmu govori pred pre-miero več, kot po njej. »Hanka« je v tem pogledu menda posekala vse rekorde, toliko je bilo polemik, izjav, očitkov in pojasnil, še predno se je pokazala na platnu. Režiral je človek iz Hollywooda, filmanje je trajalo mnogo delj, kot je bilo predvideno, njegova dinarska cena presega naše najdražje filme, zato naj bi tudi vrednost filma ne le presegla vse dosedanje, ampak bila celo enaka velikim svetovnim filmom. Vsi pa smo pozabili, da je Slavko Vorkaplč sicer resda prišel iz Hollywooda, da pa ni niti Elia Kasan ali Zineman !n Hu-ston. Nesporno pa je režiser Hanke mnogo več kot spreten in sposoben obrtnik. Tako je namreč Vorkapiča opredelila naša kritika. Publika je povsod sprejela Hanko z največjim odobravanjem navkljub oficialni kritiki, ki ugotavlja, da je film obrtno brezhibno izdelan, ni pa umetnina. Včasih berem o tem ali onem filmu, da je sicer poln tehničnih hib, vendar ima umetniško vrednost. Bralcu se zdi, kot da je film edina umetnost, -kjer lahko ustvarjal brez potrebnega znanja. Umetniškega jecljanja ni in vendar smo marsikdaj trpeli / kinu ob takih jecljajočih »umetninah« Voi kapic zna pripovedovati svojo /godbo s pravim filmskim jezikom, čeprav jo /časih pripoveduje razvlečeno in preobloženo in se med krepkimi kad/l pojavljajo tu in tam klišeji, ki jih poznamo še iz nemega filma. Ns ljubo zunanjemu učinku zataji včasih ne le vsakdanjo logičnost, ampak tudi umetniško resnico. Ce bi Vorkapič povedal zgodbo o prvinskih strasteh primitivnih ljudi s preprostejšimi izraznimi sredstvi, mu uspeh v svetu ne bi ušel. In če je kdo v filmskem podjetju, ki zna pogumno in pametno uporabljati škarje, bi film še zmeraj lahko oddal v inozemstvu. V filmu močno in neposredno utripa življenje Bosne med obema vojnama z vsemi svojimi značilnostmi in elementarnostjo. Dialog je sočen in slikovit, njegova reprodukcija vzorna, kamera odlična. Igra protagonistov, v prvi vrsti Mire Stupica, je dognana, pa tudi vse manjše vloge so zelo skrbno izdelane. Vkljub negativni oficialni kritiki bo film Hanka še dolgo služil naši kinematografiji kot merilo, kako naj "še izdela dober domač film. F. B. MB Mladi Kamničan" Glasile literarnega krožka kamniške mladine Zofka Kvedrova: MISTERIJ ŽENE »Med naturalističnimi pisatelj zavzema Zofka Kvedrova Posebno mesto predvsem kot bojevnica za pravice žene v družbi- V njenem naturalističnem slogu so tudi mnoge romantične Prvine.« Tako ali podobno, zme-raJ Pa prav na kratko odpravijo Zofko Kvedrovo razni slovenski slovstveni priročniki. Razumeti Zofko Kvedrovo, ce-nUi (ne — ocenjevati) pomen nJenega dela, se pravi poznati dobo, Zofkino mesto in mesto *ene v meščanski družbi sploh. Konec 19. stoletja je doba dekliških licejev, doba opisovanja »Pisanih livad in bistrih potočkov« po vzoru nemške družinske revije Gartenlaube, ko je Meščansko dekle obvezno prinesla možu v zakon poleg dote *n bale še brenkanje na »glasovir« ali celo slikanje osladnih akvarelov. Redke visokošolke so bile na univerzi prav tako nezaželene, kot danes črnska študentka na visoki šoli v Alaba-mi- Ce pa je bila žena tako zelo Emancipirana, da se je celo literarno udejstvovala, tedaj je Pisala čustvene romantične povesti po vzorih, kakršne je pojavil Josip Stritar. ▼ to zatohlo slovensko idilo je vdrla z vso vehemenco svojih dvaindvajsetih let Zofka, strgala s srdito bojevitostjo rožnata pregrinjala, ki so pokrivala »tabu« — duševno in fizično življenje dekleta in žene — in razgalila pred užaljenimi očmi tako nepokvarjene slovenske srenje vsa nasprotja in nepoštenost meščanske dvojne morale in socialno ■:-ivičnost razredne družbe. To je bila Zofka pri dvaindvajsetih letih, taka je ostala v kasnejših delih in vse golide gnojnice, ki so ' jih čudovito složno zlivali po njej i liberalci i klerikalci, je niso odvrnile od odkrivanja resnice, pa naj si je bila še tako boleča ali nečedna. Ob prelomu stoletia je izšla njena knjiga MISTERIJ ZENE, prvo neustrašeno etično — revolucionarno odkritje slovenske žene. Zato je prav. če se ob prazniku žena in v tridesetem letu po njeni smrti spomnimo pisatelj ice-borko, kateri v spomin ponatiskujemo vinjeto iz njene prve knjige. Tiho je sedela v kotu tramvajskega voza. Stara in sključena in bolna. Njene trde, izsušene roke. polne brazd in žu- ljev so drhtele na slabotnih kolenih. Vele ustnice brez.krvi so se bolestno zatezale nad brerzo-bimi čeljustmi. Njeno razorano lice je bilo rjavo in hrapavo kakor staro zgrbljeno usnje in njene oči, zalite s krvjo, so ugasle počivale v globokih jamicah kakor dve stari črni pogorišči. Voz se je v enakomernem taktu gibal dalje, kopita konj so glasno peketala po kamenitem tlaku. Stara ženica v kotu je vzdih-/ nila. Peljala se je v bolnišnico. Njene udrte, izsušene, stare prsi so bile polne bolesti ln gorja. V možganih pa nI bilo misli. Otrpnili so in otrdeli. Prej nekdaj je mislila in vprašala: zakaj, zakaj? Zdaj že dolga leta no več. Bila je točna kakor avtomat, tiho in ubogljivo je stopala v svojem tiru kakor tramvajski konj. Drugega ni vedela o svetu, kakor da so v njem velike tvornice. Mlada dekleta se sučejo okrog strojev in režejo papir kakor ona nekdaj. Ko pa ostare in niso več točne in zanesljive, smejo zbirati cunje, nositi les in pobirati trske. In če zbole, smejo v bolnišnico, kjer dobe lepo, čisto, belo po- -A steljo in hrano. Nekoč je bila1 že tamkaj in všeč ji je bilo. Zdaj gre spet. Morda sme ostati dalj časa tamkaj v beli, čisti postelji... Jako je bolna, o da, jako... Voz se je močno tresel in obstal. Krik se je začul in ljudje so silili iz voza. Tudi ženica je zlezla Iz svojega kota in počasi splezala venkaj. Na cesti je ležal konj, prav pred vozom. Tramvajski konj je bil, med vožnjo je padel na tla. Ležal je na tleh in vse mišice so mu trenetale. Zenica je stopila prav blizu. Kako so se mu tresle mišice! In glavo je imel sklonjeno. Gledal je predse na tla. Prav med vožnjo je padel, vsa oprema je bila še na njem. Suvali so ga in tolkli, da bi vstal, a on je ležal in ni se ganil, le mišice so se mu še bolj tresle in glavo je sklonil in pogledal na ljudi. Njegove oči so bile ugasle in meglene in čudno so se svetile, kakor od solz. V otrplih možganih stare ženice se je rodila slaba, nejasna misel. Počasi se je vlekla dalje — do bolnišnice ni bilo daleč. Njena brezzoba usta so topo mrmrala: »Kakor ta konj ... kakor ta konj ...« V Sloveniji je kar precej literarnih listov, ki jih izdaja srednješolska mladina. To po prvi pesniški in prozni poizkusi mladih ljudi, po kvaliteti spisi »Za pokuširm«, ki včasih že razkrivajo talentiranega sodelavca. Mnogo je v teh listih napak, nedoslednosti, vendar pa prikazujejo življenje ln delo mladine. Tudi kamniška gimnazija, čeprav brez večje tradicije, izdaja že tretje leto literarni l:st »Mladi Kamničan«. Prelistal sem zvezke, prebiral pesmi in prozo, in dobil sem nekaj bežnih vtisov o mladih litera+ih. Pozornost so mi vzbudili prozni sestavki, čeprav zavzema poezija boljši del lista. Zakai? Skozi vse številke »Mladega Kamničana« se prepleta troje osrednjih motivov: razočarano mlado dekle, partizanska tematika in mesto Kamnik. Te motive pisci fabulativno različno upodabljajo, poizkušajo psiholo-gizirati, psihološko rekonstruirati pretekle dogodke, vendar se ne dvignejo iz deskriptivnega popisovanja, včasih celo šolskih zapisov snovi. Dobijo se sestavki, iz katerih seva tu in tam lastna prizadetost In sposobnost doživljanja, kar nedvomno drži za prozni zapis »BOLEČINA«, s psevdonimom Rina VI. A. Iz del diha razočaranje, pesimizem in resigna-cija. Ti mladi ljudje odrekalo v fabulah človeku samoiniciativnost, včasih tudi svobodo m ga mečejo pod kolesa usode. In to: mladi mladim! Res je, da umetnine rastejo iz velikega trpljenja, žalosti ali iz velike radosti, Iz pesimizma pa prav gotovo ne! Kdo pa naj bo potem glasnik mladosti in življenjskosti?! Enostranski pogledi na snov, ki jo oblikujejo predvsem dijakinje, izgubljajo že na verjetnosti. Res, malo je sonca in življenjskega optimizma. Partizanska tematika zavzema precejšen del. To so partizanske zgodbe, napisane po pripovedovanju, kajti današnja sred nješolska generacija je vojno doživela le posredno. Zato v njih ne morejo presegati zapisov partizanskega dnevnika. Udejstvovati se v literaturi, se tudi pravi poznati literarno preteklost in sedanjost. Jugoslovanska književnost, ki obravnava partizansko tematiko, je že zdavnaj prebolela patetične zapise, ki so nastali pod neposrednim vplivom uvožene sov- jetske literature. Danes se že ponašamo z imeni Coslča, Božiča, Davlča, Kosmača Tn še i« še. V tem ne morem pohvaliti prozaistov, ker sploh ne poznajo poti novejše književnosti. Tudi učiti se je treba! Za prozo ne morem reči, da ima svojega predstavnika, nasprotno pa ugotavljam za poezijo, ki sestavlja večji del vsebine. Od pesnikov si je pridobil prvenstvo Karel Kušar, tu ln tam formalist, idejno pa varira vedno isto temo o neuslišani ljubezni. S precejšnjim presledkom mu slede Levinka Dekleva, Hermina Vidic in Drolc. Pesmi kažejo, da kar precel poznajo slovenske pesnike. Marsikak vpliv zasledimo, včasih še prevelik. Od treh važnih elementov pesniškega talenta: sposobnosti doživljanja, sposobnosti izražanja ln moči jezika, Imajo pretežno le prvega. Interpunkcija in sintaks« posebno v prozi nista zavidljivi, pesmi so vsaj v formulacijah misli bol i še. Sploh so pesmi teža vsake številke »Mladega Kamničana«. Kritiko zastopa le Juteršek, ki je ponekod neroden v izražanju, ima pa smisel za kritično opazovanje, všeč mi je njegov samozavesten slog, kar mu daje vrednost. Tudi poizkus ocene modernega literarnega dela ne bi bil odveč, čudim pa se, da ni nikjer ocene njihovih dramskih uprizoritev. Križanke in uganke, ki jih je vseboval »Mladi Kamničan« v prvih številkah, seveda ne spadajo v list, ki si hoče priboriti naslov literaren, ravnotako ne patetične zgodbice in spisi o »našem razredu«, ki so jih navdihnili razrednikovi govori o disciplini in šolskem redu. Toda teh stvari se je list v precejšnji meri že otresel. Ne razumem pa uredništva, kako je moglo dopustiti, da je v letošnjo 1. št. zašel sestavek »Podoba mojega kraja po desetih letih socialistične graditve,« ne zaradi aktualnosti, ampak zaradi izrazne ohlapnosti, vsebinske praznine in idejne revščine. Članek bi prisodil morda tretješolcu (če ga s tem ne žalim), ne pa osmo-šolcu. Ta jubilej je bil vreden pač boljšega članka! Kakor se da ugotoviti po prispevkih, list nima močnega vodje; kljub temu pa pesniški del lepo napreduje, tudi kvalitetno, a prozni del se še ni dvignil iz začetniških poizkusov. Stane Šimenc ST. 20 / 9. MARCA 1956 O ■ ^Gorenjske 5 "bragl eieibaneki in pknirjil Danes naj velja prvi pozdrav tovariša Petra Kemperln ln MATEVŽEV SULTAN Prištini na odsluženju kader- njegovim prijateljem, ki so v rr„„b> »«aiu^..ju pri matev2evih so bm mlzar. vrta ln ko bryi jfl rodtl* v skesa roka. Prav razveselilo nas je vaše pismo. Pravite, da j} Iz roda y rQd Ng kraju ya_ M8ednj0 vag radi prebirate naš list ln, da vas zanimajo razni članki ln no- gi Je staJa njihova domačija. Sultan lep in mo5an bernar-vice ter, da tudi priloga Mlada rast gre iz roke v roko. Zadnja Lepa stanovanjska hiša, v po- dinec, je čuval vrt pred nepo-nagradna križanka je bila kar prav rešena, samo pri žrebanju daljšku mizarska delavnica, po- klicanimi gosti. Priklenjen ni ni bilo sreče, padli ste skozi rešeto z mnogimi drugimi vred. ieg nje krasen sadni vrt, ka- bil, saj mu Je ograja branila Pa drugič več sreče. Oglasite se In sporočite kako novico našim terega zgornji konec Je služil izhod. Mirno se je sprehajal po najmlajšim bralcem. za skladišče desk. svojem kraljestvu ali pa pole- Bronislava, hvala za prispevke! Zgodba o snežinki najbrže letos ne bo prišla na vrsto, ker je že malo pozno. Pač pa bo zagledalo Osamelo drevo v eni Izmed prihodnjih številk beli dan. Sicer bo Drevo malo okleščeno, kaže pa pesem in zgodbica, da pero uboga in ne škriplje pri pisanja. Prebiraj Zupančiča in njegove vrstnike, več ustno, ko se bova srečala na cesti. Tvoja pesem, Milan, je pa tako nebogljena kakor si ti sam, učenček 3. razreda, tudi rebusev se drže še plenice. O šahovskem kotičku sem tudi že sam premišljeval in bomo tvoji prošnji kmalu ugodili. Tvoji sliki, Sine, kažeta, da te v šoli vodi dobra roka pri risanju, Svetujem ti, da nekaj napišeš, to ilustriraš ln pošlješ, pa bo objavljeno. Prej pa še pokaži tovarišu profesorju risanja, ki se na te stvari dobro spozna in ti bo pomagal. Tvoja Lučka, Frank, je bila prezgodaj prižgana, malo pasti, da se Izgori in jo ponovno prižgi, ko bodo taborniki postavljali šotore okoli Domžal. Naglica ni dobra, pri pisanju velja še posebno to pravilo in je prispevek Prvi uspeh bolj slab, saj si videl koliko je bilo dela pri povestici Postal bom radiotehnik. Pa ne smeš obupati, le delaj in to trdo, počasi, pa boš uspel. In še kaj se oglasi. Drugim bom odgovoril prihodnjič. Sporočite mi vse želje, tudi kaj radi prebirate ln kaj bi vas še zanimalo, vaš dedek Kosobrin ček je nosdl pod pazduho zavitek, Janez pa dolgo palico. Sultan se je renčaje zagnal proti ograji, ko ju je ugledal. Tonček in Janez pa sta ga pričela ogovarjati: »No, no, Sultan-ček, priden bodi, dobiš nekaj dobrega. Samo hud ne bodi in ne lajaj na naju!« Med prigovarjanjem je Tonček zagnal zavitek preko ograje pred Sultana. Iz zavitka so se usule kosti. Sultan je od začudenja prenehal lajati in pričel buljiti v svoja sovražnika. Ni mu padlo na kraj pasje pameti, od kod naenkrat taka ljubeznivost in dobrota. Ker pa sta mu Janez in Tonček prijazno in vneto prigovarjala, se je zleknil poleg kosti in jih pričel obirati. Tako se je zatopil v svoje opravilo, da Je na navihanca popolnoma pozabil. Na ta trenutek pa je čakal Janez. V precep palice je za- zatulil. Zagnal se je proti ograji in jo začuda preskočil, nato pa ubral za bežečima. Ker sta junaka istočasno pridrvela do brvi, je Janez omahnil preko nezavarovane strani v narasli potok. Plavati ni znal. Parkrat je zavpil v smrtni grozi na pomoč in se pričel potapljati. Sultan je ob tem prizoru za trenutek obstal kot vkopan pred brvjo, nato pa se pognal v deroči potok. Priplaval je do Janeza, ga zgrabil za hlače in ga nezavestnega izvlekel na nasprotni breg. Težko sopeč je sedel Sultan poleg Janeza in čakal, da so na Tončkove klice pritekli Matev-ževi in ga obudili k zavesti. Mnogo let je že minilo ođ tedaj. Na Anžonovini gospodari Janez. Rad vam pove to svojo dogodivščino iz mladih let in gladi pri tem krasnega bernar-dinca po glavi, kateremu je v Vrt je bil ograjen z visoko žaval ob vročih popoldnevih v žično ograjo. Za vrtom je žu- senci košatega oreha, borel potok, preko katerega je Bil je miren pes in se ni me-bila zgrajena brv. Pot mimo nil za mimoidoče. Zarentačil je __ le, če se je kdo približal vhodu IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA Jlikn trpljenje ni pretežko, te trpiš za svobodo Mamica mi je pripovedovala pa zato, ker ni hotela izdati o Angelci Dolharjevi - Špelci, partizanov. Vsi partizani so jo s katero je bila skupaj v za- imeli radi. Kadar je prišla med poru. ostale tovarišice v zaporu, jim Angelca Dolharjeva - Spelca je večkrat dejala: »Nobeno trp- je bila po poklicu trgovska po- ljenje ni pretežko, če trpiš za na vrt. Vaške mladeži, ki je hodila iz sosednje vasi preko brvi in po poti vzdolž vrta v šolo, pa ni trpel in jo je oblajal ob celi dolžini vrta. Nič čudnega. Če je mirno zleknjen dremal, ga je otročad skozi ograjo drezala s palicami in metala vanj jih nečloveško mučili, nato so kamenje. Najhujša med njimi zani so jo jih ubili. Cez nekaj dni so na- pa sta bila Cačkov Tonček in prišla med šli 25 grobov. Ko so jih od- Anionov Janez. V četrti razred kopali, ni bilo spoznati niko- Bta hodila, kadila in vzbujala gar, le Angelco so spoznali po spoštovanje in strah pri sovrst-lepih rumenih laseh. Nato so mkih in nižješolcih. Ni 5e jt_ močnica. Takoj po okupaciji j« svobodo svoje domovine!« Dne jih prepeljali v Ljubljano in ma bilo dobro zameriti Mar-stopila v OF. Tam je delala za 5. maja 1945 so domači izdajal-partizane. Zbirala je obveza, ci - belogardisti odpeljali 2r> jih tam pokopali. Vsi Slovenci Sikatero buško si odnesel, če si s težkim srcem ogledujemo prišel pri njiju v nemilost. Sul- hrano pa tudi orožje. Zato si borcev iz zapora na Turjak, grobove hrabrih junakov, ki so tan je pobesnel, samo če ju Je jo fašisti zaprli. Tam so jo 23 med katerimi je bila tudi An dni zelo mučili. Mučili so jo gelca Dolharjeva. Najprvo so O Nežki Tudi meni je mamica pripo- vse novice in naročila. Stano-vedovala o deklici Nežki, na vali smo sredi vasi, ob glavni katero ne bo nikoli pozabila, cesti, po kateri so vedno vozili Bila je stara 10 let in je hod'- nemški avtomobili. Zato le bila v 3 razred. Imela je še 8 la mamica tako oblečena, da nI bratov in sester. Oče je delal v razen očeta in matere nihče ve-tovarnl in je pripravljal parti- del, da prihaja od partizanov, zanom vse, kar so potrebovali. Nekega dne spet pride moja Moja mamica je morala zmeraj mamica k njim. Očeta in ms-hoditi k njim, da je povedala tere ni bilo doma, Nežka pa je m______________t......-tititat varovala mlajše bratce in se- v strice. Oče ln mati sta vedno skrivala pred njo pogovore o partizanih, ker sta mislila. Ju je za take stvari še premlada. Nežka pa je bila razumna in Ce boš premikal gornje be- dobra in je vedela, kaj delata sede vodoravno drugo nad dru- oče in mati in da se tuji ljud-go, boš dobil v dveh navpičnih je) ki prihajajo v hišo, borro vrstah 2 imeni športnih potreb- za svobodo. Zato je rekla moji ščin, ki si jih že spravil za pri- mamici: »Saj lahko tudi meni TRDI OREHI Premikalniea hodnjo zimo SESTRA ZAIMEK NJUHATI UKOCEN PERILO naročite!« Kar svetile so se ii očke, ker je tudi ona hotela narediti nekaj dobrega. Peljala jo je v kuhinjo in ji prinesla iz shrambe mleka in kruha. Vedela je, da je utrujena od dolge poti, lačna in žejna. Moja mamica je spoznala, da ji lahko zaupa. Povedala je Nežki nekaj nujnih naročil in tudi t"), kdaj bo spet prišla. Moji ma-2e njeno ime nam pove poklio micl ne bo nikoli žal, da Je njenega očeta! (Uganite) Nežiki zaupala. POSFTNICA DANI KRIM aei{iuuiia VI as ta Svetina 3. razred žrtvovali svoje življenje za slo- ugledal. Pa sta sklenila, da se venski narod. Angelce Dolhar- mu mascUjeta. Ugibala sta ln jeve - Spelce pa ne bomo niko- ugibala kako, nazadnje pa pri. h pozabili in z njo ne na tiso- §ia na zlobno misel če žena, ki so bile pripravlje- Deževna je bila tisto leto jene žrtvovati vse, tudi življenje, sen in potok je narastel v majh-da so pomagale priboriti našim no deročo reko Neke nedelj« narodom svobodo in lepše živ- popoldne se je zjasnilo. Preko ljeenje. Silvana Perseli, brvi sta žvižgaje korakala pro-učenka 6. razr. ti vrtu Tonček in Janez. Ton- Osamifetta dreaa Tam na griču stalo je drevo, ki mu veter listje je otresel; na najmanjši vejici leno samcat listič se Je v vetru tresel. So prišle nevihte med viharji, zvijalo drevo se je od bolečin, a vsem kljuboval je listič mali, se trdno držal je svojih korenin. Nebo prekrili sivi so oblaki, od gozda vetrič lahen zapihlja, ko so začele padati snežinke, močno zazibal se je listič in odpal. Prekrila snežna ga je tam odeja, zabrisala počasi sled se je za njim, a staro sklanjalo drevo na griču se s svojimi je vejami nad njim. Srebočan Bronislava, dijakinja. taknil goreči ogorek cigarete in spomin na že poginulega reši- ga skozi mrežo porinil nič hu- telja tudi dal ime Sultan. In na dega slutečemu Sultanu narav- koncu pristavi: »Kako lepo bi nost v smrček. lahko bilo na svetu, če bi bili Od silne bolečine Je Sultan tudi ljudje taki!« Ali m veste! Vem, da je znano vsem, kaj se je zgodilo pred dnevi v Mav-rovem, da ste vsi z neko žalostjo v srcu brali poročila natisnjena v zadrtjih številkah našega lista, m da ste sočustvovali s sorodniki tistih žrtev, ki so jih zasuli plazovi. Morda pa še ni znano vsem, da je Mavrovo kraj, ki je postal znan šele pred nekaj leti, ko je makedonsko ljudstvo začelo graditi velike elektrarne in sicer: Vrben, Vrutok in Raven, katerih celotna proizvodnja bo pri polni zmogliivosti dala na leto okoli 365 milijonov KW, da bo prvi agregat elektrarne Vrutok spuščen v pogon še letos, medtem, ko bosta ostali elektrarni začeli delovati nekoliko pozneje, da leži Mavrovo nekje v o-srčju Pindsko - šarskega gorstva med Suho goro in Bistro planino, jugozahodno od Skop-Ua, da so v tem Pindskem predelu in tudi v Rodopskem predelu na vzhodu ogromna ležišča najdragocenejših rud, da kopljejo: krom, svinec, cinkove, bakrove in mangano- Jurček v pravljici ve rude, obilo pa je tudi mag-nezita, mavca, marmorja in najfinejšega kremenjakovega peska, ki ga potrebujejo v steklarstvu, da so te rude podlaga za razvijajočo se industrijo v Makedoniji, kjer ni bilo še pred par leti nobene tovarne, da pa je danes že več tovarn in sicer: tekstilnih, tovarn poljedelskih strojev, tovarn za celulozo, cement, gumijeve izdelke itd., da so najvažnejša industrijska središča: Skoplje, Veles, Stip in Bitolj in, da se sedaj v Makedoniji poljedelstvo mehanizira ter pridelek narašča, da na ravnini ob reki Var-darju pridelujejo bombaž, rlž. znan je tudi makedonski tobak in mak, da je še pred kratkim Makedonija vzbujala pri marsikom vtis nečesa zelo daljnega, nenavadnega, zaostalega — dežela džamij, turških begov, ker je trajalo tod turško gospodstvo najdlje, da pa so postali Makedonci sedaj v novi Jugoslaviji popolnoma svoboden narod, ki si ustvarja svojo nacionalno kulturo, svojo književnost v domačem jeziku in ima ta književnost med vsemi slovanskimi jeziki najstarejšo tradicijo (Ciril in Metod), da so Makedonci, ki tvorijo jedro prebivalstva, zdrav in delaven narod, da živijo tod še Siptarji in Turki, da je vseh prebivalcev nad 1 milijon, t. j. nad 5% vseh prebivalcev Jugoslavije, in da je Makedonija nekoliko večja kakor Slovenija, meri 26.122 kvadratnih kilometrov, da je upravno središče i*1 hkrati kulturno žarišče makedonskega naroda mesto Skoplje, ki ima nad 100.000 prebivalcev, da je... 6 «'« SofMJsle ST. 20 / 9. MARCA 1958 35 • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • Smučarska prireditev PD Trži* * MaJI °&<** OBJAVE-O Planinsko društvo Tržič bo udeležili smučarji in športniki. Priredilo v nedeljo, dne 11. Oba partizana sta se pred NOB jnarca ob 9. uri pod Storžičem uveljavljala kot ljubitelja pla- »radicionalni »Kramarjev smuk«, nin v tržiškem planinskem o- * nedeljo, dne 18. marca ob 9. kolišu. ACo Uri na Kofcah tradiconalni > 'Bračičev - smuk«. OBVESTILO kramarjev smuk se vrši v polastitev spomina padlega alpi- Obveščamo vse roditelje, šo-nista in partizana Roka Kra- le, gospodarske organizacije, marja in se ga bodo udeležili Društvo prijateljev mladine, da slovenski alpinisti in planinci. je začela z rednim poslovanjem Bračičev smuk pa je posvečen poklicna svetovalnica pri Padlemu športniku in heroju Posredovalnici za delo Okraj-Mirku BračiČu ter se ga bodo nega ljudskega odbora Kranj. —— Sprejem strank: SHl||£arSkl dVObOl v Ponedeljkih od 14. do 19. ure, I Preddvor - Jezersko T Bre** Kođ ^ * in sobotah od 8. do 13. ure. V nedeljo, 4. marca so se Tq poklicno svetovanje je v ">rali jezerski in preddvorski prostorih okrajne posredoval- »nučarji pod Kočno na Jezer- nice za delo Kranj) Gorenja »kem, da bi preizkusili svoje gava m°Či v slalomu. Tekmovali so ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ na 500~ m dolgi progi s 35 vrat- ci ZAHVALA Rezultati: 1. Zmago Stirn Ob nenadomestljivi izgubi na- *13.6, 2. Miro Dolinšek 1.14,4, še drage mame 3- Stane Frantar 1.22,5, vsi SK Jezersko. 100 uspehov na 1 oglas v našem poMednSku Likozar Marije se zahvaljujemo vsem, ki so t nami sočustvovali in nam pomagali. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem in prečasti-temu dekanu g. Vavpetiču, kolektivu Mesarskega podjetja Naklo, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje. — Žalujoča družina Likozar. — Visoko 5. marca. Prodam radio aparat znamke »Telefunken«. Poizve se v mlekarni Grošelj, Kranj. Prodam hišo in malo posestvo za eno govedo in z lepim sadovnjakom v bližini Kranja. Interesenti naj se osebno zgla-sijo pri Omejc Ivan, Zg. Bitnje 108, Kranj. Prodam pult iz trdega lesa s petimi predali za shrambo moke. Naslov v upravi lista. Prodam brejo kozo. Labore 67. Šivalni stroj »Gritzer«, po-grezljiv ugodno prodam. Ponudbe pod »Malo rabljen« na oglasni oddelek. Prodam moško in žensko kolo ter radio aparat 5-cevni. Naslov v upravi lista. Prodam parcelo ob cesti Cir-če—Hrastje z nekaj materiala in načrtom Kranj, Partizanska 18. Prodam stavbno parcelo, travnik in njivo na Lancovem pri Radovljici (poleg Zadružnega doma). Bajželj Valentin, Naklo 43. Kmetijsko posestvo »Sava« Šenčur razprodaja razna osnovna sredstva: traktor »Ford« s plugom, brane, kultivatorje, vozove, sanke, mlinske kamne in drugo orodje dne 17.. III. 1956 ob 9. uri dopoldne v Hrastju pri Kranju št. 21. Snrejmem vajence v uk tesarske stroke. — Jože Skodlar, Gorenje 27, Kranj. Poceni prodam tapeciran, bel otroški voziček (globok in hkrati športni). Naslov v upravi lista. Grahom mešano z ovsom prodaja Kmetijsko posestvo Mavčiče, Praše 30, p. Kranj. Zadrugam nudi popust. Vseljivo dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami prodam. Naslov v upravi lista. Zgubila sem uhan s kamnom. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na upravo lista. »Varstvo spomenikov« V. glasilo, ki nas seznani a z našimi kulturnimi spomeniki in njih življenjem, je po daljšem presledku pravkar izšlo v novi številki, ki obsega 200 bogato ilustriranih strani. Rednim naročnikom in plačnikom ga bomo poslal po pošti, ostali pa ga lahko naroče z dopisnico in naslov: Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, Prežihova 1. Nova številka stane 350 din. Z mesecem julijem snrejme-mo vajenca za trgovino z laki, barvami in steklom s pogojem da ima veselje do rf/pnja in vdela van j a vseh vrst stekla. Po možnosti naj bi - bvla-.lal nemški jezik. — »Mineral« Jesenice. Z dvorišča »Delikatesa« — Kranj sta bila odpeljana dva ročna vozička eden z gumijastimi in drugi z lesenimi navadnimi kolesi. Kdor bi kaj vedel kje se vozička nahajata in o tem obvestil podjetje, ali kdor bi jih vrnil podjetju bo prejel nagrado. jifij ima ne 6po\idu Poročila poslušajte vsak dan •b 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, J7-00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — Poslušajte« ob nedeljah ob 15.18 in ob delavnikih ob 17.15 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 »TL 1 PETEK, 9. MARCA 7.10 Zabavni zvoki. 11.45 Cicibanom — dober dan! — O hudobnem palčku (angleška pravljica). 12.00 Zabaven spored izvala Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 12.40 Krešimir Baranovič: Makedonska suita. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature — Večina Genovska: Mati. 18.15 Poie Slovenski oktet. 20.00 Tedenski zunanje - politič-ni Pregled. 20 30 Konstantin Brailoiou: Glasba narodov sveta: Španski Judje — vili. oddaja. 21 .IS Oddaja o morju in pomorskih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Dr. Mirko Hribar: pescartes — b) Velike industri-Je — M. Barth: Nikelj in kobalt. SOBOTA, 10. MARCA Jl-05 Za dom in žene. "•15 Slovenske pesmi izvajajo m°Ški zbor »Angel Besednjak«, Svoboda Tabor in basist Alek- sander Kovač z godalnim orkestrom KUD »Ivan Cankar« iz Celja. ■ 11.45 Pojte z nami, otroci! 1430 Pionirski kotiček. 14.45 Mladinski zbori pojo. 15.40 Utrinki iz literature — Flisabeth Rarret Browning: Por-tugiski soneti. 16.00 Koncert po željah. 18 00 Okno v svet: Ozad'e študentskih manifestacij v Španiji. IS.30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer, NEDELJA, 11. MARCA 7.35 Operetna glasba. 8 00 O športu in športnikih: Obiskali smo Janeza Poldo. 9.00 Otroška predstava — Erich Kastner: 35. maj. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Nedeliski simfonični koncert — Li'dvig van Beethoven: Tretia simfonija, »Eroica«. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Silvo Matelič: Srečanje na Drini in Soreči (reportaža). 1800 RadMska igra — Mark Twain: Bankovec za milijon funtov. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Melodiie in ritmi, ki jih radi poslušate. PONEDELJEK, 12. MARCA 6.25 Pred mikrofonom je kvintet »Niko Stritof«. vmes vam pa godejo Veseli godci. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Alfred Drever: Hvaležne živali, radijska igrica. 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Dušan Kralj: V črnih revirjih — b) Tibor Sekeli: Poglavar plemena Tupar". 15 15 Partizanske in borbene pesmi narodov Jugoslavije. 15.40 Še pomnite, tovariši . . .? 16.00 Z našimi solisti in skladatelji. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Narodne pesmi v priredbi Majije Tomca poje Ženski vokalni kvartet. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Koncert simfoničnega orkestra rimskega radia, solista Wolfgang Sohneiderhan in Bruno Giuranna, dirigent Sergiu Celibidache. TOREK, 13. MARCA 6.20 Naš jedilnik. 11.45 Cicibanom — dober dan! — Romana Mikulašek: Dve pravljici. 13.35 Spored simfoničnih skladb: Emanuel Chabrier: GwendoJi-ne, uvertura; Edvard Mac Do-well: Indijanska suita; Bedfich Smetana: Sarka. 14.30 Za dom in žene. 14.40 Koncertni valčki. 15.40 Utrinki iz literature — Sergej Zuškin: Kravata in bomba. 18.00 Zunanje politični feliton: Zamisel o arabski federaciji. 18.10 Vilko Ukmar: Godalni kvartet. 18 30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.10 Igra Vaški kvintet, pojo Rožo in Miško ter Rezika in TTonja. 20.30 Radijska igra — Gvinthner Eich: Deklica iz Viterba. SREDA, 14. MARCA 7.10 Zabavni zvoki. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Dušan Kralj: V črnih revirjih — b) Tibor Sekeli: Poglavar plemena Tupari. 12.40 Pavel Sivic: Međimurska in Kolo. 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Alfred Drever: Hvaležne živali. 15.40 Utrinki iz literature — Niko Kazantsakis: Svoboda ali smrt. 18.00 Radijska univerza — prof dr. Drago Krndija: Ekonomsko krize in borba proti njim v kapitalizmu. 18.30 Modni kotiček. 20.00 G. Bizet: Lovci biserov, opera v 3 dejanjih. ČETRTEK, 15. MARCA 625 Od melodije do melodije. 11.05 Za dom in žene. 11.45 Matija Tome — mladini (glasbena oddaja za pionirje). 1240 Melodiie iz filmov. 14.30 Novi filmi. 14.40 Pevski zbor »Ljubljanski zvon« poje umetne in - narodne pesmi p. v. Jožeta Hanca. 15.40 Utrinki iz literature Edvard Bass: Ropotčeva enaj-storica (odlomek iz povesti). 16 00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Družinski pogovori — Da niča Marion: Osnovne značilnosti predpubertetne dobe. 20.00 Kulturni obzornik 21.00 Prežih — popotnik skozi koroški svet (literarna oddaja) Ustanovni občni zbor JUDO in jrUJITSU sekcije SD »Triglav« bo v soboto 10. t. m. ob 17. uri v društvenih prostorih SD »Triglav« (Stara cesta). Vsi ljubitelji tega športa vabljeni. Občinski ljudski odbor Skofja Loka — Svet za socialno politiko ima večje število otrok v starosti od 2 do 12. let, ki bi jih dal v rejo poštenim družinam. Interesenti naj javijo naslove, ali pa se zglasijo osebno odseku za zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. s Podpisani Koželj Pavel, Prim-skovo 333 preklicujem podane klevete, katere sem govoril 3. marca pred gostilno »Kokra« na Primskovem zoper tov. Stravs Ludvika, stanujočega Kranj, Huje 73. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega postopka. — Koželj Pavel. Obveščamo vse stranke, da je lekarna odprta vsak dan nepretrgoma od 8—18. ure. — Mestna lekarna Kranj. Kmetijska zadruga Selca se zahvaljuje domačemu gasilskemu društvu, ki je bil v nekaj minutah na licu požara. Prav tako sosedn'm gas. društvom Železniki, MLIP Cešnjica ter Bukovica. Vsa zahvala gre požrtvovalnim gasilcem, ki so pri temp. 18. stopinj mraza kot ledeni možje rešili kar se je 5e rešiti dalo ter omejili požar, da se ni razširil še na sosednja poslopja, katera so tik pogorete stavbe. Motorne škropilnice so zamrzovale ena za drugo in so bili gasilci primorani do poznih ur dušiti požar z nošenjem vodo v vedrih. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 10. marca ob 16. url — Premiera — Izven — Selišknr Filipič: »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA«. Nedelja, 11. marca ob 10. uri dopoldan — Izven — Sellškar Filipič: »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA«, ob 16. url — Izven in za podeželje »VELIKA BESEDA«. KINO »SORA« SKOFJA LOKA: Od 9. do 11. marca ameriški film »GRAD ILUZIJ«. Film je bil nagrajen z »Oscarjem«. KINO »KRVAVC« CEKLJE: Od 10. do 11. III. zaprto. KINO NAKLO: 10. III. ob 19. uri in 11. III. ob 16. uri mehiški film »LA RED«. 11. III. ob 9. in 19. uri belgijski film »BANKET TIHOTAPCEV«. KINO »RADIO« JESENICE: 9. III. fraec.-ltal. film »AFERA MAURICIUS«. Od 10. do 11. III. ameriški film »STRAH«. — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20 uri ter matineja ob 10. uri ameriški film »FESTIVAL CH. CHAPLINA«. KINO »PLAVŽ« JESENICE: 9. III. ameriški barvni film »SKANDAL V SCURIJU«. Od 10. do 11. III. francoski flm «OVF,N S PETIMI NOGAMI«. — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri ter matineja ob 10.30 url amer. film »FESTIVAL CH. CHAPLINA«. KINO KOROŠKA BELA: 10. in 11. III. ameriški film »STRAH«. — Predstave v soboto ob 19. url, v nedeljo ob 17 in 19. uri. Komisija za razpis mest direktorjev podjetij »CeU^ in kanalizacija«, »Vo.'lovc«l« in »Komunala« — Kranj razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih/ liudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55) in v zvezi z 90. ' členom uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424/53) MESTA DIREKTORJEV KOMUNALNIH PODJETIJ »Ceste in kanalizacija — Kranj Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso, 2. visoko ali srednje strokovni uslužbenec z večletno prakso pri vodenju gospodarske organizacije, 3. visokokvalificirani delavec z večletno prakso pri vodenju gradbenega podjetja ali obrata. »Vodovod« — Kranj Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. gradbeni tehnik ali vodovodni tehnik z večletno prakso v nizkih gradnjah ali 2. visokokvalificirani delavec z večletno prakso pri vodovodnih delih. »Komunala« — Kranj Ponudniki za mesto direktorja morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. srednje strokovni uslužbenec ali visokokvalificirani delavec z večletno prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o strokovni kvalifikaciji je dostaviti tuk. Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 20. marca 1956. — Komisija za razpis mest direktorjev podjetij »Ceste in kanalizacija«, »Vodovod«, »Komunala« — Kranj. NARlSAtr C OBLAK 69 Sredi ozkega prostora med njima je stala Kresnica, tresoča se in prestrašena. Kmalu pa je razumela položaj, vsa groza jo je minila! Veselo je stresla z glavo. Stekla je k Blisku in ga nežno grizla, hotela mu je povedati, da novodošlec ni njun sovražnik. Bliska je njeno obnašanje presenetilo; ni je razumel. Znova je pogledal Liska: v njem ni bilo nikake pripravljenosti za borbo. Orjaški ovčarski pes je bil še večji kakor Blisk, toda ni bil bojaieljne narave. 70 Počasi je začel Blisk razumevati: ta vsiljivec ni volk, niti ni njegov tekmec pri Kresnici. V njem se je zbudila čudovita nagonska razsodnost. Jeza se mu je ohladila, plamen v očeh je ugasnil. Spet se je v njem vzbudila duša psa, psa, ki je pred dvajsetimi leti služil človeku. Počasi sta se veliki živali približali druga drugi, dokler se njuna smrčka nista dotaknila. Kresnica ju je gledala ln njene oči so se iskrile od veselja. Prijateljstvo je bilo sklenjeno in potrjeno. 71 Lisko se ni dolgo mudil pri svojih novih tovariših. Uvidel je, da je tu Blisk prvi gospodar ln Kresnica njegova tova-rišica. Volk si izbere za družico za vse življenje samo eno samico. Pes pa je pristaš mnogoženstva. Toda Lisko je živel že dolgo časa v divjini in zato je tudi vanj prešlo že del divje narave in njenih nagonov. Ko se je to noč vrnil k svojim gospodarjem, mu je bilo tesno in je bil še zmeraj ganjen od izrednega doživljaja. 72 Noč sta Blisk in Kresnica preživela na lovskem pohodu. Blisk si je na vso moč prizadeval, da bi jo odvedel od Llskovc sledi, toda to se mu ni prav posrečilo. V njegovi tovarišici se je izvršila čudna sprememba. Zjutraj pri prvih sončnih žarkih se je Kresnica vlegla in zarila nos v svoj debeli rep, kakor bi hotela spati. Blisk je kmalu globoko zaspal. Zbudil se je šele, ko je sonce £e dve uri potovalo po nebu. Takoj se je napotil h Kresničnemu ležišču; bilo je mrzlo in zapuščeno. ST. 20 / 9. MARCA 1956 Glas Gorsajske 7 35 let gumarske industrije Slovesnosti v „Savi" NEIZTROHNJENO SRCE Pred dnevi je tovarna gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja praznovala 35-letnico obstoja, hkrati pa je bila 25. februarja tudi 35. letnica jugoslovanske gumarske industrije. Ob tej priliki je bilo v tovarni praznično razpoloženje. Na sliki zgoraj: Sprejem številnih gostov. Drugi na levi je član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek. — Spodaj: Razstavo tovarne »Sava«, ki je bila v teh dneh odprta v bivših prostorih poslovalnice Slovenskega Poročevalca, si je ogledalo precejšnje število ljudi. Na sliki: Franc Leskošek zapušča razstavne prostore. — Desno: Gostje so si ogledali tudi tovarno. Na sliki vidite nov obrat, kjer izdelujejo polno gumo, za potrebe JLA. Desno zgoraj: v nedeljo 26. februarja je Prešernovo gledališče s pomočjo sindikata tovarne »Iskra« prvič obiskalo rojstni kraj svojega vzornika — Vrbo. — Desno spodaj: Ansamblu Prešernovega gledališča in Prešernovemu pevskemu zboru ter sodelavcem kranjskih Svobod »• domačini pripravili lep sprejem. Na sliki: tovariš Vidic pozdravlja goste iz Kranja. — Levo: Preden so se gostje odpravili v Zabreznico, kjer so Prešernovim rojakom prikazali na slikovit način prizore iz Prešernovega življenja in dela, so bili gostoljubno postreženi v Prešernov* izbi. Naš fotoreporter je »zabeležil" Levo zgoraj: Za vse ni nikdar prav. Smučarjem ne gre v račun, da jih je sneg že zapustil. Toda, še zadnje ostanke snega so v teh dneh razmetali, da jih bo sonce hitreje »pobralo«. — Desno zgoraj: Romunska sindikalna delavska delegacija je pred dnevi obiskala Tovarno »Iskra« v Kranju. Na sliki predsednik delegacije Georgje Apostol pozdravlja delavca v »Iskri«. — Ua sitnem V V sredi levo: Pred avtobusno grevajo svoje od mraza otrpne- včasih tudi zavleče, postajo v Kranju. »No, zdaj že le ude. — V sredi desno: Ceste težko pričakovan. — V gre, ko se nas je usmililo sonce so že pomite. Da bi bili tudi po- »Čeprav mi tudi po zimi in toplejši letni čas«, z zadovolj- leti tako pridni, ko bo prah na dolgočasno, vendar se z stvom ugotavljajo stalni avto- cestah ... — Spodaj: Po šoli je kom bolj zabavam kot s husni potniki, medtem pa pre- kratek pomenek, ki se seveda mi«. najbolj sredi: ni bilo vozič- sanka- 1. Izraz splošne vzhodnoazijske miselnosti je dejavnost Kulijev v Hongkongu. Komaj se Kuli vrne z rikšo z vožnje, že s prijateljem poskusita srečo v igri «mlin«, med katero pravkar pri-služeni groši večkrat menjajo lastnika. Kitajci so strastni igralci, ki so o igri razvili pravcato filozofijo, po kateri je vse skupaj ena sama velika igra. Ciin trše je življenje, tem izraziteje se kaže težnja prepustiti vse srečnemu naključju! — 2. »Nevarnost vam preti!« poje Ingrid van Bergen kot gangsterska nevesta in kot vampir podzemlja v filmski parodiji, ki so jo posneli v Miinchenu. — 3. V odrskem delu »Igra v pižami« je nastopila 22-letna angleška plesalka Elizabeth Seal v svoji prvi glavni vlogi. Uspela je — londonsko gledališče »Coloseum« je razprodano večer za večerom. Sploh pravijo Angleži, da so spalne obleke pomemben pripomoček k uspehu na »deskah«, ki pomenijo svet. — 4. Japonska revija »Fotografija za vse« prireja vsako leto tekmovanje za najboljšo fotoamatersko fotografijo leta. Preteklo leto je dobil prvo nagrado neki hotelski nameščenec iz Yugavare. Otroška slika je sama po sebi tako zgovorna, da ne potrebuje nobene besede za pojasnilo ali razlago. — 5. Edinstveno zbirko na svetu ima Georg Grove iz Long Beacha: kombinacijo vseh mogočih vrst vozlov, ki jih uporabljajo v mornarici. Na veliki deski ima Grove skupno 252 vozlov. Ta zbirka pa je izpopolnjena tndi z vsemi signalnimi zastavicami, ki jih uporablja mornarica. To zbirko je skrbno zbiral med zadnjo svetovno vojno na Pacifiku eden izmed starih ladijskih krmarjev. 0 6,asGor8nisfee ST. 20 / 9. MARCA 1956