ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IV. L J U B L J A N A 1956 ZVEZEK 1 O PRVI STAVKI IN O RAZMERAH NA JESENICAH PRED ZAČETKOM POLITIČNIH BOJEV* DUŠAN KERMALNER V tem sestavku je posebej prirejen odlomelv iz pripravljane^a dela »Razvoj delavskega giba- nja in političnih bojev na Jesenicah od začetkov do leta 1920«, ki ga namerava izdati jeseniška železarna. Edini diosedanji kaži polt v starejši zgodovi- ni jesenišlkega deiavsitva, sipominslki sesitavek Antona Zugwitza »O počeikih delaviskega gibanja na Jesenicah«, objavljen leta 1925 v socialističneni meseSnliku »Pod lipo«, je navedel kot prv^o sitavtko na Jesenicah, stavko v žebljarskem oddelku železarne KID leta 1899.^ Koroški Slovenec Zugvvitz, ki je bil prišel na svoji poti »s trebuhom za kruhom« na Jesenice in se tam stalno zaposlil v žebljarskem oddelku železarne leta 189?, ni vključil v svoje spomine pri- povedovanj jeseniških delavcev, ki so bili pri KID zaposleni že vrsto let pred njim, bodisi da je bil že nanje pozabil ali pa da jim ni pripisoval zanesljivosti in pomena. Tudi Franjo Federle, pisec »Spomenice Sa- veza metalskih radnika, podružnica Jese- nice, ob tridesetletnici njenega delovanja«, izšle leta 1936, je v poglavju »Predzgodo- vina kovinarskega gibanja na Jesenicah« sicer tudi po Zugwitzu sprejel stavko žeb- Ijarjev leta 1999 kot prvo, vendar je pre- vidno vstavil pred »prva« bosedico- »menda«^. Nemara je bil le slišal kako pripovedova- nje o neki prejšnji stavki in je želel tako nanj opozoriti, ne da bi se sam spuščal v presojo njegove zanesljivosti. Tako je bila prva jeseniška stavka iz le- ta 1891 pozabljena in je morda tudi zgodo- vinski raziskovalec ne bi mogel več odkriti, če ne bi bila zapustila o sebi dragocenega pričevanja predvsem v — časniškem poro- čilu, poleg tega pa tudi v arhivu nekdanjega kranjskega deželnoga predsedstva. Dne 17. aprila 1891 je sporočil tedanji vodilni — liberalni — ljubljanski dnevnik »Slovenski Narod« z Jesenic: »Danes osta- vilo je v tukajšnji tovarni KID' nad 60 de- lavcev delo, ker so jim preveč zmanjšali plačo. Naši »pribandrovoki« iz rajha vedno gledajo, kje bi ubogega trpina slovenskega bolj zatirali. Kakšen bo izid tega štrajka ne vemo, upamo pa, da se bodo gospodje malo omečiti morali tudi proti »Kranjcem«, kakor so se pred par meseci proti Korošcem, ki jim tudi niso hoteli več delati za njim napovedano mezdo ter so zahtevali več, kar so tudi dosegli. In tako upamo, da bodo tudi »Kranjci« dosegli, kar zahtevajo, ako go- spodje hočejo, da bodo imeli mir, kajti ljudstvo je zelo razjarjeno.«* Iz tega poročila izvemo ne samo, da je 16. aprila 1891 stopilo v stavko »nad 60 delavcev« v obratu KID na Savi pri Jese- nicah in sicer »Kranjcev«, t. j. domačinov — deželahov, marveč tudi, da je nekaj me- secev prej skupina s Koroškega doseljenih delavcev v isti tovarni dala prva zgled de- lavskega nastopa in da je ta nastop bil tudi uspešen. Iz poročila ne moremo z gotovostjo razbrati, ali so bili tudi že Koi^ošci zapustili ddlo dn stopili v stavko ali pa so nemara le izjavili, da nočejo več delati za napove- dano mezdo, ne da bi bili pri tem tudi delo ustavili. Tako smo se srečali s prvima dvema po- javoma razrednega boja v modernih obra- tih KID, zgrajenih v letih 1889 in 1890. O prvem, o nasitoipu korošikih delavcev nismo našli niti v listih niti v arhivih nobenih drugih poročil, o drugem, o stavki šestde- setih »Kranjcev« pa je poročal »Slovenski Narod« še enkrat tri dni kasneje tako-le: »Svojemu dopisu, katerega ste priobčili pred nekaterimi dnevi, dodamo naj še ne- koliko pojasnil. iPred štrajkom imeli so naši delavci povprek 2 goldinarja in 60 kraj- carjev na dan zaslužka, a morali so zato delati 12 ur. Zdaj se vidi gospodom v to- varni, da je to za slovenskega delavca mnogo preveč in našli so nov način, po ka- terem se plačuje delavec, t. j., zdaj se pla- čuje od kile in ako dela mož svojih 12 ur dobro in marljivo, zasluži 80 krajcarjev!! — Nemci, ki so se iz vseh kotov nemškega KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rajha pritepli k nam, dobe seve boljše delo in boljšo plačo nego slovenski delavec.«' Ustavimo se za trenutek pri tem prvem odstavku drugega dopisa v »Slovenskem Narodu« o stavki šestdeseitih žedezarjev na Savi. Iz njega razberemo, da je šlo za uvedbo novega mezdnega sistema, ki je mezde občutno zmanjšal — po dopisniko- vem računu, ki je videti pač pretiran, kar na manj kot tretjino dotedanjih. Dopisniku pa lahko verjamemo, da so bili v obratih KID na prednostnih mestih — pri boljšem in bolje plačanem delu, t. j. ne samo vsi tehnični vodje, ampak prejkone tudi vsi mojstri in preddelavci — tujci, ki jih je tovarna privabila in tudi primerno plače- vala zato, da bi zagotovili nemoteno obra- tovanje modernih naprav. V nadaljnjem odstavku drugega dopisa pa izvemo tudi že o zaključku stavke: »Ko je zadnjič, kakor ste že poročali v »Sloven- skem Narodu«, ustaivilo delo šesitdeseit slo- venskih trpinov, prišli so žandarji in jih razpodili; trideset teh obžalovanja vrednih mož šlo je zopet na delo — oženjeni so in skrbeti jim je za otroke, ostali pa so se razšli križem sveta. — Sploh je vsak po- skus tukajšnjih domačih delavcev, ki si ne žele drugega nego jednake plače z Nemci, povsem brezuspešen, kajti pristojna oblastva ne store nič. Pred dvema letoma ožigosal je tedanji občinski tajnik jeseniški v^ »Sloven- skem Narodu« početje Luckmannovih ma- melukov, — gospod Karol Luckmann, rav- natelj tovarne, zahteval je na to od tedti- njega župana gospoda Trevna, da odpusti občinskega tajnika, a ker se mu ni ugodilo, denunciral ga je pri okrajnem glavarstvu — kot socialista! — Skratka: KID prizadeva si na vse mogoče načine, da uniči vsakogar, ki se nečloveški njeni krutosti proti sloven- skim delavcem v bran positavi. Kdor poz.na Jesenice, ve, koliko je ondi siromaštva, ki ga je zakrivila tovarna; koliko krepkih mož je izgubilo zdravje in moči v nje rudo- kopu ali v tovarni, ali nihče ne mara tega videti, niti sam obrtni inšpektor ne.« Priznati moramo, da se je dopisnik dovolj ostro postavil za domačine železarje proti KID in proti oblastvom, ki so se s svojo oboroženo silo — z žandarji — posrtaviila na stran podjetja proti delavstvu. Poročilo, da so žandarji stavkujoče »razpodili«, nam je mogoče umeti le tako, da so jih najprej sklicali skupaj, bodisi vse hkrati ali pa po skvipinah, in jih, obkoljene od žandarjev, postavili pred dilemo, da se bodisi vrnejo takoj na delo ali pa zapustijo Jesenice; kdor je bil brez družine, brez žene, otrok in po- hištva, je lahko povezal culo in jo obesil čez ramo, drugi pa so se morali ukloniti terorističnemu nastopu podjetja in žandar- jev. Tako je bila stavka zlomljena v dveh ali treh dneh. Ta drugi dopis v »Slovenskem Narodu« o prvi jeseniški stavki pa je segel hkrati tudi še za dve leti nazaj, v leto 1889, in opozoril, da je bil »Slovenski Narod« že te- daj objavil neki dopis proti podjetju KlID. A preden sežemo tudi mi tja nazaj, naj še navedemo sporočilo »Slovenskega Naroda« z naslednjega dne: »Včerajšnjo številko na- šega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi kratkega dopisa z Jesenic na Go- renjskem«.' Avstrijska oblast je v tistih letih še sistematsko plenila liste zaj"adi vsa- kršnih napadov na poslovanje oblaste v. V jeseniškem dopisu sicer »pristojna oblastva« niso bila napadena naravnost zaradi tega, ker so bila poslala žandarje nad stavkujoče železarje, a vendar posredno, češ da »ne store nič« v prid »tukajšnjim domačim de- lavcem«; izrecno je dopis prijel še »obrt- nega inšpektorja«, češ da »ne mara videti« siromaštva in izčrpanosti delavcev KID. Vrh tega je dopis vsaj namignil, da je bilo radovljiško okrajno glavarstvo pristransko uslužno Karlu Luckmannu, ravnatelju KID, ki se je bil nanj obrnil, da bi se rešil ne- ljubega mu občinskega tajnika. Naravnost in ostro pa je dopisnik napadel Karla Luck- manna, njegove »mameluke« in podjetje KID kot »nečloveško kruto proti sloven- skim delavcem«. Zaplembo 88. št. »Sloven- skega Naroda« je nato potrdilo še c. kr. de- želno sodišče z utemeljitvijo, da je bil v besedilu »Narodovega« dopisa »Z Jesenic, 19. aprila« podan objektivni dejanski stan Plavž na Javorniku ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prestoipka proti javnemu miru in redu po čl. 300 in 302 kazenskega zakonika.' Cl. 300 tega zakonika ise je nanašal na grešnike, ki skušajo poniževati naredbe in odločbe obla- stev ali navajati ljudi k zaničevanju ali neutemeljemim pritožbam zoipier oblasitva, čl. 302 pa na krivce, ki pozivajo k sovraž- nostim proti narodnostim ali razredom me- ščanske družbe ali sploh k sovražnemu medsebojnemu strankarstvu. Značilno je, da niti uradni deželni list »Laibacher Zeitung« (»Ljubljanski časnik«) niti klerikalni »Slovenec« nista zapisala o jesieniški stavki nlobene besede. Mogočni Luckmann očitno ni želel, da bi se iz nje- govega pašaluka na Savi širili po svetu glasovi o nezadovoljstvu delavstva pri KID in o terorističnih metodah, ki jih zoper njega uporabljajo. Zaplemba »Slovenskega Naroda« je tudi dosegla svoj namen. Nje- gov jeseniški dopisnik poslej ni več pisal o delavstvu KID ali pa je uredništvo takšna njegova poročila metalo v koš. O jeseniški stavki 16. aprila 1891 pa se je ohranilo še eno in sicer uradno priče- vanje v prezidialnih spisih deželnega pred- sedstva kranjskega. Od treh aktov, nanaša- jočih se na to stavko, smo v Državnem arhivu Slovenije našli samo zadnjega, to je poročilo radovljiškega okrajnega gla- varja z dne 19. aprila 1891, ki se glasi: »V zvezi z mojima poiročiloma z dne 16. in 17. tekočega leta imam čast isporočiti, da so tisti delavci KID, ki so delovno razmerje z ime- novanim podjetjem razvezali, že odšli na svoje domove (in ihre Heimat) in so videti urejene razmere spet obnovljene. Javni red in mir ni bil kršen v nobeni obliki.«^ Iz opisa, da so delavci, ki se niso hoteli vrniti na delo pod pogoji, zaradi katerih so začeli stavko, »odšli na svoje domove«, moramo sklepati, da so jih v spremstvu žandarjev odgnali v domače občine, od koder so se- veda potem spet odšli iskat dela v druge industrijske kraje. Več o prvi jeseniški stavki povedati bo mogoče šele, ko se morda najdeta še prvi dve poročili radovljiškega okrajnega gla- varja o njej, ali pa tudi po poročilih nem- ških listov, izhajajočih v Celovcu in v Gradcu, če so kaj o njej poročali. Zanima pa nas zdaj seveda še tisti dopis, ki ga je bil dve leti prej poslal »Sloven- skemu Narodu« jeisendški občinski tajnik in si z njim nakopal na glavo Luckmannov srd. Pregledati smo morali ves letnik 1889 »Slovenskega Naroda«, nato smo razširili iskanje tudi še na zadnje četrtletje prejš- njega letnika 1868, kjer pa sploh nismo našli nobenega dopisa z Jesenic. V vsem prvem polletju 1689 je objavil »Slovenski Narod« en sam dopis z Jesenic, datiran z 21. junijem, ki na kratko pove: » ... Nova tovarna ... zida se veselo, to je, gospodje podjetniki in dobro plačani njih inženerji so dobre volje, delavci pa nikakor ne. Ti siromašni sužnji delajo od pete ure zjutraj doi osme ure zvečer za gorostasno plačoi 60 krajcarjev. Naravna posledica temu je, da se jako pridno menjajo, na posebno korist ¦ krčmarjev, pri katerih ostajajo dolžni...«' Dopis se nanaša na gradbene delavce, za- poslene pri novogradnji modernih obratov KID, in pri tem sicer obtožuje »gospode podjetnike in dobro plačane njih inženerje«, da so v nasprotju s »siromašnimi sužnji« — delavci lahko »dobre volje«, toda pričako- vali smo pač ' nekaj hujšega o »početju Luckmannovih mamelukov«. V dopisu bere- mo nato še nekaj ironičnih opomb o »zgodo- vinski nesebičnosti slovenske duhovščine« o priliki gradnje novega župnišča na Jese- nicah in končno tudi poročilo o volitvi vo- lilnih mož na Jesenicah ob deželnozborskih volitvah. Po tedanjem volilnem redu so bile v kuriji podeželskih občin, med katere so spadale tudi Jesenice, volitve posredne, to je, volilci so v občinah volili volilne može, ki so se nato zbrali iz vseh občin volilnega okraja in izvolili poslanca. Na Jesenicah se je osnovnih volitev »udeležilo le neko- liko oseb«, ki so izvolile za volilne može »župnika, kaplana in županovega namest- nika Josipa Klinarja, ki vedno trdi, da ne razume slovenski (nemški pa siromak tudi ne zna) ter uči po krčmah, koliko škodo ima kmetski stan, ako hodi deca v šolo ...« O tem hudo nazadnjaškem vaškem veljaku naj le mimogrede omoniimo, da je bil za An- tonom Trevnom dolgih 15 let — »liberalni« župan na Jesenicah... Fužine na Stari Savi okrog leta 1890 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kmalu za tem dopisom je — na pragu drugega polletja 1889 — izšel v »Sloven- skem Narodu« še eden, ki se tudi nanaša na delavske razmere in sicer prav na žele- zarje: »... Nedavno prepovedali so tovar- niški uradniki celo savskim fantom raz- obesiti narodno zaistavo.'" Ti gospiodje po- zabljajo vedno, da, če tukajšnji ljudje od tovarne žive, morajo za to delati, a krvavo zasluženi krajcarji niti ne zadostujejo, da bi si delavec kupil zabele za vsakdanje žgance. Sicer se pa o dosedainjem tehničnem voditelju gospodu Pantzu, ki je vsaj pošten nemškutar ter ni delavcev nikdar zatiral in mrcvaril, govori, da bode ostavil službo, novi uradniki pa so Prusi in Zidje.«*^ Ta dopis pač nekaj pove o »početju Luckman- novih mamelukov«, vendar nas glede na zatrjevano Luokmannovo denunciacijo do- pisnika kot — socialista ne zadovoljuje. Tretji in poslednji dopis z Jesenic v tem letniku »Slovenskega Naroda« dobra dva meseca kasneje pa za nas ne prihaja v po- stov, ker se ne tiče prav nič odnosov Luck- mannovih »Prusov« itd. do delavstva, ampak le do slovenske — uradniške okolice. Tudi z njim se bomo pobavili, toda prej naj od- pravimo vprašanje, kaj pa se je zgodilo s takratnim jeseniškim občinskim tajnikom, ki ga je LuckmaTin baje zaaradi nekeiga nje- govega dopiisa »Slovenskemu Narodu« de- nunciral kot »socialiisita«. Taikšno Luckman- novo dejanje je po sebi prav verjetno, toda oba dopisa, ki smo ju odkrili in proučili, nam ne odpravljata dvomov^ povzročenih z neko drugo informacijo — iz istega vira. Po naključju je znano, da je bil jese- niški občinski tajnik in dopisnik »Sloven- skega Naroda« v času obeh navedenih do- pisov leta 1889 in pa »redaktor« tistega dopisa o jeseniški stavki z dne 19. aprila, 1891, zaradi katerega je bil »Slovenski Na- rod« zaplenjen in v katerem je brez dvoma on sam omenil Luckmannovo denunciacijo iz leta 1889, s katero je bil ali naj bi bil prizadet, — ena in ista oseba. Ta, takrat zloglasna v pravem pomenu te besede, po- zneje pa na svoj način znamenita slovenska kulturna osebnost je bil Miroslav Malovrh, kasnejši dolgoletni glavni urednik »Sloven- skega Naroda« in nekaka »^diesna roka« dr. Ivana Tavčarja. Vprav ta Malovrh je iz odpuščenega jeseniškega občinskega taj- nika postal ravno spomladi 1891 korektor Narodne tiskarne v Ljubljani in hkrati se- stavljalec in popravljalec dopisov in član- kov za »Slovenski Narod«. V nekem svojem pismu z dne 5. novem- bra 1889 pa je Malovrh precej drugače opi- sal, kako ga je bil Luckmann spravil ob službo jeseniškega občinskega tajnika. Pi- sal je tedaj Ivanu Hribarju takole: »Pred pol letom posrečilo se mi je dobiti... na Jesenicah službo občinskega tajnika z me- sečno plačo 12 goldinarjev. Bil sem srečen in zadovoljen, makar sem bil včasih gladen. Delal sem vestno in pošteno in vendar sem bil odpuščen. In zakaj? Ker je paša jese- niški Kari Lukman doznal za mojo pretek- lost. Pismeni dokaz županstva jeseniškega, iz katerega je razvidna istinitost mojih be- sed, ima v rokah župan g[ospod] Graselli.«" Kakšna pa je bila tista Malo vrhova »pre- teklost«, ki ga je onesposabljala, da bi se bil ubranil pred Luckmannom? V istem pismu, ki ga je Malovrh pisal Hribarju z namenom, da bi mu ta priskrbel »kako sliTŽbico«, je tudi o tej svoji preteklosti povedal dovolj za vsakogar: da se je »za svoje grehe pokoril dovelj«, da ni »bil za- nje kaznovan le začasno«, to je z obsodbo na zapor, ki ga je tuidi odsedel, ampak da »je človeška družba poostrila to kazen«, kajti vzela mu »je priliko poboljšati se«, ker mu »ni pomagala kreniti zopet na pravi pot«, in končno v^zklika: »Ako mi svet ne da prilike služiti si vsakdanji kruh, ali ni- sem primoran hoditi po nepoštenih potih? Resnično vam povem, zdaj, ko živim po- šteno, trpim in stradam ko pes, dočim kot slepar nisem bil nikdar gladen.«" V po- drobnosti Malovrhovili sleparskih grehov, zaradi katerih so ga slovenski listi leta 1884 in 1883 razglašali za »hohštaplerja«, pusto- lovca, lažidoktorja in podobno" in o katerih pravi v pismu Hribarju, da ga zaradi njih »prezira vsa Ljubljana«, se ne spuščamo. Mogoče je po vsem tem, da je Malovrh leta 1891 naJsnadinio izkonsitruiaial Luckman- novo denunciacijo pri radovljiškem okraj- nem glavarstvu zoper njega »kot sociali- sta«, da bi tako prekril svojo preteklost kot vzrok za izgubo službe in za odhod z Jese- nic. O tem namreč ni dvoma, da ga je Luckmann s pomočjo te preteklosti lahko spravil ob službo, ne da bi mu ga bilo treba kjer koli po krivem razglašati za — socialista. Toda vendarle ni izključeno, da je Luckmann njegovo zavzemanje za delav- stvo v obeh dopisih »Slovenskemu Narodu« ocenil in označil kot »socialistično«, da bi ga tem bolj gotovo in hitro spravil z Jese- nic, kjer na mestu občinskega tajnilka ni hotel trpeti narodnostno zavednega in zaradi tega nemški KID nasprotnega inte- ligentnega Slovenca. Ce pa je le bilo tako, potem je Malovrh ta del svoje jeseniške afere zamolčal v pismu Hribarju in v doku- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mentu o odpustu, izdanem od jeseniškega županstva, za kar bi bil tudi imel zadosten razlog, kajti v krogih ljubljanskih liberal- cev, pri katerih je iskal »službico«, ne bi bilo zanj priporočilo, da ga je kdor koli obdolžil še kot — socialista, pa čeprav po krivici. Bolj razbistriti zadevo se nam ni posrečilo in tega skoraj niti ne pogrešamo. Preostal nam je še tretji dopis z Jesenic v »Slovenskem Narodu« iz leta 1889, ki ga prav tako prisojamo Malovrhu kot takrat- nemu »Narodovemu« jeseniškemu dopis- niku posebej še zaradi tega, ker razodeva pisca s spretnim in ostrim časnikarskim' peresom. Po vsebini le majčkeno prispeva zgolj k narodnostni sliki Jesenic pred sko- raj sedemdesetimi leti: »Čudne stvari vrše se pri nas, odkar smo tako srečni, da ima- mo na Savi tovarno, katero je postavila KID. Da niso gospodje, kateri stoje na čelu tej tovarni, naši narodnosti posebni prija- telji, o tem čivkajo že vrabci na strehah, da pa ti gospodje, kateri tako oblastno bi- je j o ob svoje pangermansko pokolenje, ni- majo toliko takta, kakor ga v nas zaniče- vanih Slovencih zahtevamo od najnižjega človeka, tega si nismo domišljevali.« Nato opisuje dogodek, kako je »tovarniški vodja« Trappen nadrl in zapodil s tovarniškega zemljišča ali stavbišča »c. kr. evidenčnega geometra« Franka, ki je v svoji uradniški uniformi opravljal merjenja za ureditev katastra. »Ne moremo si misliti, da bi bil ravnatelj Trappen tako neveden in trapast, da ne bi poznal avstrijske uniforme«, vzkli- ka dopisnik in zahteva zadoščenje za »obče priljubljenega geometra Franka« ter za- ključuje: »Skrajni čas je, da pride ta nem- ški gospod do prepričanja, da je njegova prokleta dolžnost, spoštovati avstrijske urade, če hoče živeti v Avstriji. Sicer pa nimamo nič kaj posebno upanje, da bode KID odstranila tega gospoda, saj vemo vsi, ki živimo na Jesenicah, da sta si obrtne družbe očka Luckmann in ta nemški go- spodič posebno na roke. Prositi bi se pa navzlic temu upali gospoda Luckmanna, da naj temu svojemu uradinliku vendar dopove, da vsak pošten človek zahteva od njega, da se taktno vede. Da je prišel s Pruskega k nam na Jesenice, to ni za nas nobena čast, pač pa zanj. ker si tukaj kruh služi.«'* Po sebi kaj malenkosten pripetljaj med Trappenom in Frankom nekje pri savskih tovarnah, ki je seveda bil predmet obšir- nega razpravljanja v gosposkih sobah naj- imenitnejših jeseniških in radovljiških go- stiln, je zanimiv samo po tem nesorazmerno velikem odmevu v »Slovenskem Narodu«. A pomisliti jnoramo, da je bil ta list glasilo tedanjega meščanstva in srednjega sloja, predvsem izobraženstva in njegovega po- glavitnega dela, uradništva ter z njim po- vezane trške »jare gospode« pa tudi višje plasti vaške družbe. Kar je bilo pod tem slojem, ni štelo v »narod« — razen morda še kmetov-posestnikov, ki so imedd kot davkopla- čevalci volilno pravico. Brezpoisestni de- lovni sloj pa je bil naši takratni narodni gospodi družbeno, politično in narodnostno brezpomemben. Zanjo je bil incident Trap- pen-Framk ipiomemben narodintositni dogo- dek, medtem ko ji je bila usoda zatrte plavžarske in knapovske »mase« — deveta briga. In če se ne bi bil Miroslav Malovrh »priklatil« na Jesenice ter napisal vsaj ne- kaj stavkov o »isiromašnih sužnjih« KID, bi lahko danes trdili, da se živ liberalni krst ni zmenil zanje, dokler niso s svojo prvo stavko opozorili nase. A tudi po njej so se menili zanje kakor za — 'lam'ski sneg. Poldrugo leto po prvi jeseniški stavki, jeseni 1892 je priredil »Ljubljanski Sokol« izlet na Jesenice ob udeležbi tedanjega svo- jega staroste Ivana Hribarja. S postaje so se Sokoli-izletniki po zajtrku »podali v cer- kev k sveti maši«, nato pa »z godbo na Savo, da si ogledajo tamošnje fužine KID«; tam jim je bil postavil slavolok bivši žu- pan Anton Treven, a »pred fužinami spre- jel je goste sam gospod ravnatelj K. Luck- mann ter jim je s posebno ljubeznivostjo razkazoval vse znamenitosti res velikan- skih fužin«." Pred šestdesetimi leti je na Jesenicah obstajalo še v glavnem neska- ljeno narodnostno sožitje slovenskih in tržaških narodnjakov s »poštenimi« nem- škimi fužinami; a ker se je sonce tega mir- nega sožitja že začelo nižati k zatonu, je dopisnik »Rodoljuba« pristavil k svojemu j Železarna Jesenice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poročilu Z opisom popoldanskega telovad- nega nastopa in večerne veselice še opra- vičilno razlago: »Sovražniki Nemcev, žive- čih med nami, nismo in ne bomo in prej ko slej spoštovali bodemo tudi vsacega pošte- nega tujca, katerega služba zanese v naše kraje. Mi imamo od njih zaslužek, oni ga pa dobivajo iz naših gora in voda. Zate- gadelj pa iudi Nemci morajo spoštovati nas in našo narodnost in ne smejo se tru- diti, da bi iz trdih Slovencev delali slabe Nemce ... Na ta način bodemo lahko živeli drug poleg drugega kot prijatelji, podlaga tujčevi peti pa nikdar ne smemo biti.« Plavžarjev in železarjev se »Rodoljub« seveda ni domislil... OPOMBE 1. Pod lipo 11/1925, str. 175. — 2. Spomenica Saveza metalskili radnika, podružnica Jesenice, ob tridesetletnici njenega delovanja, Ljubljana 1956, str. 15. — Knjižica je izšla brez navedbe pisca. Za informacijo o avtorju se zahva- ljujem tov. Venclu Perku. — 3. Takrat in še dober čas zatem so slovcniii »Krainische Industriegesellschaft« s >.Kranj- ska obrtna družba« in tudi še niso poznali kratice KID, ki jo v sestavku uporabljamo ne samo v našem tekstu, am- pak uvrščamo tudi v navedke iz tistega časa. — 4. Slo- venski Narod št. 8t> z dne 1?. aprila 1691. — 5. Slovenski Narod št. 88 z dne 20. aprila 1891. — 6. Slovenski Narod, št. 89 z dne 121. aprila 1891. — Zaplenjena 88. številka je ohranjena v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, naslednici nekdanje deželne Licealne knjižnice, ki so ji ti- skarne oddajale dolžnostne izvode listov hkrati, ko so jih pošiljale državnemu pravdništvu, ki je imelo oblast odrediti zaplembo, če je sodilo, da je s kakšno objavo kršen zakon. — 7. Laibacher Zeitung (Ljubljanski časnik) št. 95 z dne 28. aprila V891, — Vsaka od državnega pravdništva odre- jena zaplemba je prišla nato v presojo deželnih sodišč, ki so o njih razsojala in svoja razsodila morala objavljati v deželnih uradnih listih. — 8. Prezidialni arhiv kranjskega deželnega predsedstva 1891, št. 979. — 9. Slovenski Narod št. 143 z dne 24. junija 1889. ~ 10. Misliti si moramo, da so »savski fantje« razobesili ali hoteli razobesiti snarodno za- stavo« na kakem tovarniškem poslopju ali objektu, ne pa na primer na gostilni Antona Trevna ali katerem drugem zasebnem poslopju, kjer ^tovarniški uradniki« niso mogli karkoli »prepovedovati«. — 11. Slovenski Narod št. 148 z dne il. julija 1889. — 12- Slovenski biografski leksikon II, sestavek o Miroslavu Malovrhu, str.* 59. — 11. Ivan Hribar: Spomini I, Ljubljana 1928, str. 417. — Peter Graselii je bil tedaj ljubljanski župan. — 14. Prav tam, str. 4.16-418 passim. — 15. Prim. Ljubljanski list z dne 26. julija 1884 in z dne 7. januarja 1885. — 16. Slovenski Narod št. 221 z dne 1. septembra 1889. — 17. Rodoljnb št. 18 z dne 17. sep- tembra 1892