3tev. 100.
V Ljubljani, sreda,
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90 — za pol leta Din 45-—
Uredništvo In uprasništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva šten, 50 — telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22-50 za en mesec Din 7‘50
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
BJoCna uojsba.
Srbski zemljoradniki so brez dvoma stranka, ki je za državo, ki so se proglasili ceI°. za monarhiste. O njihovem srbskem Patriotizmu torej ni dvomiti. Ako oni biča-j° razmere v vojski, tega gotovo ne delajo !2 sovraštva do vojske in države, ampak !z zelje, da se neznosne razmere v armadi 1(ončno ozdravijo. Iz čistega vira torej zajedamo naslednja izvajanja, ki jih pod naslovom »Močna vojska« priobčuje na uvodnem mestu glavno zemljoradniško glasilo >Selo«, ki piše:
>Za ljudstvo je vojska ono samo. Ljudstvo gre v vojsko — ono jo dopolnuje, ono
vzdržuje, ono zanjo plačuje, ono z njo ži-Vl in umira. Vojska je nedvomno ljudska Ustanova z dušo in telesom.
.. Za vlado in njeno večino je vojska^ še kar je bila za pokojnega kralja Milana in Vladanovo skupščino: privatna, ta-Pnstvena ustanova, ki jo more vlada vedno » peniti proti narodu. Kakor pod Francem °zefom, tako je vojska tudi sedaj neka rezervna žandarmerija, ki naj vzdržuje »red«, * drugimi besedami: drži na uzdi kmete in “^sčane, kadarkoli se to vladi zdi potreb-°* Poleg tega se dostavlja, da mora vojska ar°vati meje, braniti deželo pred zunanjimi sovražniki in preprečevati tihotapstvo — 'jasi obstoja neka obmejna četa, ki bi se-UaJ, ko smo naše narodne sovražnike prelagali, mogla biti za to zadostna.
, Iz teh razlogov in na teh temeljih vla-iavše danes troši za vojsko največji del državnega proračuna. Krvni davek, ki ga ljudstvo sedaj daje, ni nič manjši od onega Začasa vojne. Zečeviceva katastrofa z voja-skimi novinci se v ničemer ne razlikuje od svoječasne albanske. Vojska je tako kakor Pred vojno privilegiran razred, kateremu vlada vse stori, kateremu vlada žrtvuje cvet judstva in mozeg njegove gospodarske mo-®1, V imenu močne vojske, o kateri vlada eprestano deklamira, se jemlje ljudstvu 'rno izpod nohtov in o tem se nikomur ne Polaga račun, ker je to — zaboga! — vojaka tajnost!
V	imenu te*vojaške tajnosti so šli Sr-J1janci na vojno v spodnjih hlačah kakor P°(l Karagjorgjem in v jeku najljutejšega boja so ostajali brez municije! Ogromen y°jni proračun, ki je pred vojno rastel ka-"|0r kvas, se je trošil za oficirske plače in Parade, a ne za opremo vojske za vojno, rzave in naroda za obrambo. Močne voj-
ravno tedaj ni bilo, ko bi je bilo naj-s)0lj treba; ljudstvo je moralo golo in boso , svojimi prsmi braniti državo pred pogu-? ln jo je tudi obranilo kljub vsem politič-1111 in strategičnim pogreškom.
Na žalost še danes nikomur ne pade na bi Proučil to ljudsko trpljenje in na P^ttlagi grenkih izkušenj preobrazil našo v isko in napravil iz nje tako ustanovo, ka-J je ljudstvu potrebna in kakor je tudi j,?111 o. niogoča. Častniki tudi danes še za-
eimVa^°v ^im ve^ Polkov’ čim ve° kosarn> -j® več podčastniških šol, čim daljšo služ-
110 .dobo, čim večji vojni proračun: za-kj6^0. Prav tisto, kar so zahtevali častni-jji’ ® i® bila vojska najemniška, ko vojaki sta° • ljudski sinovi, ki jih vodi pod za-ni.yo ljubezen do rodne grude. Nihče, pa Sk„ sam vojni minister, ne pojmi, da voj-Voi -J11 ve^ tisto, kar je bila nekoč, da je stva ■ sedai ljudstvo samo, a celega ljud-v v. n\®°goče zabiti v kosarne! Tisti, kdor voi®Sni°i hoče pripraviti močno vojsko za ^no mora v mirnem času pripravljati mo-Uie? .ydstvo, ker vojna ni več šport posa-vPr« .družabnih razredov nego usodno ga	celokupne	države in celokupne-
10 n^ko bi vlada in njena večina hoteli ma-iHo rern\siiti o novih pogojih, pod katerimi tegK6 v°jska danes živeti, potem ne bi bilo ki ustanoviti take vojaške organizacije, Vrav1, državo stvarno zavarovala pred so-
ižses ’ a ne bil° Pri tenl trel)a 1iU(lstva
(]a Aavati ne gospodarsko ne telesno in ne je o 1,lnoral biti proračun tako velik, kakor
sedaj.«
ski i	srbijanski list o srbijanski voj-
ga Jr Pijanskem militarističnem duhu, ki turii ?0vi slovenski podpetniki usiljujejo a* Pn nas!
ašnia precShorza-
pre.,9Ur‘h, 3. maja. (Izvirno) Na današnji 1q( j ()r^ "otirajo: Berlin 1.71, New York
{m*)> Varšava 0.li:
Pred lioncegfi mirovne konference.
Genova, 2. maja. Barthou je danes opoldne odpotoval v Pariz. Pred odhodom je imel dolg pogovor z Lloyd Georgeom, ki je še enkrat naglasil željo, naj bi se Francija ne lotevala nasproti Nemčiji nobenih odredb, predno se ni o njih sporazumela z zavezniki. Predlagal je, naj bi se v to svrho kjerkoli sešli zastopniki držav, ki so podpisale versaillesko mirovno pogodbo, na posebno konferenco.
Spomenica Rusiji.
Genova, 2. maja. Politična podkomisija je končno dovršila besedilo spomeice, ki se izroči ruski delegaciji. Ob posameznih točkah se je med delegati vršil hud boj, a so končno le našli most med angleškim in francoskim stališčem. Spomenica obsega 10 točk, ki zahtevajo, da se Rusija odpove politični propagandi v tujih deželah, plača svoje predvojne dolgove in vrne nacionalizirana podjetja ali da odškodnino. Za rešitev sporov o imovini tujih dr-
žavljanov v Rusiji se ustanovi posebno razsodišče. Rusiji se dovoli moratorij za več desetletij.
Za brezpogojno vrnitev nacionaliziranih podjetij se je izjavil posebno belgijski zastopnik.
čičerin je poslal Barthouju pismo, v katerem povdarja miroljubne namene Rusije in njeno pošteno voljo, da prijateljsko sodeluje z vsemi narodi pri obnovi Evrope. Pogodba z Nemčijo je naraven in potreben zaključek vojnega stanja med Rusijo in Nemčijo in nima nikake osti proti komur koli. Enake pogodbe hoče Rusija skleniti tudi z drugimi državami. Ako francoska vlada opusti svojo dosedanjo politiko nasproti Rusiji, odpade vsaka ovira za prijateljstvo med obema narodoma.
Lloyd George je oznanil ČiČerinovo pismo kot izredno prijateljsko in zadovoljivo.
CICeriu proti Jngaslaniji.
Oiitki o zatiranju drugih narodov.
Genova, 2. maja. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer je dne 27. aprila poslal načelniku ruske delegacije čičerinu pismo, v katerem ugotavlja sledeče: Švedska in Švica sta v oficiozni seji, katere so se razen njunih zastopnikov udeležili tudi delegati Belgije, Francije, Japonske, Velike Britanije, Italije, Poljske in Romunije predložili brzojavko, ki jo je poslal Noe Jordanija, predsednik narodne vlade v Georgiji. Brzojavka poroča o gibanju sovjetskih čet v raznih pokrajinah Georgije. Zlasti imenuje deveto sovjetsko armado, ki prodira proti Kutaisu, torej v oni pokrajini, ki se je lani osvobodila boljševiških uradnikov in imenovala lastno demokratsko vlado. Skoraj povsod v Georgiji teče kri. Predsednik genovske konference Facta obvešča čičerina o tej brzojavki in ga po-zivlje v imenu gori navedenih držav, naj ukrene vse, kar mu je mogoče, da se preneha krvolitje v Georgiji.
Nato je čičerin naznanil Schanzerju s pismom z dne 30. aprila, da ne razume, kako si države, ki jih omenja Schanzerjevo pismo, prisvajajo pravico napadati Rusijo v vprašanju Georgije, in sicer vsled brzojavke zasebnika. Neistinitosti informacij Jordanije se prav lahko dokažejo, ker v
zadnjem času ni bilo nobenega kakršnegakoli upora ali vojaške operacije v Georgiji, čičerin opozarja na to, da je poljski general Želigowski zasedel Vilno in da preprečuje prebivalstvo tega okraja, da se svobodno izjavi za ‘ono državo, ki jo želi imeti. Isto velja tudi o prebivalstvu vzhodne Galicije, ki bi imelo veliko večjo pravico do protesta kot Jordanija. V jugovzhodni Evropi je Romunija, ki je s silo zasedla Besarabijo, ki tlači prebivalstvo in mu vsiljuje tujo vlado. To velja tudi za Jugoslavijo, kjer se postopa zoper Hrvate in Macedonee ter za Tracijo. V sredini Evrope so prebivalci saarske kotline brez vsake pravice, čičerin ne mara naglašati enakih dogodkov v Indiji, Egiptu, Tunisu, Tripo-litaniji in v Koreji. Ruska delegacija opozarja, da je po neizpodbitnih poročilih, ki jih je prejela sovjetska vlada, sklenil general Vrangel z zastopniki romunske in jugoslovanske vlade dogovor, ki si je stavil za cilj pripravo ofenzive proti sovjetski Rusiji, ki bi povzročila veliko krvolitje. Sovjetska vlada je pripravljena proučiti na konferenci vsa sredstva, ki omogočajo zatiranim narodom pravico svobodne samoodločbe in ščitijo narodne manjšine v državah z mešanim prebivalstvom.
Za pooratek oainlb Hletslsis is itssniie.
Won 22.90, Pariz 47.25, Italija 27.42, 10.02, Budimpešta 0.65, Zagrel) 1.82
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Poslanec Skoberne in tovariši iz Jugoslovanskega kluba so vložili na zunanjega ministra interpelacijo radi jugoslovanskih vojnih ujetnikov, katerih je še mnogo v Rusiji in deloma tudi v Italiji. Interpelanti so zahtevali najodločnejše, da ministrstvo ukrene
NemCila stela.
V	tem ko se drugi v Genovi pulijo za oslovo senco in besedujejo, pa Nemčija krepko izrablja dušek, ki ga je dobila s pogoidbo z Rusijo. Nemčija je zopet v svojem elementu — Nemčija dela! Nemški listi poročajo:
Krupp dela polnih 24 ur na dan in zgradi vsak dan po tri lokomotive za ruske železnice. Velika nemška stavbinska družba bo prenovila Petrograd, popravila železnico, vodovod in kanale. Znaten del plodovite Ukrajine se preskrbi z inozemskimi stroji in delavnimi silami. Ponudba je bila najprej predložena Češkoslovaški, a ta jo je odbila; treba je bilo zbrati kapital 300 milijonov mark ali borih 60 milijonov češkoslovaških kron. česar ni zmogla ali hotela Češkoslovaška, so storili Stinnes, Thyssen in Krupp v zvezi z Angleži. Neki nemški koncern se je združil z Amerikanci in prevzel celokupni pomorski blagovni prevoiz v Rusijo. Potom prijateljskih pogajanj je dosegla Nemčija od Poljske koncesije v Zgor. Šleziji, nemško-ruski tranzit se vrši preko Poljske gladko in brez ovir in ustanovil se je nemško-poljski koncem, ki bo Rusiji dobavil tkanine in obleko. Tako je Nemčija v Genovi sklenila tri pogodbe skoro na en dan in tako storila za obnovo Evrope neprimerno več, nego konferenca sama.
vse potrebno, in da z gmotnimi sredstvi omogoči povratek nesrečnih trpinov, ki radi vladne brezbrižnosti tako dolgo trpe v ujetništvu. Mnogo je ujetnikov še v Rusiji in drugod v Aziji, ki so pozabljeni, ki bi se radi vrnili domov, a nimajo sredstev.
Nšsmtri se-j»osvetuIe|o.
Bolgrad, 3. maja. (Izv.) Včeraj od 5. do 8. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Vojni minister je prečital poročila, ki jih je prejel od vojaške preiskovalne komisije v Bitolju. Iz njih je razvidno, da škoda, povzročena vsled eksplozije, ne presega 10 milijonov dinarjev. (Srečni tisti, ki verjamejo!) Nato je ministrski svet razpravljal o 100 milijonskem dolarskem posojilu. Minister Marinkovič, ki |je o tej stvari referiral, je poročal, da je denarna skupina sprejela vse od vlade stavljene predloge. Denar — v kolikor se ga dobi v gotovini — se naloži v Narodni banki, material pa se nakupi v Evropi, ker je najmanj za 5 odstotkov cenejši kot v Ameriki. Dasiravno so demokratski ministri imeli pooblastilo od svojega kluba, da o posojilu sklepajo tudi v imenu dr. Kumanudija, ki je odsoten, vendar je ministrski svet sklenil, da se Kumanudi nujno pozove, da on kot finančni minister najbolj odgovoren faktor glede posojila osebno podpiše tozadevno pogodbo. V splošnem je posojilo gotova stvar in se imajo izvršiti samo še nekatere formalnosti. Konečno so bili podpisani še nekateri ukazi ministrstva za javna dela in vojnega ministrstva ter ukaz, glasom katerega se mora izvršiti likvidacija »Direkcije plena« najpozneje v treh mesecih, računajoč od 4. maja.
IBiaiiiiSlU! zStorooaaia.
Guštanj. Krščansko socialno delavstvo iz Guštajna in Prevalj je praznovalo 1. maj kot lani pri sv. Križu nad Dravogradom. Ob jasnem solncu je prikorakala letos dolga procesija mož in žena iz Prevalj skozi Guštanj. Izven trga so se nato uvrstili v procesijo delavski sloji iz Guštanja z godbo, ki je celo dolgo pot do Sv. Križa menjaje s ’ petjem svirala ter povzdignila svečane razpoloženje udeležencev. Mirno lahko rečemo, da nas še ni bilo 1. maja toliko zbranih na prijaznem holmcu Sv. Križa kot letos.
V sprevodu je bilo nad 700 ljudi Na zborovanju pa je bilo nad 1500 zborovalcev.
V romarski cerkvi je imel župnik guštanj. cerkveni govor, ki je poslušalce kar užgal! Po končani cerkveni slovesnosti je otvorii rudar tovariš Kogovnik iz Prevalj javen shod in pozdravil tisoče zborovalcev, ki so se razvrstili v slikovitih gručah po griču kot nekdaj poslušalci pridige na Gori! Nato je povzel besedo glavni tajnik JSZ v Ljubljani tov. Fr. Sušnik, ki je slikal troje skupin našega ljudstva: skupino, ki ji je Bog: »Zlato tele«, skupino, ki ji je Bog: edino delo, in skupino, ki ji ie Bog: naš križani Odrešenik, — V znamenju Križa Kristusovega je zmaga! Zborovalci, Zato glavo po konci, napnite sile, Vi ste na zmagoslavnem pohodu! (Burno odobravanje.) Dr. Cukala izraža svoje veselje, da je zbrano prvega maja na delavskem shodu tudi toliko revnega kmečkega ljudstva. To je živa podoba SLS, ki združuje v svojem okrilju vse delovne sloje, da jim pomore do ^prostorčka na solncu«. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog Ti pomore! Nato je stavil govornik dve resoluciji, ki sta bili navdušeno sprejeti: 1. Tisoči delavskega in revnega kmečkega ljudstva zahtevajo na javnem shodu 1 maja 1922 razorožitev in mir med narodi ter državami. (Dolgotrajno odobravanje.) 2. Obsojajo in odklanjajo la-jiško moralo po šolah ter poučevanje verouka po laiških učiteljih. Križ, krščanski nauk in cerkveni kateheti naj ostanejo v šoli! (Navdušeno pritrjevanje.) — Nato se je krasno uspeli shod brez najmanjšega in* cidenta zaključil s klicem: Na zopetno svidenje drugo leto 1. maja! — Udeleženec.
Maribor. Delavski shod kršč. soc. delavstva, ki se je vršil 1. maja zvečer, je bil obiskan nad vse pričakovanje. Dvorana JSZ je bila napolnjena do zadnjega kotička. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso dobili več prostora. Zborovanje je otvorii in vodil tov. A. Krepek, ki je najprvo opravičil poslanca dr. Korošca, ki je bil zadržan na majniškem zborovanju v Trbovljah. Nato je govoril poslanec dr. Hohnjec, ki je očrtal sedanji politični položaj, opisal razmere v skupščini in težki boj, ki ga vodi Jugoslovanski klub za pravice slovenskega ljudstva, prav posebej pa še za pravice delavskega ljudstva in da bo v tem boju vztrajal, dokler ne pribori slovenskemu ljudstvu boljše bodočnosti. Da si bo slovenski narod sam urejeval svoje razmere, da bo v svoji hiši, na slovenski zemlji sam svoj gospodar. (Odobravanje.) Kot drugi govornik je nastopil poslanec Žebot. Slikal je žalosten in beden položaj, v katerem se nahajamo. V sklepnem govoru je poživljal predsednik tov. Krepek mnogo-brojne zborovalce, osobito delavsko ljudstvo, da se otrese raznih svojih lažipatri-jotov, ki so vedno polni lepih besed in obljub, katerim pa manjkajo dejanja. Za delavsko ljudstvo je edino prava organizacija tista, ki temelji na kršč. podlagi, ker le ista je zmožna, da preobrazi v smislu kršč. načel sedanji nad vse krivični družabni red in pribori delavskemu ljudstvu njegove pravice. Le v kršč. del. organizaciji bo našlo delavsko ljudstvo tisto oporo in moč, ki mu je v sedanjih časih nujno potrebna. Zatoraj organizirajte se, združujte se v kršč. Jel. organizaciji, Jugoslov. strokovni zveži !
Psiižsri u Srbiji.
Užice, 3. maja. (Izv.) Veliki državni gozdovi pri Užicali so na mnogih krajih pričeli goreti. Požar se z velikansko silo širi. Materialna škoda je ogromna, vendar je dosedaj še ni mogoče preceniti. Odposlani so številni oddelki vojaštva, katerim je pa vsled velike vročine delo precej otežkočeno.
Belgrad, 3. maja (Izv.) V Šavniku, srezkem mestu v bistriškem okrožju v Srbiji je nenadno izbruhnil požar in uničil 11
3. maja 1922.	Leto	II.
■■ m mwwnTri imui a	aammmmmmaB&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Stran 2.
»Novi čas«, dne 3, maja 1922,
Štev. 100,
poslopij z vsem pohištvom vred. Škoda je velika in se je prebivalstvo obrnilo na ministrstvo za pomoč.
NOV PAPEŽEV NUNCIJ V BELGRADU.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Sveta Stolica je poslala zunanjemu ministrstvu noto, v kateri zahteva eksekvatur za msgr. Pele-grinija kot papeškega nuncija v belgradu. Dosedanji nuncij msgr. Cherubini je poklican v tajništvo Sv. stolice v Rim. Msgr. Pelegrini je dosedaj opravljal posle papeške nunciature v Varšavi.
Jfolitični dogodki.
+ Shod dr. Korošca v Laškem. Iz Laškega nam poročajo: Dne 30. aprila je bil tukaj sijajen shod SLS. Ob nabito polni društveni dvorani je govoril dr. Korošec o položaju. Odkrito moramo povedati dr. Korošcu, naj v Laško nikdar več ne hodi — ob slabem vremenu! Samo pod pogojem, da bo lepo vreme, da bo shod na prostem, naj pride! Kajti dvorana, kjer je prostora za 700 ljudi, je še vseeno za polovico premajhna za govor dr. Korošca v Laškem. — To znači velik uspeh SLS in njene ideje med nami!
-f Vnanje posojilo. Po najnovejših belgrajskih vesteh je vlada zaključila pogajanja o najetju 100 milijonov dolarjev ameriškega posojila. Pogajanja je vodil Marinkovič. Finančni minister dr. Kuma-nudi je pozvan iz Genove v Belgrad, da podpiše pogodbo kot odgovorni finančni minister. Govori pa se, da se je dr. Kuma-nudi pogajal z neko drugo bančno skupino in da ni nič kaj zadovoljen z belgrajskim rezultatom. Kumanudi se pogaja v Genovi z enim, Marinkovič v Belgradu z drugim. Kumanudi je sklenil eno, Marinkovič drugo. Kumanudi mora podpisati drugo, pa noče, ker je v Genovi sklenil pogodbo s prvim ponudnikom, zato se noče vrniti. Lepa kolobocija, vredna sedanjega režima. Mi samo vprašamo brez vsake hudobije, ali so gospodje, ki so se pogajali, imeli pred očmi korist države? Mi bi rekli: Poglavje o vnanjem posojilu ali boj za provizijo!
+ Minister Pucelj in »poljoprivreda«.
Na včerajšnji seji fin. odbora so pretresa-vali proračun ministrstva za poljedelstvo. V razpravi se je dokazalo, da je to ministrstvo v popolnoma nezmožnih in neveščih rokah. Poslanci Jugoslovanskega kluba so povdarjali potrebo ustanovitev kmetijskih šol in predlagali, naj se vstavi v to svrho v proračun 1 milijon dinarjev. Poslanec Stanovnik pa je ostro napadel proračun poljedelskega ministrstva radi odločno prenizkih svot, ki bi bile potrebne za regulacije, melioracije, izsuševanja itd. Demokrat Milan Pribičevič pa je ogorčeno da je proračun poljedelskega ministrstva sestavljen samo za Srbijo in Čmo-goro, da zanemarja zadružništvo in kmetske koristi. Za proračun bo glasoval samo vsled discipline, ker je član vladne stranke. Splošno pa se je ugotovilo, da je Puc-ljeva politika napačna in da je popolnoma v rokah birokracije. — Tako uničujoče sodbe o »samostojni« politiki kot jo je izrekel na tej seji demokrat Pribičevič, še nismo čuli, odkar so prišli samostojni de-magogje do vladnega krmila.
+Pav el Deschanel. Dne 28. aprila je umrl Pavel Deschanel, bivši predsednik francoske republike. Rojen je bil v Bruslju leta 1856, leta 1885 je bil izvoljen za poslanca, leta 1920 je postal predsednik francoske republike, a je radi bolezni kma-
lu odstopil. Bil je eden najhujših zagovornikov francoske »revanš-politike« in se je neprestano zavzemal za osvoboditev Alzacije Lorene. Pogreb se bo vršil danes popoldne v Parizu ob udeležbi vlade in vojaštva.
^Dnevni dogodki.
— Westfalski rudarji v Sloveniji. Slovenski rudarji iz Westfalskega bodo letos v večjem številu obiskali svojo domovino. Nemška vlada jim je dovolila polovično vožnjo in poseben vlak do Rajhenburga. Dne 28. t. m. bodo prispeli v Ljubljano, kjer opravijo sv. spoved, drugi dan pa se odpeljejo v Rajhenburg. Slovensko kršč. delavstvo jim bo priredilo najdostojnejši sprejem.
— Za sarajevskega nadškofa je imenovan vrhbosanski kapitularni škof dr. Š a r i č.
— Davek na poslovni promet. Prejeli smo uradno: Iz okolnosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblastvih v celoti še ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne izvede. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov, pričakovati pa je, da bo popolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zadoste svoji dolžnosti.
— Čudež. Naš poročevalec nam pošilja sledečo vest, ki jo po Belgradu širijo državotvorni centralisti, »Ministrstvo notranjih zadev je prejelo iz Bitolja poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila je razvidno, da je vojak Ivan Travic* priznal, da je tolkel s kladivom po vžigalnikih. Pri tem se je en vžigalnik vžgal, vsled česar je nastala in se pozneje razširila ogromna eksplozija.«— Povejte nam, ljudje, če to ni čudež! Tvan Travic je tolkel s kladivom po vžigalnikih granat toliko časa, da se je eden vžgal in granata je eksplodirala. Za njo so eksplodirale druge in šlo je tako naprej. Ivan Travic pa je stal zraven in nato šel živ in zdrav povedat, da granate ekplodira-jo. In to je dobro, da je ostal živ in zdrav, ker sedaj belgrajski centralisti saj lahko verjamejo, da je prvo granato vžgal vojak Ivan Travic in ne kak atentator. Nedvomno pa je s tem tudi dokazano, da lahko stojiš zraven granate, ko se razpoči, pa ostaneš cel in zdrav, če se pišeš Ivan Travic in si jugoslovanski vojak. Ali si je Ivan Travic na eksplodirajoči granati mogoče prižgal še cigareto, poročilo ne pove. Čudeži se gode v Jugoslaviji!
— Priseljevanje v Ameriko. V zadnjih 6 mesecih leta 1921 se je priselilo v Ameriko 200.121 tujcev. Delavski tajnik Davis se je izjavil: »Ako bi pa ne imeli v Združenih državah omejilnega priseljeniškega zakona, bi znašalo število priseljencev toliko, kolikor bi jih mogle prepeljati preko atlantskega oceana združene paroplovne družbe«
£jubljanski dogodki.
lj Praznovanje Varstva sv. Jožefu v novi cerkvi sv. Jožefa. Praznik sv Jožefa — na tretjo nedeljo po Veliki noči — je določen za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani kot romarski praznik zato se bo ta praznik letos — in odslej vsako leto — posebno slovesno obhajal Kot priprava na praznik se bo obhajala dne 4., 5. in 6. ma-
j ja slovesna t r i d n e v n i c a. Vsako jutro bo te dni ob pol G. uri pridiga in sv. maša z blagoslovom, vsak večer ob ?. uri pa pridiga in pete litanije sv. Jožefa. — Vernikom bo vse te dni na razpolago več spovednikov. Na praznik sam, t. j. tretjo nedeljo po veliki noči, bo ob 6. uri zjutraj skupno sv. obhajilo ob pol 11. uri pa pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne bo ob 4. uri pridiga in procesija z Najsvetejšim. Marijine družbe se prosijo, da se je udeleže, ako je mogoče z zastavo. Nato bo posvetitev sv. Jožefu in zahvalna pesem. — Razstava mašnih oblačil. Od 4. do 7. maja bodo obiskovalcem na ogled v stranski kapelici vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3, do 7. ure popoldne razstavljena mašna oblačila in cerkvene posode, ki so jih verniki tekom let darovali cerkvi sv. Jožefa. Vstopnina 1 Din za pokritje stroškov in dozidan je cerkve. — Pridite k sv. Jožefu!
Ij Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo naznanja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 3. maja ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, desno.
lj Revež. Na naš včerajšnji dopis iz krogov ljubljanskih revežev je odgovorilo >Jutro« s podpisom »več ljubljanskih revežev« na tak način, da je dovolj razvidno: V Ljubljani so dvoji reveži, telesni in duševni, Za telesne reveže se centralisti ne brigajo in brigati nočejo. Vsi duševni reve-veži pa najdejo dobro dosmrtno eksistenco v predalih »Jutra«.
li Prosimo odgovora. Dan za dnem vidimo, kako hodijo vojaki s torbami na trg kupovat, kako čakajo pred mlekarnami za mleko za svoje — gospodinje. Ker hočemo imeti red v armadi, zato vprašamo: Ali pride vojak služit domovini, ali soprogam gg. oficirjev? Mnenja smo, da se vojaki za tak posel ne smejo uporabljati, ako pa gg. oficirji rabijo dekle, naj si jih preskrbijo, a ne med vojaštvom!
lj Zdravstveni izkaz. V tednu od 23. do 29. aprila je bilo v Ljubljani rojenih 17 (4 moškega in 13 ženskega spola), umrlo je 27 oseb (15 moških in 12 žensk). Na jetiki je umrlo 8 oseb, na Škrlatici 1,
narav, smrti je umrlo 26 oseb, vsled smrtnih poškodb 1. — Slučajev nalezljivih bolezni je bilo naznanjenih: davica 2, Škrlatica 2, legar 3.
lj Umrli so v Ljubljani: Primož Torč, tov. strojar, 60 let. — Marija Mohorč, rejenka, 6 tednov. — Ciril Toni, posestnikov sin, 6 mesecev in pol. — Anton Špehar, tob. delavec v pok., 65 let. — Silva Mrak, hči bančnega sluge, 20 dni. — Danijel Slam-njak, učenec, 7 let. — Josip Nagode, delavec, 37 let. — Fran Kokalj, dninar, 52 let. — Vida Pagon, hči čevljarskega pomočnika, 7 tedonv. — Osvald Zupan, berač, 63 let. — Nada Štih, hči zavaroval, knjigovodje, 21 mesecev.
lj Nesreča na Glincah. Včeraj dopoldne je prišel 13 letni delavčev sin Anton Trampuž na Gl inčah po nesreči pod vrhniški vlak, ki mu je odrezal desno nogo in ga tudi na glavi težko poškodoval.
lj Nočni napad na cesti. Delavca Mihaela Aleša in Alojzija Filipiča sta minolo nedeljo zvečr, ko sta se vračala iz šiške, pred pivovarno »Union« brez razloga napadla dva neznanca. V pretepu je dobil Filipič nož v stegno tako globoko, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
lj Pretep in nesreča. Minolo nedeljo je v neki gostilni na Viču došlo do pretepa. Došli stražnik je zastonj miril, zato je hotel pretepače ustrašiti s strelom v zrak. Revolver se je pa po nesreči prezgodaj sprožil in krogla je zadela delavca Rojca ter mu obtičala v vratu. Rojca so prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje ni ne1-varno.
.Kaša društva.
d »Danica« ima danes zvečer ob 8. uri v dvorani Akademskega doma svoj redni mesečni občni zbor. Program je jako važen> zato so člani vseh drugih obveznosti isti večer prosti. Več na oglasni deski v lokalu.
d Krščansko žensko društvo ima jutri popoldne izredno sejo.
d Ljudski oder. V nedeljo 7. maja igra Ljudski oder Gogoljevo komedijo v 3 dejanjih »Ženitev«. — Komedija je polna zdravega humorja, zato prijatelji lepe zabave vabljeni
Lisi krščanskega delovnega ljudstva •
NOVI ČAS?
ie odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI ČAS« ie glasilo krščanskega delovnega ljudstva in Vaš lisll
Tovariši!
A!i ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročiti dnevnik
Novi čas?
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
niiHiniiii
Podpisani Franc Pelčnik, vratar južne železnice v Ljubljani, sem na gosp. Frana Rupnika, občinskega svetnika v Ljubljani, na javnem železničarskem shodu dne 23. 3, 1922 vpil, da je delal kšefte pri stanovanjskem uradu.— Obžalujem odkritosrčno ta svoj neutemeljeni očitek in se zahvaljujem gosp. Rupniku, da mi je odpustil in odstopil od tožbe ter me tako rešil ostre ka ni.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1922.
Franc Palčnik, 1. r.
TEHNIČNI URADNIH za stavbno pisarno
(stalno mesto) se sprejme. Ponudbe IVAM OGRIN
Ljubljana, Grubsrjevp nabrežje 8.
samostojna moč (stalno mesto) se sprejme uri stavbni tvrdki IVAN OGRIN, Ljubljana, Grubarjevo na-biežjo 8.
£3
13
„fiazela“	milo se peni kot najboljše	toaletno milo.
iSnaira j	m*10 3e visoko p vo cent no	in zategadelj Stedljivo
AKiM	v porabi.
ISa	m'l° ie popolnoma neutralno, torej perilu	ne
IJafiAtlSsCS	škoduje.
»t
9»
Gazela
««
milo je v ceni brez konkurence.
Tunel.
Roman. Spisal Bernhard Kellermann.
Mlakar.
33
Poslovenil Peter
Maud je rada po svojem delu sedela pri vezenju ter šla za svojimi mislimi. Potem se je vedno vračala v čas, ko jo je Mac snubil. V njenem spominu se ji je zdel neskončno naiven in mlad. Čisto nespreten v občevanju z ženskami, ni našel nobene izvirne misli, kako bi ji razodel svojo ljubezen. Cvetice, knjige, vstopnice za koncerte in gledališča, majhne usluge — kakor naj-banalnejši človek. In vendar ji je to na njem ugajalo, danes še bolj nego takrat. Čisto nepričakovano pa je bil potem izpremenil svoje obnašanje ter sličil bolj Macu, -kakršnega zdaj pozna. Nekega večera ji je na njen izogibajoči odgovor dejal odločno in skoro nevljudno: »Premislile. Juhi do petih Vam dam odlog. Ako se do takrat še niste odločili, ne boste nikoli več o tem siišali besede iz mojih ust. Good bye — zbogom!« In glej, točno ob petih je prišel...! Maud se je zmerom smehljaje spominjala tega prizora, a tudi ni nikoli pozabila, s kakšno srčno tesnobo je preživela tislo noč in dan.
Čim dalje ji je tunel odvajal Maca, tem krčeviteje in vztrajneje, kar ji je obenem dobro delo in bolelo, so se njene misli bavile s prvimi izprehodi, pogovori in neznatnimi, a vendar tako pomembnimi malimi dogodki v njenem mladem zakonu. V srcu je občutila jezo na tunel! Sovražila je tunel, kajti močnejši je bil od nje. Ah, ona olroška nečimurnost prvih dni se je že davno razkadila. Njej je bilo vseeno, ali so poznali Macovo ime v peterih kontinentih ali ne. Ko je ponoči sijal pošastni odsev žarečega tunelskega mesta v njeno sobo, je bilo sovraštvo v njenem srcu tako silno, da je zaprla polkne, da ga ne bi videla. Jokala bi od
gnjeva in včasih je ludi liho, neopaženo plakala. Ob pogledu, kako zadrve vlaki v rov, je zmajala z glavo. Blaznost! Macu se pa ni zdelo nič bolj samoposebi umevnega. Kljub temu pa je upala — in to upanje je bodrilo! —, da se bo Mac nekoč spet povrnil 5 svojim srcem k njej. Nekoč ga bo pač moral tunel izpustiti! Ko bo tekel prvikrat vlak ...
A, moj dobri Bog, to je bilo še let! Maud je vzdihovala. Potrpljenje, potrpljenje! V trenutku je imela še delo. Imela, je svojo ljubljeno Edilh, ki se je bila razvila v malo gospodično ter zrla radovedno in modro v svet. Maca je pogosteje imela pri sebi kot nekoč. Hobbv je obedoval skoro vslak dan pri njej ter pripovedoval vsakovrstne smešnice; z njim je lahko tako čudovito klepetala. Tudi njeno gospodinjstvo je zahtevalo od nje več skrbi nego prej. Kajti Mac je često pripeljal s seboj goste, znamenite ljudi tako slovitega imena, da jim je Mac dovolil vstop v tunel. Maud se je vsakega takega obiska razveselila. Ti znamenitniki so bili povečini starejši gospodje, s katerimi se je lahko občevalo. Kajti vsi so imeli eno in isto lastnost: bili so priprosti, da ne rečem, plašni. Bili so veliki učenjaki, ki so jih geološka, fizikalna in tehnična vprašanja napotila do Maca; često so cele tedne tičali s svojimi instrumenti na katerikoli postaji tisoč metrov pod morjem ter nekaj iskali. Mac pa je občeval s temi znamenitniki čisto tako kakor z njo ali s Hobbviem.
Ko so se pa te velike zverine poslavljale, so se priklanjale Macu, mu stiskale roko ter se niso mogle dovolj nahvaliti. In Mac se je smehljaj s svojim skromnim in dobrosrčnim smehljajem, rekoč: »Allright, sir!« ter voščil srečno pot.
Nekoč je prišla k njej iz mesta tudi neka dama.
»Ime mi je Ethel Lloyd!« je dejala dama ter odgrnila pajčolan.
Da, bila je Ethel, v resnici! Zardela je, kajti ni imela nobenega pravega povoda, da obišče Maud. In Maud je tudi zardela — ker je zardela Elhel, in ker ji je šinila misel skozi možgane, da je Ethel zelo predrzna, in ker je mislila, da ji Ethel to misel bere v očeh.
Ethel se je pa takoj zavedla.
»Toliko sem že čitala o Vaših šolah, ki ste jih oživili, gospa Allan,« je začela, sprelno in naglo ji je tekla beseda, »da me je slednjič pograbila želja, da spoznam Vaše naprave. Sama sem, kakor veste, v New Vorku pri sličnih napravah.«
Ethel je očitovala prirojen ponos in naravno dostojanstvenost, ki ni učinkovala neprijetno, naravno odkritost in prisrčnost, ki je navdušila. Otroški izraz, ki je vzbudil pred leti Allanovo pozronost, je bila izgubila in postala je bila popolna dama. Njena prejšnja nekoliko osladna in nežna lepota je postala zrelejša. Če je pred leti vzbujala vtis pastelne slike, se je zdelo sedaj na njej vse jasno in blesteče, njene oči, njena usta, njeni lasje. Njena zunanjost je zmerom bila, kakor da pravkar prihaja iz toaletne sobe. Lišaj na njeni bradi se je neznatno povečal ter postal za spoznanje temnejši, toda Ethel ga ni izkušala več zakrili s pudrom.
Iz vljudnosti jo je morala Maud osebno voditi. Pokazala je Ethel okrevališče, šole, otroški vrtec ter skromne prostore ženskega kluba. Elhel je našla, da je vse izborno, a ni, kakor običajno mlade dame, pretirano hvalila. In končno je Ethel vprašala, ali bi ne mogla kako pomagati. Ne? Ethel je bilo tudi prav. Doma je tako ljubko kramljala z Edith, da se je otroku v hipu priljubila. Zdaj je Maud premagala svoj neupogljivi in prav nič utemeljeni odpor zoper Ethel ter jo prosila, naj ostane pri večerji. Ethel je telefonirala svojemu »Pa« in ostala.
(Dalj*.)