ANNALES 2/'92
DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV
Po ustanovnem sestanku smo že uresničili del zastavljenih nalog s predavanjem dr. Janeza Peršiča o Kolumbovem odkritju Amerike, s katerim smo se tudi mi spomnili tega dejanja, ki je ne glede na svojo kontroverznost temeljito spremenilo tok svetovne zgodovine.
V naslednjem šolskem letu nameravamo izpeljati del začrtanih dejavnosti, seveda pa bo sekcija brez sodelovanja učiteljev zgodovine in drugih humanističnih predmetov obstala na začetku. Zato vabimo vse, ki ste zainteresirani, k sodelovanju.
Gorazd Marušič
RAZSTAVA "NEVIDNE STRANI VIDNE UMETNOSTI"
V Pokrajinskem muzeju v Kopru je bila v ponedeljek, 4. novembra 1991, otvoritev razstave "Nevidne strani vidne umetnosti" iz Narodne galerije iz Ljubljane. Avtorica razstave je Lidija Tavčar.
Na razstavi spoznamo stare metode konservacije oziroma umetniško ustvarjanje s prirodnimi materiali: zemljo, minerali, lesom, kamnom... Tudi barve so nekoč pridobivali iz naravnih materialov, in sicer iz različnih prsti in mineralov. O načinu pridobivanja barv lahko v katalogu, ki je izšel ob razstavi preberemo:
"Sveže kokošje jajce so razbili in ločili beljak od rumenjaka. Nato so iz rumenjaka pazljivo odstranili še zadnje preostanke beljaka. Nad posodo so rumenjak predrli, da se je vsebina izcedila, med prsti pa jim je ostala rumenjakova opna. Rumenjaku so dodali nekaj kapljic vode, ga stepli s čopičem in primešali vinski kis (v količini, ki napolni polovico jajčne lupine). Barvni prašek ali pigment, ki so ga predtem pridobili z mletjem barvnih zemelj ali s trenjem mineralov, so nato položili na kamnito ploščo. Na njej so drobni zmleti pigment pokapljali z vodo in ga znetli v gosto zmes. Tej zmesi so zatem dodali enako količino že pripravljenega rumenjaka in oboje trli tako dolgo, dokler barva ni postala mehka kot maslo."
S področja slikarstva je predstavljena uporaba tempere, oljnih barv, krede in oglja, s področja kiparstva pa izdelovanje kalupov. Seznanimo se z načinom nanašanja barv na svež omet pri izdelavi fresk. Pomembno mesto ima na razstavi tudi restavratorstvo. Med drugim je predstavljeno delovno orodje za restavratorstvo, kot čopiči, dleta, punktirka...
Poleg tega so v sklopu razstave predstavljena tudi umetniška dela slovenskih umetnikov, kot Riharda Jakopiča, Ivana Zajca, Toneta Lapajneta, Ivane Kobilce, Hinka Smrekarja idr., in prikazan je video film o ustvarjanju umetniških del.
Darko Darovec MEDNARODNI SIMPOZIJ ZGODOVINARJEV NA TEMO BENEŠKE ISTRE
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko si je zastavilo nalogo, da bo aktivno delovalo na polju zgodovinske vede in kulturnih razprav na območju Slovenske Istre. Kot naravno okolje pa tu nastopata vsaj še sosednji pokrajini Tržaško in hrvaška Istra, kamor je društvo s svojo dejavnostjo ravno tako že angažirano posegalo.
Člani društva smo s tako aktivno politiko navezali že precej plodnih kontaktov tudi s strokovnjaki s Tržaškega (Državni arhiv in Univerza) in iz Benetk (predvsem Državni arhiv). Oblikovala se je skupna zamisel o prirejanju vsakoletnih strokovnih seminarjev oziroma posvetovanj, ki bi se odvijala eno leto na slovenski, drugo leto na italijanski strani, družila pa bi jih nekdanja skupna preteklost v okviru Beneške republike. Ta je zapustila temu območju ogromno kulturno dediščino, ki se ni in se ni mogla zabrisati kljub nekaterim ostrim posegom v naravni tok zgodovine in nepredstavljivi hitrosti sodobne potrošniške družbe ter naraščanju njenih potreb.
Tako se je društvo v sodelovanju z nekaterimi aktivnimi kolegi z italijanske strani odločilo prevzeti pobudo za organiziranje rednih zgodovinskih simpozijev z obeh strani italijansko-slovenskemeje, ki bi se vsekakor razširili na sosednjo dalmatinsko obalo, kjer smo tudi že naleteli na ljudi, pripravljene za sodelovanje. Vsekakor bomo v to dejavnost pritegnili še rovinjski Centerza zgodovinske raziskave in druge strokovnjake iz hrvaške Istre.
Zavedamo se, da bodo le brezhibno in na visoki strokovni ravni organizirani simpoziji pobudili zadosten interes strokovne javnosti in s tem upravičenost tega početja. Pri tematski omejitvi na geografski pojem Istre ne bi smeli ostati strogo omejeni, temveč bodo referati posegali vsaj še v območje današnje dežele Furlanija Julijska krajina in v Dalmacijo, kot se dogodki tako v preteklosti kot sodobnosti niso omejevali na zgolj eno območje, saj so bili vzrok in posledica širših družbenih dejanj. Geografska omejitev pa mora vsekakor predstavljati temeljni raziskovalni interes, kakor tudi obdobje Beneške republike, za katero je ravno tako značilna posledična odzivnost v predhodni in dobi po propadu Beneške republike.
Tematika vsakokratnega simpozija bo natančno definirana in zato specificirana na določene probleme, tako da bo omogočala poglobljene študije in zavzetost vseh udeležencev. Referati bodo objavljeni v posebni periodični publikaciji ACTAE HISTRIAE, ki jo bo društvo izdajalo posebej v ta namen, ali v podobni publikaciji, ko bi se simpozij odvijal na italijanski strani. Organizirano bo simultano prevajanje, organizator pa bo poskrbel za nastanitev in ugodje udeležencev.
Naj poudarim, da smo informativno-poskusni simpo-
zij na temo prvega simpozija že izvedli v Miljah februarja
346