240
Dopisi.
v
Iz Stajarekega. — Slovenci! Skoraj bo leto in dan tega, kar smo se v Ljutomeru pri prvem taboru pod milim nebom zbrali, pogovarjali se in sklepali o naših najsvetejših, pa tudi do zdaj najbolj zanemarjenih pravicah. Od tistega Časa se je že vec nego 85 jezer Slovencev v 7 taborih zbralo, kjer so enoglasno pod milim nebom izrekli, da hočejo biti zvesti Avstrijani ali ob enem pa tudi ravnopravni z Nemci, Madjari in Italijani, da nečejo ne ene trohice več, pa tudi ne ene trohice manj narodnih pravic kakor jih ti 3 narodi v našem cesarstvu vživajo.
Mogočno se je razlegal glas teh 85 jezer naših bratov, ali še je bilo premalo dozdaj. Treoa je da se mi Slovenci v vsakem mestu, v vsakem trgu, v vsakem okraji, v vsakej fari, tako rekoč v vsakej vesnici v tabore zbiramo, da ves slovenski narod kakor en mož na noge stopi in soglasno zahteva pravice, ktere mu gredo po Bogu in pravu.
Iz tega obzira vas vabijo podpisani možje na tabor v Ormuž, kteri bo v nedeljo 8. avgusta 1869 ob štirih popoldne v Kečkovem logu pri cesti v Središče. Pogovarjali se bomo tam in sklepali o naših najsvetejših pravicah in tudi o raznih drugih nam vsem neizmerno potrebnih stvareh.
Vsak tabor je tako imeniten shod, da ne bi ga smel zamuditi nihče, kdor koli more z doma!
Torej na noge, slovenski možje! posebno vi iz Or-muškega, ljutomerskega in ptujskega okraja, vsakdo naj pride, bodi si kmet, želar, nagornjak ali vin car, v nedeljo 8. avgusta popoldne na tabor v Ormuž!
Samo ako bomo na jezera zbrani Slovenci povsod po besedah sv. evangelija na tiste dveri trkali, skozi ktere se gre k našim narodnim pravicam, bodo se nam gotovo enkrat odprle! —
Dr. Ivan Petovar, odvetnik v Ormužu; Ivan Kukovec, posestnik, okrajni zastopnik in šolski svetovalec v Ljutomeru; Davorin Stanič, posestnik v Hardeku; Ivan Farkaš, posestnik, župan in okrajni odbornik iz Ilijaševec; Matija Horvat, krojač v Ormužu; Andrej Rajh, posestnik in župan iz Pristave; Andrej Zidarič, posestnik v Hardeku; dr. Anton Klemenčič, župnik, okrajni odbornik in šolski svetovalec v Ljutomeru;  Jurij
241
Masten, posestnik v Pušincih; Vekoslav Hercog, zdravnik v Ljutomeru; Jožef Munda, posestnik v Pušincih; Vatroslav Mohorič, posestnik, župan, okrajni zastopnik in šolski svetovalec iz Podgradja; Davorin Grivec, krojač na Hardeku; Ivan Rajh, posestnik na Cvenu; Blaž Stiberc, posestnik v Pušincih; Anton Rotar, posestnik in župan v Cezajnjevcih; Andrej Ha-foijanič, posestnik na Hardeku; Jožef Hanželič, posestnik na Hardeku; Ivan Novak, posestnik in župan iz Vogričevec; Jožef Seifrid, posestnik, okrajni zdravnik in zastopnik v Ormužu; Andrej Filipič, posestnik in župan na Cvenu; Gašper Majhenič, župnik v Ormužu; Andrej Polarne, posestnik in župan v Pre-siki; Janez Simonič, podžupnik v Ormužu; Jurij Gšela, posestnik in župan iz Noršinec; Blaž Gruškovnjak, bilježniški koncipijent v Ormužu; Anton Bežan, posestnik, župan in okr. zastopnik iz Krištanec; Blaž Sova, posestnik in krčmar v Ormužu; Anton Božič, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Radoslavec; Matija Fric, okr. zastopnik in župnik pri sv. Miklavžu; Franc Jurinec, posestnik in okrajni šolski svetovalec iz Vržejskega trga; Ivan Stoeger, posestnik na Hardeku; Ivan Kardinal, posestnik v Pušincih; dr. Ivan Magdič, posestnik, okrajni zastopnik in zdravnik v Ormužu; Ivan Dragotin Huber, posestnik in knjigovez v Ljutomeru; Franc Jaki, posestnik v Središči; Ivan Kosi, podučitelj v Ormužu; Vekoslav Sonaja, posestnik in okr. odbornik iz Vržejskega trga; Jožef Lesijak, posestnik in župan v Pušincih; Jakob Zidarič, posestnik in župan na Humu; Ferdo Goričan, posestnik in usnjar pri Veliki nedelji; Davorin Petek, trgovec pri Veliki nedelji; dr. Jakob Ploj, odvetnik, veliki posestnik in načelnik okrajnega zastopstva v Ljutomeru; Jožef Moharič, veliki posestnik, okrajni zastopnik in župan v Hermancih; Matija Žemljic, posestnik in trgovec v Ljutomeru; Ivan Bedjanič, posestnik in župan v Obržu; Ivan Vučina, posestnik, sodar in občinski odbornik v Ljutomeru; Ivan Kosajnč, posestnik v Pavlovcih; dr. Valentin Zarnik,  odvetniški kandidat in dež. poslanec v Ljutomeru.
—  Ravnateljstvo južnih železnic je vožnino med Celovcem, Ljubljano, Zagrebom, Kanižoin Ormužem k taboru v Ormuž in nazaj za 6., 7., 8., 9. in 10. dan avgusta na polovico znižalo; v to pa je treba, da vsak, kdor se na ormužki tabor po znižani ceni želi peljati, izkaznico ima, ktera se v čitalnicah in pri taborskem odboru dobiva.
Taborski odbor.
—  (Službo 2?otovajocega učitelja) za sadje- in vi-norejo in kako ravnati z vinom v kleti ali hramu, oklicuje štajarska kmetijska družba. Kdor želi to službo, mora se izkazati s spričali teoretičnega in praktičnega znanstva, in povedati, koliko plače zahteva. Znan-stvo slovenskega jezika je neobhodno potrebno. Zadnji čas do konca avgusta t. 1. naj se prošnje pošljejo odboru staj. kmetijske družbe v Gradec.
Iz Vipavske doline 24. julija. — Naj Vam naznanim sleparsk manever iz enega kraja naše doline pri volitvah za kupčijsko in obrtnijsko zbornico. Neki berič je dobil nalog, delati na to, da se volijo tisti kandidati, ki jih je nasvetoval oni komite, ki je duša ljubljanskemu nemškemu kostitucijskemu društvu. Ker pa vipavska dolina nikakor ni zemlja za nemšfcutarijo, iz-duhtal si je nekdo, ki ga dobro poznamo, to-le zvijačo: imena mož, ki jih je nasvetovalo narodno društvo ^Slovenija," so se izdala za te, ki jih ponuja nemški „c e n t r a 1 c o m i t e," — imena tega „centralau pa za Slovence, — tedaj ravno narobe. Da se ne primeri kaka pomota, bila so imena mož, ki jih „Slo-v eni j a" priporoča, še prekrižana — in berič je imel po tem „quid pro quo" nalog, da skrbi za to, da se volijo le — Slovenci! In tako so se Rister, Legat, Sa-masa itd., nosili za Slovence okrog! To vemo, da te može božjast zgrabi, ako slišijo, da se čisto njihovo
nemštvo proklamuje za slovenstvo! al „hilf was helfen kann" ali po naše: „v sili vrag tudi muhe je."
Iz Vipave 24. julija. (Čudna postrežljivost. *) Uradniki, kteri sicer ne storijo radi kake stopinje na kmete brez diete, so se te dni gotovo brez plače po naših vaseh trudili. Zakaj? Morebiti za kratek čas, ali pa jih je kaj druzega okoli gnalo? Gotovo je saj to: Komaj so bili volilni listi kupčijske in obrtnijske zbornice trgovcem in obrtnikom razdeljeni, so se brez pomude nekteri poslanci na pot po vaseh podali ter volilcem svoj „dober svet" ponujali. Kako daleč bo segel ta njihov „dober svet", ne vemo; to pa vemo, da velika večina volilcev vipavske doline ne mara za kandidate, ki jih ljubljanski „centralcomite" po deželi ponuja, ker naši ljudje vejo, da iz tega mlina prihaja le nemškutarska moka. Iz tega pa se tudi razvidi, koliko veljave imajo take baze volilni listi iz Ipave, ako k volilni komisiji priromajo v Ljubljano.    Res prečudna postrežljivost!
Domoljub.
Iz Vipave — došel je „Novicam" ravnokar dopis, ki na drobno popisuje, kake sleparije so se godile tukaj z volilnimi listi za kupčijsko in obrtnijsko zbornico; al manjka nam prostora, da bi ga natisnili celega; toraj posnamemo iz tega samo to, da iz trga našega doide volilni komisiji protest, s kterim večina tukaj snih obrtnikov preklicu je svoje volilne liste, ktere so premoteni pobiračem izročili.
Podkorenom 20. julija. J. Z—r. — Lepa hvala dopisniku „Tagblattovemu", da se v laži polnem časniku tudi mene in še enega tovarša spominja, ki sva bila na taboru Vižmarskem. Da sva bila na taboru, to je res; al besede, da sva midva le po druzih opravilih to daljno pot naredila in se le „memo grede" in „iz zgolj radovednosti" pri tej priložnosti tudi tabora udeležila, so besede, kakor je njega lepa navada, prav debelo zlagane. — Ne jaz ne moj tovarš nisva imela ne najmanjšega druzega opravila v Ljubljani ali poleg nje. Sama sveta dolžnost braniti in zahtevati z ogromno množico zbranih vrlih nam bratov pravice mile naše domovine naji je na dolgo pot vzdignila. Ako bi naši dolinci bili popred pomen tabora tako dobro poznali nego zdaj, bilo bi jih gotovo obilo število na Vižmarje romalo. — Akoravno vi nasprotniki naših svetih pravic mislite, da imate kakor pajik vso našo gorensko stran v svojih pajčevinah zapredeno, vam z dobro vestjo v obraz rečemo, da se zel6 motite! Res se sem ter tje še kak zastaran grešnik nahaja, ki v nemškutarske želje vtopljen, z „Tagblattom" v roki sem in tje dirja in ljudi na njega limanice vjeti ali že odpadle si zopet pridobiti želi, — al z vedno manjim vspehom. Tudi na nas Go-rence je jelo solnce gorkejše žarke narodnega duha razlivati in spavajoče ljudstvo iz mnogoletnega spanja dramiti. Kmalu vam bode toraj tudi pri nas odkljen-kalo; saj se čedalje bolj širi zavest, da narod ne živi, ako mora plesati, kakor se mu gode v tujem jeziku.
Iz Bohinjske Bistrice 15. julija. T. Z. **) — Po dolgem deževju je zadnji teden nastala velika, za naš kraj nenavadna vročina; polju je to prav dobro delo. Med tem časom prišle ste dve hudi nevihti: ena 11. dne t. m. zvečer, pri kteri je nekemu kmetu v Cešni-cah strela v hlevu tri krave ubila; k sreči se ogenj ni vnel; — druga nevihta je bila včeraj popoldne; na našem pašniku je med čedo,  blizo pastirja, strela udarla
*) V kranjskem okraji pa je, kakor se je zadnjič iz Kranja pisalo „Triglavu",  beric"  ob enem nosel glasovnice in pa kandidate centralnega komiteja.    Res čudna postrežljivost!    Še  beriče  ima  v svoji službi ta „komite",   ki je „Fleisch vom Fleische des konstit* Vereines". Potlej pa pravite, da to društvo ni liberalno!
**) Odgovor zarad gnojne soli drugi pot.                   Vred,,
242
m petero drobnic ubila; pastir ni bil poškodovan,v čeravno je od strelnega puha se na tla zvrnil. — Žetev se je ta teden pri nas pričela; polje obeta dosti dobro letino.
Iz Ljubljane« (Deželni odbor) je v poslednji seji sklenil, da se župan i j a m, ki so že pasji davek vpeljale ali ga vpeljati hočejo, podajo vodila, po kterih se v pravem redu more pobirati ta davek; temu poduku pa se bojo dodali tudi predpisi c. kr. ministerstva, po kterih se odvrne ali zatare steklina. — Račun družbe kmetijske, kako se je obrnil dosihmal denar c. kr. ministerstva kmetijstva, je deželni odbor vzel v pregled. — Na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali se deželni odbor hoče udeležiti komisijskih razgovorov o prenaredbi deželnega žebčarstva in kobilstva, seje odgovorilo, da. — Vlogo cestnega odbora Kamniškega in mnozih županij v ta namen, da bi se soseskina cesta od Radomelj čez Homec noter do Kamniško-Tr-zinske kantonske ceste vvrstila med konkurenčne ceste, je deželni odbor po §. 16. dotične postave izročil c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj pove, ali od njene in vojaške strani ni nobenega zadržka proti temu vvrstenju. Ako ga ni, bo deželni odbor to vvrstitev nasvetoval dež. zboru. — Na vprašanje vladino: iz koliko udov naj bi obstala deželna komisija za pre-naredbo gruntnga davka, to je, ali iz 6 ali 10 razun c. kr. deželnega glavarja, izmed kterih polovico voli c. kr. finančno ministerstvo (in sicer saj polovico teh udov iz vrste gruntnih posestnikov), polovico pa deželni zbor? je deželni odbor odgovoril, naj jih bode 10, in sicer zato, ker je stvar zelo važna in čem več glasov se sliši, tem bolje je, in drugič tudi zato, ker kranjska dežela, ki je majhna, ne bode imela podkomisij.
—  (Vojakom kranjskim), ki so bili v zadnji vojski ranjeni in so invalidi postali, ali če teh ni, za njihove vdove in otroke, ali če tudi tacih ni, za uboge doslu-žene vojake se bode 18. dan avgusta, to je, na dan godu cesarjevega 12 daril podelilo po 39 gold. 90 kr. Ta denar je po milošnjah nabralo društvo dobrotljivih gospa. Prošnje se imajo zadnji čas do 12. avgusta izročiti c. k. deželni vladi v Ljubljani. — Se ve, da vsak krajcar je dober, ki ga dobi siromak; al da se še od tacega ubozega, zberačenega denarja mora kupon-ski davek odrajtovati in da se vsacemu siromaku tako darilo od 50 gold. prikrajša na 39 gold. 90 kr., to jo vendar prečudno. Potlej pa toliko javkate o tako imenovani „todte Hand"! Kakošna roka pa je ta davkarska?
—  (Oznanilo c. k. vojnega ministerstva) tudi v slovenskem jeziku kliče mladenče v službo cesarskega mornarstva kot mornarske učence. Jemljejo se mladenči, kteri so 15. leto spolnili in 17. še niso prestopili, so lepega obnašanja, bistrega uma in krepkega života, dobrega vida in ki saj nekoliko brati in pisati znajo. Oni se bodo podučevali na posebni učni ladiji (šolski barki), da postanejo mornarji in mornarski pod-oficirji, ter dobivajo popolno obleko in živež, vrh tega pa še na dan 14 kraje. Da se kdo vzame med mornarske učence, morajo njegovi stariši ali jerof podati pismeno prošnjo pomorskemu admiralu v Polju (Pola) po njim najbližji dopolnivni c. kr. okrajni komandi. Taki prošnji se mora pridjati: a) krstni, rojstni in domovinski list; b) spričevalo od graduiranega vojaškega zdravnika, k ter o potrjuje, da je prosivec v primeri svoji starosti krepkega života in je sposoben za mornarsko službo; c) spričevalo od dotične politiške gosposke zastran lepega obnašanja; d) šolska spričevala, ako je bil prosilec v kaki šoli, in poslednjič e) poverjeno zavezno pismo (revers) od očeta ali jerofa, da ga ne bo nazaj tirjal, dokler traja njegov učni tečaj, a da
ga brez vgovora nazaj vzame, ako bi v tem času, ko se uči, ne zadostil, in da po dovršeni mornarski šoli bode celih deset let služil pri c. k. mornarstvu. Dotične prošnje se imajo vpoložiti najdalje do konca meseca avgusta t. 1.
—   (Postni hitri voz med Kranjem in Bledom) hodi zdaj vsak dan, ki je v zvezi s poštnim vozom med Ljubljano in Celovcem. Vzame pa ta voz vselej le 4 popotnike seboj, ki se morejo že v Ljubljani za celo pot v Bled vpisati. Pride se v Bled ob 11lJ4 ure dopoldne; iz Bleda pa se odide ob 12]/2 ure popoldne.
—  (Es ist vollbracht!) Gospod Luka Svetec je ob magistratno službo. Službo tretjega magistratnega svetovalca je dobil gosp. Perona; ali gosp. Svetec dobi penzijo ali pa ne, tega še ni povedala gemeinde-rathova pratika. Mi gosp. Peroni, ki je izvrsten uradnik, prav iz srca privoščimo to službo, ktero bi bil že davno lahko imel, ako bi bil hotel, — a tudi to dobro vemo, da gosp. Svetec nikakor ne bode obupal zarad tega prigodka; vendar tu gre za vse kaj druzega, — „gemeinderath", ki šteje v svoji vrsti glavarje konšti-tucijskega društva, se je moral po njihovem programu ,,na novo organizirati", in s tem „programom" se ve, da se ne vjema — Svetčeva služba. To se mora pred svetom konstatirati. Ako bi se bila ta služba oddala po tehtnosti razlogov, ki so navedeni v kompe-tenciji, nobeden drug bi je bil ne mogel dobiti kakor gosp. Svetec. Zdaj ima deželni zbor „lep izgled", da tudi on „organizira' službe v bolnišnici deželni. Exem-pla trahunt.
—  („Tagblattovil referat) o shodu volilcev okolice ljublj. vrhniške zarad volitve deželnega poslanca je presmešen, da bi o njem kaj več rekli kakor to, da se nikomur ni branilo odkritosrčno svojega mnenja razodeti in da tisti „Mann aus dem Volke", kterega „Tagbl." tako ljubka", je kakih 6 besedi spregovoril še le potem, ko je bil po svojem gospodu sosedu izrecno pozvan, naj tudi on pove svoje mnenje. 5 do 6 precej tihih besedi to je bilo vse, kar je pozvani vd-lilec govoril, in to „Tagblatt" imenuje — „Rede". In kakor 5—6 besedi nikjer na svetu ni „Rede", tako tudi laž, da „nach der Rede des schlichten Mannea aus dem Volke" je nastopilo „stummes Schweigen und Entsetzen der Volksfuhrer", ni resnica; „grosse Heiter-keit unter allen Wahlern" bi bil moral „Tagbl." reči, ako bi se resnice ne b&l. A tudi to vemo, da ta „schlichte Mann aus dem Volke" je še zmiraj saj toliko naroden mož, da ne mara za nemškutarsko „Tagblattovo" ljubezen, in ako bi rekrutbe ne bilo in ne bi imel sina, da ne bi bil morebiti prilike dal „Tagblattu", mu glo-rijo peti. Iz vseh „Tagbl." čenčarij se pa vidi jasno to, da gospod Kotnik, ki ga „Šlovenija" priporoča za deželnega poslanca, je mož tako dobro izbran, da se ga še „Tagblattove" ose ne drznejo dotakniti. Zato mirnega srca,,Slovenija" prepušča kandidata Pajka „Tag-blattovcem".