Zveze Svobodnih Sindikatov ■<# Slovenije o še na majavih ah, toda na poti riZfi Po lanski uspešni finančni sanaciji v Peku zdaj uresničujejo še načrtovano poslovno sanacijo. Peko sicer še zdaleč ni poslovno stabilno podjetje, je pa z letošnjimi rezultati povsem opravičil izvedbo programa finančne sanacije, meni predsednik njegove uprave Tomaž F. Lovše. V Pekovem sindikatu tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, povezanem v ZSSS, podpirajo sanacijo (zaposleni so se konec koncev za njen uspeh odrekli dela zadolžnic), vendar menijo, da bi lahko potekala hitreje. Za ohranitev delovnih mest pa se bodo v sindikatu še naprej odločno bojevali, nam je povedala predsednica sindikata Mojca Sedminek. b. R. Bo država jamčila za 64 milijonov, ki bi omogočili preživetje 130 delavcev Indipa? Se je Tamova zgodba končno začela razpletati? p( Pfki odbor, vodi ga Drago Gajzer, predsednik SKEI v Tamu, je sice Pro^aj° premoženja podjetja v stečaju po delih, saj kupnina r ne bi zadoščala niti za poplačilo prednostnih terjatev Več na straneh 12 in 13 Vt Nova košarica življenjskih stroškov Tričlanska družina je oktobra potrebovala za kritje tekočih me-0£Cn,h stroškov najmanj 122.188,94 tolarja. Če sta zaposlena tako ple ^°t mati, sta ta znesek lahko zbrala iz naslova plač, regresov in ^anih stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom. Va .Okraje bila inflacija (»odstotna, najbolj seje podražilo ogre-nie stanovanj (kar za 8,3 odstotka), elektrika pa za štiri odstotke. Košarico objavljamo na strani 15 Predstavniki delavk in delavcev Indipa iz Lendave so se to sredo sestali z Borisom Šuštarjem, državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in njegovimi sodelavci. Govorili so zlasti o potrebi, da bi država izdala poroštvo za kredit eni od poslovnih bank, s katerim bi se podjetje s 130 zaposlenimi lahko uspešno saniralo. Kot nam je po več kot dvournem sestanku sporočil Danilo Šipoš, sekretar območnega odbora sindikata v Pomurju, so državni sekretar in njegovi sodelavci obljubili, da bodo na podlagi novih podatkov do petka še enkrat pretehtali možnosti za izdajo poroštva, o katerem odloča posebna komisija pri vladi Republike Slovenije. Se včeraj poroštva niso nameravali da- ti. Gre za borih 64 milijonov tolarjev dolgoročnega kredita. Zaradi te obljube se bodo delavke in delavci Indipa v četrtek zjutraj ponovno odločali, ali bodo prišli protestirat pred vlado ali ne. Šipoš nam j e še povedal, da so avtobusi naročeni, protest je pri mestnih oblasteh v Ljubljani prijavljen. Branka Novak, sekretarka republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Slovenije je danes poslala državnemu sekretarju Borisu Šuštarju telegram, v katerem sindikat podpira izdajo jamstva vlade za najetje kredita. Več o problemih zaposlenih v Indipu na straneh 8 in 9 Območna organizacija ZSSS Domžale načrtuje aktivnosti do konca leta Leto se je že globoko nagnilo v jesen, ko smo na konferenci Območne organizacije ZSSS Domžale pregledali dogajanje v letošnjem letu in sprejeli načrt za delo do začetka novega tisočletja. Medijska aktivnost je pomembna. Nujno je, da nas člani še bolje spoznajo. Zato smo si za cilj zadali redno pisanje v Novi Delavski enotnosti, v Slamniku in Novicah. Seveda moramo z našim delom seznaniti tudi drugi del sindikalne organiziranosti. Zato si želimo več posvetov in sindikalnih delavnic, kjer bi “poklepetali” s funkcionarji o pričakovanjih, načrtih in izkušnjah na področju sindikalnega delovanja. Ker želimo razširiti naše znanje in obzorje, bomo vsaj enkrat mesečno organizirali izobraževanje za kakovostno in učinkovito delovanje sindikalnih zaupnikov. Analiza delovanja območne organizacije v preteklem obdobju nam je pokazala lepe možnosti, ki so nas kljub nekaj šibkim stranem, kijih vidimo pri našem delovanju, prepričale, daje naše delo vredno truda, saj je strokovno, plemenito in dobro. Da bi z našim delom lahko postali še bolj trdna organizacija, bomo povezali tudi funkcionarje, ki opravljajo za sindikat pomembna dela. To so evidentičarji, blagajniki, referenti za kulturo in šport. Ustanovili bomo tudi ko- ordinacijsko telo funkcionarjev 'i<-področje soupravljanja. Nas na men je vzpostaviti v območju s boljšo koordinacijo in vir strokov ne podpore za uspešnejše izvaja nje sindikalnih nalog. Po razpravi in sprejemu nac ta dela območne organizacije konca leta pa smo ugotovili, vsi pričakujemo od vodstva in vodstev ROS: . - razjasnitev organiziranja m ' nanciranja v Svobodnih sindika 1 > -oblikovanjejasnih smernic2 uresničevanje sprejetih predpis0 (zakon o varnosti in zdravju p delu, zakon o finančnem poslovanju, zakon o DDV, zakon o jamstvenem in preživninskem sk du, idr.), . • - proučitev notranje organi ^ ranosti oziroma razdelitev zad° žitev, - več sodelovanja, boljšo koof dinacijo dela in medsebojno o VeS“nje- M An*.«***” V oktobru so se sestale komisije za kolektivne pogodbe vseh treh naših dejavnosti. Osnova za razpravo so bili podatki in ugotovitve iz odgovorov na junijski vprašalnik o naši organiziranosti in izvajanju kolektivnih pogodb. Komisija za kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti je najprej ocenila stanje in na podlagi 60 % vrnjenih vprašalnikov ugotovila, da večina uporablja enako izhodiščno plačo, kot jo določa kolektivna pogodba. Kar precej organizacij ima izhodišča nad KP (največkrat zaradi sprejetih podjetniških pogodb), tri organizacije pa imajo nižjo izhodiščno plačo od naše kolektivne pogodbe. Slednjim se bomo morali nekoliko bolj posvetiti in oceniti, kako j im pomagati do normalnih plač. Žal nas te organizacije niso opozorile, da imajo pri izplačilih težave. Dogovorili smo se tudi, naj člani komisije ugotovijo, kje bi lahko našo kolektivno pogodbo izboljšali. Pripravili smo tudi dopolnitve, ki jih bomo uveljavljali v pogajanjih za novo KP. Nerešeno pa ostaja vprašanje podpisnikov delodajalcev, saj položaj, ko KP dejavnosti podpisujejo vse občine, ne omogoča, da bi sploh lahko prišlo do sklenitve nove KP. Komisija za kolektivno pogodbo dejavnosti poslovanja z nepremičninami je na osnovi vprašalnikov ugotovila, da ima več kot polovica organizacij še svoje podjetniške kolektivne pogodbe, kar je seveda za delavce ugodnejše in bomo to priporočili še drugim. Ugotovili smo, da so pri objavljenih izhodiščnih plačah po veljavni tarifni prilogi KP naši izračuni drugačni od izračunov združenja pri gospodarski zbornici. Do razlik je prišlo zaradi zamika pri objavi tarifne priloge v Ura- Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) Začenjamo aktivnosti za vse tri kolektivne pogodbe dnem listu RS leta 1998 po objavi eskalacije izhodiščnih plač v tem letu. Zato bomo ob prvi naslednji uradni eskalaciji izhodiščnih plač, verjetno januarja 2000, partnerjem predlagali sprejem nove tarifne priloge, s katero bi ta razkorak odpravili. Komisija za sprejem in izvajanje kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja pa je septembra Zbornici za zasebno varovanje ponudila besedilo panožne kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala za to dejavnost. Do sedaj so družbe za zavarovanje pri nagrajevanju uporabljale kar splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Vendar verjetno tudi to samo okvirno, saj iz podatkov ugotavljamo, da ima večina teh družb povprečno bruto plačo med 90.000 in 107.000 SIT, kar je precej manj kot povprečna plača v RS. Le redke firme imajo višje povprečje, so pa tudi take, ki izplačujejo manj od omenjene vsote. Med posvetom Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji, konec oktobra v Portorožu, smo se sestali tudi s predstavniki zbornice RS za zasebno varovanje, ki naj bi bila partner pri sklepanju kolektivne pogodbe in se o nekaterih zadevah le uspeli dogovoriti. Zbornica je že imenovala pogajalsko skupino, ker želi imeti to področje pravno urejeno. Seveda pa prihaja do zavlačevanja pri lepanju dogovorov. Družbe s tega P°^r° e tudi niso pripravljene uporabljati PoseD. lektivne pogodbe, ki bi urejala tudi p°sL sti dejavnosti, ker da so pogoji poslovanj lo težki. o težki. , }redstavniki zbornice so se strinjali s pre anim poslovnikom o poteku pogajanj.n pa pristali na določitev datuma naslednj ^ sestanka obeh pogajalskih skupin. BiH nreč nesklepčni, kar kaže na možnost n vi v! n i' i Pi i niihnvih /aUOtOVl h predlogih glede 40-umega tednika (se jo 42-urni tednik) in zahtevanih dodat ^ logoje dela. Na posvetu pa smo slišali2 'e, naj država obdavči in kontrolira sl ^ nomijo ter pomaga odpraviti nelojal kurenco. Predstavniki MNZ so P°veC^, a ni pravega nadzora nad zakonitostjo P 'anja zasebnega varovanja in vloge zb° : pri tem. Pozitivno je, da se iz leta v I6 )i zavest o pomembnosti varstva in kv. i dela, strokovnosti in ustrezni organ1 _ osti. Upamo, da bo načelnim stališ00 lila ureditev primernega položaja in P varnostnikov, kar naj bi prinesla K” l ki j® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSb- JL4 P i KI iv 14 I IN 11 VM1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Toma Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd;„ Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda ISSN 1408-5569 EDEMDNIV SINDIKATIH št. 39 / 4. november 1999 1 •Ji? 3 Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Odpravljanje nepravilnosti v sindikatu Poslovnega sistema Mercator Območni odbor SDTS je prejš-J' četrtek obravnaval razmere v 1ndikatu obvladujoče družbe srcator. Na predlog sekretarja ° bora Staneta Drobniča je sprejel gotovitveni sklep, da osem sin-‘kalnih zaupnikov nima več ^andata za opravljanje te funk-^'je, ker jim je potekel mandat, no-'h volitev pa ni bilo. Ti zaupni-^ sindikata obvladujoče družbe er"cator tako nimajo več pravi-e zastopati članov sindikata in Pojemati odločitev. ,Na Pobudo Staneta Drobniča je niočni odbor tudi razrešil predsednico sindikata obvladujoče ružbe Mercator in uprave Po-. °vnega sistema Mercator Kat-°Galof injj odvzel pristojnosti, azlog za ta ukrep so kršitve sta-Cjta SDTS in pravilnika o finan-ranju in finančno-materialnem Poslovanju. V obrazložitev tega ukrepa je Drobnič med drugim zapisal, da Katja Galof zadnja tri leta duši demokratičnost in onemogoča izražanje interesov članstva. Skupaj z drugimi posamezniki, ki niso legitimni predstavniki članstva, skrbi predvsem za podporo in zado- Predsedstvo ZSSS voljevanje interesov uprave. Poleg tega ji Drobnič očita pripravljanje volitev v nasprotju s statutom, rušenje demokratično sprejetih sklepov organov SDTS, razporejanje članarine v nasprotju s pravilnikom, zadrževanje članarine ... Območni odbor je sindi- kalni podružnici uprave Mercatorja še predlagal, naj Katjo Galof izključi iz članstva ASDTS. Kot nam je povedal Stane Drobnič,je območni odbor vse te sklepe sprejel v tako ostri obliki tudi zaradi tega, ker je prej večkrat obravnaval delo sindikata v Mercatorju, vendar nepravilnosti ni uspel odpraviti. Drobnič nam je še povedal, da si območni odbor prizadeva informirati članstvo o teh ukrepih. Začenja tudi aktivnosti za izvolitev novega vodstva in imenovanje odgovornih funkcionarjev. F. K. Za ureditev financiranja ZSSS in boljše zdravstveno zavarovanje Financiranje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije seje ta teden premaknilo s točke, ki je že nekaj časa ogrožala normalno poslovanje. Po dolgotrajni razpravi je namreč predsedstvo to sredo sklenilo, pravni Svetovalec im !■> - T i J Igor Pišek, dipl. iur. Izračun minimalne plače Delavec pre jema minimalno plačo. Nekaj časa je bil na bolniški in sedaj se zastavlja vprašanje, kako oz. v kakšni višini obračunati in mu izplačati nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti. ..^akon o minimalni plači, o na-s u usklajevanja plač in o regre-|Ja letni dopust v obdobju 3Q/o 2001 (Uradni list RS, št. nj določa v 3. členu, da mi-uialna plača pripada zaposle-v 11111 delavcu, za opravljeno delo Polnem ali z njim izenačenem °vnem času, določenem z za- 11110ui, kolektivno pogodbo ali jP °šnim aktom delodajalca. Če s^reJ delavčeva osnovna plača *uPaj z dodatki znaša manj kot | VUjnalna plača, mu mora de-. ajalec izplačati razliko do miline plače. 0 Zakonu o izvajanju social-(I 8a sporazuma za leto 1996 ^radnilist RS, št. 34/96) je bila , Uunuilria plača določena za poln clei°Vni čas (7- člen). Torej je bil x avec, zaposlen za polni delovni s’ Upravičen do minimalne pla- če ne glede na to, ali je dejansko delal ali pa je bil na bolniški. S kasnejšim Zakonom o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni list RS, št. 40/97) ter sedaj veljavnim Zakonom o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 pa seje definicija minimalne plače spremenila. Po prej veljavnem zakonu velja minimalna plača za zaposlenega, ki dela polni delovni čas oz. po sedaj veljavnem zakonu pripada delavcu minimalna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času. Po zadnjih dveh zakonih ne zadostuje več, da bi bil delavec zgolj zaposlen za polni delovni čas, temveč mora tudi v tem času dejansko delati. Iz tega pa sledi, da lahko delavec, kije na bolniški, prejme tu- da bodo sindikati dejavnosti do konca leta ali najkasneje ob bilanci poravnali obveznosti do Zveze po dosedaj veljavnem pravilniku. Financiranje območnih organizacij ZSSS ostaja nespremenjeno. di nižje nadomestilo plače, kot znaša minimalna plača. Na tem mestu je potrebno upoštevati Splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, iz katere je razvidno, da delavcu na bolniški pripada nadomestilo v višini najmanj 80 % osnove (48. člen). Osnova za izračun pa j e plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. Ker je delavec prejel zadnji mesec plačo v višini minimalne plače, mu pripada za čas bolniške najmanj 80 % od minimalne plače. Minimalna plača znaša od 1.8. 1999 dalje 72.521 SIT bruto. Morebitno sklicevanje na 3. člen Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90), ki govori o zajamčenem nadomestilu osebnega dohodka v višini 80 % zajamčenega osebnega dohodka, ne pride v poštev. V 2. členu tega zakona je določeno, da zajamčeni osebni dohodek pripada delavcu, ki dela polni delovni čas in izpolnjuje delovne obveznosti. Ta člen je bil razveljavljen z zakonom, ki ureja minimalno plačo (splošno pravno načelo - kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega). Ker ne velja več 2. člen, tudi ne more veljati 3. člen, ki se navezuje oz. izhaja iz razveljavljenega člena. Predsedstvo bo čez dva tedna ponovno obravnavalo nov finančni pravilnik in poiskalo rešitve, sprejemljive za večino sindikatov. Nov pravilnik naj bi še letos sprejela konferenca ZSSS. Predsedstvo je tudi sprejelo rebalans finančnega načrta ZSSS za letošnje leto. Pri obravnavi aktualnih problemov zdravstvenega zavarovanja je predsedstvo največ pozornosti namenilo posledicam uveljavitve davka na dodano vrednost, uvedbi zdravstvene kartice in spremembam prostovoljnega zavarovanja za doplačilo. Pri prizadevanjih za zmanjšanje obremenitev zaradi davka na dodano vrednost lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakuje pomoč Svobodnih sindikatov. Pri prostovoljnem zavarovanju za doplačilo bo ZSSS, kije pred dnevi ustanovil zavarovalnico Vzajemna, vztrajal pri načelu vzajemnosti, kar pomeni uveljavljanje medgeneracijske solidarnosti. Dosleden bo tudi pri tem, da ta zavarovalnica ne sme biti vir dobička ali zaslužka delavcev zavarovalnice. Ta zavarovalnica mora ljudem omogočiti čim večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. Kot j e povedal Dušan Semolič, pa sindikalisti vse spremembe v zdravstvenem zavarovanju ocenjujejo le glede na to, ali bi zavarovanci lahko bili pri iskanju zdravniške pomoči zlasti iz naslova obveznega zavarovanja, prikrajšani. F. K. Ekonomsko-socialni svet o proračunu Bodo opozorila delodajalcev in sindikatov brez odmeva Ekonomsko-socialni svet je prejšnjo sredo med drugim obravnaval tudi predlog državnega proračuna in proračunskega memoranduma za prihodnje leto. Čeprav so predstavniki delojemalcev in delodajalcev na obe listini dali kar lep kup pripomb, je ostalo le pri tem, saj minister za delo in drugi predstavniki vlade niso imeli pooblastila, da kar koli od predlaganega sprejmejo. Vsaj za to razpravo, ki je bila dokaj tehtna, lahko zaradi tega rečemo, da ni dala nobenih sadov. Sprašujemo se, ali naj v sedanjih političnih razmerah socialni partnerji sploh razpravljajo o listini, ki gospodarstvu verjetno jemlje preveč, hkrati pa določa velikost kuverte, iz katere prejemajo plače državni uslužbenci. Tako je Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS, opozoril vlado, daje po splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo (za zaposlene na tem področju je največji delodajalec) dolžna predstavnikom zaposlenih predstaviti postavke, po katerih bo izplačevala plače. To področje je namreč predmet kolektivnih pogajanj. Minister Tone Rop je odgovoril, da so se o proračunu že pogovarjali s koordinacijo sindikatov negospodarstva. Nevenka Lekše (predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva) je pojasnila, daje bila beseda le o obsegu proračuna, ne pa o višini izhodiščnih plač, o čemer bi se vlada kot delodajalec morala pogovarjati z reprezentativnimi sindikati. Vprašanje obveznosti vlade kot delodajalca v negospodarstvu do sindikataje ostalo v zraku, nekako v slogu, saj se lahko pogovarjamo, vendar ne bo nič drugače. Ker se pri proračunu planira povečana poraba, ki verjetno preveč obremenjuje gospodarstvo, je Jože Stanič, predsednik združenja delodajalcev in generalni direktor Gorenja, predlagal, naj bi za proračun veljala enaka regresivna lestvica kot za plače. Dejal je tudi, da naša država kar lepo napreduje, gospodarstvo pa da stopica na mestu. Brane Mišičje dodal, da so indeksi proizvodnje v gospodarstvu praviloma negativni, pri proračunu pa gre venomer le za povečevanje. Naj izdamo le, da se na ta predlog od predstavnikov vlade ni nihče odzval. Mišičje še predlagal, naj bi z zakonom določili enako višino regresa za vse zaposlene v gospodarstvu in negospodarstvu, znašal naj bi 107.300 tolarjev. Precej predstavnikov sindikatov in tudi delodajalcev je menilo, daje v proračunu in memorandumu kmetijstvo privilegirano. V memorandumu naprimer piše, da bo kmetijstvo najboljše zagotovilo za ohranitev slovenske nacionalne identitete. Dušan Semolič je menil, da to identiteto zagotavljajo tudi druge dejavnosti, še posebej pa polne tovarne. Kmetijstvo je bilo po besedah Braneta Mišiča privilegirano že pri lastninjenju, saj so kmetje dobili skoraj polovični delež v živilski industriji. Če smo državnega sekretarja Matjaža Cvikla prav razumeli, ima kmetijstvo res neko posebno mesto pri ohranjanju krajine, formulacija v memorandumu pa da ni najboljše zapisana. Več članov ekonomsko-soci-alnega sveta je menilo, da bi kupnine za prodajo državnega premoženja morale biti v proračun vključene le tako, da bi bilo vidno, za katere namene bodo uporabljene. Večina je menila, da bi kupnine smele biti uporabljene le za investicije in posodobitev gospodarskih zmogljivosti, za kar so proračunske postavke zelo skromne. “Breme je treba od dela, ki je sedaj preobremenjeno, preseliti h kapitalu, kije skoraj neobremenjen,” je menil Dušan Semolič. “Davčni sistem mora biti takšen, da bo bolj spodbujal zaposlovanje. Je iz proračuna mogoče videti, koliko novih delovnih mest bo zaradi njega odprtih? Država s svojimi investicijami krepko j>osega na trg dela. Če so s proračunom zadovoljni vsi, potem je jasno, da so sprva zahtevali precej več, kot so potrebovali,” je dejal Semolič Ker je prihodkov od trošarin več, kot je bilo planirano, je Jože Stanič predlagal ukinitev davka na plačilno listo. Minister za delo na kaj takega ni mogel pristati, enako je menil tudi državni sekretar Matjaž Cvikl. Oba sta trdila, daje proračun zaprt. V proračunskem memorandumu tudi piše, da razpršeno notranje lastništvo ni najugodnejše. Ko je Brane Mišič vprašal, katera analiza to dokazuje in katera podjetja so šla v stečaj zaradi notranjega lastništva, so ga poučili, daje na to mogoče sklepati posredno. Najuspešnejša da so podjetja v večinski lasti tujcev in še nekatera druga podjetja z znan mi lastniki. Ko je menil, da tuj ci niso kupovali katerih koli po° jetij, ampak boljša, so ga Še P° učili, da to ne drži. Mišičje n* to še dejal, daje notranje Uistnis vo razvito v nekaterih drugih žavah in da rezultati ne kažej > daje s to obliko lastništva kaj113 robe. , Kar zadeva zdravstvo, je v p' logu proračuna narobe to, daje grajen na predpostavki, da ne teri programski projekti že veljaj0' treba pa jih bo še sprejeti. Svob° dni sindikati imajo kar veliko p° pomb na nacionalni pr°gra zdravstvenega varstva, o katere še ni bila organizirana ustreza razprava, proračun pa je pripra ljen tako, kot daje ta program sprejet (gre zlasti za proces P vatizicije v zdravstvu, ki naj bi za državo absolutno cenejši)^ Milan Utrošaje načel vprasa' nje obsega sredstev za social namene. Ko seje država pred tre mi leti odločila za zmanjšanj prispevkov delodajalcev v pokoj ninsko blagajno, je proračun p(e. vzel obveznost nadoknad* manjkajoča sredstva. Ker je P° leg tega državni zbor sprejel druge odločitve, ki so vplivale n obveznosti pokojninske blapl ne, so iz proračuna potrebnivL’ dno večji transferji v pokojn* sko blagajno. Problem pa je tem, da nekateri obveznosti o jektivno ne moremo šteti za s° cialne. Utrošaje omenil prede sno upokojevanje poslancev, 1" ko pa bi tem dodali še števil0® druge privilegirance. UtroŠaJ omenil tudi postavko izterja' prispevkov, kijih različne prav° osebe in zasebniki dolgujejo p° kojninski blagajni. Da bi pok°J.| ninski zavod iz tega naslova do manjkajočih 10 milijard, je z3° znanstvena fantastika. V tern P° ložaju seje zavod za pokojn* sko in invalidsko zavarovanje P* ^ siljen zadolževati, zaradi česar % obremenjuje tudi plačevanj obresti. Tako je tudi zaradi tejr. ker je bil pri pokojninski blag3J° ukinjen rezervni sklad. .< Franček KflV'1 N°vi zakon o delovnih razmerjih bo usodno vplival 1,3 Položaj zaposlenih in tudi Podjetij. Mnogi nas zaradi e9a kličejo, bojijo se hudih ^P^edio. Zlasti amandmaji, Kl iih je na zakon po “Plavljenem prvem branju .žila vlada, posegajo v Pridobljene pravice delavcev, di se nam, da je vlada gonila pred pritiski podajalcev, je razloge za spic tiskovne konference °orazložil Dušan Semolič. so te pravice uveljavljene, ni nobenega razloga za njihovo črtanje. Mi jih želimo zavarovati tudi z zakonom,” je zaključil Miklič. Sandi Bartol je opozoril na težave trgovk in trgovcev, ki jih doživljajo pri podaljševanju obratovalnega časa prodajaln. Ker imajo s tem zelo negativne izkušnje, želi Sindikat delavcev trgovine Slovenije, da bi zakon zavaroval pravico delavcev do počitka ob koncu tedna. Po oceni sindikata delavcev trgovine postaja nadurno delo, kije načeloma predvideno le za nepredvidene probleme, v trgovini sestavina rednega dela. Tako nekateri trgovci za prihodnje leto že načrtujejo po 180 nadur. Trgovski sindikat si še prizadeva, da bi pristojni organi, ki dajejo soglasja za odpiranje dežurnih trgovin, imeli tudi možnost in dolžnost preverjati, ali imajo trgovci, ki išče- li za ostrejše oblike sindikalnega boja. Najbolj boleče za sindikat je, da seje vlada z amandmaji postavila na stran delodajalcev in jim naredila uslugo. Kot je povedal Doro Hvalica, Sindikatu Glosa ne zadošča varovalka, da mora ob skrajšanju delovnega tedna izhodiščna plača ostati nespremenjena. Po njihovem mnenju se ne sme zmanjšati izplačana plača. Različni dodatki na opravljene ure bi namreč lahko povzročili, da bi bile ob isti izhodiščni plači izplačane plače za sedem do osem odstotkov nižje. Črtanje štetja odmora med delom v delovni čas je za Hvalico piratsko dejanje, na katero sindikat ne more pristati. Če sindikalni predlogi ne bodo upoštevani, se bo tudi Sindikat Glosa pridružil sindikalnemu boju. Tiskovna konferenca vodstva ZSSS o Predlogu zakona o delovnih razmerjih v,. Splovitve in stališča ZSSS pa je Greg ■klič obrazložil takole: Sodelovali smo pri vseh fazah pripravi 'n sprejemanja zakona. V prvi obravn; ]^č°Svobodni sindikati uveljavili prek 20 s si h ° *(ater'*1 srno se poenotili tudi z drugi “'kalnimi centralami. Največ odprtih vpi jn J 'zhaja iz različnih interesov delodajalc cj ^re“stavnikov delojemalcev. Če delodaj; . nam pripovedujejo kolegi in stroke ni levroPskih organizacij, zaradi pribli vi k-U ni nobene potrebe za zmanjševanj '“zaposlenih. ° podpisali pogodbo o ši-ncermsKo podjetje m ga ^ y0 Parov dnevno. Njiho-ali manj prepustiti usodi. Za onkurenčnost bomo postavili Lovše: Obrat v Trbovljah je vUk , ■in izziv našemu obratu Peko zelo zanimiv, saj ima zea n_iJVlJah- Aktivirali bomo hče-dober program, vendar n j ego jet. Podjetje kot storitveno pod-konkurenčnost močno ogrožaj 0bL’P, tlčno brez reziJe>kl bo visoke boleznine. Od 190 zap° .^a|o tudi obrat v Trbovljah, slenih je stalno bolnih 23 do - • DE: Omenjali ste tudi Spominek: Trenutno da. Dva . i °sia prezaposlila v invalidski ravnici, preostali pa v šivalni-vsi eveda pa ni rečeno, da se bodo ]0 uspeli dovolj usposobiti za de-do ,SlVa'n'ci- Za tiste, ki ne bo-skrk Pv°ljili potreb, bo treba po-jetj Ct' drugače, če bodo v pod-staU\«Vv^a Pdmema delovna me-• Možnost pa bodo imeli vsi. p£5' AH je to edini problem v s ^terim se sindikat n.*' namreč problem S 6,f6^.nlb delavcev? Pluv°s 'nek’ Ta 'n Pa problem vim ^ sedanjo plačno politiko dr-j;i |° v uravnilovko in motivaci-]0 e'avcev z bolj zahtevnim de-/a uPada. Vodstvo skrbi zgolj da plače ne padejo pod naj-Pop°raven’ določeno v kolektivni žiču, saj z nekaterimi kooperaa' Po°°dbi, notranjih razmerij pa ne ti nismo najbolj zadovoljni- 3 Se* aylja. Da ne dvigujemo nia-<£nmn rlnhifi $iv:ilnirp v SloVČl1 ,1 j«Č, SO SC plače ponravile S3- t,sfim razredom Mojca Sedminek: V sindik tu smo si oddahnili, sal L lani nad nami visela 9roZ%. stečaja. Vendar imarno o čutek, da gre sanacija P počasi... šamo dobiti šivalnice v Slpv’el ji in menda na Hrvaškem, s.’5,r naj bi našo šivalnico v Tržiču skusili usposobiti za dvoizn'e sko delo. NDE: Ali bi lahko vse presežne delavce iz monte1 prezaposlili v šivalnici? so se plače popravile sa-jasn'SUm razredom, kjer je bilo tivn°’ t*a b°do zaostali za kolek-SVo° Pogodbo. Sindikat je tu dal Čj Je Pripombe, saj se s takim na-He °m Plačne politike v podjetju pestunja. Posredovali smo tudi Nadzornem svetu, vendar se program naložb; koliko sredstev boste vložili in v katere programe? Lovše: Do konca leta imamo v investicijskem načrtu predviden vložek v šivalnico v višini 50 milijonov tolaijev in 55 milijonov tolarjev v laserski rezalnik s pripadajočim sistemom za računalniško modeliranje. Ta vlaganja bodo pocenila proizvodnjo in dvignila storilnost v šivalnici za okoli 20 odstotkov. Brez naložb ne bomo mogli slediti pričakovani rasti plač po kolektivni pogodbi in biti konkurenčni na trgu, saj ne bomo do- stran kapitala ni ogrela za naš predlog. V pripravi je strategija kadrovske prenove in del nje je tudi plačna politika. V strategiji so določeni pogoji za delovna mesta in kako naj bodo ocenjevana. Ko bodo, na našo zahtevo, konkretni izračuni plač pripravljeni, se bomo začeli pogajati. NDE: Kako sindikat ocenjuje sanacijski program? Kako teče njegovo uresničevanje? Sedminek: Naša pričakovanja so kar velika. Računali smo, da se bo vse skupaj hitreje odvijalo, vendar temu ni tako, občutek imam, da gre vse skupaj prepočasi. Zamujamo s prerazporeditvami ljudi. Uprava namerava ustanoviti storitveno podjetje in vanj naj bi šli tudi delavci, ki so na usposabljanju, poleg obrata v Trbovljah in režije. Vendar sindikat ne more pridobiti podatka, koliko ljudi je zaposlenih v režiji ... NDE: Kako ob spoznanju, da nekatere stvari tečejo prepočasi, da nekaterih podatkov ni na voljo, lahko ukrepa sindikat? Tomaž F. Lovše: Finančni sanaciji sledi poslovna sanacija podjetja, ki temelji na reorganizaciji družbe, njeni racionalizaciji, rasti podjetja in programu naložb. volj produktivni. Če v tej 'tekmi’ zaostanemo, smo v Škarjah in je samo vprašanje časa, kdaj bo nastopila kriza. Naložbe v laserski rezalnik bodo skrajšale čas od razvoja izdelka do serijske proizvodnje. In kar j e še pomembnejše, z rezanjem preko laserskega rezalnika bomo prihranili kakih 100.000 mark na sezono. Vse to vpliva na hitrost sanacije. NDE: Z uspešnimi naložbami je tesno povezan oziroma od njih odvisen, program rasti. Lovše: Peko je delal le za kupcev: za maloprodajno mr v Sloveniji, za Pekovo malop daj no mrežo izven Slovenije dolgoletnega partnerja, bivše I rinsko podjetje Afis v Nemčiji Samsonite in nekaj drobnih k cev. Tako veliko podjetje ne r re imeti samo pet kupcev. Z smo šli z našimi kolekcijami svetovne sejme, letos smo razsl ljali na sejmih v Gardi, v Bi Poznanju, Moskvi, v DUsselc fu. Ta teh trgih želimo pri do agente, ki bodo kupovali obl Peka in jo prodajali na lokal trgih. V tej tekmi mora biti Peko k kurenčen in se mora preobra; Proces preobrazbe pa mora it človeka pri vratih v tovarno predsednika uprave. e Proizvodnja v Peku: K finančni sanaciji so morali de prispevati tudi zaposleni. Sedminek: Več kot apelirati ali dajati spodbude preko sveta delavcev ali neposredno direktorju, ni mogoče storili. Pričakujemo pa, da se bodo stvari začele hitreje odvijati, ko bo, čez kak mesec, uprava popolna. Sindikat opozarja tudi, da posamezne službe ne naredijo dovolj, da bi ljudje lahko delali. Mi smo pripravljeni delati, to moram poudariti, zato pa zahtevamo od ljudi, ki so odgovorni za pridobivanje naročil, da morajo svoje delo opraviti. Moti me tudi, da se prepogosto človeški odnosi potiskajo vstran. Saj plače so redno izplačane in regres tudi dobimo po dogovoru, čeprav v bonih. Zdi se mi pa, da nas vodstvo vidi le, ko nas potrebuje, sicer pa smo bolj na stranskem tiru. Pri tem je predsednik uprave izjema ... NDE: Ali se z drugim sindikatom kaj pogovarjate o plačni politiki? Sedminek: Seveda. Čeprav bomo imeli vsak svojo pogajalsko skupino, bomo na pogajanjih us- klajeni, bomo pihali v isti ro NDE: Položaj Peka se, kot slišimo, popravlja. Sedminek: Ravno tako, ko včasih sliši, ni. Glavno delo šele čaka. Prihodnji meseci b( za Peko prelomni. NDE: Kaj se bo dogajalo v I mesecih? Sedminek: Mi vztrajamo, d glavno delovno mesto in da mora storiti vse za ohranitev lovnih mest v Peku in v Trži In tudi če bo prišlo do presežl zaposlenih, jim je treba dati m nost za prezaposlitev. Če d kljub vsemu za vse sedanje del ce v Peku ne bo, si bodo, prek lificirani, laže našli delo druj Delavce je treba prerazporec vendar z delom in dodatnimi p grami. To je stvar ljudi, ki s podjetju plačani za to, da pri šajo delo in programe. Odgo\ da nas je preveč, zame ni od, vor. Treba je pridobiti nove p grame in ljudi zaposliti. Upanje za tovarno imamo, vemo pa, kakšne karte kdo c v rokah. Protestni shod pred vladno palačo za preživetje lendavskega Indipa in 130 družin iz Pomurja Delavke Indipa terjajo pomoč od države Območni odbor Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Pomurju je konec minulega tedna pripravil tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na probleme, ki pestijo tovarno dežnikov Indip iz Lendave in 130 delavk in delavcev. Indipu, ki ga bremenijo stari dolgovi namreč grozi, če mu s poroštvom pri najemu dolgoročnega kredita ne bo pomagala država, stečaj. Ker pristojni v vladi doslej niso dali jasnih odgovorov, ali bodo Indipu pomagali ali ne, so delavke Indipa že napovedale, da bodo 4. novembra pred vladno palačo v Ljubljani pripravile protestni shod pod geslom “Za preživetje Indipa Lendava in 130 družin iz Pomurja”. selnih, še posebej pa je problem brezposelnosti pereč v Lendavi. Zato sindikati ne bodo dopustili, da bi se število brezposelnih še povečalo. Čeprav so se delavke Indipa že marsičemu odpovedale, da bi rešile podjetje, jim ministrstvo doslej še ni priskočilo na pomoč. Po Šipoševih besedah je to popolnoma nerazumljivo, saj preprosta računica pove, da se državi bolj splača izdati poroštvo za dolgoročni kredit Indipu, kot pa Jožefa Žerdin: Delavke smo se za ohranitev podjetja odpovedale že marsičemu. Sedaj upravičeno pričakujemo tudi pomoč države. Indip tekoče pozitivno posluje Po Šipoševih besedah obstajata dva možna scenarija: sindikaliste bi veselilo, če bi Indip dobil poroštvo za kredit po normalni poti do začetka tega tedna. Če poroštva v Indipu do začetka novembra ne bo, pa bo sindikat organiziral protestni shod pred vladno palačo v Ljubljani. “Tam bomo toliko časa, dokler nam poroštva ne Terezija Vadarec: Delavke smo morale v preteklosti velikokrat delati tudi nadure, delale smo tudi ob sobotah in nedeljah. banko minilo potrpljenje. D*r® tor je povedal tudi, da ima dip zagotovljena naročila ^ februarja naslednje leto, Pra tako pa podjetje tekoče P°z tivno posluje. . Predsednica sindikata v M' dipu Jožefa Žerdin je skupaJ svojimi sodelavkami poveda j da so se delavke za sanacij podjetja in za ohranitev delovnj^ mest odpovedale terjatvam* naslova regresa za leto l" ’ 1996 in 1997, poleg tega pa z Lidija Hozjan: Od us?& naše tovarne je odvisn usoda 130 družin. Na tiskovni konferenci so o težavah Indipa, kijih na svoji koži najbolj občutijo delavke in delavci, spregovorile predstavnice sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije iz podjetja Mari ja Berke, Terezi ja Vadarec, Zsuzsa Zagorec in Lidija Hozjan na čelu s svojo predsednico Jožefo Žerdin. Poleg njih so na tiskovni konferenci sodelovali tudi sekretar območnega odbora omenjenega sindikata v Pomurju Danilo Šipoš, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Tone Rozman in direktor Indipa Alojz Vuk. Protestni shod bo 4. novembra v Ljubljani Danilo Šipoš je poudaril, da je v Pomurju že 12.000 brezpo- Marija Berke: Delavke smo se odpovedale terjatvam iz naslova regresa za tri leta. za delavke plačevati denarna nadomestila za čas brezposelnosti. Kredit bo Indip namreč sam vrnil, država pa bi 64 milijonov tolarjev, kolikor Indip potrebuje za poplačilo starih terjatev, porabila za denarna nadomestila delavkam prej kot v enem letu. dajo!” je kategorično pribil Šipoš. Nato je direktor Indipa Alojz Vuk, ki je za krmilo podjetja poprijel spomladi, predstavil težave podjetja. Stare terjatve izhajajo iz leta 1995, sedaj pa v podjetju dejansko nihče natančno ne ve, zakaj so nastale. Ena od poslovnih bank je pripravljena Indipu zagotoviti 64 milijonov tolarjev dolgoročnega kredita za dobo 10 let s triletnim moratorijem začetka odplačevanja, vendar pa zahteva poroštvo države. Čeprav se je Indip pravočasno prijavil na razpis za poroštva in čeprav ima ustrezen sanacijski načrt, doslej poroštva še ni dobil. Ob tem je Vuk poudaril, da so se delavke odpovedale velikemu delu svojih terjatev, da bi rešile podjetje. Če država ne bo hitro izdala poroštva, bo tudi poslovno dva meseca niso prejele plač-avgust so dobile le 10.000 tola^ jev. Povedala je tudi, da morale delavke v preteki05 ^ velikokrat delati nadure ^ delati tudi ob sobotah in nede j ah, zato jim ni jasno, kak° J Indip lahko ustvaril izgubo- s‘() je svojo proizvodnjo vod prodal. Izrazila je zadovoljstv ’ da podjetje pod novim vodstvo pozitivno posluje, čeprav bi la ko pozitivno poslovalo že Prt- Agonija delavk ne more trajati večno Kakor so povedale delavke-se pripravljene še marsičem odpovedati in za ohranitev p° jetja tudi temeljito poprijeti delo, plačam pa se ne moro odreči. Njihova agonija ne nj° trajati večno, zato so se oi dloč*|e' Protestni shod pred vladno palačo v Ljubljani so delavke Indipa napovedale na tiskovni konferenci v Murski Soboti. Delavke terjajo jasne odgovore Kakor je povedal Danilo Šipoš, so delavke Indipa zaprosile za pogovor tudi predsednika vlade Janeza Drnovška. Ker jih že dolgo pošiljajo od vrat do vrat in ker je očitno, daje delo ministrstev nekoordinirano, želijo od njega slišati, kakšna je politika vlade pri reševanju takšnih podjetij, kot je Indip, in kakšno usodo je vlada namenila Indipu. Kakorkoli že, delavke Indipa bodo sredi tega tedna prišle v Ljubljano, kjer bodo pred vladno palačo terjale jasne odgovore. T. K. ,elf Vuk: Indip ima trg in fj °Ce pozitivno posluje. 64 se mora samo uJP'1'jonov tolarjev starih lefJatev iz leta 1995. 1,3 h°do temu v naslednjih dneh vhi ‘le konec- Odšle bodo pred Vzt n° Palačo v Ljubljano in tam t0| ra-lale toliko časa, dokler pris-trini Za Indip ne bodo našli us-*n'h rešitev. p a tiskovni konferenci je j,, ^driik Sindikata tekstilne trjj jSniarskopredelovalne indus-Op’ ^l°venije Tone Rozman stiJSal kr'tične razmere v tek-Paiio *n usnJarskopredelovalni i;ePejal je, da ima država ma-°Vski odnos do te panoge, skoV da->eta tekstilna in usnjar- v ruh 40.000 delavcem in so- ■ ^Predelovalna industrija delo ta ir drž ‘Žav . »au aisumuiauiju, pu tu l^1 strani pa država dovoljuje ust'Uvoz slabega blaga, s čimer arja možnosti za dober za- v Si '!lcd največje neto izvoznike drž,rZav'' ^ preteklih letih je p0,UVa tekstilcem in usnjarjem ■ rala vso akumulacijo, po Danilo Šipoš: V Pomurju je že 12.000 brezposelnih, zato sindikat ne bo dopustil, da bi se njihovo število čez noč povečalo še za 130. služek špekulantov. Rozman je opozoril, da so davki in prispevki na bruto plače preveliki. Zato je tudi cena dela pri nas višja kot v nekaterih sosednjih državah. Sindikat je po Rozmanovih besedah že veliko storil, da bi se položaj delavcev v tej panogi spremenil, vendar so njegova opozorila in zahteve naletela na gluha ušesa. Po Rozmanovih besedah pa je ministrstvo za gospodarske dejavnosti pri reševanju konkretnih problemov vendarle kazalo več kooperativnosti, dokler ga je vodil minister Dragonja. Sedaj pa morajo sindikalisti samo na pogovor o odprtih problemih čakati več mesecev. Ce se stvari ne bodo začele hitro in korenito spreminjati, bo po Rozmanovih besedah sindikat moral poseči po bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja. Sindikalna lista November 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.778,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.888,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.315,00 2. Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje) 38,52 38,52 3. Ločeno življenje 68.702,00 55.149,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7. 1999) - po SKPGD (na delovni dan)' 558,00 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 54.537,00 46.363,00 - za 20 let 81.806,00 69.545,00 - za 30 let 109.074,00 92.726,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 343.510,00 518.730,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca. če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 103.053,00 92.726,00 - ob smrti v ožji družini 51.527,00 - 4. Minimalna plača (od 1.8. 1999) 72.521,00 72.521,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 39.981,00 39.981,00 - najmanj 102.000,00 96.500,00' - ali največ za september - 121.037,00 102.000,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.5(X) SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marcc-maj 1999 ne presega 12().()(X) SIT, znaša regres l()2.(XX) SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS Sredi minulega tedna se je okoli 200 delavk in delavcev poslovne enote Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju, ki so že od marca doma na čakanju, zbralo na protestnem zboru. Na njem so terjali izplačilo odpravnine, ker jim je oziroma jim bo v teh dneh prenehalo delovno razmerje. Protestni shod delavcev poslovne enote IUV v Šoštanju Delavoi poslovne enote IUV v Šoštanju zahtevajo odpravnine Vodstvo zbora Na protestnem zboru so poleg prizadetih delavk in delavcev sodelovali tudi predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Tone Rozman, sekretar območnega odbora omenjenega sindikata v Velenju Andrej Krajnc, predsednik sindikata v IUV Milan Pavlina, predsednik sveta delavcev v IUV Dušan De Glerija, predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Cvetka Tinauer ter predstavniki uprave IUV. Žrtveno jagnje za rešitev drugega dela podjetja Na protestnem zboru, uspešno gaje vodil Lojze Glasenčnik, je uvodoma spregovorila sindikalna zaupnica v poslovni enoti IUV v Šoštanju Sonja Oštir. “Konec februarja letos nas je sedanje vodstvo seznanilo s katastrofalnim gospodarskim položajem v podjetju ter z ukrepi za sanacijo problemov. Po večletnem molku starega vodstva smo bili delavci nad razmerami v podjetju šokirani,” je dejala Oštirjeva. “Še posebej nas je prizadela informacija, da nas podjetje ne potrebuje več in da smo postali odveč ter da nam bo po sanaciji podjetja prenehalo delovno razmerje.” Po besedah Oštirjeve je vodstvo delavcem nekajkrat zagotovilo, da bo podjetje do njih lojalno in da ob prenehanju delovnega razmerja ne bodo ostali brez odpravnin. Zato so bili delavci, ki jim je oziroma jim bo v teh dneh prenehalo delovno razmerje, še toliko bolj presenečeni, razočarani in ogorčeni, ko so izvedeli, da jim po dolgoletnem delu v podjetju vodstvo ne namerava izplačati odpravnin. “Pri reševanju omenjenega problema sindikat ni stal križem rok,” je dejala Oštirjeva. Opozorila je, da so sindikalisti pripravili pogovor z vodstvom podjetja, vendar so naleteli na gluha ušesa, češ da za izplačilo odpravnine ni zakonske podlage. “Delavci, ki jim podjetje ni zagotovilo nadaljnje zaposlitve oziroma zaposlitve pri drugem delodajalcu, terjamo od IUV odpravnine, ki nam pripadajo po zakonu o delovnih razmerjih,” je na koncu odločno dejala Sonja Oštir ter za te besede požela viharen aplavz. “Ob tem opozarjamo, daje Tovarna usnja Šoštanj v trenutku, ko seje povezala z IUV in postala poslovna enota v okviru tega podjet- ja, vanj vstopila s svojo lastnino. Delavci zato smatramo, daje lastnina poslovne enote v Šoštanju še vedno naša last. To lastnino pa vodstvo IUV razprodaja po delih - tako pridobljena sredstva pa investira v preostale obrate IUV, medtem ko bo v Šoštanju ostalo brez dela 200 delavcev. Žrtvovani kot žrtveno jagnje v dobro preostanka podjetja se bomo spremenili zgolj v dodatne številke v seznamih zavoda za zaposlovanje - glede na možnosti zaposlovanja v Šoštanju pa morebiti tudi v številke na seznamih socialno ogroženih.” Uprava in nadzorni svet delavcem ne priznavata pravice do odpravnine Nato so na protestnem zboru dali besedo predstavnici uprave podjetja. Pojasnila je, da je februarja letos stekel za IUV postopek prisilne poravnave. Zanjo seje vodstvo podjetja odločilo zaradi dalj časa trajajoče nelikvidnosti, Sonja Oštir: Delavke in delavce v Šoštanju so žrtveno jagnje za rešitev drugih delov podjetja. ki je ogrožala tekoče pošlova j podjetja. Vodstvo IUV je PnP vilo program finančne reorgam cije, v njegovem okviru pa program prenehanja delovnih merij za 506 delavcev. Z otnenj nim programom je vodstvo sez nilo sindikat v podjetju, svet o lavcev, ki nanj ni imel pripon1 > zavod za zaposlovanje. . j Na začetku septembra so up. na naroku uspešno izglasovali P silno poravnavo, sklep Okrožne« sodišča v Ljubljani v zvezi s pa je postal pravnomočen 1" -tobra. Kadrovska služba IU J tako 21. oktobra letos delavce-začela pošiljati sklepe o Pre'ie ,a nju delovnega razmerja. Do ko oktobra je sklepe prejelo 345 delavcev, do ca decembra pa bo delovno razmerje p'c ^ halo še 161 delavcem. Konec leta bo ta IUV zaposlenih samo še 1136 delavk m ^ lavcev. Delovno razmerje ne bo preneha mo 200 delavcem v Šoštanju, temveč tudi kot 300 delavcem v drugih poslovnih eno ^ Po besedah predstavnice uprave H- T vzporedno potekale tudi aktivnosti za 0111. tev posledic prenehanja delovnega raznidJ Tako je določeno število delavcev sP°raor. mno prekinilo delovno razmerje z dog°v , j eno odpravnino, nekateri delavci so se pf v časno upokojili, več delavcev so vključi sklade dela, stekle so aktivnosti za ustajio tev invalidskega podjetja, določeno števu0 ^ lavcev je podjetje prezaposlilo k drugi01 lodajalcem in podobno. “Uprava in nadzorni svet družbe IU v sprejela stališče, da delavcem, ki jjnl P .j, neha delovno razmerje na podlagi P°’ ne poravnave, ne pripada odpravnin0 rg 36.f. členu zakona o delovnih razmerjih^ kar kaže tudi sodna praksa,” je dejala P' stavnica uprave podjetja. Opozorila je, da ko delavci uveljavljajo svoje pravice p° konu o jamstvenem skladu. Sporno odrekanje pravice do odpravnine “Poleg tega, da vam preneha delovno ^ merje, vas boli, ker vam odrekajo tudi Pr° co do odpravnine,” je dejal predsednik dikata tekstilne in usnjarskopredelovalnc dustrije Slovenije v IUV Milan Pavlina ^ dikalni odvetniki so nam zagotovili, da ^ odpravnine pripadajo kljub temu, da ste ^ gubili delo v postopku prisilne poravnave- J »snovi je sindikat pripravil sestanek z vod-v.. °m družbe, na katerem smo terjali izpla-0 odpravnin, vendar je bil odgovor nadzorih SVeta podjetja negativen.” a Protestnem zboru je spregovorila tudi ka T,e<^n'Ca * storila dovolj. 0 mnenju Tinauerjeve imajo delavci pra-dir k ° oc*Pravn'ne’ saj jim jo je javno obljubil ektor podjetja. Zato je izplačilo odpravnine p*ta*a tako moralna kot pravna obveznost ; JetJa. saj ima vsaka družbena norma svo-Jravno in moralno plat. Poleg tega pa bi kj rah delavci terjati tudi vračilo premoženja, n„®aJc Tovarna usnja Šoštanj ob združitvi pri-njn,avv IUV. “Ko seje TUŠ združil z IUV, last-a se ni bila znana, zato je sporno, ali da-0^'^da samo IUV. Ali bomo v Šoštanju seti JP°va*’ nazaJ tisto, kar smo v minulih de-^ s trudom ustvarili?” seje vprašalaTi-jan erjeVa 'n Pozv‘da vodstvo IUV, naj pri ure-jtaJa °dnosov z delavci poslovne enote v Šo-(ja nJu upošteva moralne norme. To pa pomeni, kotmora vodstvo podjetja delavce upoštevati na Soc'a*ne partneije ter z njimi urejati odnose snovi pogajanj, ne pa samo s sklicevanjem a zakone. PrerU Sednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-zHv C*0Va*ne industrije Slovenije Tone Roja! h e.Pr*zac*et'm delavkam in delavcem de-dik- ‘lPm P° mnenju strokovnjakjov v sin-deia'U Pr'Pada odpravnina. Če delodajalec sineni ne 'zPlaoal odpravnine, jim bo in :•lkal zagotovil brezplačno pravno pomoč Da , tako omogočil, da bodo pravico poiskali p0z et°vnem sodišču. Hkrati pa je Rozman ^ val vse tiste politike, ki pišejo in spreje-^tan° Prenialo jasne zakone, naj pridejo v So-pj t.P°8ledat, kaj so zakuhali. “Lahko je za-k0 1 v zakon, kaj komu pripada in kaj ne. Tež-jetj^aJe delavcu, kije 30 let garal za neko pod-$in ,’.k° ga brez vsega poskušajo vreči na cesto. Pu,, al P°dpira sanacijo podjetja IUV, vendar n Pozarjamo, da breme sanacije ni pravič-jPorazdeljeno.” tjj . ,Zrnan je spregovoril tudi o krizi v teks-jai ■ln usnjarskopredelovalni industriji. De-p0je’ da vlada doslej ni storila dovolj, da bi yaJetJa v tej panogi razbremenila pri plače-vjlJa davkov in prispevkov, kakor je to v šte-t„ .. u drugih evropskih državah, med drugim tudi na Madžarskem in v Italiji strst — ”»auzarsKem in v nami. Naj minici. v° delavkam in delavcem v Šoštanju pove, k0y0 naJ poslej živijo s 30.000 tolarji dohod-sk() na mesec!? Delavci v tekstilni in usnjar-Jiv^^delovidni industriji smo tukaj in hočemo te., *• Ekonomska politika v tej državi pa nam fjne dopušča!” tlre °Ven'ja ima po Rozmanovih besedah ka-dp ln znanje za normalen razvoj tekstilne in-je, n-te’ Vendar pa vlada še ni ugotovila, da Ja delavce v tej panogi in za državni pro-^rud' najho|jSe’ v'e delavci delajo. Če bodo rl Sl 1 slabe politike tekstilna in usnjarskopre-PravVUlna Podjetja še naprej propadala, bo to a katastrofa za delavce, pa tudi za drža- vo. Zato si bo sindikat še naprej prizadeval, da bi našli ustrezne rešitve. Kako bodo delavci poslej preživljali svoje družine? V razpravi na zboru delavcev je prišla do izraza globoka prizadetost delavk in delavcev poslovne enote IUV v Šoštanju, ki jih podjetje po desetletjih garanja kot hlapce Jerneje meče na cesto. Delavci so predstavnico uprave spraševali, zakaj so odpuščeni vsi delavci iz Šoštanja. Zakaj podjetje delavcem ne priznava pravice do izplačila odpravnin, čeprav jim je di- lo, družino in socialne zadeve daje organizatorjem skladov dela, bi po mnenju prizadetih bolj pametno izkoristili, če bi jih resnično namenili za brezposelne delavce. Delavci se ne bodo pustili odgnati kot hlapci Jerneji Na koncu protestnega zbora so delavke in delavci vodstvu IUV soglasno naslovili moralni apel, naj drži dano besedo ter delavcem izplača odpravnine. Delavci so se z vodstvom podjetja pripravljeni pogajati tudi o izplačilu razumne odškodnine za izgubljeno delovno Na protestnem zboru se je zbralo 200 delavk in delavcev, ki so že od marca doma na čakanju, v teh dneh pa jim je ali jim bo prenehalo tudi delovno razmerje. rektor odpravnine javno obljubil? Kako naj delavci, ki so imeli skromne plače (od 55.000 do 60.000), sedaj z denarnim nadomestilom za čas brezposelnosti, ki znaša 60 odstotkov plače, preživljajo svoje družine? Zakaj se vodstvo podjetja z delavci ni pripravljeno pogajati in jim priznati vsaj razumne odškodnine za izgubo delovnega mesta? Kako naj delavci preživljajo svoje družine, če sta bila oba zakonca zaposlena v IUV - takšnih parov je kar 25? Kaj bo z invalidnimi delavci? Ali je ekonomsko upravičeno, da predsednik uprave Slovenske razvojne družbe Bogdan Topič v enem mesecu zasluži več kot delavke IUV v dveh letih? Mnogo delavk in delavcev se je tudi vprašalo, ali je bilo pametno, da so bili v minulih letih tako lojalni do podjetja in kulturni - če bi pravočasno naredili kraval, se z njihovo usodo pristojni ne bi upali tako poigravati!? Usoda delavcev poslovne enota IUV Šoštanj ne pomeni samo katastrofe za delavce, temveč tudi sramoto za državo! Takšnih vprašanj in trditev so prizadeti delavci na zboru navedli še veliko. Razprava je tudi pokazala, da so delavci zelo nezadovoljni z delovanjem skladov dela, kamor sojih vključili. Mnogi so opozorili, da jih v okviru skladov dela ne usposabljajo za ponovno zaposlitev, temveč samo izkoriščajo kot brezplačno delovno silo. V skladih dela mnogi prizadeti delavci vidijo samo zaslužkarstvo tistih, kijih organizirajo, delavci pa so njihove žrtve. Sredstva, ki jih ministrstvo za de- mesto, nikakor pa se ne bodo pustili vreči na cesto brez vsega. Če delavci do odpravnin ne bodo mogli priti na pogajanjih in zlepa, bodo bivšega delodajalca ob pomoči sindikata tožili na delovnem sodišču. Delavci so vodstvu podjetja ponudili tudi možnost, da bi odpravnine poplačali v drugi obliki. Če vodstvo podjetje ne bo prisluhnilo delavskim zahtevam, pa bodo delavci ubrali tudi druge poti, saj nenazadnje razpolagajo z 30,49 odstotka delnic podjetja. Tako imajo delavci v svojih rokah več delnic kot država. Na končuje spregovoril še sekretar območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Velenju Andrej Krajnc. Delavcem je obljubil, da bo tako kot doslej (delavci poslovne enote IUV v Šoštanju so se v sindikat tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije vključili pred dobrim letom, prej pa so imeli v IUV svoj sindikat) tudi v bodoče bdel nad uresničevanjem sklepov, ki so jih sprejeli. Če bo potrebno, bo sindikat delavcem zagotovil tudi brezplačno pravno pomoč, da bodo svoje pravice uveljavljali na delovnem sodišču. Delavci so povedali svoje. Sedaj je na potezi vodstvo podjetja IUV in še zlasti njegov nadzorni svet, ki ga vodi predstavnik Slovenske razvojne družbe. Ravno slednji je po navedbah udeležencev protestnega zbora najbolj nasprotoval izplačilu odpravnin. T. K. Od uvedbe stečajnega postopka za delniško družbo Tam in njenih 16 hčerinskih družb so minila skoraj tri leta in pol. Premoženje Tama v stečaju pa je začel stečajni senat prodajati že pred 20 meseci, vendar ga vse do danes ni uspel prodati. Odločitev za prodajo velikega premoženja po delih lahko omogoči zasuk v razpletanju Tamove zgodbe, ki ji še pred dnevi ni bilo videti konca. jard tolarjev, na drugi za 20 milijard in na tretji za 14 milijard, vendar na vseh treh dražbah za nakup Tama ni pokazal interesa nihče. Zato so začeli Tam v celoti prodajati z zbiranjem ponudb. Konec lanskega leta je stečajni senat odločil, da premoženje Tama proda podjetju MTI Evropa. Stečajni senat je nekajkrat preložil rok za plačilo are, vendar podjetje MTI Evropa are kljub obljubam ni plačalo. Stečajni senat je zato septembra razpisal dražbo za prodajo Tamovega premoženja po delih. Pred dražbo pa je ponudbo za nakup premoženja Tama v celoti poslal tudi Konzorcij kupcev premoženja Tama v ponudbe konzorcija kupcev ogrozi poslovanje podjetij MPP na lokaciji Tama v stečaju. Po njegovih besedah je poslovanje večine podjetij MPP, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe, zares kritično, vendar pa razlog za to tiči v slabem delu njihovih uprav in neodgovornem odnosu lastnika, ne pa v dosedanjem poteku stečajnega postopka. Kakor je dejal Gajzer, usoda podjetij MPP in število delovnih mest v njih ni odvisna samo od tega, ali bo konzorciju kupcev uspelo kupiti premoženje Tama, temveč zlasti od rezultatov poslovanja v teh podjetjih. Dejansko pa je stanje v omenjenih podjetjih alarmantno, Premoženje Tama v stečaju bodo prodali po delih Se je Tamova zgodba končno začela razpletali? Upniški odbor Tama v stečaju, vodi ga Drago Gajzer, predsednik SKEI družb na lokaciji tega nekdanjega podjetja, je nedavno z večino glasov podprl predloge stečajnega upravitelja Mirka Žagarja. Taje stečajnemu senatu predlagal, naj zavrne obe ponudbi za nakup celotnega Tamovega premoženja, ki sta ju poslala Konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju in podjetje MTI Evropa, v lasti ameriškega poslovneža Johna Eapna. Upniški odbor je podprl tudi predlog stečajnega upravitelja o prodaji Tamovega premoženja po delih s sklepanjem neposrednih pogodb. Dve ponudbi za nakup premoženja celotnega Tama Konzorcij kupcev Tamovega premoženja je za nakup celotnega premoženja Tama ponudil 8, l milijarde tolarjev, medtem ko je direktor podjetja MTI Evropa Martin Budna že na začetku leta s stečajnim upraviteljem parafiral pogodbo o nakupu Tama za 10,5 milijarde tolarjev, vendar doslej ni plačal niti are. Stečajni senat je začel celotno premoženje Tama prodajati po ceni, kije bila enaka sodno ocenjeni vrednosti. Hkrati pa je stečajni senat sklenil, da bo poskušal Tamovo premoženje najprej prodati v celoti, saj bi se bilo na ta način mogoče izogniti znatno višjim stroškom, ki bi spremljali prodajo po delih. Tako so na prvi dražbi kupcem ponudili premoženje Tama za 27 mili- stečaju, kije nastal ob pomoči Slovenske razvojne družbe. Da bi potrdil resnost svoje namere, je Konzorcij na račun Tama v stečaju nakazal 794 milijonov tolarjev. Kupnina 8,1 milijarde tolarjev ne bi zadoščala za poplačilo delavskih terjatev Dva dni po seji upniškega odbora pa je tiskovno konferenco pripravil SKEI- Sindikat družbe Tam. Na njej je predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer javnost seznanil s stališči SKEI v stečajnem postopku ter v zvezi z aktualnim dogajanjem v Tamu. Po njegovih besedah so predstavniki SKEI, ki v stečajnem postopku zastopa 4010 delavcev, na zadnji seji upniškega odbora podprli predlog stečajnega upravitelja stečajnemu senatu, naj zavrne obe ponudbi za nakup Tama. Za to so se v sindikatu odločili, ker kupnina 8, l milijarde tolarjev, kolikor je za nakup celotnega premoženja ponudil Konzorcij kupcev premoženja Tama v stečaju, ne bi zadoščala niti za poplačilo prednostnih terjatev delavcem. Podjetij MPP ne ogroža zavrnitev ponudbe konzorcija, temveč slabo delo uprav in lastnika Gajzer je zavrnil tudi vsa namigovanja, češ da lahko zavrnitev vendar njihova vodstva in lastniki ne ukrepajo. Delavci v nekaterih MPP prejemajo plače z zamikom V zvezi s tem je Gajzer opozoril, da prihaja v poslovanju podjetij MPP, ki imajo stroje in prostore v najemu od Tama v stečaju, do likvidnostnih in drugih motenj, zato nekatera podjetja delavcem izplačujejo plače z zamikom. Po njegovih besedah tako Slovenska razvojna družba kakor vodstva podjetij niso storila dovolj za razvoj omenjenih podjetij in proizvodnih programov, saj danes na istih strojih in v istih prostorih kot v nekdanjem Tamu pol manj ljudi še vedno proizvaja enake izdelke, ki so zaradi svoje nekonku- Drago Gajzer: Ker 8,1 milijarde tolarjev, kolikor je za nakup celotnega premoženja Tama v stečaju ponudil konzorcij kupcev, ne bi zadostovalo za poplačilo delavskih terjatev, smo v SKEI podprli predlog za prodajo Tama po delih. renčnosti in nerentabilnosti privedli že do propada Tama. Kakor je dejal Gajzer, so danes razmere v podjetjih MPP zelo podobne razmeram, ki so vladale v Tamu pred stečajem. Ko je govoril o slabem poslovanju podjetij MPP, je Gajzer opo- zoril, da omenjena podjetja nun jo nadzornih svetov, skupščine P se redko sestajajo. Tako Slove ska razvojna družba, ki je lastnic podjetij, v njih ne opravlja svoj nadzorne funkcije. . Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe dr. Bogdan Top je pred časom dejal, da podje J MPP presegajo pričakovanja. Gajzerjevih besedah pa ornenje podjetja presenečajo samo po t® ’ ker se potapljajo hitreje kakor ga podjetja v lasti Slovenske razvojne dmžbe. Izrazil je bojazen, tudi podjetja MPP čaka podoWJ usoda, kakor druga maribors ‘ podjetja, ki sovlastiSRD-Vste čaj ježe moralo podjetje Ml1 varna tkanin Melje, tik pred ste čajem pa je tudi Metalna EU SKEI je zaskrbljen za usodo delovnih mest V sindikatu SKEI so po Gajzerjevih besedah zaskrbljeni za o 1500 delovnih mest v podjetji n lokaciji nekdanjega Tama, zato na razmere v podjetjih MPP- k'J , najbolj občutijo delavci, že pf časom opozorili odgovorne v venski razvojni družbi in njen nadzornem svetu ter obe reso ministrstvi: za gospodarske dej nosti in za delo, družino in soc alne zadeve. Vendar pa do da _ ni še nihče ukrepal. V sindikai so posebej zaskrbljeni, ker bo radi novega zakona o finančn poslovanju po 1. februarju nas njega leta lahko ogrožen obs podjetij MPP. e. Gajzer je zavrnil tudi očitke i katerih, češ daje SKEI naklonjc temu, da bi Tamovo premoze J prodali podjetju MTI Evropa-Gajzerjevih besedah je SKEI ^ klonjen samo temu, da bi *a prodali za znesek, ki bi za8ota Ijal poplačilo delavskih terjate Velja poskusiti, el’1 bo s prodajo Tame po delih možno iztržiti več Na tiskovni konferenci je 9^ zer med drugim povedal tudi, so v sindikatu SKEI v pretek sti nasprotovali prodaji Tama P delih, sedaj pa pristajajo tud' to, saj so prepričani, daje s P dajo premoženja po delih m°U’ iztržiti več kot 8,1 milijarde to'a jev ter poplačati vse prednos terjatve delavcev. Ali bo rnog(’ ■ s prodajo Tama po delih iztr . dovolj za poplačilo delavskih ^ jatev ali ne, ta čas po Gajzerje' ^ besedah ni mogoče napoveda • gotovostjo, vendar pa posku Stečajni senat je Za Prodajo Tama Po delih Konec prejšnjega meseca pa se Jn "a Okrožnem sodišču v Ma-ru sestal stečajni senat Tama ^tečaju, ki ga vodi Karel Feren-ajnemu upravitelju Ta-.. "hrku Žagarju je naložil, naj v ‘lcem v sredstvih javnega ob-scanja interesente za nakup po-^ nezmh delov Tamovega pre-i nega in nepremičnega predenja ter pravic intelektualne “stnine pozove, naj v 15 dneh od kJ‘IVe| Pošljejo ponudbe za od-P. v katerih naj opredelijo pre-zenje, za katerega se zanima- >jJPcEtikisojozanjpriPrav- sn^0d0brih 20 mesecih neuspe-Ta Prodajanja premoženja a v celoti je stečajni senat (jg.-J ug°tovi 1, da bo treba pro-niv Premoženje stečajnih dolž-ov po delih. Ker stečajni se-“ ni želel, da bi se ponovilo gmajno iskanje kupcev za okra^ne funkcionalno za-i'iv°Zene celote z neuspelimi m a'm' Prodajami, želi najprej zan ,Vltl’ kakšno je zanimanje in i Tamovega premoženja Drin ,Šnecene 80 kupci zanj čaitv. en* Pečati. Zato je ste-s, ‘ .senat pred sprejetjem na-da-n-Je odločitve o načinu pro-stavk'n Cena^ v skladu z II. od-silni °m * dlena zakona o prida .Poravnavi, stečaju in likvi-ne T z odredbo naložil stečajih u “Pravitelju izvršitev po-šila CZni*1 dejanj, ki naj bi pospe-“vnovčevanje stečajnih mas. ČainnaJnovejšo odločitvijo Sterna v8a s5nata seje prodaja Ta-pre stečaju končno ponovno l,k'aknila iz mrtve točke. Korali xC9va Pa hodo delavci mojih tp cakati na poplačilo svo-rp0 rJatev» pa ta čas še nihče ne e natančno napovedati. T. K. Konec minulega tedna je bila v Mariboru skupščina SKEI-sindi-kata družbe Tam, na kateri so delegati razpravljali o poročilu in programu dela SKEI v poslovnem sistemu. Sprejeli so tudi spremembe pravilnika o blagajni vzajemne pomoči ter etični kodeks zaupnikov SKEI-Sindikata družbe Tam. Na skupščino so poleg delegatov in sindikalnih zaupnikov iz podjetij povabili tudi direktorje podjetij MPP, da bi se z njimi pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo podjetja na lokaciji Tama, saj jih na svoji koži najbolj občutijo delavci. Od 12 povabljenih direktorjev so se vabilu odzvali Gorazd Bende iz podjetja MPP Go- 1" E Delovno predsedstvo je skupščino vodilo uspešno. Skupščina SKEI - Sindikata družbe Tam Napoved boja proti nadurnemu delu nila, Dani Baksa iz MPP Inženiringa, Robert Kogler iz podjetja RTE in Franc Arnuš iz podjetja Prosecurity, eden od direktorjev pa seje opravičil. Delo SKEI v Tamu je bilo uspešno O delu SKEI v Tamu v minulem obdobju je uvodoma spregovoril njegov predsednik Drago Gajzer. Najprej je delegate podrobno informiral o dosedanjem poteku stečajnega postopka, nato pa je ocenil, daje bilo v danih razmerah delo SKEI-Sindikata družbe Tam uspešno, čeprav sindikalisti z doseženim še ne morejo biti zadovoljni. Zlasti gre za tiste stvari, na katere sami nimajo nobenega vpliva. Opozoril je tudi na težave, s katerimi se sre- čujejo podjetja MPP. Po njegovih besedah so za težave v največji meri odgovorne uprave omenjenih podjetij in njihov lastnik - Slovenska razvojna družba. V javnosti je razširjeno prepričanje, daje naj večji problem podjetij MPP to, da nimajo lastnega premoženja. Do neke mere je to res, nikakor pa ni to največji problem podjetij MPP: sedaj podjetja plačujejo najemnino, v nasprotnem primem pa bi morale zagotavljati sredstva za amortizacijo. Po Gajzerjevih besedah je bolj problematično vodenje podjetij, organizacija dela ter poslovna in razvojna politika. SKEI si v takšnih okoliščinah po svojih najboljših močeh prizadeva za ohranitev delovnih mest v vseh podjetjih, ki delujejo na lokaciji Tama v stečaju, in dajejo delo in kruh okoli 1500 delavcem. Prišli so tudi štirje od povabljenih direktorjev. Gajzer je govoril tudi o usposabljanju sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev ter drugih aktivnostih SKEI, ki kažejo dobre rezultate. Tako je SKEI v Tamu socialno ogroženim članom dajal solidarnostne pomoči, nudil strokovno in tehnično pomoč sindikalnim podružnicam in članom, vodil poslovanje blagajne vzajemne pomoči, skrbel za letovanje delavcev, upravljal počitniške zmogljivosti ter teniški center, skrbel za nabavo prehrambenih in drugih artiklov za svoje člane po ugodnejših cenah, obeležil dan žena, organiziral kresovanje na predvečer praznika dela ter izvedel vrsto dmgih akcij in nalog. Po razpravi so delegati skupščine sprejeli poročilo o delu in program dela. V program dela so zapisali, da si bodo prvenstveno prizadevali za ohranitev podjetij MPP in delovnih mest. Poleg tega si bo SKEI prizadeval za podpis podjetniških kolektivnih pogodb, za ustrezno sistematizacijo delovnih mest, za razvoj soupravljanja v podjetjih in za uspešno delo svetov delavcev ter delavskih predstavnikov v nadzornih svetih. SKEI v Tamu namerava veliko pozornosti posvetiti tudi usposabljanju predsednikov sindikalnih podružnic in sindikalnih zaupnikov. Predsednike bodo usposabljali za sodelovanje v pogajanjih ter informirali z novo zakonodajo, pri usposabljanju sindikalnih zaupnikov pa bodo v ospredju kolektivne pogodbe, delovnopravna zakonodaja ter še nekatere teme. Na skupščini so prav tako sklenili, da bodo bolj udarni pri zaščiti delavskih pravic in pri uveljavljanju delavskih interesov. Tako bodo napovedali boj proti nadurnemu delu, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi vključevanju mladih v SKEI. Tomaž Kšela ra/x0/*-e-S’< '£a Odlična kuharica N “Fantje, kdo bo ta teden delal nadure ? ’’je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal mojster Polde. “Gre za izredne razmere: naslednji teden pride naš nemški partner po stroje, ki jih je naročil. Če ne bomo ves teden delali nadur, stroji ne bodo končani.” “Ne vem, zakaj so v naši tovarni kar naprej izredne razmere?" je nejevoljno dejal rezkar Vili. “Zakaj nismo strojev za izvoz v Nemčijo začeli montirati že prejšnji mesec, ko smo imeli premalo dela? Ali je naš nemški partner poslal naročilo za stroje šele ta teden ? ” “Ne govori neumnosti, Vili! "je odvrnil mojster Polde. “Sam veš, da solidna podjetja v Nemčiji planirajo proizvodnjo in vse, kar je povezano z njo, najmanj za eno leto naprej. Zato naše vodstvo za naročilo iz Nemčije ve že vsaj pol leta. Problem pa je v tem, da je komercialni direktor, ki je odgovoren za spremljanje naročil, odpotoval na menedžersko izpopolnjevanje na Irsko, pred tem pa je na naročilo pozabil spomn iti tehničnega direktorja.” “Zakaj pa imamo v tovarni direktorja? Saj bi lahko tehničnega direktorja na naročilo spomnil sam, če si je za sodelavce že izbral takšne pozabljivce, da jim mora nenehno dihati za ovratnik,” je kategorično pribil skladiščnik Rudi. “Takšnega nereda in tako slabe organizacije dela kot pod sedanjim direktorjev v tej tovarni ni bilo še nikoli.” “Sami veste, da direktor za to trenutno nima časa,” je pomembno dejal Polde. “Vsi vemo, da so naslednje leto parlamentarne volitve in da najbolj pomembna politična stranka v našem mestu resno računa na našega direktorja. Če bo stranki uspel zagotoviti dovolj sredstev, ga bodo kandidirali za poslanca. Spričo tako pomembnega poslanstva sedaj naš direktor zares nima časa razmišljati še o problemih v tovarni. Zato smo mi tukaj! ” “Zakaj bi naš direktor rad postal poslanec in kasneje še kaj več v politiki, mi je jasno, saj vsi vemo, kakšne plače imajo naši politiki. Kaj pa bomo od tega imeli mi in naša tovarna?” je vprašal mizar Tone. “Ne glej tako ozko, Tone! ” je povzdignil glas Polde. “Za vse nas in za vso državo bo koristno, če bodo prišli za krmilo pravi ljudje. Saj vidiš, da tako, kot je trenutno, ne gre nikamor več.” “Tako, da moramo zaradi slabe organizacije dela v naši tovarni kar naprej delati nadure, zares ne gre več! "je odtočno dejal Vili. “Polde, zato pri organiziranju nadurnega dela name nikar ne računaj več. Naj delajo nadure tisti, ki so problem povzročili! ” “Daj no daj, Vili! Ali ne bi rad poleg plače še kaj zaslužil?” se je zarežal Polde. “Pa menda ja ne boš rekel, da ne potrebuješ denarja?" Denarja res nimam preveč, vendar pa mi ga Iz dnevnika delavca Jožeta V' Življenje ne pozna nadur v tako tudi ne primanjkuje, da bi moral cele dneve preživeti za strojem v tovarni,” je kategorično odvrnil Vili. “So stvari, ki so v življenju še veliko več vredne kot denar! ” “Polde, ne šali se z mano! ” se je zopet zarežal Polde. “Ali boš rekel, da si ne želiš novega avtomobila?” “Kaj pa manjka mojemu seatu cordobi. V njem se po naših cestah vozim prav tako udobno kot direktor v svojem mercedesu, čeprav sem zanj odštel petkrat manj denarja," je mirno odvrnil Vili. “Ali te nič ne mika, da bi lahko šel vsaj enkrat na dopust na Daljni vzhod ali v kakšno prekomorsko državo," je nadaljeval Polde. “Nimaš pojma, kakšne krasotice so tam in kako poceni je pivo! " “Saj sem bil letos z Ženo in otroki na morju v Ankaranu," je dejal Vili. “Prav lepo smo se imeli. Toliko miru in časa za to, da bi se pogovarjali, že dolgo nismo imeli." “Če bi imel več denarja, bi lahko povišal tudi žepnino svojim mulcem,” je že kar malce jezno nadaljeval mojster Polde. “Pa ja ne boš rekel, da se tvoji mulci ne pritožujejo, da jim daješ premalo denarja.” “Polde, ti raje poglej, kako je denar pokvaril sina od našega komercialnega direktorja. Šolo je obesil na klin, po glavi pa mu gredo samo še mamila in dragi avtomobili," je odvrnil Vili. “Če bi imel preveč denarja, bi ga raje dal Rdečemu križu, kakor da bi z njim razvajal in kvaril otroke." “Vili, jaz te res ne razumem! "je nervozno vzkliknil Polde. “Ali mi hočeš povedati, da ti več denarja, kot ga zaslužiš, sploh ne potrebuješ?” “Polde, koliko denarja zaslužim in koliko ter za kaj ga potrebujem, je moja stvar,” je mimo dejal Vili. “Povem pa ti lahko, ker me pač vlečeš za jezik, da je na svetu še veliko stvari, ki so veliko bolj pomembne in mnogo več vredne kot tvoje nadure in denar. Kdor se peha samo za denar, bo mogoče zares bogat, zagotovo pa njegovo življenje ne bo bogato! ” “Vili, pa me menda ja ne bi rad prepričal, da nimaš rad denarja! "je jezno vzkliknil Polde. “Jaz te sploh ne razumem, kaj bi rad! ” Kdo ve, koliko časa bi se še pomenkovali o nadurah in denarju, če ne bi privihral v menzo kurir Peter in dejal naši praktikantki: “Suzana, direktorje naročil, da boš morala danes popoldne delati nadure. Nujno boš namreč morala prevesti v nemščino dopis nemškemu partnerju, ki ga je treba še danes oddati na pošto." “Nak! To pa ne! "je odločno odgovorila Suzana. “Peter, prosim, sporoči direktorju, da danes ne bom delala nadur, ker tudi življenje nima nadur! Popoldne grem s fantom v kino! " “Draga hčerka, priznaj, da se J; ko sama kuhaš, veliko prihranite- “Seveda: mož sploh nič več nej doma, sinova pa pojesta pol »ia J- Dobra rešifev “Obtoženi, kaj ste naredili s kamionom, polnim piva?" “Prodal sem ga!" ,y< “In kaj ste storili z denarjem-“Zapil sem ga!" Nesporazum “Dragi, kje si hodil tako dolge] ■ kel si, da prideš po sedmi, sedaj / jg “ Ura.Te že deset, prišel pa sernP° šesti, saj mi je za sedmo pijočo V kalo denarja” Bivša žena “Kako je kaj s tvojo ženo'. “Podobno kot s kavo." “Ne razumem.” t b„. “Veš, ločila sva se! Tako kot^ va, je sedaj tudi ona (pra)žena- Ljubeča žena “Doktor, kako je z mojim draghn možem?" u,nhO- “Hudo! Zastrupil seje z alW' lom!" “Grozno! Le kdo mu je zastr alkohol?" “Zakaj pa danes jeste samo -ke. Ali niste vegetarijanec ? . “Seveda sem, samo danes se stim.” Tolažba "Dragi mož, danes je hišna po j niča prižgala kosilo. Za tolažbo dobil vroč poljubček! ” “Pošteno. Kar pokliči jo! Vegetarijanec “Zakaj piješ samo pelinkovec, njevec in sadjevec?" “Ker sem vegetarijanec?’ Sveži sladoled i m (l “Natakar, ta sladoled pa m “Nemogoče! Ali mislite, da s"1 vam pogreli včerajšnjega!” “Skozi našo vas avtomobili" ,l(). ko drvijo, da smo vsi prestrašeni■ ben prometni znak doslej še ni"" ‘^jj magal. Ne vem, kaj naj storimo- .« naj pokličemo na pomoč polh'1! “Kjepa? Samo tablo namesti' cesti, da je v vasi nudistični ka pa bo takoj boljše! ” ItD “Direktor, nikakor ne pristane" to, da bi mi dvignili plačo." “Ali si znorel?" .. M “Ne, samo žena mi je obljub1' me bo zapustila in odšla nazaj k V mami, če mi ne bodo zvišali p" fo čem smo (pre)živeli? 2!SI0BER 1999 ■ Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine Tričlar povprečna košarica iška delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Štiričlar povprečna košarica iška delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin X.99/l V. 99 Indeks cen življenjskih potrebščin X.99/IX.99 Indeks cen življenjskih potrebščin X.99/XII.98 -Lijtana 61.307,00 46.144,00 46.144,00 75.531,66 56.416,62 56.416,62 101,6 100,1 104,9 JL_Pijača 9.080,59 3.384,46 3.384,46 9.135,77 3.408,11 3.408,11 101,3 99,5 101,9 -9j?4yenje 7.052,94 3.812,40 3.812,40 7.052,94 3.812,40 3.812,40 105,9 100,0 105,9 -iOblačila 30.730,82 19.033,72 1.018,85 37.514,02 23.242,90 1.123,74 105,3 100,9 106,8 JLObutev 8.776,54 6.748,43 0,00 10.387,74 7.414,04 0,00 105,1 101,2 105,6 J.:.Stanovanje 26.737,20 19.199,76 15.384,73 32.637,89 23.110,52 18.492,33 104,7 100,4 108,0 -5~arevanje^ razsvetljava 27.180,15 18.963,33 16.166,60 33.592,02 22.670,97 19.311,25 113,3 103,3 113,6 -gJ^lEoclinjska oprema 14.872,02 7.887,54 0,00 17.849,30 9.236,83 0,00 102,6 100,5 102,7 JTCjiena, zdravstvena neaa 19.652,30 16.631,44 10.666,17 21.822,95 18.268,64 12.283,59 105,7 100,2 107,2 n 'J??kM