Lefo XXIV.
TRGOVSKI LIST
Številka
Naročnina ta Jugoslavijo:	■■	XV	■■	Uredništvo: Ljubljana!
oaloictno lflO din (za (no- »p?	MH	Wkk	■»	B|^__	MM	MM	Gregorčičev* ulica 23. Tel*'
■emstvo: 210din),za'/ileta KM hBh	toHv	BHm	Bm	ifp-gi	Bjl	iBigjfflraa	8BB	BSSW	MM	25-52. Uprava: Gregor-
M din. a >/j leta 45 din,	W	^	^MM	^	^	či6eva ul. 27. Tel. 47-8L
merečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vročamo. -J
Pia Ca in toži se v Ljubljani.	Časopis za	trgovino,	Industrllo	niči	v Ljubljani fitUJM*]
filiala n,pT-S5
Uubllana, petek 7. februarsa 1941
C etn zv p**mwi*
VH"” številki din
1-50
Ob drugi obletnici Cvetkovice-ue vlade
37 vlad smo imeli v Jugoslaviji od 7. decembra 1918 dalje, ko je sestavil Stojan Protič prvo jugoslovansko vlado. Povprečno je trajala ena vlada le pol leta in v zgodovini naših vlad je druga obletnica vlade prava redkost. Zato je tudi upravičeno, da ob tej obletnici spregovorimo par besed, zlasti še, ker je delo Cvetkovičeve vlade zvezano z velikimi notranjimi in zunanjimi dogodki.
Prva in največja zasluga te vlade je, da je ustvarila sporazum med Hrvati in Srbi in likvidirala najtežje notranje vprašanje Jugoslavije, ki je skozi dve desetletji vedno znova zaviralo razvoj države in narodnega življenja. Ker je bil sporazum dosežen z aktivnim sodelovanjem Slovencev, se more po pravici kvalificirati sporazum kot pravi narodni sporazum. ki je postavil Jugoslavijo na nove in neprimerno močnejše temelje. Ni sicer ta sporazum že čisto dovršen, vendar pa je že tako močno zgrajen, da ni več povratka na staro in nesrečno pot medsebojnih bojev. Samo tisti bo mogel doživeti v Jugoslaviji nove uspehe, ki bo znal sedan ji sporazum še poglobiti in razširiti, nikakor pa ne tisti ki bi delal proti sporazumu. To jč danes že izven debate.
Ni pa bilo veliko dejanje samo sklenitev sporazuma, temveč po--sebna vrednost sporazuma je v tem, da je bil sklenjen ob pravem času, moremo celo reči v zadnjem pravem času. Kajti če bi bil sporazum sklenjen le malo časa kasneje, bi morda bilo že prepozno Tako pa ie dal sporazum Jugoslaviji ono silo. da je mogla uspešno ohraniti svojo pozicijo ter obvarovati svojo nevtralnost in s tem obvarovati prebivalstvo pred trpljenjem.
Niso pa s sporazumom premagane še vse težave, temveč ie ustvarjena le boljša podlaga, da se rešijo tudi vsa druga vprašanja v ozračju zaupanja. Vojni dogodki so pa prinesli poleg tega celo vrsto novih vprašanj, zlasti pa postavili v ospredje gospodarska vprašanja. Tudi ta se morejo rešiti uspešno le z nekakšnim novim sporazumom, ki bi se moral skleniti med političnimi in gospodarskimi ljudmi. Treba je doseči popolno sodelovanje gospodarskih in političnih činiteljev, da bo vladala med zasebno iniciativo in javno upravo popolna harmonija.
Zlasti pa se mora preprečiti, da bi birokratični aparat otežko-čal ali celo onemogočil to sodelovanje. Birokratizem se ne sme uveljaviti kot tretji činitelj najmanj pa kot tako močan činitelj, da bi diktiral zasebni iniciativi. Dosedanje izkušnje so tudi dokazale, da naš birokratizem za takšno vlogo ni niti usposobljen, zato bi bilo čim bolj napačno, če bi se razpasel v škodo zasebne iniciative.
Kar danes potrebuje vsa država in vse prebivalstvo je to, da se more naše narodno gospodarstvo čim svobodneje razvijati, da more doživeti čim večji razmah in da ima čim več možnosti, da obvlada vse težave, ki izvirajo iz sedanjega težavnega položaja po svetu, Te potrebe gospodarstva morajo politični činitelji tem bolj upoštevati, gospodarski ljudje pa
čim bolj disciplinirano in tudi požrtvovalno podrediti svoje interese onim celote. Medsebojno u-poštevanje interesov celote in gospodarstva mora biti podlaga za novi sporazum, za složno sodelovanje vseh političnih in gospodarskih činiteljev za dvig našega gospodarstva. Samo v tem je tudi jamstvo, da se bo zadovoljivo rešilo tudi težko vprašanje oskrbe in prehrane.
Ob drugi obletnici vlade, ki si je pridobila častni naslov vlade narodnega sporazuma, izrekamo željo, da bi se dopolnilo ta sporazum tako, da bi doživeli sporazum gospodarskega sodelovanja zasebno iniciative in javno uprave, da bi bile tudi na gospodarskem polju strnjene vse ustvarjajoče sile Jugoslavije, kakor so večinoma strnjene na političnem.
S tem se bo tudi vsebina narodnega sporazuma utrdila ter razširila, da bo sporazum še bolj trden in v še večjo korist Jugoslavijo. Gospodarski krogi so že ponovno poudarili svojo pripravljenost, da v tem smislu delajo, naj bi bila njih dobra volja že enkrat v polni meri upoštevana in premagali borno tudi še zadnje težave, ki nam jih nalagajo sedanji napeti časi.
$piošen	odpor
in izvoznim zaiednicam
Zaiednice bi bile prekasne, predrage
in preštevilne
V petek se začne v Beogradu velika konferenca med zastopniki direkcije za zun. trgovino ter zastopniki gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij. Na konferenco je povabljenih okoli 100 ljudi, kar za uspeh konference ni ravno j »osebno priporočljivo, ker se na prevelikih konferencah le težko z vso temeljitostjo obravnavajo vsa vprašanja. Glavni predmet konference jo vprašanje obvezne uvedbe uvozniških in izvoz-niških zajednic. V gospodarski javnosti njih nameravana ustanovitev ni bila dobro sprejeta. Tako jih je medzbornični <>dl>or hrvatskih zbornic odklonil kot nepotrebne, poleg tega tudi kot predrage. Po mnenju odbora bi obstoječe gospodarske zbornice mogle same prevzeti vse delo teh zajednic. Zaradi močne pozicije hrvatskih gospodarskih organizacij je upati, da se vendar ne bo naše gospodarstvo še obremenilo z nepotrebnimi zajed-nicami, dasi to ni čisto gotovo, ker je znano, da se birokrati le zelo neradi odrečejo že zasnovanemu načrtu.
Kako se utemeljuje potreba zajednic
Direkcija za zun. trgovino jo v načrtu uredbe o kontroli zunanje trgovino motivirala potrebo usta-rovitve obveznih zajednic uvoznikov in izvoznikov z naslednjimi razlogi:
1.	V vojnem času se ne more oskrba države prepustiti samo zasebnim firmam in njih težnjam po dobičku. Mnoge firme bi izvozile prevelike količine, ker se na
strokah, je preglea mnogo lažji ter tudi administracija boljša.
5. Če se pridobitniki po načrtu države omejujejo v njih poslih, se jim morajo dati tudi neke pravice in možnosti za sodelovanje.
6. Organizacija gospodarskih ljudi po strokah bo zmanjšala potrebo drž. intervencije, ki pa je danes zaradi neorganiziranosti izvozne ter uvozne trgovine nujna.
Kot nalogo zajednic pa se navajajo v tej oficialni razlagi naslednje:
1. da predstavljajo pri direkciji svojo člane.
2. da predlagajo razdelitev uvoznih oz. izvoznih kontingentov,
3. da po potrebi ustanove centrale za skupno nabavo oz. prodajo.
Odgovor na te razloge
Oficialna utemeljitev uvozniških in izvozniških zajednic je morda lepo [K>vedana, ne drži pa v no-l enem oziru, zlasti pa je čisto brez podlage njena glavna argumentacija, ki se navaja v 1. točki.
Res je nemogoče v vojnem času prepustiti zasebnim firmam v zunanji trgovini vso svobodo. Toda kje pa je le ena firma, ki bi imela to svobodo? Za uvoz vsakega predmeta mora sleherna firma prositi za uvozno dovoljenje. Knako ne more niti en izvoznik prosto izvažati blaga in tudi že pred izbruhom vojne ni bila niti uvozna niti izvozna trgovina prosta. Nasprotno je res, da bi imeli mnogo manjše pomanjkanje surovin in tudi živil v državi, če bi se pustilo uvoznikom, da prosto uvažajo iz tujine blago. A te svobode niso imeli in zaradi nedoseženih uvoznih dovoljenj so morali celo že med vojno stornirati sklenjene kupčije. Ravno tako pa »e je godilo tudi izvoznikom.
Čisto deplasirano je zato, če se utemeljujejo zajednice s tem, češ da se [K>samezuiin tvrdkam v vojnem času ne more pustiti popolna potrebe države ue bi ozirale. Na j sv°boda, ker te svolmde že dolgo drugi strani pa mnoge uvozniškel Pr^ vojno niso ime i.
zacije izvoznikov in uvoznikov koristne. Toda v prvi vrsti za uje same, ne pa v isti meri tudi za celoto. To pa le mimogrede, Čeprav bi bilo zelo ljvaloŽuo. Q tem vprašanju razpravljati do zadnje posledice, da bi se videla vsa šibkost te argumentacije.
Predvsem bomo odgovorili le na drugi del utemeljevanja, ko se pravi, da more samo krepko sodelovanje odpraviti velike oviro v zun. trgovini. V tem je na vsak način mnogo resnice. No pa vsa! Tako bi mogli navesti konkreten primer, da so zasebni izvozniki dosegli v Švici neprimerno višjo cene. ko pa državna ustanova, ko je vzela vso stvar v svojo roko. Podobnih primerov pa bi mogli navesti še več. Tudi razlog št. 2. — ne drži.
3.	Še manj drži razlog zaradi statistike. Da te nimamo, jo zasebna iniciativa že dostikrat kritizirala. Ce pa niso mogli zbrali zadostnih statističnih podatkov dr-
žavni organi, je še manj pričako«; vati to od nameravanih zajednic, Vendar ne bo vsaka zajednica imela še svoj statistični urad? Ali pa vso zajednice enega, država pa drugega. Nel Slatistika je stvar dr-žave in zato ta argument semi sploh ue spada.
4. Sodelovanje z vsakim jiosa-meznim uvoznikom ali izvoznikom bi bilo pretežavno. Pravilno! Zakaj p:i se mora potem vsak zaregi-strirati pri direkciji? Ali ne bi bilo enostavneje, da zadostuje registracija pri dosedanjih organizacijah uvoznikov in izvoznikov in bi direkcija delala samo s temi? Zakaj še nova organizacija zajod-nic? Ali so takse in pristojbine res tako odločilno važne? Tudi ta argument ne drži!
5. Želeli pa bi, da bi držal 5. argument, da se namreč i>o vseh omejitvah mora pustiti trgovcem tudi nekaj pravic in tudi možnost sodelovanja. Žal ne vidimo, da so se jim pustile šo kakšne pozitivno pravice, glede »odefovuhja pa neprestano ponavljamo staro zahtevo, da so to mora uvesti. Ali pa pomenijo zajednice resnično sodelovanje? Ali ne bi bile le faktor 2. ali celo 3. vrste?
6. Tudi ta razlog bi pozdravili, da bi namreč intervencije državo padlo, če bi bila organizacija zajednic izvedena. Oprosti pa se nam naj, da v to zagotovilo ne verjamemo. Prav nič no verjamemo. Naše zbornico delujejo n. pr. zelo dobro, toda zaradi tega a«..državi na’iatei voucija ni niti m spozna* nje zmanjšala. Isto bi mogle novosti tudi druge gospodarske organizacije.
Ne drži torej niti en oficialni razlog, če pa je dober, govori proti zajednicam. Zakaj naj se torej te ustanove?
Ali ros le zaradi novih bremen, novih pisarij, novih mest in novih taks?
Zato so pridružujemo medzbor-ničnemu odboru v Zagrebu, da so nameravane zajednice nepotrebne in da je zato bolje, če se no ustanove, njih funkcije pa dajo že obstoječim organizacijam, zlasti zbornicam.
Zajcdnico pa s« tudi tehnično slabo zasnovane, kar so vidi iz ugovorov, ki so bi^ od prizadetih gospodarskih krogov izrečeni proti zajednicam.
firme ne bi uvozile državi potrebnega blaga, če ne bi imele tudi komercialnega interesa pri tem. Oskrba dežele mora zato s [>osa-meznikov preiti na splošnost. Prvi korak za to pa je, da se organizirajo uvozniki in izvozniki vsake stroke v strokovnih zajednicah, da kot organizirana celota skrbe za oskrbo dežele.
2. Težkoče v zun. trgovini so danes tako velike, da jih posamezni gospodarski ljudje sploh ne morejo obvladati, če niso združeni v večjih organizacijah in Če jih no podpira država.
3. Občuti se pomanjkanje zasebne in drž. statistike pri določevanju uvoznih potreb in izvoznih viškov ter je zato potrebno organizirano sodelovanje zainteresiranih gospodarskih panog z drž. organi.
4. Sodelovanje države s tisoči uvoznikov in izvoznikov bi bilo preokorno in nepregledno. Če pa so vse sorodne firme združene po
Še bolj odveč pa jo govorjenje, da se ta svoboda ni smela dopustiti, ker da bi ti uvozniki le iz pohlepa po čim večjem dobičku uvažali blago. Razume so, da dober trgovec ne uvaža blaga zato, da bi imel izgubo pri tem. Toda koliko so tudi j>osamezni trgovci tvegali, da so prišli do blaga in če so jim je kupčija ponesrečila, da so imeli izgubo, niso zaradi tega nič jadikovali, niso zahtevali nobenih subvencij, temveč nosili izgubo sami. Ge že kdo očita dobiček, naj ne pozabi tudi na izgubo, ki je pri zunanji trgovini neizogibna. Zato je tudi dobiček potreben.
Sicer pa bi omenili v zvezi s tem oficialnim razlogom samo še tole: Ali je sedaj, ko je večina uvoza in izvoza pod kontrolo ali celo monopolizirana, kaj boljše z oskrbo prebivalstva? Ali je bila prej ali sodaj oskrba boljša? Mislimo, da tu res ni potreben noben odgovor.
2.	Res je, da so močno organi-
Izvozniki proti zaiednicam
Izvozniki, ki so zlasti zaintere-l Združenja izvoznikov kr. Jugosla-sirani na teh zajednicah, so v po- vije. To združenje bi moglo usta-
sebni spomenici na odločilne čini-telje podali svojo ugovore proti nameravanim zajednicam. V glavnem pravijo:
Te zajednice niso praktično izvedljive. Izvozniških panog je najmanj 30, od katerih pa nekatere nimajo več ko 20—30 izvoznikov. Proračun vsake zajednico bi znašal najmanj 120.000 do 160.000 din letno. Mnogi izvozniki tega bremena ue bi mogli prenesti. Zajednice pa so tudi nepotrebne, ker že obstoje strokci'ne sekcije v okviru
noviti tudi nove sekcijo, Če bi bilo .to potrebno. Sekcije bi bile glede svojega notranjega dela, razdeljevanja kontingentov itd. popolnoma avtonomne. Bile bi neprimerno cenejšo od zajednic, ker bi se vsa uprava vodita jkj združenju. Direkcija pa bi občevala namesto 9 30 zajednicami lo z združenjem, kar bi zelo poenostavilo vse poslovanje. Vsa uprava bi veljala največ 10.000 din letno, ne pa 120.000 do 160.000 din, kar bi veljale fca-jednlce.
Zaiednic pa ie nameravanih tudi prevei
Ostro se obrača proti nameravanim zajednicam tudi >Jugoslov. Kurir«, ki zlasti zavrača trditev, d£ bi bile potrebne zato, ker se ne moro prepustiti oskrba le zasebnikom. Danes vendar sploh nihče ne more brez kontrole državnih oblasti uvažati ali izvažati. Pa tudi dobrček firm je danes z urad-
nimi ukrepi že reduciran na mik nimum.
A tudi sam načrt teh zajednio ne daje nobenega jamstva za njih dobro funkcioniranje. Nasprotno se more z gotovostjo trditi, da bi nameravanih 26 izvozniških zajednic slabo delovalo na izvoz. Predvsem bi te pomenile za Izvoznik«
nove stroške. Najmanj 26 milijonov din na leto bi moralo gospodarstvo dati za te zajednice. Ustanavljanje izvoznikih zajednic pa je tudi čisto iluzorno, če se istočasno ne ustanove tudi podobne organizacije za domači trg.
Sicer pa bi bilo treba najprej natančno ugotoviti, koliko izvozni-Jjkih firm je sploh v državi.
Brez utemeljenosti je tudi določba, da en izvoznik ne bi smel biti včlanjen v več ko 2 zajednicah. V sedanjih razmerah in po nameravani grupaciji izvoznikov v zajednicah bi bilo na stotine firm, ki bi bile včlanjene v 5 in več zajednic. Tako se n. pr. za izvoz predmetov, ki spadajo v živinorejo, predlagajo naslednje zajednice izvoznikov: 1. goveje živine,
2.	svinj, 3. drobnice, 4. klavničnih proizvodov, 5. surove kože, 6. usnja,
7.	perutnine in jajc, 8. sladkovodnih rib, 9. morskih rib, 10. ribjih konserv in 11. mlečnih proizvodov. Okoli 300 izvoznikov bi moralo biti včlanjeno v vseh teh 11 zajednicah, nekateri pa še v 12. zajed-nioo sadnih in povrtninskih konserv.
Razdelitev širok v zajednic! bi morala biti čisto drugačna. N. pr.:* 1. izvoznikov žive živine, 2. klavničnih proizvodov, 3. kože, usnja, puha^ dlake in drugih živalskih predmetov, 4. perutnine in jajc,
5.	vseh vrst rib in ribjih konserv ter 6. mlečnih proizvodov.
Enako neupravičena je delitev izvoznikov zdravilnih rastlin v 3 zajednice ali pa delitev izvoznikov lesa in kemičnih proizvodov iz lesa v 2 zajednieL
Vse to kaže, da je ves načrt o zajednicah premalo preudarjen, da se more vse, kar naj bi dale zajednice, doseči na drug način mnogo enostavneje, praktičneje in ceneje.
Zato pa naj tudi te zajednice odpade jol
Svet za zunanjo trgovino proti zajednicam
O nameravanih uvozniških in Izvozniških zajednicah je razpravljal tudi svet za zunanjo trgovino ter po daljSi razpravi zajednice odklonil. Tako bo na današnji konferenci direkcija za zun. trgovino s svojim predlogom čisto osamljena, če ji seveda ne bodo priskočili na pomoč nekateri zastopniki ministrstev. Gotovo pa je to, da vse gospodarstvo te zajednice odklanja.
Seja Centralnega predstavništva v Beogradu
Danes v petek se začne v Beogradu seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Seja je ravno v času, ko je sklicana velika konferenca v direk-toriju za zunanjo trgovino in ko je zlasti potrebno, da se glas naših trgovcev sliši. Seja Centralnega predstavništva Je torej sklicana o pravem času.
Seje se udeleže tudi delegati Zveze trg. združenj pod vodstvom predsednika Zveze Staneta Vidmarja. O seji bomo seveda poročali obširneje.
Načrt za oskrbo in prehrano
Kakor se poroča iz Beograda, se pripravlja načrt o oskrbi in prebrani ter je ta načrt v glavnih črlali tudi že izdelan. Po tem načrtu se bo uvedla kontrola proizvodnje, zalog, prodaje, potrošnje in cen. Da bi bila ta kontrola čim bolj uspešna, bi se vsa gospodarska podjetja, ki proizvajajo predmete prve potrebe, v prvi vrsti vsa podjetja kmetij9ko-živilske široke, tekstilne, usnjarske in obutvene in nekatere kemične industrije postavila pod direktno nadzorstvo ministrstva za oskrbo in prehrano. Razširil bi se tudi seznam predmetov, ki so pod kontrolo. Nadalje se predvideva podroben popis Vseh zalog pri proizvajalcih, trgov-
cih in potrošnikih ter poostritev ukrepov proti špekulaciji. Poostrene bi bile tudi vse kazni. Načrt vsebuje tudi predpise o racioni-ranju določenih predmetov z ozirom na razpoložljive količine. Načrt bi nadalje pospeševal domačo proizvodnjo ter uvoz neobhodno potrebnih predmetov. Tudi občinski preskrbovalni uradi bi bili reformirani. Njih število bi se pomnožilo, poleg tega pa povečala tudi njih kompetenca.
Na kratko smo poročali v prejšnji številki, da je bila izdana uredba o prenosu ustrezajočega dela centralnih fondov na banovino Hr-vatsko. Nobenega dvoma ni, da je ta prenos upravičen, ker je tudi formalno utemeljen po določbah uredbe o banovini Hrvatski.
Pravilno pa bi bilo, da bi tudi druge banovine bile deležne iste ugodnosti, zlasti pa dravska banovina, ki je v vsakem pogledu popolnoma zaokrožena enota. Potrebna bi bila zato uredba, da bi se sploh vsi centralni fondi razdelili na banovine, in sicer po vplačilih, ki so jih posamezne pokrajine vplačale. Da je to edini pravični ukrep, je jasno, kajti jedro vseh vplačil v fond je to, da zbere dotični, ki plačuje v te fonde, vsoto, s katero more izvršiti večja dola.
Teh centralnih fondov Je silno veliko, tako veliko, da za mnoge javnost komaj še ve. V te fonde se stalno stekajo razna vplačila, kako pa se potem ta denar tudi porablja, o tem se sliši zelo malo. Naravno je zato, da vlada v javnosti veliko nezaupanje do teh fondov in da je zlasti v precanskih krajih močno utrjeno mnenje, da je vsak v fonde vplačani denar za plačnike za vedno izgubljen.
Čisto drugače pa bi bilo, če bi javnost vedela, kako se ti fondi porablj jo. Če bi se redno objavljali pregledi o izvršenih izplačilih, i>otem bi javnost videla, da denar, vplačan v fonde, ni izgubljen, temveč da se koristno porabi. Če bi se seveda tudi v resnici koristno porabil? Dostikrat je ta dvom prav gotovo upravičen.
Če bi se vsi ti fondi upravljali v banovinah, bi bila v tistem hipu tudi kontrola nad uporabo teh fondov vse drugačna kakor pa je danes. Samo nekaj teh fondov na, navedemo in takoj je jasna upravičenost naše trditve: fond za zgraditev kazenskih in podobnih zavodov, za popravljanje sodnih poslopij, za pospeševanje tujskega prometa, za pospeševanje industrije in ob rta, narodni zdravstveni sklad, za podpiranje zidanja uradniških stanovanj, za pogozdovanje, posebni sklad za zgraditev stadionov in športnih vežbališč, za prehrano sirot, itd., itd.
Vsi ti fondi bi se prav lahko razdelili na posamezne banovine in nobene potrebe ni, da bi se ti fondi upravljali le centralno. V vseh banovinah bi se mogli dohodki teh fondov uporabiti najmanj tako ekonomično in koristno kako- se uporabijo pri centralnem upravljanju, najbrže pa bi se uporabili Se mnogo bolje.
Poleg tega pa bi se tudi silno
*	barva,	pie»ira	in
Ze»24 urati
itd. .škrulii iu »vetlulika srajee, ovratnik« in manšete. Pare, euBi, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-4. Selenbiirgova ni. 8 Telefon St. 22-72.
Silosi bodo letos zaželi delovati
Čeprav je bila delavnost družbe za silose zaradi spremenjenih razmer zelo otežkočena, je vendar mogla družiba zgraditi prve silose ali jih bo dozidala še letos. Skupno bo letos gotovih in že na razpolago okoli 20 silosov s skupno kapaciteto skoraj 80.000 ton. Tako sta bila adaptirana silosa v Pe-
poenostavila uprava teh fondov, ki bi se mogla dodeliti onim uradom, v katerih pristojnost po svoji naravi spadajo. Same pridobitve bi se dosegle in ustreženo bi bilo tako onim, katerim so ti fondi namenjeni, kakor tudi onim, ki vplaču-ejo v te fonde.
Na vse zadnje pa je treba tudi s stališča enakopravnosti zahtevati, da se ti fondi razdele na banovine. Če ima ena banovina že to pravico, ni razloga, da je ne bi imele tudi druge banovine. Na vsak način pa mora zahtevati za sebe isto pravico tudi dravska banovina, ki plačuje v mnoge' teh fondov relativno največ, dobiva pa relativno iz mnogih najmanj.
Tako iz razlogov dobrega gospodarjenja z javnim denarjem, ko tudi fe razlogov dviga ljudskega za panja v delo oblasti ter radi večje kontrole javnosti je neobhod-
Naše gospodarstvo težko občuti, ker niso urejeni naši trgovinski odnošaji s Španijo, ki je bila pred izbruhom španske državljanske vojne naš dober odjemalec. Zato so gospodarski krogi že ponovno predlagali, da se obnove trgovinska pogajanja s Španijo in sklene nova in prepotrebna trgovinska pogodba. Toda vsa ta prizadevanja gospodarskih krogov so ostala dosedaj brezuspešna in s Španijo nimamo obnovljene trgovinske pogodbe, odkar je izbruhnila španska državljanska vojna. Vsa trgovina s Španijo se je dosedaj razvijala le na podlagi 100 odstotnih zasebnih kompenzacij. Sedaj pa je naša Nar. banka naenkrat' zahtevala, da se 10% kompenzacijskih iznlačil porabi za kritje naših starih terjatev v Španiji. Španske oblasti pa na te odbitke ne pristajajo, temveč zahtevajo, da se najprej ugotovi višina naših terjatev in uredi njih plačevanje s posebno pogodbo. Španski gospodarski krogi so zato svetovali našim prido-
Politične vesti
Madžarski parlament je sprejel tudi v 3. branju zakonski predlog o jugoslovansko-madžarskem prijateljstvu ter predlog o pristopu Madžarske k berlinskemu trojnemu paktu.
Iz Turčije demantirajo vesti, da bi ostala Turčija mirna, če bi nemške čete vkorakale v Bolgarsko. Turčija vztraja pri svoji politiki neomajno.
Bagrjanov je podal razloge za svoj odstop. Dejal Je, da mu je večina sobranja pritrjevala, ko je govoril o potrebi uvedbe načrtnega gospodarstva, ki Pa Je nemogoče, če nima Bolgarska zagotovljenega odjema za svoje deželne pridelke. V razgovoru z min. predsednikom Filovlm pa se je prepričal, da drugi ministri niso istega mnenja ko on. Ker je prepričan, ds. je danes enotnost naroda nujno potrebna, zlasti pa vlade, je odstopil, da je vsaj vlada enotna.
V Berlinu izjavljajo, da je odstop ministra BagrJanova samo
trovgradu (za 14.000 ton) in v Smederevu (za 2.500 ton). Dograjeni so silosi v Podgorici in Bije-lini, v katerih sedaj montirajo stroje ter dva silosa v Pančevu iu Šabcu (za 20.000 ton). Nadalje bo letos gotovih 7 zbiralnih silosov in pet potrošniških. Za vse te objekte so razpisane licitacije za strojne objekte. Razpisana pa je tudi že licitacija za strojno opremo hladilnika v Brčkem in Šabcu ter za prekladalni silos v Sisku.
no, da se fondi prenesejo na banovine, ker bodo šele s tem mogli v polnem obsegu uspešno služiti namenu, zaradi katerega so bili ustanovljeni.
Potrebno bi zato bilo, da bi tudi
banski svet dravske banovine na svojem bližnjem zasedanju to zahtevo naglasil. Vsa slovenska javnost bo njegovo zahtevo podprla, ker je utemeljena, pravična in koristna.
100 milijonov din dobi Hrvatska iz fondov
Po uredbi o prenosu fondov na banovino Hrvalsko se razdele oni fondi v ministrstvih, katerih posli so bili preneseni na banovino Hrvatsko. Od vsakega takšnega fonda bo dobila banovina Hrvatska 29 %, kar bo dalo skupno okoli 100 milijonov din.
bitnikom, da prevzamejo iniciativo za obnovo trgovinskih pogajanj med Španijo in Jugoslavijo.
Naši gospodarski ljudje so to ludl storili, toda obnove pogajanj še vedno niso mogli doseči. Tež-koča je baje v tem, ker nam more nuditi Španija le malo blaga, ki ga res nujno potrebujemo. Tako bi mogli dobivati iz Španije predvsem kolofonijo in plutovino. To pa da ne more biti ekvivalent za naš les. Mislimo pa, da ta argument nikakor ni dovolj tehten, da se ne bi trgovinska pogajanja obnovila, ker je naše lesno gospodarstvo na španskem trgu močno interesirano, poleg tega pa brez obnove trgovinske pogodbe tudi ne moremo priti do plačila svojih terjatev.
Po vesteh iz Beograda je vendarle upanje, da bo prodrlo pravilno stališče in da se bodo trgovinska [>ogajai)ja s Španijo kmalu obnovila. Pogajanja bodo v Beogradu, ker so bila dosedaj pogajanja že dvakrat v Madridu.
notranja zadeva Bolgarske, v katero se Nemci ne mešajo. Ne prikrivajo pa svojih simpatij za Ba-grjanova.
Francoska vlada v Vichyju je razpravljala o nemških predlogih. Po seji je odpotoval admiral Dar-lan s francoskimi protipredlogi v Pariz. Vichyjska vlada skuša baje doseči kompromis. Poroča pa se tudi. da skuša maršal Pčtaln pridobiti na času in da še vztraja na določbah premirja. Nemci silijo h odločitvi.
Angleški trgov, minister Cross Je dejal v svojem zadnjem govoru, da je Britanija pred težkimi dnevi, ko bo morala dati močan odpor sovražniku. Britanija Je danes edina njegova ovira in zato mora gledati na to, da pride v Anglijo še preden dobi britanska trgovinska mornarica obljubljeno okrepitev iz Amerike. Sedaj izgube angleške trgovinske mornarice stalno padajo, ne smemo pa misliti, da bo vedno tako. Borba bo silno težka. Nato ;i govoril o preskrbi Anglije ter dejal, da Je mogla angleška mornarica prepeljati čete in vojni material na Bližnji vzhod samo zato, ker se je omejila potrošnja nekaterih manj nujnih predmetov
v Angliji. Ob koncu svojega govora , e dejal: Leto 1941. bo težko ln najbolj pomembne faze vojne se bodo najbrže odigrale na morju. Vse razloge pa imamo, da smo optimisti glede leta 1942.
Wendel VVillkie je podal tik pred odhodom iz Anglije novinarjem iz-javo^ v kateri je naglasil, da je nemškega pokolenja in da so se njegovi predniki izselili iz Nemčije pred 90 leti, ker so hoteli živeti kot svobodni ljudje. Pisali so se takrat Wilke. Ponosen je na svoje nemško ime in kakor njegovi predniki sovraži nasilje. V Ameriki bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo dobila Vel. Britanija vso podporo v borbi za njeno in ameriško svobodo. Willkie je nato z letalom odpotoval v Lizbono, od tu pa še isti dan s Cliperjem v Ameriko.
Za ameriškega veleposlanika v Londonu je bil imenovan John Winaut, bivši ravnatelj Mednarodnega urada za delo v Ženevi.
Prefekt pariške policije Langeron , e bil odstavljen in aretiran, ker ni posvečal zadosti pažnje pristašem generala de Gaullea.
V Rimu so bile velike dijaške manifestacije za zvezo Nemčije in Italije ter za Mussolinija in Hitlerja. Demonstracije so bile odgovor na angleške trditve o protivojnem razpoloženju italijanskega prebivalstva.
Italijansko poročilo poroča, da so italijanska letala razpršila neke angleške motorizirane čete v Libiji.
V Afriki so srdite borbe okoli Ke-rena. Tri angleška letala so bila sestreljena. Neka ital. podmornica e potopila štiri trgovske ladje.
Reuter poroča, da so angleške čete že zapadno od Cirene m da se sovražnik vedno hitreje umika proti zapadu. Angleška letala sovražnika neprestano zasledujejo.
Na eritrejski fronti so se že začeli boji za Keren, kjer dajejo italijanske čete močnejši odpor, čiščenje v okolici Barentuja in Agor-data se nadaljuje ter je bilo zopet ujetih več sto sovražnikovih vojakov. Angleži poročajo nadalje, da prodirajo njih čete tudi v Abesi-niji in sicer tako v smeri iz Sudana kakor tudi iz Kenije.
Angleži poročajo, da so njih čete prodrle na enem kraju že do mesta Keren V Eritreji Je bilo dosedaj ujetih 1500 ital. vojakov.
Zastopnik grškega gen. štaba je izjavil v običajnem razgovoru z novinarji, da imajo grške čete na albanski fronti še vedno iniciativo v svojih rokah. Grške čete so znova osvojile neke strateglčno vazne položaje.
V Tepelenijti so izbruhnili veliki požari, kakor poroča atenski radio. Smatrajo te požare kot dokaz, da pripravljajo Italijani svoj umik Iz mesta.
33 vodilnih italijanskih fašistov, ki pripadajo disciplinskemu odboru stranke, se je prijavilo za prostovoljsko službo v italijanski vojski.
Zračni boji na zapadnem bojišču so znova oživeli. Angleži so bombardirali Porurje ln Diissel-dorf ter francoska pristanišča, Nemci pa London, Liverpool in druga mesta.
Matična ladja »Illustrious« je prispela iz Malte v Aleksandrijo. Angleško poročilo pravi, da je bila ladja pri zadnji bitki ob Siciliji zadeta od 500 kg težke bombe. 80 mornarjev je bilo takrat ubitih, 20 letal pa uničenih. Na Malti so ladjo toliko popravili, da Je mogla sedaj sama napraviti dolgo pot v Aleksandrijo.
Nemci so začeli ob Kanalskem prelivu uporabljati topove, ki mečejo več ko 60 km daleč granate. Nekatere vasi v južni Angliji se bodo morale zaradi tega evakuirati.
Angleška letala so podnevi napadla zasedene kraje v Franciji. Ta dnevni napad smatrajo Angleži kot velik uspeh. Nemci pa nasprotno trde, da o tem ne more biti govora, ker da je bilo sestreljenih 17 angleških letal kar je z ozirom na primeroma majhno število angleških letal zelo mnogo.
Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan je iz Ankare, kjer se je sestal z vodilnimi turškimi državniki, odpotoval v Palestino.
Reprezentančna zbornica bo najbrže še do konca tega tedna sprejela Rooseveltov predlog.
Sovjetski veleposlanik v Londonu je protestiral pri angleški vladi, ker so angleške ladje zadržale pri Falklandskih otokih neko sovjetsko ladjo s tovorom za Vladivostok.
Na Kubi so pripravljali poveljnik vojne mornarice ln več višjih oficirjev državni udar. Predsednik Batista pa jih je prehitel in jih dal aretirati. Mir je sedaj zopet vpostavljen.
Japonski zuh. minister Macuoka je izjavil na seji proračunskega odbora, da odnošaji med Japonsko in Združenimi državami Sev. Amerike še nikdar niso bili tako slabi ko sedaj. Združene države da nikakor nočejo razumeti pravih namenov Japonske. Trojni pakt, ki Je še nadalje osnova japonske zun. politike, ni naperjen proti nikomur, ker da je pakt miru.
Prenos fondov na banovino
Hrvatsko
Tudi na dravsko banovino nai se prenese/o
fondi
Kai ie s trgovinskimi pogaianii s špani/o?
Angleški konzulat v Ljubljani
Te dni je začel poslovati v Ljubljani angleški konzulat za dravsko banovino, ki je spadala doslej v območje angleškega gen. konzulata v Zagrebu. Za prvega konzula je bil jmenovan Leonard Cccil 1’ettit, ki je prispel v Ljubljano in prevzel posle. Pisarne angleškega konzulata so na Tyrševi cesti 15.
Pred kratkim je prišel v Ljubljano tudi angleški poslanik na našem dvoru g. Campbell v spremstvu angleškega gen. konzula v Zagrebu ter obiskal novi konzulat ter Angleški klub. Poslanik je bil s svojim obiskom v Ljubljani zelo zadovoljen.
Izvoz lesa v Nemčijo Dogovor o cenah
Nemško-jugoslovanski odbor za lesno in gozdno gospodarstvo se sestane verjetno sredi meseca marca ter je treba do tedaj pripraviti gradivo za razprave v tem odboru. Med glavnimi vprašanji, ki se obravnavajo na sestankih navedenega mešanega odbora, je dogovor o cenah za mehki rezani les. Izgleda, da je bil dogovor o cenah v zadnjem času precejšna ovira za uspešen razvoj našega izvoza mehkega lesa v Nemčijo, in to navzlic temu, da uživa blago, ki je obseženo v dogovoru o cenah, carinski prcferencial. Zato se je pokrenil predlog, da se do nadaljnjega odstopi od dogovora o cenah za mehki rezani les ter da se to stališče sporoči pristojnim mestom.
Zakaj
Nova vprašanja na odločujoče činitelie
Izvoz mehkega rezanega lesa v Turčijo
Direkcija za zunanjo trgovino je sporočila Zvezi industrijcev v Ljubljani, da se Turčija resno zanima za uvoz 100 do 150 tisoč kub. metrov mehkega rezanega lesa iz naše države. Po informacijah direkcije za zunanjo trgovino se zahtevajo sledeče mere: debeline 12, IS, 24, 38 in 48 mm; dolžina 4 m s tem, da sme prodajalec priključiti 25% desk dolžine 2, 2'50 3, 3'50, 4'50, 5, 5'50 in 6 m. — Za morale je določeno, da se dobavijo v običajnih merah, vendar sme biti 10 do 15% v raznih dolžinah.
Blago bi se plačalo v svobodnih devizah fob Solun.
Direkcija za zunanjo trgovino obljublja, da bo še sporočila podrobnejše podatke.
Pnevmatika iz Francije
V drugi polovici februarja re pričakuje, da bo poslana v našo državo iz Francije druga pošiljka avtomobilskih gum, ki jih bomo dobili kot kompenzacijo za nekatere naše proizvode. Ves kontingent znaša 2200 kosov, od katerih jo za banovino Hrvatsko rezerviranih približno GOO kosov. Od prve pošiljke je ostalo na ozemlju banovine iirvatske okoli 870 kosov, ostale pa je razdelilo trgovinsko ministrstvo na posamezne banske uprave. Nova pnevmatika je za tovorne avtomobile in za avtobuse.
Kaj je s pravilnikom o imenovanju trgovinskih atašejev?
. T^° spraguje »Jugoslov. Kurir« v 80 moremo njegovemu spra-Sevanju le prldruilu. T. pravUnTk bi se moral namreč že davno izdati, a se že eno leto o njem nič ne sliši. Kljub temu pa »e ravno v zadnjem času imenujejo novi trgovinski atašeji. Nikakor ne tajimo, da so bila nekatera imenovanja zelo posrečena, vendar pa je prav, da imamo pravilnik, ki bi onemogočil, da bi se imenovali za trgovinske atašeje ljudje, ki nimajo potrebnega vpogleda v naše gospodarstvo in njegove potrebe. Kot trgovinski atašeji so nam potrebni ljudje, ki bodo našemu gospodarstvu v korist, ki bodo mogli podpirati prizadevanje naših uvoznikov in izvoznikov. Nikakor pa ni potrebno, da imajo tudi posebno diplomatsko kvalifikacijo.
Iz vrst trgovcev prihajajo vedno nove pritožbe o poslovanju naše aprovizacije. Posebno pogostne so pritožbe zaradi dodelitve sladkorja.
Rečeno je, da se mora dodeljevati sladkor v onih količinah, ki se je potrošil v 1. 1939. Vsi potrošniki to vedo, vsi potrošniki od trgovcev zato tudi zahtevajo te količine. Trgovci pa teh količin ne dobe! Kako naj potem dajejo potrošnikom one količine do katerih imajo ti pravico, kajti sladkorja je bilo zadosti proizvedeno, poleg tega bo še Hrvatska uvozila 1200 vagonov sladkorja iz Slovaške.
Tako nam piše trgovec iz Gorenjske: V letu 1939. sem dobival mesečno po 40.000 kg sladkorja. Sedaj pa se mi je dodelilo samo
15.000	kg.
Zakaj tako malo?
Kako pa naj postrežem strankam z enakimi količinami, ko pa sem sam dobil skoraj trikrat manj?
Drugi trgovec iz krškega okraja je dokazal s tovornimi listi, da je prejel v letu 1939. 24 vagonov sladkorja. Sedaj pa je dobil le 12 vagonov.
Zakaj to? Kdo je tega kriv, ker je — kakor je poudarjeno — sladkorja dovolj.
S Posavja sta dva trgovca dobila le polovico tega sladkorja, kakor pa sta ga zahtevala na l>odlagi predloženih tovornih listov.
Zakaj nista dobila vse količine?
Ali je morda krivda na sladkorni centrali? Ali se morda do-delujejo samo količine, ki jih je kdo kupil pri sladkornem kartelu?
Ce se to dogaja, potem bi bila h) težka napaka, kajti tisti, ki dodeluje blago, mora dodeljevati pravilno in brez ozira na to, ali je bil kdo njegov odjemalec ali ne.
Ali	pa	se	daje trgovcem sladkorja	manj,	da	se ga daje več
drugim. Morda celo zadrugam, ki jih leta 1939. sploh Še bilo ni? Tudi to bi bilo skrajno nepravilno	ali	pa	je	brez vsake cene
predpis,	da	so	odločilne porab-
ljene količine v letu 1939.
Podobno je pa tudi z drugimi predmeti. Tako vemo, da so dobili nekateri grosisti mnogo manj riža, kakor bi ga pa morali dobiti. Nekateri celo cele tri četrtine manj, pa Čeprav so dokazali, da so v letu 1939. dejansko dobili te količine.
Ali so morda krive napačne razdelitve liiščilnice riža? Ali niso upoštevali onih, ki so sami direktno uvozili riž iz tujine? Na vsak način se mora tudi to preiskati, ker ne gre, da bi bili kaznovani tisti, ki so z uvozom poskrbeli za zdravo konkurenco in s tem za nižje cene.
Mnogo pritožb pa je tudi zaradi delovanja občinskih preskrbovalnih odborov.
Znani so nam primeri, ko nekateri člani teh odborov pozabljajo, da morajo svojo novo funkcijo opravljati objektivno in da so bili občinski preskrbovalni odbori ustanovljeni le zato, da čim bolj olajšajo pravilno razdelitev živil in blaga, ne pa da svojo moč zlorabljajo v to, da pospešujejo zadruge na škodo trgovine. Brez sodelovanja trgovine bi zlasti v večjih krajih vsa aprovizacijska akcija doživela neuspeh, zato pa i bilo skrajno lahkomiselno za samo aprovi/acijsko akcijo, če občinski preskrbovalni uradi ne bi
1 Prayični in korektni do trgovcev.
Naj nadzorna oblast poskrbi, da se podobni primeri ne bodo obnovili.
Nekateri občinski preskrbovalni uradi so tudi silno nesrečno se-
stavljeni. Brez vsega jo jasno, da je glavna naloga teh odborov, da skrbe za prehrano prebivalstva. Naravno bi zato bilo, da bi bili v teh uradih predvsem ljudje, ki se na vprašanja prehrane razumejo. Zato bi morali biti člani teh odborov v prvi vrsti ljudje, ki proizvajajo ali posredujejo živila. Zato ni logično, če je v tem uradu trgovec s steklom, špecerist pa ne.
Mislimo, da je tudi to evidentno!
Aprovizacijska akcija je resna in težka naloga, ki se more izvesti le s sodelovanjem najboljših ljudi, ki so s srcem pri stvari.
Zakaj se vedno ne gleda na to? Kajti brez tega morajo biti neuspehi.
Položaj na trpu kož vedno težji
Pred dobrim tednom smo objavili dobro utemeljeno spomenico, ki sta jo skupno naslovile na gospoda bana dr. Natlačena Zveza trgovskih združenj za trgovce s kožami in Zveza industrijcev za usnjarske obrate. V tej spomenici se opozarja, da bodo morali
usnjarski obrali ustaviti svoje obratovanje, če se razmere na trgu ne zboljšajo in če se ne ukrenejo naslednji ukrepi: 1. da so določijo pooblaščeni zbiralci surovih kož, 2. da smejo mesarji in klavnice prodajati surove kože le trgovcem, 3. da se ustanovi centraia za nakup in razdelitev kož in 4. da velja to za vse vrste kož razen za kože drobnice.
Vsi ti predlogi so bili v spomenici tudi tehtno utemeljeni in pričakovati je bilo, da bodo tudi hitro izvedeni, zlasti še, ker se jo položaj na trgu s kožami kar naprej slabšal in se slabša še danes, da so dosegle surove kože že ceno 35 din. Poleg tega vedno bolj cvete tihotapstvo’ in nevarnost je, da bo naša dravska banovina s svojo zelo razvito usnjarsko industrijo brez potrebnih surovin. To bi bil hud udarec za naše gospodarstvo, ker bi morala ena naših važnih industrij in obr-tov prenehati z delom.
Zato znova opozarjamo na spomenico trgovcev s kožami in usnjarskih podjetij in apeliramo na odločujočo činitelje, da to stvar čim prej rešijo.
Poštna hranilnica v	letu
114 m*!g§c»nov dinarjev čistega dobitka
Poštna hranilnica je zaključila l. 1940. s prav uspešnimi rezultati. Njena računa bilance ter zgube in dobička sla pregledana iu odobrena po Glavni kontroli ter izkazujeta za preteklo leto čisti dobiček v znesku 114,2 za 35,5 milijona din več kakor v l. 1939.
Porast čekovnega prometa
Posebno močno je narastel čekovni promet P. H. Navzlic različnim motnjam v gospodarskem življenju je bilo odprtih 710 novih čekovnih računov ter se je njihovo število povečalo na 26.093. Vsota čekovnega prometa se je povečala za 33% proti preteklemu letu in dosegla 134,7 milijarde din. Še v večji meri so narasle vloge na čekovnih računih, in sicer za 65%, da so znašale konec leta 3,34 milijarde din. Izplačila s prenosi so prav tako v porastu: 59,53% od celotnega čekovnega prometa proti 56,65% v prejšnjem letu. Ta visok povišek dokazuje odlično delovanje čekovne službe P. H.
Promet P. H- v inozemstvu je v stagnaciji, toda iz Amerike so še dalje prihajale pošiljke naših izseljencev: skupaj 306.359’14 dolarjev ali din 20,492.432-24.
Pred 300 leti
so jo pripisovalo i Rogaško slatino dosežena zdravljenja noki tajinstveni sili.
Danes
jo ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave
trpečemu človeštvu.
P^ud^azdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
Razvoj varčevanja
Znano je, da so vlagatelji P. H. večinoma srednjega in manj premožnega sloja. Zaradi podražitve življenjskih potrebščin lahko danes ti vlagatelji nalagajo mnogo manjši del svojih dohodkov kot vlogo na knjižice in je zato priliv vlog nekoliko v zastoju. Razen tega je prišlo tudi v preteklem letu do začasnega odliva vlog, toda to dviganje je ustavljeno. Hranilne vloge so se v 1.1940. znižale za din 97,128.244. Končno stanje s kapi-taliziranimi obrestmi znaša din 926,277.208. Ze v decembru preteklega leta in v januarju lega leta pa vplačila hranilnih vlog stalno rastejo in znatno presegajo izplačila. V teku preteklega leta je pristopilo 12.500 novih vlagateljev tako, da se je njihovo število dvignilo na 574.238 oseb. Vlagateljem so bile v preteklem letu odobrene obresti v znesku din 37,004.672. Obresti se pripišejo v knjižice pri poštah ali pri sami P. H.
Kreditno poslovanje
V preteklem letu je razvijala P. H. zelo veliko aktivnost tudi v kreditnih poslih. Odobrenih je bilo 52 novih kreditov po tekočih računih v skupni vsoti 1.189,350.900 din, dočim je ugaslo 28 kreditov v skupni vsoti din 426,157.734, ker so bili povsem izplačani. Stanjd kreditov po tekočih računih je znašalo konec leta din 2.088,554.181. V mesecu marcu pr. 1. je P. II. izenačila obrestne mere po tekočih računih glede na vrste kredita ter je prejšnjo najvišjo obrestno mero zmanjšala od 7% na 6%. Hkrati je pričela s postopno likvidacijo prej odobrenih kreditov. Med novo odobrenimi krediti so posebno važni krediti za ustvarjanje zalog življenjskih potrebščin v naših največjih mestih in krediti selskim občinam za gradnjo telefonskih linij.
Izdanih je bilo 3623 posojil na zastavljene državne vrednostne papirje in delnice Narodne banke ter PAB. Stanje teh »lombardnih« posojil je znašalo konec leta din 46,177.558. Med novimi posojili je bilo izdanih večje število posojil po posebno ugodnih pogojih vojnim dobrovoljcem na zastavljene državne obveznice.
V preteklem letu je P. II. nabavila za din 110,971.910 različnih
vrednostnih papirjev, v prvi vrstf obveznic državnega posojila za javna dela in državno obrambo i» je na ta način pomagala pri izvedbi najvažnejših javnih del. Vplačane so popolnoma vse delnice Privilegirane d. d. za silose, da bi ta družba mogla zgraditi potrebne silose za žito in sadje. Razen tega je P. H. odkupila od PAB za din 12,500.000 njenih zadolžnic, ki prinašajo 3% obresti, da bi s tem olajšala kreditiranje kmetovalcev.
P. H. je posvečala veliko pažnjo povečanju svoje gotovine in je v lem popolnoma uspela. Dočim je imela konec 1. 1939. skupaj gotovine in drž. bonov din 407,579.638, so se ob koncu 1. 1940. ta likvidna sredstva dvignila na 911,032.740 dinarjev.
Razen tega so se zelo zvišali rezervni fond in ostali fondi, ki z dotacijami iz prejšnjega leta znašajo din 276,641.253.
Dohodki in izdatki Poštne hranilnice
Dohodki P. H. so se v preteklem letu naglo povečali in dosegli vsoto din 182,351.076, izdatki pa so nasprotno padli za din 4,264.719 in znašajo din 68,066.108. Zaradi tako uspešnega gospodarjenja se je tudi sam čisti dobiček povečal za 45‘23% tako, da je dosegel vsoto din 114,284.967. P. H. se je vodno izkazovala z zelo nizkimi režijskimi stroški, ki so v preteklem letu znašali din 28,346.723-89. Odpisi so prav tako minimalni, skupaj din 2,255.900'65 in predstavljajo redni odpis nepremičnin in inventarja, med tem ko na dubioznih terjatvah ni bilo izgub.
Bilanca P. H. je zaključena i vsoto din 4.634,463.168, za 40% več kakor v prejšnjem letu. Prav tako se je zvišal skupni promet in dosegel vsoto din 455 milijard din ali povprečno vsak poslovni dan 1,5 milijardo din.
Zunanja trgovina
Načrt za izvoz tanina v razne države je odobril svet za zunanjo trgovino.
Bolgarska bo izvozila v Slovaško 20 vagonov toaletnega mila, v nadomestilo pa bo dobila kolofonijo za proizvajanje mila.
Turška vlada je odobrila kredit
200.000	dolarjev za uvoz kovinskega blaga. Od te vsote je namenjeno 120.000 dolarjev za uvoz cinko-vih plošč iz Slovaške, ostanek pa za uvoz žebljev iz Švedske.
Tudi turška vlada je sklenila, da se uvedejo s 1. februarjem v vsej državi preskrbovalni uradi, ki naj zlasti skrbe za prehrano prebivalstva in za zadostne količine industrijskih surovin.
Med Madžarsko in Nemčijo so se začela pogajanja glede nemških dobav premoga Madžarski.
Madžarsko kmetijsko ministrstvo Je sklenilo, da v najkrajšem času sezida na Sedmograškem velik silos za 200 vagonov žitaric in dve skladišči za jabolka za skupno 200 vagonov jabolk.
Novi ljudski kruh se uvede v vsej Romuniji 1. februarja. Hlebci po 800 gramov se bodo prodajali po 11 lejev. Za peko ljudskega kruha se mora uporabljati s koruzo mešana pšenična moka. Ena petina moke mora biti koruzna. Prefekti imajo pravico, da uvedejo v svojem kraju tudi en dan, ko se sme prodajati samo kruh iz koruzne moke.
Snia Viscosa bo izplačala za preteklo poslovno leto 24 lir dividende od vsake delnice v nominalni vrednosti 250 lir.
Po uradnih podatkih je letos Italija pridelala 29,7 milijona stotov krompirja, za 5,2 milijona več ko 1. 1939., pa čeprav se površina s krompirjem zasajene zemlje ni povečala.
V Sovjetski Rusiji je danes po poročilih sovjetskega tiska elektrificiranih 1870 kilometrov železnic. Večinoma so te železnice na Kavkazu.
Združene države Sev. Amerike imajo 1251 velikih oceanskih parnikov s 7 47 milijona brt ter 437 manjših parnikov z 2'34 milijona brt. Od skupne tonaže odpada 3'59 milijona brt na tovorne, 2 G4 milijona brt pa na ladje-cisterne. Lansko leto so prodale Združene države 100 ladij s približno enim milijonom ton tonaže. Novih ladij pa je bilo zgrajenih: 3 potniške ladje, 31 tovornih ladij ln 10 ladij-cistern.
Denarstvo
V oktobru in v novembru so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so se tudi v oktobru in v novembru preteklega leta razvijale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah ugodno. V oktobru se opaža povečanje vlog le za 1 milijon dinarjev na 990,829.952, zato pa so se v novembru dvignile skupne vloge kar za 27 milijonov na 1.017,835.514 din, od česar odpade na 123.650 hranilnih knjižic 752,2 milij. in na 1.689 tekočih računov 265,6 milijonov din. Vloge na knjižice so se povečale v oktobru pri 9 zavodih, v novembru pri 11, vloge v tekoč, računu v oktobru pri 5, v novembru pri 10 zavodih (izmed 20, ki vodijo tekoče račune), skupno stanje vlog v oktobru pri 8, v novembru pa pri 10 zavodih. Tudi število vlagateljev je naraslo v oktobru pri 8, v novembru pa pri 10 zavodih in znaša tedaj 125.184.
Kljub tedanjim nemirnim časom kažejo ti podatki prav razveseljivo sliko o delovanju naših hranilnic.
Zamenjava starih kovancev po 10, 2, 1 in 0 50 din
S Utri kovanci po 2 in 1 din ter po 50 par se morejo zamenjati za nove šo d« 1(5. februarja.
Stari srebrniki po 10 din pa se morejo zamenjati še d« 28. februarja. l’o tem roku se ne bodo mogli več zamenjati.
Zamenjati so morejo pri blagajnah Narodne banko in vseh njenih podružnic, ko tudi pri drž. finančnih ustanovah, t. j.: pri glavni drž. blagajni, davčnih upravah, Poštni hranilnici, poštah itd.
*
Zaščita se je podaljšala Občni pri vredni banki v Petro vgradil do
4. decembra 1941.
Carinski tečaji za mesec februar,
po katerih bodo carinarnice pri določevanju osnove za plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka preračunavale na dinarsko valuto vse fakture, ki se glase na drugo valuto in ne na valuto dežele izvora, so določeni takole: 1 angleški funt 165 din, 1 ameriški dolar 44'60 din in 100 švicarskih frankov 1.033 din.
L. 1940. smo proizveli 1114 kg Blata in 5162 kg srebra proti 1054 kilogramom zlata in 1482 kg srebra v letu 1939.
Ameriško finančno ministrstvo Je ublažilo predpise glede blokiranih terjatev ljudi, ki žive v evropskih okupiranih državah. Vsaka taka oseba bo mogla v bodoče pre Jemati do 100 dolarjev mesečno za rodbino in po 25 dolarjev za vsa kega rodbinskega člana, toda največ 200 dolarjev mesečno. Doseda je mogla prejeti največ 100 dolarjev mesečno.
Konkarzi - poravnave
Ustavlja se poravnalno postopa nje v zadevi posestnika Antona Vajdiča v Ptuju.
Uvedeno je poravnalno postopa nje o premoženju Zelenka Alojzija hi Barbare, vrtnarja v Celju. Poravnalni sodnik dr. Farkaš, poravnalni upravnik odvetnik dr. Vor-Bič. Narok za sklepanje poravnave 3. marca ob 9., rok za oglasitev do 25. februarja.
Uredba o likvidaciii Jugoslovanskega „Phonixa
in odstopu njegovega premožensa
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadru
ge: Nakupovalna in gradbena za druga z o. j. v Celju, Nabavna in prodajna zadruga z o. j. pri Sv Petru pod Sv. gorami in Nabavna in prodajna zadruga v Vidmu ob Savi.
Uradoma se odreja prestanek in likvidacija zadruge 2> Zadružna mle karna v Ponikvi ob j. ž.
Kazdružile so se in prešle v li hvidacijo naslednje zadruge: Na-bavljalna zadruga delavcev, name ečencev in obrtnikov v Mariboru Zadružna elektrarna v Mekinjah in Kmetijska strojna zadruga Trebnjem.
Aft
»Službene novine« z dne 31. januarja 1940. so objavile naslednjo uredijo:
Čl. 1. — 0) Z dnem uveljavljenja te uredbe preide »Jugosloven-ski Phonix« (v bodoče le na kratko Ph.) v likvidacijo.
(2) Likvidacija se izvede na ta način, da se vse premoženje (aktiva in pasiva) J. Ph. po stanju ob uveljavljenju te uredbo prenese na Save-z napretkovih zadruga za osiguranje, štednju i privredu z. z o. j. v Sarajevu in na Savez nabav-ljačkih zadruga drž. činovnika z.
o. j. v Beogradu (v bodoče skrajšano: Savezi).
(3) Prenos premoženja se izvrši po izvršeni oceni (čl. 2) s poedin-skimi prenosi premičnih in nepremičnih dobrin, iz katerih obstoji to premoženje. Za poedinske prenose veljajo občni pravni predpisi čl. 16.). Z izvedbo tudi zadnjega poedinskega prenosa se končuje likvidacija J. Ph., ki preneha obstojati. Prestanek se objavi v ^Službenih novinah«.
(4) Kot odškodnino zsi odstop premoženja J. Ph. plačata Saveza 5,070.000 din.
Čl. 2. — (J) Stanje premoženja J. Ph. in njegovo vrednost na dan uveljavljenja te uredbe ugotovi naj kasneje do 31. maja 1941. komisija, ki jo tvorijo po en predstav nik vsakega Saveza, po en predstavnik J. Ph., ministrstva za tr govino in industrijo ter ministra za finance.
(2) Matematične rezerve in prenosne premije se izračunajo po stanju dne 31. decembra 1940. Za razliko med tem stanjem in stanjem na dan prevzemanja celotnega premoženja se povečujejo pasica v znesku, ki ga določi komisija.
(3) Proti oceni in ugotovitvi komisije ni pravnega loka.
Čl. 3. — (*) Fin. ministrstvo izda Savezoma zaradi izravnave aktiv in pasiv J. Ph. bone v oni meri, ki je potrebna:
a) da se obveznosti do zavarovancev, ki ustrezajo premijam, plačanim do 28. aprila 1936. pokrijejo povprečno s 70 % (čl. 7. odst. ‘2.),
b) da se'obveznosti do zavarovancev, ki ustrezajo premijam, plačanim po 28. aprilu 1936. plačajo s 100%,
c) da se obveznosti do nameščencev, nastale iz pogodb o odpravnini in pokojnini, ki so bile sklenjene do 16. decembra 1936., poravnajo s 60 %,
č) da se obveznosti do nameščencev, ki temelje na obrtnem zakonu (II. del) poravnajo 100 odstotno,
d) da se vse ostale obveznosti, nastale do 28. aprila 1936. porav najo s 70 % in
e) da sc obveznosti, nastale po 28. aprilu 1936. poravnajo s 100%.
(2) Natančen znesek bonov se določi na podlagi ocene vrednosti celotnega premoženja (aktiv in pasiv) J. Ph., ki jo izvrši komisija (čl. 2.).
(*) Dokler se ocena ne izvrši se določa začasno znesek bonov na 100,000.000 din. Razliko med to vsoto in natančno določeno v smi slu prejšnjega odstavka dopolni v bonih ministrstvo za finance oz. bo za to razliko od l<-gnilo od više n del bonov.
Čl. 4. — (') Boni se izdajo v kosih, ki se glase na poldrugi milij. din in ki od dneva uveljavljenja te uredbe dajejo 5% obresti. 1. januarja vsakega leta dospeva po deset takšnih kosov hkrati obrestmi do dneva dospelosti. Deset kosov, izdanih za 1. 1941., dospeva 15. februarja 1941.
(-) Iloni, ki se izdajo naknadno radi dopolnitve razlike med začasno določeno in dokončno ugotovljeno vsoto državnih obveznosti
(čl. 3. odst. 2. in 3.), dospejo začenši s 1. januarjem 1951. na način, ki je predviden v prejšnjem členu.
Čl. 5. — (') Kolikor bi bilo potrebno za poravnavo obveznosti navedenih v čl. 3. odst. 1. te uredbe, eskontirata Poštna hranilnica in Drž. hip. banka bone po nominalnem znesku s 5% obresti. Obstoj potrebe za eskontiranje ugotavlja minister za trgovino in industrijo.
(2) Boni se prispodabljajo državnim vrednostnim papirjem, v katere se morejo po ČL 8. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji nalagati matematične rezerve.
Čl. 6. Z izročitvijo bonov Savezoma ugasnejo vse terjatve J. Ph. za menice, ki imajo akcept države, in sicer tako za one menice, ki v znesku 1,693.423,99 dolarjev služijo za pokritje matematičnih (premijskih) rezerv J. Ph. kakor tudi za one, katere je država na podlagi poravnave izmed drugih prejela od Losingerja in ki skupno znašajo 222.982,51 dolarjev.
Čl. 7. — (*) Saveza sta solidarno dolžna pokriti vse obveznosti J. Ph. v višini, ki je predvidena v čl. 3. odst. 1. te uredbe.
(z) Minister za trgovino in industrijo določi s pravilnikom (čl. 20.) natančen znesek odstotka, katerifn se priznavajo m. pokrijejo pravice po zavarovalni pogodbi in ki ustrezajo vplačanim premijam do 28. aprila 1936. (čl. 3. odst. 1. točka a), in sicer tako: da ostanejo kapitalizirana in aktivna zavarovanja do 15 000 din prvotne zavarovane glavnice neokrnjena in da odstotek ostalih aktivnili zava rovanj (nad 15.000 din prvotne zavarovane glavnice) ne bo* večji od odstotka, ki bo priznan, oz. jk> katerem bodo pokrita kapitalizi-rana zavarovanja nad 15.000 din.
Čl. 8. — (’) Poleg pravic iz prejšnjega člena morata Saveza priznati zavarovancem J. Ph. tudi vse druge pravice, ki izvirajo iz njihovih [>ogodb z izjemo onih, ki so ukinjene s čl. 10. odst. 1. uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega >Ph8nixa«, družbe za zavarovanje življenja na Dunaju (kasneje skrajšano: uredbe o jug. portfelju).
(*) Vse obveznosti, ki izvirajo iz zavarovalnih polic morata Saveza likvidirati neposredno s pogodbeniki oz. koristniki in njihovimi pravnimi nasledniki. Saveza priznavata tretjim osebam samo one odstopljene pravice, ki jih je sprejel J. Ph. na znanje s potrdilom na polici ali v posebnem dodatku.
(3) V roku dveh let po uveljavljenju te uredbe morajo vsi zavarovanci J. Ph. predložiti Savezoma svoje originalne police z zadnjo plačano premijsko pobotnico, da se more na polici izvršiti konvertiranje oz. ugotovitev obveznosti Savezov po predpisih te uredbe.
(■*) Zavarovanci, ki jih je na območju kr. Jugoslavije prevzela bivša dunajska zavarovalnica »Pitoni*’« od drugih zavarovalnic, izgube vse pravice iz pogodbe o za varovanju, če v šestih mesecih po uveljavljenju te uredbe ne pred lože svojih polic v konvertiranje.
Čl. 9. — (>) Razen zavarovancem po storniranih zavarovanjih, ki so plačali premije za manj ko tri leta in ki sklenejo pri Savezih novo zavarovanje, morata Saveza po vplačilu prvoletne premije za za varovanje priznati bonifikacijo v višini 3'5 % od glavnice tega novega zavarovanja.
(2) Saveza sta dolžna, da rcak-ti vira ta. vsako zavarovanje, ki je bilo kapitalizirano po 28. aprilu 1936., v kolikor dotični za varov a nec vplača razliko do polne pre
mijske rezervo na dan reaktivi-ranja in v kolikor se z zdravniškim pregledom po rednem obrazcu Saveza ugotovi, da je zavarovanec sposoben za sprejem v zavarovanje na način, ki je predviden v njegovem kapitaliziranem zavarovanju in do poteka roka, do katerega to dospeva.
Čl. 10. — Terjatve proti J. Ph., ki ne izvirajo iz zavarovalnih pogodb in ki mu niso znane, se morajo prijaviti v treh mesecih po uveljavljenju te uredbe. Če v tem roku takšne terjatve ne bodo prijavljene, postanejo nične.
Čl. 11. — (’) Saveza morata matematične rezerve za prevzeta zavarovanja po tej uredbi pokriti v celoti z namembnim premoženjem (čl. 6. pravilnika o uvedbi in vodenju registra vrednosti matematičnih rezerv). Za to ko tudi za vse druge prevzete obveznosti odgovarjata Saveza s celotnim svojim premoženjem.
(2) Dokler se ne izvrši končna razdelitev premoženja J. Ph. (čl. 13. odst. 1.), služi to premoženje v prvi vrsti za kritje upnikov J. Ph.
Čl. 12. — Za časa trajanja likvidacije (čl. 1. odst.. 3.) se izvršujejo obveznosti J. Ph. proti zavarovancem po uredbi o jugoslovanskem portfelju.
Čl. 13. — (‘) Kot prevzemnika moreta Saveza premoženje J. Ph. razdeliti med seboj, vendar samo tako, da vsak od njih dobiva polovico aktivnih (dobrin in pravic) in polovico pasivnih (obveznosti, matematične rezerve) vrednosti, iz katerih sestoji. Ta razdelitev postane dokončna, kadar jo odobri minister za trgovino in industrijo in je objavljena v ; Službenih novinah«.	•	jj*.
(2) Dokler se premoženje med Savezoma ne razdeli, sta Saveza solidarno odgovorna za vse obveznosti, ki padajo na nju na podlagi te uredbe.
Čl. 14. — (‘) 0 izvršitvi likvidacije J. Ph., njegovem premoženju in njegovem zastopanju skrbi odbor, ki ga tvorijo člani izvršnega odbora J. Ph. ter po en zastopnik vsakega Saveza.
(2) Nadzorstvo nad likvidacijo J. Ph. in delom likvidacijskega odbora izvršuje komisar trg. ministra.
(3) Dolžnosti članov upravnega in nadzornega odbora J. Ph. prenehajo z dnem uveljavljenja te uredbe.
t*1) Službeno razmerje direktor ja centrale v Ueogradu in dir ek
* V ^Službenih novinah« je oči vidno izpuščena besedica »ne«.
tor jev podružnic J. Ph. v Zagrebu, Osijeku in Ljubljani prenehajo na dan uveljavljenja te uredbe, službeno razmerje ostalih nameščencev pa z dovršitvijo likvidacije J. Ph.
(5) Po izvršeni likvidaciji morata. Saveza sprejeti v svojo službo najmanj dve tretjini nameščencev. J. Ph.
Čl. 15. — Komisija za oceno premoženja (čl. 2.) mora začeti svojo delo najkasneje v petih dneh po uveljavljenju te uredbe.
Čl. 16. — Prenos posameznih sestavnih vrednosti premoženja J. Ph. na Saveza ne podleži nika-kim državnim in samoupravnim taksam.
čl. 17. — Izdajanje novih polic, ko tudi spremembe in vinkulacije ter dodatki, ki jih izvršita Saveza v policah J. Ph. se oproščajo od vseh taks in doklad ter pristojbin.
Čl. 18. — Poslovanje Savezov z onimi zavarovanci J. Ph., ki niso člani zadrug v obeh Savezih, se ne smatra kot poslovanje z nezadruž-niki v smislu čl. 1. odst. (:) zakona o gospodarskih zadrugah.
Čl. 19. — Zavarovalna podjetja, ki imajo dovoljenje za poslovanje v kraljevini Jugoslaviji, morajo plačati zneske obrokov za 1037., 1938. in 1939. v smislu čl. 8. uredbe o jugoslovanskem portfelju na poseben račun v korist finančnega ministrstva pri Poštni hranilnici najkasneje do 15. februarja 1941.
(2) Itavno tako morajo zavarovalna podjetja najkasneje do 15. februarja 1941. plačati finančnemu ministrstvu na način, predviden v prejšnjem odstavku, tudi zneske vseh sodnih in drugih stroškov, ki jih je imel J. Ph. v zvezi s plačilom že razdeljenih in ugotovljenih zneskov obrokov, hkrati s 6% obrestmi.
(3) V kolikor zavarovalna podjetja v navedenem roku ne bi plačala zneske obrokov (čl. 1.) in stroškov (čl. 2.), se ti plačajo po pred-pisili O; izterjanju neposrednih davkov. ..
C) Po teh predpisih v korist finančnega ministrstva se bodo v bodoče pobirali tudi ostali letni obroki, predvideni v čl. 8. uredbe o jugoslovanskem portfelju.
(5) Pri določevanju tega dela zneska prispevka, ki ga po čl. 8. uredbe o jugoslovanskem portfelju plačata Saveza, se ne bodo upoštevale premije, ki izvirajo iz prevzetega portfelja J. Ph.
Čl. 20. — Podrobnejše določbe te uredbe za izvrševanje bo predpisal minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. Trg. mini-ter je tudi pooblaščen za avtentično tolmačenje tega pravilnika.
Čl. 21. —- Uredba stopi v veljavo z dnem njene objave (t. j. 31. januarja 1941.).
Nemške
državne železnice
Uprava nemških državnih želez-uic je tudi za lansko leto izdala začasen pregled o svojem delu. L 1949. je bilo prvo polno vojno leto in je zato tem bolj zanimivo. Poročilo omenja tudi velike prevoze čet, ki jih je izvršila železr nica. Poleg tega se je povečal promet z zasedenim ozemljeni ter z vsemi balkanskimi državami, katerih blagovni promet z Nemčijo se poslužuje skoraj izključno samo železnice. Velike naloge je morala premagati železnica tudi zaradi premogovnih dobav Italiji.
Omrežju nemških drž. železnic so bile lani priključene železnice v Eupen — Malmedy — Moresuet, Luksenburgu, Alzaciji-Lotaringiji ter nekatere zasebne železnice v sudetskem ozemlju in v starem rajhu.
Vsi dohodki železnice so se zvišali od 5,8 na 7,6 milijarde RM ali za 31%. Deloma tudi zaradi ukinitve vseh voznih ugodnosti, samo za nekatera potovanja v tujino so se znova dovolile nekatere olajšave. Vojaški transporti pa se
prevažajo po najnižji tarifi. 0 višini izdatkov poročilo ne govori. Zvišanje izdatkov je nastalo v glavnem zaradi razširjenja omrežja, odstranitve vojnih poškodb. Dosežen pa je bil zadosten presežek izdatkov za kritje obratovalnih stroškov, dolgovne službe ter za dotacijo rezerv. Drž. blagajni so dale železnice 534 milijonov RM. Za finansiranje investicij, v glavnem za razširjenje omrežja in nabavo novih vagonov je bilo najeto posojilo poldruge milijarde RM. Dolgoročna posojila železnice so se povišala od 3‘35 na 4 milijarde RM. Naložbena glavnica se navaja v višini 39, lastni kapital pa v višini 20 milijard RM.
Občni zbori
Prekmurska banka d. d. ima
67. redni občni zbor 3. marca ob 14. uri v poslovnih prostorih zavoda v Murski Soboti. Na dnevnem redu so tudi volitve. Delnice se morajo položiti 8 dni pred oljčnim zborom.
Davčni svetovalec
Ugodnosti trošarinskih skladišč
G. I. K. v H. — Vprašanje: Zadnjič ste pisali o ugodnosti trošarinskih skladišč. Prosim, da mi po možnosti te ugodnosti obrazložite.
Odgovor: Trošarinska skladišča imajo namen olajšati trgovino. So to shranišča, v katera se ob nadzorstvu trošarinskega oblastva spravljajo trošarinski predmeti brez. plačanja trošarine, da se potem ali ob oddaji v promet ali po-trošek trošarinijo, ali pa ob danih pogojih porabljajo ali izvažajo ne-zatrošarinjeni. Člen 23. trošarinskega zakona dobesedno pravi: »Da se olajšata trgovina s troša-rinskimi predmeti in njihov promet, sme minister za finance Ustanoviti trošarinska shranišča, v katerih se bo sli ranilo in čuvalo tro »arinsko blago tudi brez plačila trošarine, preden se da v promet ali potrošnjo.« Z odločbo pristojne finančne direkcije se morejo v krajih, kjer ni državnih skladišč, osnovati zasebna trošarinska skladišča, za kar je treba izpolniti določene pogoje. Kakor vidite, je ugodnost v tem, da ni treba last niku trošarinskega skladišča pla Sati trošarine že ob nakupu blaga, marveč šele ob oddaji dotičnega blaga v promet ali potrošnjo. Finančne direkcije morajo predložiti vse prošnje za dovolitev zasebnega trošarinskega shranišča na vpogled ministrstvu za finance.
Dopolnilna prenosna taksa od industrijskih zgradb
Družba z o. z. — Vprašanje: Naša obratovalnica je z zemljiščem vred, katerega poseduje, zavezana dopolnilni prenosni taksi, vendar si nismo na jasnem, ali pride za ttdmero v poštev tudi obratovalnica, ki je davka prosta.
Odgovor: Industrijske in obrtne igradbe ali njih deli, t j. delavnice, skladišča in pisarne (ne za stanovanjske namene) so trajno oproščene zgradarine. Take obratovalnice so proste tudi dopolnilne prenosne takse, ker taksna tarifa v odst. IV. pripombe 12 k tar. post 12 k taksnemu zakonu pravi, da so vse nepremične imovine ali deli imovine, ki so trajno oproščeni zgradarine in zemljarine, oproščeni tudi od dopolnilne prenosne takse. Pri davčni upravi zahtevajte potrdilo, da je obratovalnica trajno oproščena zgradarine in to potrdilo priložite prošnji za oprostitev od dopolnilno prenosne takse.
Padaioia tendenca cen na svetovnem trgu
Popolnoma drugače ko v prejšnji svetovni vojni se razvijajo sedaj cene na svetovnem trgu. Visoko povečana proizvodnja oboroževalne industrije ni mogla povzročiti močnega dviga cen, tem-vgč kažejo nasprotno cene z nekimi izjemami padajočo tendenco.
Razmere so se od zadnje svetovne vojne namreč znatno spremenile. Tako v kmetijski ko tudi v rudarski proizvodnji so se dogodile v zadnjih 25 letih velike spremembe. Vojna potrebščina na aluminiju, kovinah za oplemeni-tev jekla in drugih kvalitetnih surovinah se je povečala, zato pa je padlo povpraševanje po mnogih drugih surovinah. Vzrok je tudi v tem, ker se je proizvodnja od 1. 1918. silno povečala ter je glede večine predmetov dvakrat tako velika ko 1. 1914. Istočasno z zvišanjem proizvodnje pa so padli proizvajalni stroški, ker sta se mehanizacija in racionalizacija proizvodnje zelo povečali. Odkrila so se poleg tega številna nova ležišča.
Velika ponudba z majhnimi stroški proizvedenega blaga pa je za cene vedno nevarna, zlasti če ni povpraševanje močno, a to je v zadnjih 12 mesecih popustilo. Treba upoštevati, da je od srede julija 1940. dalje skoraj ves evropski kontinent zaradi angleške blokade od čezmorskih dežel odrezan. Poleg tega pa je tudi Vel. Britanija omejila svojo potrošnjo na najbolj potrebne predmete. Povpraševanje evropskega kontinenta Je torej padlo. To pa veliko pomeni, ker je evropski trg večinoma v norfnalnih letih absorbiral polovico svteovnih presežkov. Položaj na svetovnih trgih je torej ta, da v Evropi blaga manjka, v čezmorskih državah pa trpi gospodarstvo zaradi preobilice blaga. To je seveda moralo povzročiti padanje cen.
Ce se to padanje ne kaže vedno v isti meri, je treba upoštevati tudi to, da se v mnogih državah vzdržujejo višje cene umetno, samo z državno intervencijo. To velja zlasti za ameriško žito in bombaž. Če preidemo na razvoj cen za posamezne predmete, se nam nudi naslednja »lika:
Žito in koruza
Cena pšenice je v 1. 1940. znatno nazadovala, čeprav se je v zadnjem četrtletju nekoliko opomogla. Tako je padla pšenica v Win-
nipegu od 88‘50 v januarju na 72-50 v novembru in 73 87 konec decembra, koruza v Chicagu pa je najprej padla od 5850 v januarju na 56 62 v marcu, nato se je dvignila v juniju na 61'12, v septembru pa padla na 57 50 in nato v decembru zaključila z 62'62 centa.
Cene pšenici niso padle samo zaradi slabega povpraševanja iz Evrope, temveč tudi zaradi izredno dobre letine v čezmorskih krajih.
Trg kave
je bil posebno prizadet zarad’ evropske vojne. Evropski trg je še pred vojno ah V-ral 10,5 milijo*-- vreč s po 60 kg, sedaj pa bo sprejel kvečiem 1 mili jen vreč. Položaj za kavo se je nekoPko zboljšal, ker so se Združene države hkrati s 14 drugimi ameriškimi državami zavezale, da bodo v prihodnjih treh letih vzele po 15,9 milijona vreč. Ta kvota pa se more za 5% zvišati a’i znižati. Položaj na trgu se je nekoliko omilil tudi zato, ker je bila letos žetev kave v Braziliji slaba ter dala namesto 21,8 le 17,0 milijona vreč. Vendar pa je ta številk« dvakrP* tako vel;ka kakor sedanja prodaja Brazilije.
Kakao
Skoraj dve tretjini vse svetovne žetve kakava je v rokah britanske vlade, ki je pokvnila vso žetev britanske zapadne Afrike in svobodne francoske zap. * frike, da obvaruje proizvajalce pred propadom. Skupno je kupila Anglija 450 f^O ton, od katerih bo morda 100 000 ton porabiti doma, od 100—150 tisoč t bo mogla prodati v Združenih državah, vel’ke količine pa bo morala uničiti. Zaradi hrPKT,,\:e mPksiTTralne cene ter slabih prevoznih razmer se je položaj na trgu nekoliko zboljšal.
Sladkor
Mednarodni trg sladkorja trpi zaradi ustavitve angleških sladkornih naročil v državah, k' niso v šterlinskem bloku, ker je bila Anglija v mirnih časih največji odjemalec. Samo v Niz. Indiji je kupila A ""lija večje količine sladkorja, da podpre sladkorni trg.
Masti in olja
Prodaja živalskih maščob in rastlinskih olj ter oljnatih rastlin je padla zaradi blokirauja Evrope in cene so v padanju. V izvoz-
nih državah so zelo velike količine, k: ne najdejo nobenega odjema Ta položaj tem manj pre-sen^ft, ker se je po svetovni vojni proizvodnja olj silno dvignila.
Kovine
Neželezne kovine so v začetku 1. 1940. v ceni padle, kasneje pa so se opomogle, razen bakra, čigar cena je bila ob koncu leta nižja kakor ob začetku. Kositer in zlasti cink sta pridobila v ceni, cene pa bi najbrže še bolj narasle, če ne bi ameriške oblasti zagrozile z intervencijo proti špekulativnim cenam.
Za neielezne ko»i’ ' je imela zasedba Belgije velike posledice, ker je Belgija najodločilnejši trg za kovinske rafinacije. Zaradi izgube belgijskih rafinerij je bil velik del tujih bakrenih, svinčenih in cinkovih rud potisnjen v Združene države, ki so danes edina država, ki more stopiti tudi večje količine tujih rud. Anglija je krila svoje potrebe iz dežel britanskega imperija. Zaradi nakupa
100.000 ton bakra v Chileju se je tamkajšnji trg nek liko «pomogel. Trg kositra je obvladal nakup
75.000 ton po Združenih državah, ki si hočejo ustvariti močne zaloge. Na vseh kovinskih trgih so ponudbe zelo velike, vendar pa to ne vpliva dosti na cene, ker je "lavni del ~alog v trdnih rokah in ker se ponujajo predvsem koncentrati. ki niso snosobni za trg. Izredno trdna pa je cena rinka v Ameriki.
Bombaž
Cena bombaža je bila čisto odvisna od ameriške državne intervencije. Potrošnja v Združenih državah se je sicer znatno povedala in dosegla 8 milijonov bal. Normalno pa se je gibal ameriški izvoz bombaža med 5 in 7'5 milijona bal, n bo v sedanji sezoni padel na 1—1'75 milijona. Upoštevati treba, da U. S. A. niso izgubile samo ovropskega trga, temveč tudi same omejile izvoz v Japonsko, vrhu tega pa je Anglija zaradi deviznih težav kupovala bantbaž predvsem v drugih državah. Združene države zato ne bodo mogle prodati vse svoje letošnje žetve (12’5~13 milijonov bal) ter bo verjetno izvozni presežek dosegel v tej sezoni 15 milijonov bal bomba/a. Tako velikih zalog Združene države še nikdar niso imele. A tudi v drugih državah
treba računati z rekordnimi presežki.
Kavčuk
Na trg so najbolj vplivali veliki nakupi Združenih držav, ki si hočejo ustvariti velike zaloge, saj je kavčuk ena redkih surovin, ki jih Združene države še nimajo. Vsi nakupi so bili zaključeni po trdnih cenah, t. j. po 18—20 centov za libro cif U. S. A. ali po 17—18‘5 centov lob nakladalno pristanišče. S temi stabilnimi cenami je preprečeno kolebanje cen. Svetovna proizvodnja kavčuka je v 1. 1940. narasla na 1,40 milijona ton, kar pomeni rekordno višino.
Nafta
Najbolj je presenetil teoretike visokih cen za časa vojne razvoj cen za zemeljsko olje. V Ameriki so bile cene ves Čas stabilne. Potrošnja v Ameriki je bili. vse leto 1940. zelo visoka, zato pa je padel izvoz skoraj na polovico. Vzrok je znan: Evropa je od ameriškega trga odrezana, Anglija pa je krila svoje potrebe v drugih državah. Zaradi nenavadno velikih zalog bencina in surovega olja v Ameriki je naravno, da je cena padla.
*
Iz vsega tega sledi, da sedanja vojni, ne povzroča na svetovnem trgu konjunkture cene, ker je produkcijska zmogljivost velikansko narasla in da bo položaj na vseh trgih tem bolj težaven, Čim več novih dežel bo zagrabila vojna. Ozdravljenje trgov se more pričakovati šele po sklenitvi miru.
Organizator
Stanovsko glasilo lasebpih nameščencev
prinaša v svoji 1. letošnji Številki naslednjo vsebino: Dr. Leon Svetek: Gospodarska špiouaža in delovno pravo — Naši problemi: pokojninsko zavarovanje, bolniško zavarovanje, oc**»la soc. zaščita — Nameščensko pravo v praksi — Zavarovalno pTavo — Naš stanovski pokret.
Nakup in prodaja
Nakup in prodajal Če dobro pomislimo, tiči v teh dveh besedah jedro našega materialnega zemelj-Bkega življenja. Človek je zdržema in v kakršni koli obliki kupec ali prodajalec in naj bo njegov poklic še tako idealen, temelji vsa eksistenca vedno na zameni dajatve in vračila. Ne bomo pa zašli tako daleč, da bi do zadnje podrobnosti o tem razpravljali, temveč omejili se bomo na to, da govorimo !e o nakupu in prodaji v strogem smislu besede.
Kupovanje je umetnost, prodaja se večja. K dobri kupčiji spada zadovoljnost Obeh delov: trgovec se mora veseliti, da je prodal blago s primernim dobičkom, kupec, da je pridobil nekaj dobrega za primerno ccno. Prodajanje in kupovanje temeljita docela na tem soglasju izmenjave. Kadar je trgovec primoran, da mora prodati blago z nezadostnim' dobičkom ali celo z izgubo, ali če ima kupec občutek, da je bil prekanjen, potem »o to znaki slabe kupčije.
Čudno se mi zdi, da se pri nas mnogi trgovci iz katerih koli razr logov še vedno ne morejo odločiti, da bi blago zaznamovali z razločno vidnimi cenami, dasi je kup-
Čevalcu zelo všeč, če brez nadležnega spraševanja takoj izvo za ceuo tega ali onega predmeta. Zaznamovanja s tajnopisom napravijo kupca nezaupnega; kaj lahko se nagiba k domnevi, da koleba cena po zunanjosti in nastopu tistega, ki nakupuje. To nezaupanje jo mogoče osnovano na zmotni do mnevi, toda kupujoči človek ima pač najraje, če vidi ccno razločno napisano. To velja posebno za blago, ki leži v izložbi. Izložbeno okuo je ljubeznivi zapeljivec občinstva; nemo in vendar zelo zgovorno vabi mimoidoče, da ustavijo za nekaj trenutkov korak in si ogledajo razstavljeno blago. Velikokrat bi se radi hitro odločili, da bi kupili v izložbenem oknu razstavljeni predmet, če bi bilo takoj razvidno, koliko velja; če pa ni cena jasno označena, se pogosto sramujemo, da bi stopili v tigovino.
Kdor življenje prav razume, za tega je tudi kupovanje vir vese-'ia; Težko si je misliti kaj bolj prijetnega, kakor sprehajati se lep zimski večer po ulicah in ogledovati žarko razsvetljena izložbena okna. Moderna trgovska reklama smatra ravno razsvetljavo za eno najmočnejših privlačnosti in jo razvija v tako rezki in svetli obilici, da človeka skoro oči bole. Kakor
vabi luč ponoči vešče, tako vabi razsvetljava kupce. Od preprostega predmeta do umetnine iz brona ali marmorja ter do dragocenih diamantov leži tam za svetlimi zrcalnimi šipami razloženo vse, kar si poželi srce.
Vse prehitro pripravljenemu, da ne rečemo lahkomišljenemu kupcu, ki kupuje vse po vrsti tildi čez svoje razmere, stoji nasproti oni, ki se rad obotavlja, ki ne obrne — kakor priporoča neka stara modrost — samo desetkrat, temveč stokrat vsako paro v žepu, preden jo izda. Tak človek sicer ne ravna napačno; vendar pa ne smemo zameriti trgovcu, če mu je kupec z odprto roko vsekakor ljubši kakor omahljivec. Na vsak način ga vidijo trgovci raje kot ono vrsto kupcev, ki sploh ne vedo. kaj hočejo. Ta neodločnost hotenja napade sicer tudi take ljudi, ki drugače ne bolehajo na tem. To je utemeljeno v naravi stvari same. Treba kupiti nekaj daril, pa ne vemo kaj bi kupili. Enkrat mislimo na to, enkrat na drugo stvar, nato si zopet premislimo in zaidemo v neko omahljivost, ki je za prezaposlenega prodajalca še inuč-nejša kot za nas same.
Kupovati je umetnost, toda prodajati je na vsak način še večja.
Dober prodajalec mora biti dober poznavalec ljudi, imeti mora v sebi nekaj diplomatskega in osvajajočega talenta, če bi bilo samo na tein, da se postavi prodajalec za pult in Čaka, da kdo kupi blaga, potem bi to seveda ne bila nikaka umetnost. Način, kako spreten prodajalec za prodajalno mizo spozna razpoloženje kupca, kako mu da v roke predmet, ki bi ga najbrž zanimal, način, kako brez vsiljivosti opiše odličnost in uporabljivost v pravi luči in, ne da bi preveč govoril, kupca kar hipnotizira, da rad kupi. Tu se pokaže vešč prodajalec.
Vsiljivost in gostobesednost pa nam obratno pokažeta slabega prodajalca. NIČ ne ozlovolji izvedenega kupca bolj kot to, če zapazi, da ga hoče kdo z nerodnimi sredstvi zapeljati do nepotrebnih izdatkov.
V trgovini se naravno vedno uporabljajo tudi neke stalne fraze. Toda nekaterim kupcem te stare fraze že presedajo, zlasti, če so izgovorjen« brez notranjega prepričanja, da »o res samo fraze. Šablonske fraze so: »To je najnovejše«, >To je strogo moderno«, »Tega ne dobite nikjer po tej ceni«, itd. Treba vedno paziti na to, komu so te fraze namenjene. Tudi oči-
Silno veliko prostih mest v Nemčiii
Kako veliko prostih mest je v Nemčiji, se najbolj vidi iz časopisov. — Tako je imela te dni »Frankfurter Zeitung« 13 strani samih oglasov za prosta mesta. Nekateri teh oglasov so bili precej veliki, kar doknz.uje, da gre za dobre službe, kajti za slabo plačane nameščence se ne plačujejo dragi inserati Seveda pa so ta prosta inesia le v zasebnem gospodarstvu.
ten izraz razočaranja, ki ga marsikateri prodajalec ne more zatajiti, če kupec ne kupi ravno tega, česar bi se ou rad iznebil, za ponoven poset trgovine gotovo ni vabljiv.
Često pripisuje občinstvo prodajalcu nadnaravne zmožnosti. Dober prodajalec zna vsekakor brali iz obrazov; da bi pa moral znati brati tudi misli drugih, je seveda prevelika zahteva. Pa pojdite enkrat mod božičnimi tedni za pol ure kot tih opazovalec v knjigarno, in prišli boste do prepričanja, da mnogi domnevajo kot ob sebi umevno, da zna knjigotržec brati njihove misli. Pridejo v knjigarno z besedami: »Kako knjigo bi rad kupil«; zdi se, da ti ljudje niti najmanj ne pomislijo, da ima knjigotržec nekaj tisoč knjig na izbiro Samo s pomočjo pravcatega izpraševanja vesti izve revež, kakšne vrste knjigo si prav za prav kupec predstavlja in često mora zložiti predenj oele kupe najrazličnejših knjig, preden se po težavnem iskanju za eno odloči.
Kamor koli pogledamo, povsod poskušajo ljudje doseči svojo korist, povsod velja za zaslužno, če kdo dobro kupi, in za še bolj zaslužno, če kdo dobro proda. Nakup in prodaja vladata svet —jd—
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje firme:
Poočituje se, da sta prokurista IvkoviC Artur (Ahmed) in Vašič Mihajlo imenovana za podravua-telja družbe.
Souvan - Co., Ljubljana. Izstopil jo javni družbenik Sever Ferdinand. Vstopila sta kot javna družbenika Souvan Nada, soproga tr-
gov«*, in Jaklič Viljem, krojaški mojster v Ljubljani. Družbo zastopata po dva družbenika kolektivno.
Jugu, družba z o. z., Maribor. Družba se jo razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Misita Aleksander, dosedanji poslovodja.
In kaj se vso moro doseči s takšnim zbiranjem materiala, naj navedemo za primer Švico.
V mestu Solothurnu s 15.000 prebivalci se jo v enem mesecu nabralo: 7250 kg papirja, 550 kg kosti, 520 kg cunj, 1280 kg kon-servnih škatlic, 800 kg kovin, 180 kilogramov črepinj, 12 kg kositr-skih tub, 526 steklenic. Koliko več bi mogli nabrati v Ljubljani.
Kaj vse so nabrali šolski otroci v Švici? V nekaj dneh je zbrala samo ena socialna ustanova za vpoklicane vojake 5000 kg staniola in 200 kg tub iz kositra. Otroci so imeli veselje z zbiranjem, ker so se mogli izkazati kot koristni državljani, spoznali so vrednost blaga in pri tem so še koristili celoti ter vpoklicanim vojakom. Pri nas jw imamo šolsko mladino menda le za prazue parade. Ne znamo ceniti vrednosti blaga, ne znamo tudi cenili vrednosti mladine.
Še zelo mnogo bi mogli navesti o uspešnosti švicarskega zbiranja odpadkov. Tako so n. pr. v Ilaslu zbrali toliko kuhinjskih odpadkov, da se jo mogla v okolici mesta svinjereja znatno dvigniti. Na kaj takšnega pri nas niti ne mislimo, pa čeprav že čutimo, kako zelo nam manjka surovin.
Seveda pa je treba vsako zbiranje tudi dobro organizirati, da bodo zbiralci nagrajeni in da se bodo zbrani odpadki res dobro uporabili. Vse to »o v tnnogik državah žo izvedli.
Zakaj ne bi tega izvedli tudi pri nas?
do 14,40 in za marec po 13,40 do 15.10 penga. Te cene so znatno nižje kakor pa naše.
Na domačih trgih
je položaj naslednji:
Povpraševanje po pšenici, koruzi in moki jo neprestano veliko, do blaga pa ni mogoče priti. Na novosadski borzi sploh ni bilo nobenega prometa.
Ceno fižolu rastejo. Ponudba je slaba po ceni 580, nekaj več po ceni 600 din.
Tudi po rži jo močno povpraševanje, zlasti iz Slovenije. Ponudbe skoraj ni.
Cena navadnega 62 g težkega ječmena je okoli 470 din. Mnogo povpraševanja, inalo ponudbe.
Podobno je tudi z ovsom. Cene rastejo še nadalje.
Doma in po svetu
V Beogradu so zopet oživeli politični pogovori ter konference med politiki. Več konferenc je imel tudi minister dr. Kulovec.
Min. predsednik Cvetkovič je pristal, da dobi dravska banovina pri P.AB za svojo prehranjevalno akcijo 100 milijonov din posojila po zelo ugodnih pogojih. Mogla bo svoje prejšnje, manj ugodno posojilo konvertirati.
Skoraj vsi večji listi v Evropi pišejo o dvelctnici Cvetkovičeve vlade z velikim priznanjem ter zlasti poudarjajo njene zasluge za rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja ter njena uspešna prizadevanja, da je ohranila Jugoslavija z vsemi sosednimi državami dobre odnošaje.
Da se olajša materialni položaj drž. nameščencev, nameravajo odločujoči činitelji — po vesteh iz Zagreba — izdajati drž. nameščencem in njih družinam živila po znatno znižanih cenah.
Ban donavske banovine je potrdil pravila Zveze madžarskih kulturnih društev.
Ban dr. šubašič .se je z dubrovniških proslav vrnil v Zagreb. Vse svečanosti so se izvršile po programu in ob največji udeležbi ljudstva. Ban dr. Subašič je bil povsod od ljudskih množic pozdravljen z iskrenim navdušenjem.
Veliki bolgarski komponist. Dobri Hristov je umrl v Sofiji. Se pred kratkim je praznoval svojo 65-letnico, katere se je ves bolgarski narod spominjal z velikim priznanjem za njegovo delo. Pokojnik je bil tudi velik prijatelj Jugoslovanov.
V Zagrebu je tragično in nenadoma izgubil življenje mladi hi zelo plodoviti hrvatski pisatelj Ivan Kozarčanin, kulturni urednik »Hr-vatskega dnevnika«. Slava spominu obeh zaslužnih kulturnih delavčevi
Minimalno mezdo za rudarje na
ozemlju banovine Iirvatske Je določil ban dr. šubašič na 4 din na uro.
Peklenski stroj je eksplodiral v prostorih angleškega kluba v Zagrebu. Žrtev eksplozije je bila ga. inž. Nada Schvvarz, kateri bodo morali odrezati obe nogi. Pohištvo v klubu je popolnoma razdejano. Banska oblast v Zagrebu je razpisala nagrado 100.000 din za tistega, ki bi pripomogel k odkritju teroristov, ki so izvršili ta atentat.
150 kitajskih pilotov, ki so se iz-vežbali v Sovjetski Rusiji, odpotuje v kratkem k čangkalškovi armadi.
Za zgradnjo invalidskega paviljona v Slatini pri Banjaluki je dovolilo ministrstvo za soc. politiko 2 milijona din Invalidom vrbaskc banovine.
Izvoz presežkov naših sardin je
dovolil svet za zun. trgovino poj predlogu konference izvoznikov sardin in tovarn sardinskih kon-seiv.
Novosadska občina je odstopila tamkajšnjemu Kulturbundu zemljišče za zgraditev nemške bolnišnice.
Akcijo za zgraditev šahovskega doma je začel zagrebški šahovski klub.
Italijanski prestolonaslednik je
obiskal ranjence z raznih front v goriških in tržaških bolnišnicah.
Britanski minister za kolonije in vodja gornje zbornice lord IJoyd je umrl.
Madžarski minister za prehrana Laki je izjavil, da bodo postavljene vse zaloge živil in prvih življenjskih potrebščin pod kontrolo oblasti in da se bo morala njih potrošnja racionirati. Nadzorstvo nad živili bo verjetno razširjeno tudi na vasi.
Vsaka rodbina pri zadnjih nemirih padlih romunskih vojakov dobi po 20.000 lejev in 20 Jutrov zemlje.
Za župana Bukarešte je imenovan general Modearu.
Pri zadnjih nemirih v Bukarešti je bilo po uradnih podatkih ubitih in ranjenih 490 ljudi, od katerih jo bilo 144 Zidov. 118 ljudi so ubili uporniki. Število aretirancev je naraslo že na več ko 6000.
Francoska vlada je apelirala na mlade Francoze, da se prostovoljno prijavijo v francosko vojno mornarico.
Maršal Cangkajšek jo objavil vojno poročilo, da so dosegli Kitajci v pokrajini Honan veliko zmago. Najprej so se umaknili ter zvabili Japonce v past. nato pa s protlsunkom premagali Japonce, od katerih je bilo 20.000 ranjenih in ubitih.
Sejmi
9. februarja: Pilštanj, Slovenske Konjice, Grahovo, Mengeš, Zagorje oh Savi.
10. februarja: Videm-Dohrepolje, Središče, Sv. Jurij pri Celju-okolica.
11. februarja:	Kamnik,	Ormož,
Ljutomer, Maribor, Dol. Lendava.
12. februarja: Motnik, Celje, Ptuj, Trbovlje;
13. februarja: Turnišče.
14. febr.: Dob pri Kamniku, Žalec, Brežice, Ponikva, Sevnica, Št. Lambert, Žirovnica, Maribor.	.	,t-
15. febr.: Brežice, Celje, Trbovlje, Bogojina. .
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. Mdr. i o. zn. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, lournale, šolske zvezke, mape, o d I e m a I n e knflžice, risalne bloke Itd.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravico zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad te-vršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Ivan Zabret, Bobovk, obč. Predoslje. Obratni predmet: lesna industrija in izvozna trgovina. Izdelovanje opeke na tovarniški način. Imetnik: Zabret Ivan, tovarnar v Bobovku. Prokurist: Ham Karol.
Fr. Prcnirov & sin, lesna industrijska d. d., Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki ter vsemi v lesno stroko spadajočimi predmeti, ustanavljanje in obratovanje tovarniških in obrtnih podjetij za mehanično ali kemično predelavo in izdelavo lesa in lesnih produktov, nadalje transportnih podjetij in drugih, ki so potrebna za prej navedena podjetja, pridobivanje nepremičnin itd. Delniška družba. Temeljna glavnica 980.000 din, razdeljena na 98.000 polno vplačanih delnic po 100 din. Člani upravnega sveta so: Premrov Vladimir, industrialec iz Martinjaka pri Cerknici, Premrov Iza, roj. Benes, njegova soproga, in Milan Lah, posestnik iz Loža. Tvrdko zastopata po dva člana upravnega sveta ali en član in en prokurist.
Wrentschur Harald, Marenberg. Obratni predmet: parna žaga.
Pernat Anton, lesna trgovina, Meža. Obratni predmet: trgovina 2 lesom, živino in poljskimi pridelki, na debelo.
Vcržun Ivan, lesna trgovina, Meža. Obratni predmet: trgovanje i lesom, gozdnimi, deželnimi in poljskimi pridelki na debelo.
Stefan šerbak, trgovina z lesom na debelo, Pameče.
Izidor Jelinčič, Rakek. Obratni predmet: trgovina z lesom in izvoz lesa.
Vpisale so se naslednjo izprcinembe:
Rrva hrvatska šteilionica v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. Zaznamuje se, da je vložila firma pri banski oblasti v Zagrebu prošnjo za podaljšanje odloga plačil, počenši od 23. maja 1941 dalje.
Ni dolgo tega, ko so listi objavili vest, da bodo morale naše tvor-nice ribjih konserv ustaviti delo, ker ne morejo dobiti materiala za izdelovanje konserv. Če se to zgodi, in verjetno se bo zgodilo, ne bodo zelo prizadeti samo naši ribiči in delavci v konservnik tovarnah, temveč tudi mi sami, ker bomo morali pogrešati ribje, a tudi druge konserve. Istočasno ko slišimo, da je v nevarnosti naša kon-servna industr., pa po vseh hišah Jugoslavije mečejo prazne kon-servne škatle med smeti, kot da bi imeli teli surovin v izobilju. Ali jo n. pr. re9 nemogoče predpisati, da dobi vsak novo konservo le, Če prinese nazaj staro izpraznjeno konserv no škatlico? Zelo mnogo tovarnam potrebnega materiala bi so moglo na ta način zbrati brez vseh težav. Tako pa se odpadki, ki »o v današnjih' časih draga surovina, ki se sploh naliaviti ne more, mečejo v smeti. Ali smo res tako bogati, da mečemo stran material, ki ga moramo plačevati v devizah ih ga še ne dobimo?
V drugih državah, ki so neprimerno bogatejše ko naša, se organizirajo velike akcije za zbiranje odpadkov. Pri nas takšnih akcij ne poznamo, temveč le akcije za zbiranje prispevkov, kakor da bi bile te najbolj plemenite. Za takšne akcije znamo vpreči tudi šolsko mladino, čeprav so te akcije najmanj vzgojne. Pri zbiranju odpadkov, ki bi predočilo mladini, kako ima vsak predmet, tudi že rabljen, svojo vrednost, jih seveda mladine ne znamo in niti ne poskusimo angažirati.
Stermecki in drug, Celje. Obratni predmet: izdelovanjo oblek in zaloga »er prodaja istih. Izbriše se izstopivŠi družbenik in poslovodja Edvard Cimerman, krojaški mojster v Celju, na njegovo mesto pa se vpiše Rudolf Verdenik, krojaški mojster v Celju. Za zastopanje sta upravičena oba družbenika.
»Gliva«, industrija in trgovina s deželnimi in gozdnimi pridelki, družba z o. z., Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Makso Sever, trgovec v Ljubljani.
Javna skladišča, družba z o. z., Ljubljana. Vpišejo se novi poslovodje: Rustia Anica, veletrgovka v Ljubljani, Verovšek Jurij, Ve-rovšek Jože, oba veletrgovca, vsi v Ljubljani.
Jugoslovanske tekstilne tvorni-eo Mautner d. d., Ljubljana. Izbriše se prokurist Wessely Rihard,
Položaj na
Dočim vlada v čezmorskih krajih velika preobilica blaga, je na evropskih trgili pomanjkanje.
V Severni Ameriki je padla cena pšenice od 85'75 na 82'75 centa za bušelj, a bi cene padle še bolj, če ne bi oblast intervenirala. V Winnipegu je padla cena od 77 na 76'75. Cene so padle, ker od li držav, ki so v mirnem času kupovale v Sev. Ameriki žito, so ostale le še tri države: Anglija z Irsko, Portugalska in v manjši meri Španijo.
Argentinsko kmetijsko ministrstvo ceni letošnjo pšenično žetev za še enkrat boljšo od lanske, na vsak način pa bo dala vsaj 1 milijon ton več ko lani. Tudi po kakovosti bo letošnja pšenica boljša,
Uradni podatki o avstralski žetvi sicer še niso objavljeni, vendar se
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2'/»U Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijta
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega ■ rdečimi srd,
našo nalbollBo prlrodno mineralno vodo. Zdravle in uiifckl
računa v trgovskih krogih, da bo dala 3 milijone ton proti 5'7 milijona lani. Lanske zaloge pa znašajo še 3 milijone ton, da bo imela Avstralija po kritju lastne potrošnje (pold.ug milijon ton) še 4,5 milijona ton pšenice za izvoz.
Podoben položaj ko na pšeničnem je tudi na koruznem trgu. Na chicaškem trgu je parila cena koruze od 63,125 na 61,375 centa.
Argentinska vlada je predpisala, da se sme izvažati koruza samo s posredovanjem »žitne junte«. Pričakuje se naredba, po kateri bodo morale velike tovarne uporabljati koruzo kot kurivo, ker drugače ne bo mogoče potrošiti velikih zalog koruze, ki jih ima Argentina.
Madžarska je predpisala nove koruzne cene, in sicer za januar po 12,10—13,80, za februar po 12,70
TRGOVCI!
MESARJI!
Pred o o te odločite ca nakup avtomatske tehtnice* at oglejte na vsak način pred nakupom nale tehtnice, katere so v pogledu izdelave In trpežnostl naJptpolRtJie, kar jih Je bilo do danes na trgu.
Na zahtevo polijemo naSega zastopnika.
tovarna kovinskih izdelkov PONTOS CEITRU4
J. * O. Z. MARIBOR
Meljska cesta 55 In >5*
Zakal ne zbiramo odpadkov,
Iti so danes surovine, celo plemenite
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji slovenski pupilaruovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice *11111 ^- > Mestna občina ljubljanska
tedajatelj »Konzorcij Trgovskega Usu«, njegov predstavnik dr, Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskoma »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhatek, vsi r Ljubljani,