DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ST. 50 # 16. DECEMBRA 1955 # LETO XIV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE) Ob predlogih Centralnega sveta sindikatov za smotrnejše oblikovanje plač v gospodarstvu Plačni sistem mora vzpodbujati rast in pocenitev naše proizvodnje »Ker je plačni sistem eden najvažnejših činiteiljev vsega gospodarskega sistema in le-ta bistveno vpliva na hitrejši raz*-oj gospodarstva, pondarja Kongres, da je treba še vnaprej razvijati in izpopolnjevati sedanji tarifni sistem, predvsem pa način oblikovanja plač. Pri tem je stremeti, da plačni sistem omogoči sistem vpliva na rast storilnosti, na pocenitev proizvodnje, na razmere tržišča itd. Centralni svet sindikatov je v ta namen sestavil tildi posebne skupine, ki so proučevale plačni sistem v podjetjih, razen tega pa je zbiral še potrebne podatke. Na osnovi izkušenj je Centralni svet sindikatov že na septemebrski POSTOJ IN PREBERI! Vsem sindikalnim odbornikom, zaupnikom, sodelavcem, bralcem in prijateljem! Po sklepa XV. plenuma Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, bodo vse sindikalne organizacije Slovenije, to je podružnice in vodstveni organi, prejemali od 1. januarja 1956 dalje po en izvod glasila sindikatov Slovenije »Delavska enotnost« in en izvod glasila CO ZSJ »Rad« brezplačno. Naročnino bo poravnal Republiški svet iz dobljene kvote v letu 1956. Ta sklep je plenum sprejel zato, ker nekatere podružnice niso prejemale oziroma niso bile naročene na ti dve delavski glasili, ki pa sta za uspešno delo sindikatov prepotrebni, še več pa je bilo organizacij, ki so bile na Delavsko enotnost naročene, niso pa v redu plačevale naročnine. S tem, da bo RS sindikatov za Slovenijo poravnal za vse organizacije naročnino za en izvod teh listov, naj sindikalne organizacije ne vnašajo potrebne vsote za naročnino v svoj proračun. Vse bralce prosimo, da obveste o tem svoje podružnice. Opozore naj jih tudi, da naj vsaka organizacija, ki je že doslej naročena na Delavsko enotnost ali Rad, po en izvod teh listov pravočasno odpove, če ima to za potrebno. To zato, ker naročniki prejemajo v mnogih primerih list na skupen naslov podružnice in ni razvidno, ali je med njimi izvod namenjen sindikalnemu odboru, če tega sindikalne organizacije ne bodo storile, bo uprava Delavske enotnosti mnenja, da ostane organizacija še vedno naročnik in bo morala ta izvod seveda tudi plačati. Ob tem pomembnem sklepu pa pričakujemo od vseh sindikalnih odbornikov, zaupnikov, sodelavcev in bralcev še večje pozornosti, tesnejšega sodelovanja in povečanih naporov za razširitev kroga bralcev in povečanje števila naročnikov na naš list. Uredništvo »Delavske enotnosti« De samo polno in pravično nagrajevanje po vloženem deLu, temveč tudi, da zavaruje enakopraven položaj podjetja v odnosu na skupnost. S tem v zvezi Kongres meni: 1. da je treba sedanji plačni sistem kar najdosledneje uresni- plenami seji ugotovil, da je eno izmed na j slabših določil sedanjega plačnega sistema ključ za izračun temeljnega plačnega sklada gospodarske organizacije. Najpomembnejša in najkoristnejša novost v nagrajevanju je nedvomno plačevanje^ delav- to, da nam ob isti proizvodnosti občutno narašča število zaposlenih delavcev, da raste število višje kategoriziranih delovnih mest in da nenavadno hitro prehajajo delavci nižjih strokovnih kategorij v višje. Dobršen deli tega, kar je naše gospodarstvo pridobiio z živahnejšim delom po učinku, smo izgubili prav zaradi omenjenih slabosti. Kaj mora uresničiti plačni sistem? V današnjih pogojih bi moral plačni sistem čim dosledneje uresničevati tele stvari: Vzpodbujati bi moral individualno storilnost dela, omogočiti plačevanje po delu, vzpodbujati kolektiv k povečanju proizvodnje in boljšemu poslovanju in omogočiti kolektivu, da uživa plodove svojega dela. Izkušnje nas opozarjajo, da obstoječi plačni sistem1 uresničuje samo prvi pogoj, deloma uresničuje druge- ne le malenkostni del prihranka, če opravijo določeno proizvodno nalogo z manjšim številom delavcev. Ker nimamo ustreznega instrumenta, na podlagi katerega bi ugotovili, iz česa izvira doseženi dohodek (dobiček), so sredstva iz dobička in raven plač na splošno omejena. Čeprav je ta ukrep nujno potreben, navaja podjetja h kršitvi predpisov. Podjetjih ne izkazujejo točno število zaposlenih in porabljen delovni čas, brez potrebe spreminjajo kvalifikacijski sestav delavcev itd. Vse to seveda neugodno vpliva na oblikovanje cen, na rast proizvodnje, na založenost trga, skratka prizadene življenjsko raven delovnih ljudi. Sindikati niso ostali le pri ugotavljanju slabosti, temveč predlagajo ustrezno izpopolnitev sistema Sindikati niso ostali samo pri Sb&frJSS IMraSK & *->•« »•* 1. ker so v sedanjem sistemu plač plače delovnega kolektiva, štete v proizvodne stroške, od-visme od števila zaposlenih de- 1 lavcev, od porabljenega delov- sveta sindikatov bi moralo obli-plač sloneti predvsem na uspehih, doseženih v sami delj, v sskladu z napotki III. Kongresa. Vodstvo delavskih sindikatov misli, da lahko te slabosti našem gospodarstvu odstranimo z izpopolnitvijo plačnega si- negTčas^ k^HfikadJ^e rtrukl ' fosile" Centralne?a ture zaposlenih, od gospodarske . kovanje panoge in podobno. Niso pa odvisne od resničnega uspeha podjetja. to je od obsega in ekonomičnosti proizvodnje; 2.. ker sedanji sistem enako upošteva in razdeljuje dohodek podjetja, ki ga je to dobilo s povišanjem cen, kot tudi dohodek, ki ga je podjetje pridobilo s povečanjem storilnosti in zmanjšanjem proizvodnih stroškov ter sploh z boljšim in racionalnim poslovanjem. (Nadaljevanje na 3. strani) Dne 22. decembra praznujejo narodi naše socialistične domovine rojstni dan svoje Ljudske armade. Malo armad je na svetu s tako slavno zgodovino in malo jih je tako tesno povezanih z ljudstvom, kot je to naša armada. V jeku najsrditejših bojev so goloroki partizanski odredi preraščali v močno, nepremagljivo armado, in sicer zato, ker je na mesto enega padlega borca stopilo tisoč novih. Nič manj slaven ni povojni razvoj naše armade, nič manj pomemben. Saj so vojaki — sinovi našega ljudstva — vselej in odločno varovali in varujejo našo socialistično domovino in pridobitve ljudske revolucije. Zato bosta Rudo, kraj, kjer je bila ustanovljena naša ljudska armada, in 22. december 1941, na Ustih zgodovine našega ljudstva zapisana na častnem mestu. Naj živi naša slavna ljudska armada! O ZELO TEHTNI RAZPRAVI KRANJSKEGA OKRAJNEGA SVETA Zvesto uresničujejo naša načela V začetku decembra je Okraij- Zavoljo takšnega načina obli- n® sindikalni sivet gorenjske skup-kovanja plač in enostranskega nositi komiun pripravili analizo go- -j™ ei ■ v i v delalo po učinku okoli 60% za- Kljuc za izračun plač , p0lSienj]1_ v industriji gradbenega je slab ! materiala 58, v tekstilni indu- To je Kongres Zveze sindika- striji 54%, v črni metalurgiji potov Jugoslavije, ki je bil letos ; lovica zaposlenih itd. To je se-Diaja v Sarajevu, med drugim ! veda vplivalo v določeni meri na naložil v opravilo vsem sindikat- j rast proizvodnje, toda storilnost nim odbornikom in vodstvom sin-j na splošno ni bistveno porasla, dikatov. Skladno s temi napotki j ker je istočasno naraščalo število Kongresa so si sindikati prizade- j zaposlenih. tali res kar najdosledneje ures- j Kljub prednostim sedanjega ničevati načela sedanjega plač- plačnega sistema namreč ugotav-nega sistema. Obenem so tudi Ijamo, da temeljni ključ za izra-Proučevali, kako obstoječi plačni , čun plačnega sklada vpliva na obravnavanja delitve dohodka se kolektivi praviloma usmerjajo na to, da večajo svoje plače z večjim dobičkom na trgu fto je mogoče ob razmeroma šibki založenosti trga), niso pa dovolj vzpodbujeni, da večajo svoje prejemke s povečanjem proizvodnje, storilnosti ter znižanjem proizvodnih stroškov. Podjetja tudi niso vzpodbujena, da bi zaposlovala res samo potrebno število delavcev, ker jim osta- spodairjenija v podjetjih za prvih devet mesecev letošnjega leta in o njej je razpravljalo te dni predsedstvo sindikalnega sveta v Kranju. V prvih devetih mesecih so letošnji proizvodni plan v okraju dosegli z 79,5 %, plan dobička pa s 77 °/o. Torej je plan presežen in računajo, dia bo tudi celoletni proizvodni, plan presežem z nekaj odstotki. Oglejmo si še nekatere ugotovitve. Na seji predsedstva so se precej zadrževali ob stopnji dobička. V začetku leta, ko so sestavljali družbeni plan, so namreč v podjetjih predvideli, kolikšno vsoto dobička morajo doseči, da bo družbeni plan dosežem. Brž ko so podjetja to vsoto že dosegla, bi lahko znižala cene izdelkom in sindikalni svet meni, da bi se to moralo zgoditi OB USTANOVNEM OBČNEM ZBORU ZVEZE ZENSKIH DRUŠTEV NALOGA NAS VSEH Problem prehrane prebivalstva Slovenije je bil osvetljen z vseh strani tako kot doslej ni storila tega še nobena družbena organizacija. Z vso odgovornostjo sestavljeni in znanstveno utemeljeni referati so obravnavali: prehrano našega prebivalstva; prehrano v menzah, obratnih kuhi- Preteklo nedeljo in ponedeljek je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Zveze ženskih društev Slovenije, na katerem so obširno razpravljali o družbeni prehrani pri nas njah, zavodih idt.; proizvodnjo živil; predelavo živil; preskrbo prebivalstva z živili; o kvarjenju živil in vzgoji prebivalstva. Dne 10. in 11. decembra je u v Ljubljani ustanovni občni zbor Zveze ženskih društev Slo-vemje. Za ta občni zbor je iniciativni odbor dolgo in temeljito pripravljal gradivo, ki naj ga obravnava občni zbor. K temu je Pritegnil vrsto strokovnjakov in organizacij. Uspeh ni izostal. Temeljitost, s katero je občni zbor osvetlil vprašanje prehrane našega prebivalstva in pokazal način, kako se ta lahko ob obstoječih pogojih in možnostih izboljša in kakšne so naše bodoče naloge, da se bo način zdra-Ye. Prehrane nenehno izboljševal daje temu občnemu zboru izred-no pomembnost. Ne samo, ker se je novoustanovljena Zveza ženskih društev takoj lotila tako važnega vpra-sar-ja in prevzela nase tako odgovorno delo, temveč in predvsem zato, ker je odkrila način, kako reševati vprašanja prehrane in pokazala na odgovornost Pri tem reševanju vseh družbenih faktorjev in ne nazadnje tudi delavskih sindikatov. Ni mogoče v kratkem opisati vsega, kar je bilo na dvodnevnem zasedanju ugotovljeno in Povedano. Naš list bo v bodočih številkah, in to je tudi dolžan, črpal snov iz tega zasedanja. Zdrava in pravilna prehrana je osnova zdravja, delovne in j obrambne sposobnosti naših dr- j tavljanov. Od praVilr.e in zdrave! Le štiri podjetja na Gorenjskem letos niso delila dobička. — Nesorazmerno visoko povprečje deljenega dobička na enega zaposlenega v trgovini. — Letošnji proizvodni plan bodo izpolnili. — Podjetja naj zaposlujejo nove delavce le preko posredovalnice za delo. Ugotovili so, da so v začetku leta planirali po podjetjih tako, da so si obranili precej notranjih rezerv, zlasti v delovni sili, saj je pliam proizvodnje dosežen, plan zaposlovanja pa je izpolnjen le 95 % im še preveč ljudi je v podjetjih. Nesorazmerno visoko so planirali tudi bolezenske dopuste, orožne vaje itd. im na ta način skrivali delovno silo. Poglavje zase pa je doseganje dobička. Predsedstvo je ugotovilo, da le štiri podjetja v vsem okraju niso dosegla dobička in ta so: »Projekt« Radovljica, kamnolom v Hotavljah, opekarna v Stražišču in dom v Dvorski vasi. Povprečno je vsak zaposleni dobil 5908 dinarjev dobička v prvih devetih mesecih, če prištejemo k temu še oktober, se vsota poviša na 7302 dinarja, kar bo z nagradami im delitvijo dobička ob Dnevu republike še poraslo. Dokaj podjetij je izplačalo za več kot poldrugo plačo dobička. V tovarni čipk na Bledu celo 250% ali 19.705 dinarjev. Povprečna vsota dobička, ki so jo izplačali v trgovini, pa daleč presega vse druge panoge V trgovini Znese povprečje 16.700 dinarjev dobička na enega zaposlenega, medtem ko je povprečje za železarno le 4843 dinarjev, kljub temu da ustvarjajo tam velikansko vrednost. Tako so na primer v jeseniški delikatesni trgovini izplačali povprečno po 20.000 dinarjev dobička vsakemu, v knjigarni pa celo 27.200 dim. Ne le zanimivi, marveč tudi zelo poučni so sklepi seje predsedstva kranjskega okrajnega sveta. Domenili so se. da bodo priporočili sindikalnim podružnicam, naj še one podrobno prouče gospodarjenje v podjetjih, izpolnjevanje proizvodnega in finančnega plana ter naj napravijo podrobno analizo, o kateri na j razpravlja delavski svet im ves kolektiv. Ker bodo ta mesec občni zbori občinskih svetov, naj tudi ti sestavijo podrobne gospodarske analize za svoja področja, kot bo to storil OSS za ves okraj na občnem zboru. Okrajni svet bo občinskim svetom preskrbel potrebno gradivo, če ga v občimi ne bi mogli dobiti. (Nadaljevanje na 2. strani) prehrane je v veliki meri odvisna delovna storilnost ter s tem napori za večjo proizvodnjo materialnih dobrin in boljšo življenjsko raven. Ta osnovna' misel je bila kritično osvetljena z vseh strani. Ugotovljeno je bilo, da se je prehrana v primerjavi s predvojno v celoti sicer izboljšala, ker so se količine živil, ki jih porabi sleherni državljan, povečale, da pa se je kakovost prehrane posameznih plasti uslužbencev in delavcev poslabšala. Kje so vzroki? Brez dvoma, da so v znatni meri narasle potrebe našega prebivalstva, da naša proizvodnja ne krije naglo naraščajočih potreb našega prebivalstva, da dosedanji položaj ni dopuščal, da bi vlagali večja sredstva v proizvodnjo živilskih predmetov, niti da bi jih v večji meri uvažali. Eden znanih vzrokov je tudi nizka proizvodnost kmetijstva, ki ni šla v korak z ostalim gospodarskim razvojem. Pa tudi nerazumska uporaba hrane, večkrat zelo slabo čuvanje in razdelitev le-te ter njena nesodobna uporaba vpliva na stanje, kakršno je. Zveza ženskih društev je stopila na izredno odgovorno in važno področje dejavnosti. Pri tem bo dolžnost nas vseh, je posebno sindikalnih organizacij, da jo podpremo in ji pomagamo uresničiti zastavljene načrte. Zato bomo v prihodnjih številkah našim organizacijam in bralcem podrobno pojasnili, kaj so na tem zboru obravnavali. PREVIDNOST JE MUTI MODROSTI Dne 28. novembra je zgorela 'drvarnica na dvorišču Kolizeja na Gosposvetski c. št. 13. Požar je nastal o drvarnici, kjer so polnili peč za žagovino in so pri tem iz neprevidnosti verjetno stresli nekaj žerjavice med žagovino ali premog, ki je bil o bližani. Le pravočasni akciji miličnika Jožeta Rakarja, ki je požar opazil, in posegu gasilcev gre zahvala, da ni požar povzročil več kot 40.000 dinarjev škode. Istega dne je izbruhnil požar v podstrešni sobi hiše št. 54 na Poljanski cesti. Stanovalec sobe, kjer je nastal požar, je zjutraj prinesel o sobo drva in jih naložil ob visoki sobni lončeni peči. Popoldne, prej ko je odšel od doma, je peč močno zakuril, drva pa pustil ob peči ter so se od vroče peči vnele. K sreči je soseda opazila požar in so ga sostanovalci hitro pogasili, še preden se je razširil in uničil stanovanjsko zgradbo. Zdi se mi, da je prav, če o teh stvareh malo bolj premislimo. Gasilci in organi za notranje zadeve so si prizadevali na razne načine vzbuditi pri prebivalcih več previdnosti pri ravnanju z ognjem in vnetljivimi predmeti, kar vsekakor ni bilo brez uspeha. Statistika požarov kaže, da je bilo največ požarov povzročenih zaradi neprevidnosti in malomarnosti posameznikov in to kar nad 70 #/«. Precej požarov je nastalo zaradi gradbenih in tehničnih napak peči, dimnikov, ostrešij itd. Zanimivo si je ogledati vzroke, zaradi katerih je nastalo največ požarov. Ljudje so pozabili vključene likalnike na mizah in odšli z doma. Pozabili so na mizah in stolih vključene kuhalnike, na suh gnoj so stresli pepel z žerjavico, tik ob slab dimnik naložili seno in slamo, močno kurili o pečeh, katerih dimovodne pločevinaste cevi so bile speljane skozi strop, napolnjen z žagovino, ali pa so se dimne cevi dotikale lesene stene ali pa je celo tik njih bila naložena razna stara krama in celo seno. Tudi otroci so povzročili več požarov z veliko gmotno škodo, ker so po neprevidnosti staršev prišli do vžigalic. Kadilci kaj radi mečejo cigaretne ogorke o suho gozdno travo itd. Prav sedaj, na zimo je treba še bolj paziti na take stvari. Z. V. O OBČNIH ZBORIH V MARIBORSKEM OKRAJU BOLJE, STVARNEJE IN TEMELJITEJE V mariborskem okraju Je bilo1 Ocenjevati občne zbore, da so bili okrog 430 občnih zborov sindikalnih bodisi dobri bodisi slabi, bi bilo ne-podružnic, na katerih je sodelovalo realno in nekoristno. Predsedniki ob- — 1 ~ o -nA x i . ’ -1*1 i ,1; pinclriVi c J n rl i Ir n 1 n i V, cTTnfn ir cin rvnffl H okrog 58.700 članov sindikatov. Sredi minulega tedna so člani okrajnega sindikalnega sveta in predsedniki občinskih sindikalnih svetov ocenili letošnje občne zbore. Ocena je bila kritična in vsestranska. Letošnji občni zbori so pokazali, da so sindikalne organizacije napredovale. Poročila so bila stvarnejša kot lani. Ponekod so poročali o gospodarjenju v podjetjih tudi predstavniki upravnih odborov ali pa direktorji. Obvezna sicer ta poročila niso bila, toda predstavniki upravnih organov in vodilni uslužbenci podjetja so kot člani sindikata menili, da je prav, če govore na občnih zborih o problematiki podjetja. Osnovni ton letošnjim občnim zbo- činskih sindikalnih svetov so poročali o mnogih občnih zborih, kjer je bilo precej govora o proizvodnji, o možnostih za povečanje proizvodnosti delti, o zboljšanju tehnično-higienske zaščite in plačnem sistemu. Povsod je bilo premalo govora c prosvetnem delu, predvsem o vzgoji članstva. Premalo so na občnih zborih razpravljali o gospodarskem škodljivstvu. Po večini so bili letošnji občni zbori skrbno pripravljeni in dobro obiskani. Nekaj pa jih je bilo tudi slabih. V sindikalni podružnici občinskega ljudskega odbora v Slovenjem Gradcu so morali kar štirikrat sklicati občni zbor. Prvikrat ni bil sklepčen, drugič ga je nadzorni odbor razveljavil zaradi slabega poročila, tret- rom v mariborskem okraju so dali jič spet ni bil sklepčen, četrtič pa so sklepi III. kongresa Zveze sindikatov ga imeli ne glede na to, da je od 124 Jugoslavije v Sarajevu, ki jih sindi- i članov bilo navzočih samo okrog 30. kalne organizacije z uspehom uve- ! Tudi železničarji v Slovenjem Gradcu ljavljajo. Vendar so tudi letošnji obč- se ne morejo pohvaliti. Med letom ni zbori pokazali nekaj značilnih sla- odbor ni imel nobene seje, zato na bosti. Se vedno je opaziti premalo občnem zboru tudi ni mogel ničesar konkretnih analiz o problematiki pod- poročati o svojem delu. Sindikalna jetij in posploševanju, kar je seveda podružnica Turist-hotela v Mariboru rodilo tudi posplošeno razpravo. KDO IMR PREDNOSTI »IZ »ISKRE. V KRANJU Zobno ambulanto imajo Letos so dali v tovarni Iskra v Kranju precej denarjn za hi-gtensko-tehničiLo zaščito in to precej več kot pa so nameravali v začetku lota. Med drugim so letos preuredili tovarniško ambulanto, uredili pa so si tudi zobno ambulanto, ki so jo odprli letos jeseni. Zobna ambulanta je moderno opremljena. Edini graditelj stanovanj v Slovenski Bistrici je tovarna »Impol«. Doslej je zgradila že ? blo- pa vse leto sploh ni imela svojega vodstva, ker se odbor ni konstituiral vse do občnega zbora. Ponekod se jim je preveč mudilo z občnimi zbori. Iz ozadja je prihajal vabljiv vonj po kranjskih klobasah in vinu in mnogokateri član sindikata je komaj čakal, da bi končali manj zanimivi »oficialni« del občnega zbora in da bi se začel bolj zanimiv del, ki je po navadi trajal do zore. Za »sindikalno klobaso« so ponekod porabili kar včasih niso hotele prevzeti pridelkov, kot na primer v Gradišču. Na dnevni red so prišla pereča vprašanja kmetijskih posestev. Pokazalo se je, da so dobra predvsem posestva v okolici Maribora, kot so Pekre, Radvanje, Lepi dol, Cerkvenjak, Svečina in Košaki. Najslabše pa najbrž gospodari posestvo v Drvanji, ki je imelo lani milijonsko izgubo, letos pa izguba, ne bo dosti manjša. Ko zaključujemo misli o občnih zborih podružnic v mariborskem okraju, lahko rečemo, da so se nanje odborniki pripravljali bolje, stvarne j e in temeljiteje. Ce bodo občni zbori prispevali k temu, da bo sindikalno delo zajelo širše področje, da ne bo zaprto le v tovarno, kot večkrat slišimo, smo prepričani, da se bodo sindikati še močneje uveljavili v vsem družbenem življenju okraja kot dosledni borci za socialistična načela. OBČNI ZBOR PTT GORIŠKEGA OKRAJA Nova Gorica potrebuje novo pošto Prvo nedeljo v decembru so zbo^ rovali poštni uslužbenci sedanjega goriškega okraja. Danes štete podružnica 198 članov, vštevši tudi tiste iz bivše podružnice v Tolminu. Na občnem zboru so ugotovili, da je poštna služba zadnje čase precej napredovala, saj so precej pošt adaptirali, skoraj vse pošte so dobro opremljene, razen na primer v Dobrovem v Brdih, za katero ne najdejo primernih prostorov. Vsekakor pa bi bilo treba v Novi Gorici zgraditi novo pošto, od česar je odvisen razvoj telefonskega prometa, saj si brez novega poslopja ne moremo zamisliti avtomatizacije tega področja. Predvidena je tudi kratkovalovna zveza z Ljubljano. Prenosni stolp na Nanosu že grade. Občni zbor je sklenil, da bodo na področju bivšega okraja Tolmin ustanovili 6 sindikalnih skupin, in to v Idriji, Mostu na Soči, Tolminu, Kobaridu, Bovcu in Cerknem. Viktor Volk O OBČNIH ZBORIH V BREŽIŠKI OBČINI Za višjo življenjsko raven gre n ja so dobili tisti, ki so še bolj »potrebni«, nek uradnik iz tovar- 1 , v 1 ‘1 Ilu muuaou« au jjuucauu puiaum noi ne, v njegovo prejšnje se je vselil precej denarja. Slo je v stotisoče di-kov, pet so jih dogradili lani, dva predsednik stanovanjske skupno- narjev. bosta gotova pa ob koncu letoš- j sti itd. Ko sem vprašal, zakaj ni- njuf0fee£bf1° gotovo eden Pnajtiabših njega ali v začetku drugega leta.' sem dobil stanovanja, so mi od- občnih zborov v železarni na Muti. Prav tu pa je vozel, ki ga ni moč govorili, da bi tovarna izgubila Morda ne toliko po udeležbi. Prvikrat kar tako razvozlati. j to stanovanje, v katerem sem ^ilti "VčlanL^Toda vsebinsko to Kar naravnost povem, da gre zdaj, ce bi me preselili v bloke. občni zbor pač ni mogel dati kdo ve zame in sem napisal tole pismo j Odrekli so moji prošnji kljub te- kaj napotil svojim članom za bodoče zato, ker si drugače ne Dem več , mu, da sem jim nosil potrdila iz sik?; drugod1— Je MliTvprašanje druž- pomagati. Za stanovanje prosim že od januarja 1950. leta, torej polnih šest let. Trije smo: jaz, žena in otrok. Imamo sicer stanovanje, protituberkuloznega dispanzerja, benega standarda. Toda drugod da tako stanovanje, kakršno člani sindikata pravilno postavljali in imani ni nrimernn za bolno razumeli to vprašanje ter o njem raz-imam, m primerno za ooinu pravijali v zvezi š potrebo po dvigu družino, storilnosti dela, za večjo štednjo itd. Je pametnejše to. da se sam ne v železarni na Muti pa se je znašlo morem kolikor toliko pozdraviti "ačeinoTiskusi"« tistih, in bom od časa do časa vedno na pred občnim zborom podprli z aiko-ramah skupnosti, saj bova t ženo holom. v taki atmosferi seveda ni bilo čez čas v takih stanovanjskih pri- f^^da‘iTp^ivo^ja^Jzk^1 in^dl likali morala spet v sanatorijr L o so sprejeli sklep o zvišanju cen kme-sanatoriju nekaj mesecev bolni- tijskega orodja, kot da je to edina ibnoa d n mi sin nntem na delo in rešitev iz zagate. Nihče tudi ni govo------------------------------- ....... , , , sicega dopusta, potem na aeto in rjl „ tcm> fla delaVski svet kljub ta- gostje. Vsekakor so njihovi odborniki nišnici. Delam v tovarni, sem pa : vsa stvar se ponovi znova. In kaj, kemu stanju sprejema sklepe o delitvi v tem pogledu poenema-nja vredni, v , T .-•»i-.—----------»---j.--- —_• -t.-t,« r _ — 7.0 7j: — —01,<0 tmo. Letos so začeli izdajati svoj čašo-pis »Iskra«. Prva številka je že izšla, druga pa bo Izšla te dni. Vanj pi- Sploh lahko trdimo, da v tej to- toda zame je neprimerno, ker je vami precej skrb c. za .zdravje de- iilažno, mračno, sonca še poleti KaatoVob'?eJtuIe 66 ne vidimo, edino okno je na dvo- T„ delovni kolektiv je poznan po rišče. Oba z ženo sva bolna na tem, da prireja skupinske obiske na pljučih. Jaz bollljem že od leta par7edstavTsvo^de0to™zleteI,.r V3 Fvt \ in sem bil že operiran, žena šemovem gledališču pa so že stalni : pg je bila letos tri mesece v bol- še pod zdravniškim nadzorstvom. Lani so mi v tovarni obljubili, da bom dobil stanovanje, brž ko V brežiški občini je 33 sindikalnih podružnic. Občni zbori so že končani z edino izjemo gradbincev podjetja »Tehnika« v Cerkljah. Zdi se, da so ti.precej nedisciplinirani, če jih podrezaš, ti le obljubljajo, na pisma pa ne odgovarjajo. Pri nas je bila udeležba na občnih zborih taka, kakršne ni bilo že mnogo let. Manj hvalevredna pa so poročila. No, res je večina podružnic, kjer so poročila skrbno pripravili, ponekod pa so jih menda kar prepisali iz prejšnjih let. Letos se je sindikalni svet močno potrudil, da bi občni zbori zares dobro uspeli. Odborniki so si razdelili med seboj podružnice, tem pomagali in se seve občnega zbora tudi udeležili. Res je pa, da je bila med letom pomoč podružnicam slaba in da se višja sindikalna vodstva včasih tudi vabilom niso odzvala. Osrednji predmet razprave na občnih zborih je bila življenjska raven. Marsikje še mislijo, da se bo življenje izboljšalo z večjimi šejio »a.Tni,- posebno pridno Pa in že- bosta Gfra bloka dograjena. Toda fcttokcmtih6 zadeVah1. P Stan«f Bobek ostalo je le pri besedah. Stanova- 1 čut je do sočloveka. POLANC ce mi zboli se otrok? Zdi se mi, dobička. Skratka, demagogija je ime- rln hi hiln nnmptnn re hi nsni tn la veliko besedo. Po skoraj celodnevna Dl Vilo pametno, ce Dl vsaj lO nem zasedanju se je občni zbor razšel ------------------,—- - premislili tisti, ki odločajo o brez kakršnih koli pametnih sklepov, plačami, ne pa s storilnostjo. Sin-moji usodi, če jih že ne gane so- v novem upravnem odboru pa so tisti dikalni odborniki pa smo povsod Pnr.AKr » so bili na občnem zboru najbolj pojasnjeval; da v£je plačeP ne bi O ZELO TEHTNI RAZPRAVI KRANJSKEGA OKRAJNEGA SVETA Zvesto uresničujejo naša načela (Nadaljevanje s 1. strani) j Ob takiiih prilikah, ko se nekateri iz gospodarskih vodstev, ljudskih odborov ali podjetij zelo radii skrijejo, za sindikat, kadar je treba ukreniti kaj bolečega, bo sindikalni svet predlaga:! Okrajnemu odboru Socialistične zveze, naj skuipno proučita ta vprašanja, potema pa skličejo konferenco gospodarskih vodstev, na kateri bi se o teh stvareh podrobno pomenili. Sindikalni svet meni, da ne bi bilo prav nič slabega, če bi tistega, ki bi ne hotel razumeti ali uresničevati naše gospodarske politike, odstavili s položaja . Sindikalni svet ugotavlja, da so podatka, ki jih dajejo podjetja, precej netočni, da dvakrat ne dajejo enakih podatkov, jih skrivajo itd. Zato zahteva, da se v podjetjih vodi točna evidenca in naj se okrajni gospodarski in inšpekcijski organi za to posebej zavzamejo. Ob tej analizi so prišla do spoznanja; da prihaja do velikih razlik v dobičku med podjetji tudi zato, ker so v začetku leta kar pavšalno odobravala pet odstotkov povišanja sklada plač ne glede na notranje rezerve. Sindikalni svet dalje meni, da v marsikaterem podjetju ni mogoče zagovarjati nizike ravni norm. Podjetja caj rada postavljajo norme tako, da so nižje od plana. Če plan dosežejo, morajo norme že preseči tudi za deset in več odstotkov. Torej si za izpolnjevanje plana že izplačujejo presežke norm, kot nagrado za to, da so plan dosegli. Norme in plan morajo biti v medsebojnem sorazmerju im mora izpolnjevanje norm pomeniti že izpolnjevanje plana. Ena izmed izkušenj letošnjega leta je tudi ta, da so dali delavcem v začetku leta le malo priložnosti za razpravo o družbenem planu. Skoraj redno pa se je dogajalo,' da kolektiva o spremembah okrajnega družbenega plana, ki so se tikale podjetja, sploh niso obveščali niti ni o njih razpravljal delavski svet, marveč je dal svoj pristanek le direktor. Simdčkailini svet meni, da je treba omejiti nadurno delo im delo ob dela prostih dneh, ker se delavec ne more dodobra spočiti in gre tako delo v škodo zdrav ja, če je stalno. Dandanes težimo za tem, da bi odslovili iz podjetij vse tiste, ki so le za število, med njimi pa zlasti tiste, ki se lahko doma na kmetiji prežive. Res so v nekaterih tovarnah že odpustili nekaj delavcev, toda druga podjetja spet nabirajo im zaposlujejo delavce s podeželja. Sindikalni svet zahteva, da bi moralo vsako podjetje prijaviti posredovalnici za delo ne le tiste, ki jih odslove, marveč glasni. Tako pravi poročilo. Mnogo daljši pa Je seveda spisek tistih občnih zborov, ki so bili koristni in so članstvu dali dobra napotila za delo v prihodnjem letu. To so bili občni zbori predvsem v večjih podjetjih. Ravenska; železarna je Imela letos svoj doslej najboljši občni zbor. Na njem so razpravljali predvsem o proizvodnji. Člani sindikata so postavili vprašanje, zakaj je izmeček tako visok, razpravljali so o požarno-varnostnlh ukrepih (pred ča-tuidi vsako novo zaposlitev. Zlasti som je požar povzročil v tem podjetna ro- hi omeli dionustlilti noveče- In milijonsko škodo) in o tehntčno- pa ne ra smcui uopuwuiiui higienskl zaš£itl delavcev. Pač pa niso njia delavcev z dežele, ce je v m- na tem občnem zboru razpravljali o duetnijisikem središču dovolj dellav- pridobivanju novih članov, čeprav je cev na razpolago. Vsako teko no- vacenijc se b-cnlj zaostruje slano- njenih v sindikat le okrog 60 odstot-vaniisko stilsko in otežuje pre- kov delavcev. To je resna pomanj- skrbo delavcev. O tem se bodo na ».Uvest. '-Jošnjega občnega zbora v skupni seji z okrajnim odborom Letošnji občni zbori kmetih kih Sociiafettične zveze še posebej po- delavcev v okraju so bi’i presenet- ... T, . - .»V liivo dobri in so l nič zalegle, če ne bo več in cenejšega blaga na trgu. Cenejše pa bo, če bodo proizvodni stroški nižji in če bo na trgu več blaga. Torej, so vse te stvari odvisne le od nas samih, kar so delavci na vseh občnih zborih tudi razumeli. V nekaterih podružnicah so zlasti grajali razsipanje denarja. Posebno razkošno opremljajo nekatere pisarne, medtem ko manjka delavcem osnovnih higiensko-tchničnih in zaščitnih naprav. Obrtniki so se zavzemali za to, da bi imela njihova podjetja več obratnih kreditov, da bi lahko kupili surovine za zalogo. Kmetijski delavci pa so se pritožili čez visoke cene mesa in mesnih govorili. Potem so sc še menil o ^^Ljmtojše^sindikatoe^orgtnizacito! Vilkov. Pravijo namreč, da cene občnih zbornih podružnic ter jih že dobro zasidrale. Sicer je_ spet treba zmne padajo, meso in mesni iz- sejo. jen pomemben korak naprej. Občni - -.. - Tn Trni mali neč°mo še k n.iiiho- zbori kmetijskih delavcev so sprožili jetja, njim je treba dati kredite, m Kah na'J "v™? 66 K * vrsto problemov v zadrugah in na V L - _ .pdii =viadi?x„ v,, Nic drugega kot: (,iroetijsMh posestvih. Ponekod so ob-1 a? di si uredile Skladišča in ku-— ja — I sodili odkupno politiko zadrug, ki pile prevozna sredstva. dclki se pa ne počene. Zahtevali so, naj bi odkupovale živino le kmetijske zadruge, ne pa pod- Manj so letos razpravljali o tarifnih pravilnikih, precej pa o delovni disciplini. V nekaterih majhnih podjetjih smo opazili, da si delavci ne upajo govoriti o plačah. Med zelo šibke podružnice štejemo podružnico cestarjev, saj se sestajajo zelo neredno in tudi članarine redno ne pobirajo. Del krivde leži tudi na vodilnih uslužbencih, ki se za sindikalno delo ne zmenijo dosti. Na občnih zborih podružnic so izvolili delegate za občni zbor sindikalnega sveta. Na 30 članov so izvolili enega delegata. Ivan Volčanšek Na prste bi lahko prešteli tiste, ki še niso sindikalno organizirani Poročila občnega zbora senorvške sindikalne podružnice rudarjev n* občnem zboru, ki je bil zadnje dni novembra in ki sta se ga med drugimi udeležila tudi predsednik se-novške občine tov. Šterban ter podpredsednik OLO Trbovlje tov. Tone Zupančič, so bila zelo dobro pripravljena in so dala obilo gradiva plodno razpravo. Podrobno so razpravljali o nalO" gah. ki nas čakajo, če hočemo, da. bi se izboljšala življenjska raven. V ospredju je bila kajpa.k razprava ° dvigu storilnosti dela. Razen tega eo naglasili še potrebo po strokovni vzgoji mlajših delavcev, zlasti tistih# ki so pred nedavnim prišli v rudnik- Sindikati na podružnica je zabeležila lani precej uspehov. Med naj' lepšimi je pač ta, da so sedaj skoraj vsi* sindikalno organizirani. Na prste .bi že lahko- pr.eštel tiste, ki še niso člani sindikata. Kostanjšek OTROKE BODO OBDAROVALI Prve dni decembra je bil občni zbor podružnice gozdnih delavcev i® uslužbencev iz Rogaške Slatine. Zlasti bi lahko rekli, da je P°" družnica med letom precej delala, da pa je o svojem delu zelo malo poročala. Med drugim so sklenili, da bodo za novoletno jelko obdaril] otroke svojih članov, ker je ostalo še precej podružničnega denarja. Sestavil; 6» odbor, ki bo nakupil darila, sestavil seznam in otroke obdaril. Marjan Mikše verna delu? Kapo dol! PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico je izgubil W Jo proglaša za neveljavno Gobec Stanko, delavec v valjarni Železarn« Store. Č OB ROBU DOGODKOV OB OBISKU TOVARIŠA TITA V ETIOPIJI IZ PODRUŽNICE MLEKARNE V SEŽANI S knjižnico se postavijo Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice Mlekarne v Sežani so obširno govoril^ o delu delavskih organov upravljanja. Zlasti se pohvalijo s tem. da so povečali proizvodnje in d.a So z zaupanimi družbenimi sredstvi varčno gospodarili. Posel)no se postavijo s knjižnico, ki so jo let-os ustanovili. M. Rojc Domovina junaškega Etiopija, prijateljska afriška dežela, v kateri se te dni mudi na državniškem obisku tovariš Tito, je ena najstarejšili neodvisnih držav na svetu. Njeno ljudstvo se je tisočletja bojevalo za svojo neodvisnost in kljubovalo osem Diharjem zgodovine. Nikoli ni popolnoma klonilo, nikoli ni odložilo orožja. »Naše ljudstvo je doživelo skoro enako trpljenje, prebrodilo iste težave, kot herojski jugoslovanski narodi, čeprav o različnih časovnih in krajevnih okoliščinah,« je dejal etiopski poslanik v Jugoslaviji. Tudi zato se je med Jugoslavijo in Etiopijo, skovalo prisrčno prijateljstvo, ki se danes, v novih pogojih, o skupnih sodelovanjih za mir in napredek, vedno bolj krepi in postaja vzgled sodelovanja med državami z različnimi družbenimi sistemi. pri imenu Abesinija, ki pa ga Etlopci so se cesarji dinastije Žaga povezali * odklanjajo. koptsko cerkvijo v Egiptu. Tedaj je Za- Semitska plemena, ki so prišla z hod, ki je bil dolga stoletja popolnoma Arabskega polotoka, so se v stoletjih odrezan od Etiopije, prvič slisal o »ce- spojila s hamitskimi plemeni Begia in sarstvu popa Ivana«, krščanskega vla- A gen a ter ustanovila kraljstvo Aksum, darja neke neznane, daljne dežele. „7 ".v Znaf°d- Vs" os,a‘a graditi novo državo. Spet se razvija Legenda, pravi da se je kakih tisoč so ohranila svoje'tradicije, s^ojo hamit- °ke’’ spisan Mu^pa nl^traS let pred našim štetjem napotila kraljica sko plemensko ureditev. dolgo F K P Makeda, ali kraljica iz Sabe (še danes Aksum je bil veliko trgovsko sre- V petnajstem stoletju so pod vpij' se imenuje Saba majhno okrožje nedaleč dišce.. Trgoval je celo z Benetkami m vom ^ke in Medine nastale v zahod' od Aksuma v Etiopiji) v Jeruzalem, kjer Perzijo. V njem se je razvijala knjizev- nem deln Etiopije številne muslimanske je spoznala kralja Salomona. Iz tega po- nost in umetnost. Državna organizacija državice. IslnmP je prodiral v Etiopijo- znanstva se je rodil otrok, Menelik I., se je lahko kosala z najbolj razvitimi Etiopski cesarji so za£eli oziratj n» sin kraljice iz Sabe m kralja Salamona, državami tedanje dobe. Zahod. Prosili so za pomoč krščanske Cesar Hane Selassie je potomec Mene- fiirA»{ ------1,- j-z.-- Dim lika I. Skoraj sedem sto let se je kraljestvo evropske države in rimske papeže. _ . , . x Aksum bojevalo za svoj obstoj. Upi- je hotel te stike izkoristiti, da bi ?' v. .Ta leSend? J.e v Etiopiji močno raz- raj0 se. je tujim zavojevalcem, se po- podvrgel etiopsko cerkev. Tedaj se Je širjena. Mnogi ji verjamejo. O nj^ go- vezovalo s staro semitsko domovino on- namreč rimska cerkev trudila, da bi vore tudi etiopske svete knjige. Težko kraj Rdečega morja in skušalo ustanoviti novno zavladala nad vso vzhodno cer-koliko je resnična. Res je, veliko in močno državo. Bojevalo se je kvijo. To se ji ni posrečilo, čeprav Je oka ............... ... je ugotoviti _ ____________________________#________ _ v da so na severu Arabskega polotoka z"narodi™ ki so^živeli na Arabskem pol- začasno kvijo. To se ji ni posrečilo, čeprav vzhodnih timijani, ki kvenih velikašev. med nji ^ e kih pla brejskim kraljestvom in državo Pal ml ra. prenehal zanimati za Etiopijo. "r t— — . •;------.“.. "v —---------------— «• »aruui, m »v ziven na AransKem poi- začasno pridobila nekaj vzhodnih . živela v najstarejsih časih sabejska ple- »toku, z državo Blemov, z Rimljani, ki kvenih velikašev. med njimi tudi nekflJ mena m da so ta plemena imela več so prodrli do etiopskih planin, s h e- etiopskih. Toda Rim se kljub temo 1,1 kraljic. Ko so se začela arabska ple- ■ - 1 • • 1 • * v " * - - — -- — od ki mu ga je neka ekspedicija pripe-tisoč ljala iz »dežele Punt«. mena in da so ta plemena imela več go prodrli do ačela arabska ple- brejskim kr...,_______..._________________ „._lv,uul auiuuiail „„ mena sehti^z^Arabskega ^olotoka^Jmo- Leta 330 sta etiopska cesarja Abraha Portugalci, ki jim je papež ▼ iti z Arabskega polotoka v Etio- _____________________________________________ ...... w,v,. _______ Pjj°’ 50 med "iim* bili tudi Sabejci. {„ Azbaha. ki sta kot brata skupaj vla- iiajstem stoletju »podani« vse neodkr»tc . - . r . v . . Morda so oni prinesli s seboj to legendo, dala, sprejela krščansko vero. Od tedaj vzhodne dežele, so v začetku šestnaJ" so se na etiopskih obalah poj a- Kasneje so tudi Egipčani ustanav- Kdo ve. V prvi etiopski ustavi, ki jo je pa prav do današnjih dni je bilo krščan- stega stoletja začeli prodirati v Afriko* --Al : _ - --1 -"1 - -i- --------I ---- U •• 1 .. U llfiemta CVATO nncnr Hflllp SnlflGCIP 17rlnl 1 Qa1 lot« .i_______ 1-1 • Lil-- _____y -■ 11 ______S CM ' . ... Hall Pred mnogimi, mnogimi leti tedaj je minilo šest ali sedem let — SO SC na etiopskih^ obalah ------c- , - , v y ‘rr .. . „ „■ .- -f- , . , " _ *. ,* H« F*«* u« «*»•*«*•=■• Ji*« um JC uuw iv»a«-«»n- »tena »ivieija eareu pnnurau v nn*- Vlil Punti in zgradili svoje prve našel- Ijah na obalah današnje Etiopije svoje cesar Haile Selassie izdal 1931. leta, stvo, ki se je hitro razširilo po vsej Obenem pa je s severa prodiral suita11 bine. Punti so bili trgovski in pomor- kolonije in zidali utrjena mesta. piše: »Z zakonom je urejeno, da cesar- deželi, važen činitelj v zgodovini Etio- Selim. Leta 1517 je Selim zavzel Kairo- ski narod, ki se je z obal Perzijskega prva močna državna tvorba na tem sko dostojanstvo za vedno ostane v dru- pije. Več stoletij je bilo edini element Istega leta so se njegove čete izkrcaj«5 zaliva razširil po vsem Sredozemlju in ozemlju je cesarstvo Napata, ki je ob- flni. Megovega Veličanstva Haile Se- združevanja in nacionalnega odpora, ob- na etiopskih obalah. Etiopski cesar Je ustanovil številne pomorske kolonije. ' -*-• J---= - -----------Incsia I. CIM# rtniTinn I7hfl¥a v m»nre- -----------------— 1- vil- š-Ji -1-X_1—11. J_x---------- •» v « « 1 r ---------nO Punti čem morju etiopske obale ob Rde-in Indijskem oceanu (do- zave, U/.CllllJU JC LL.IUIOI''/ i.uiiu.u, — J — . . , -'v. , . . . , . — — — * “"J" »«• uuviunuiHvfiU I'!’* II Ct L lll/l/l 1,111 Uliamil. Elliuusai ■' segalo velik del današnjega Sudana in lassia L, cigar druzma izhaja v nepre- enem pa je bilo tudi služabnik države prosil za pomoč Portugalce. V zam*?0 Etiopije. Mesto Napata, prestolnica dr- trgani lmiji iz dinastije Menelika I., oziroma monarhije. V stoletjih izolacije jim je obljubil obalo Rdečega morj8' “ *............... ................. — irr.1.. ----- ' * e oje Leta 1520 so odposlanci portugalske^ ki je Egiptu dolgo povzročala ve- sina kralja Salomona Jeruzalemskega in od ostalih cerkvi je pomešalo . ____ ___________ ________ _______o__ slej so Etiopiji vrnili le obalo nekda- like skrbi, je bila središče severovzhod- kraljice iz Etiopije, znane pod imenom nanke s poganstvom in arugimi verami, kralja in rimskega papeža prišli v Et««^ • ri_ii -1- ----- _u_>_ x- —i — Afrike. S svojimi trinajstimi s v e— kraljica^ iz Sane.« v on»telom clnlofin ca io nnv«aaU »• j. j~ — s«: —*-r a i—a u.j * iin** v j „ -i-i_i -t_i .i_; __i:i.:_ a- Izročilo nrnvi nje Eritreje, vsa ostala obala še Sele v enajstem stoletju ____________________ ______ __ __ ____ „ . , ... ... ... . . ju se je povezalo pijo in v njej ostali šest let. Med n .P0* osvobojena) izvažali v Sredozemlje, pred- tišči, številnimi piramidami, velikim tr- izročilo pravi, da je bil Menelik 1. s koptsko cerkvijo v Egiptu, kar pa je je bil tudi jezuit Alvarez, ki je o *e. vsem v Egipt, blago starega veka, od goni in ogromnim bogastvom se je Na- J’®*1* v.,adail ,n da Je vladal 0(1 leta imelo več slabih kot dobrih posledic. obisku napisal knjigo. V tej knjigi VTK dišav in mahagonija, do slonove kosti, pata uvrščala med najbogatejša mesta 96 ^ do leta pred našim štetjem. ^ V sedmem in osmem stoletju so div- poveduje. da je Etiopija rodovitna divjih živali in sužnjev. Tedaj je bila sveta. . ^ Arabci, ki so se kakih tisoč let^ pred jali v Etiopiji verski boji proti pri- bogata dežela, v kateri ena sama set*^ Etiopija, ki so jo imenovali »dežela Pred približno tri tisoč leti se je našim štetjem začeli seliti v Etiopijo, so seljenim Židom, ki so cesarstvo notranje zadostuje za več let, da je gosto Punt«, bogata dežela, in tedaj v njej onstran morja, ob obali Arabskega pol- s seboj prinesli relativno visoko civili- oslabili. Aksum je izgubil precej seljena, polna cerkvi, mest in trgovski še ni manjkalo vode kot danes, ko ne- otoka razvila država Main ali Jemen, zacijo, ki se je najbolj poznala v kme- krajin. Kulturno življenje je zastalo in hiš. Zahvaljuje se bogu. ker ga ie kdaj rodovite predele pokriva nerodo- kakor jo imenujemo dandanes. . To je tijstvu, namakanju polj, trgovini, obrt- prenehalo. Gospodarstvo je propadalo, peljal v to deželo in mu omogočil š'rl. v itn a pustinja bila bogata država, gosto naseljena, z ništvu in gradbeništvu. S prihodom V tem času so se na etiopskih oba- krščanstvo. Pred njim se je odprla "—1------------1-----1— — — —--------------:*5~ '-----a:s„a„~™ araimav kjer so lah pojavili prvi muslimani, begunci, ki nost osvajanja nove kolonije za bdobje so bežali iz Arabije. Poslal jih je pre- galsko krono in za rimsko cerkev, so bili rok Mohamed, etiopski cesar pa jih je Leta 1528 je etiopski cesar Libtfle-j prevzeli glavno zaščitil. Zaradi tega _ se Mohamed v denguel s pomočjo Portugalcev prenmF8 “ ••i««1*"** M~i-------1 - ti—l:— t»_ porazu *,• več io silo. Etiopija se prve egipčanske ekspedicije skušale čez Medtem so z,iuje, ki so kvi uur»#r- iiapicuucjBi, . _____ ________ _______________________ ________e_____ r________ ______0_____ t____ Nubijo ali po morju prodreti v Etio- ski semitski narod pridrli v dolino Jor- vlogo v zgodovinskih dogodkih te dežele 86. stihu V. poglavja Korana zahvaljuje Mohameda Ibrahima. Po tem porazu pijo. Verjetno so v tistem času živeli dana, v bojih, ki so trajali stoletja, in postali nosilci nove civilizacije. s« da«—«:. ----1«----•------ju *- - —■**- Rnj v današnji Etiopiji pigmejci, ki so jih premagali Filistejce in zavzeli ^Palestino. Med arabskimi plemeni, ki^ i močnejši narodi kasneje izkoreninili ali Njih- 1 * r*J‘* -i—*'”5K **" cesarju Etiopije. Kmalu pa se je Etiopija znašla pred ko muslimani napadli še so divjali do leta 1632. močnejši narodi kasneje izkoreninili ali Njihova država, ki je segala od Rdečega glavnem prihajala iz razvitega Jem ena, muslimansko nevarnostjo, s katero se je vdala čeprav jo je vpina povsem 0,1 ' pregnali v pragozdove Ekvatorialne Afri- do Sredozemskega morja in zavzemala je bilo pleme Habašat najpomembnejše, bojevala tisoč in več let in je še do čila. Osvaialci so nornšili cvetoča ke. Med prvimi naseljenci so bila ha- izredno pomembno trgovsko področje, je Nekateri mislijo, da izhaja naziv Abe- danes r\i popolnoma premagala. pobili veliko prebivalcev in deželo mitska plemena, ki so prodirala s severa. O pigmejcih nam priča star zapisek, pravzaprav pismo, egipčanski faraon naroča svojemu urad- lamon, ki ga. E niku, naj skrbno pazi na pritlikavca, svoje dinastije. ------- --c- --- r------„ _, „ .......... - . — . - ---ca lil pMruiiiUHia |iirina((aia. puiuu v v 11 n v prtrm vairev in aezeiv kmalu postala ena najmočnejših držav simja iz imena tega plemena, drugi pa Boji i. Židi in muslimani so oslabili stožili. Takšna je ostala do današnl1 v tem delu sveta. Posebno pomembna trde, da so Arabci uporabljali to ime, aksumsko dinastijo kralja Salomona, dni. Muslimanski vdor jo je potisnil ^ katerem je bila v času, ko ji je vladal kralj Sa- kadar so zasramovali Etiopce. Etiopci se Uveljavila se je dinastija Žaga. ki je stoletja nazaj. Posledice tega občuti ___.1 i i • t?a« x a- 1 4_______________X ^4„ mmi mknar nii-n T I -1 _ i___:i . ■ •• — - - - - * • "j c Miiuoi umij - -----unujin.. u v. v.v.. .v L'*cija*iio ir j c iiiiian ii j u tv i jc sroir' m n Etiopci časte kot praočeta sami nikdar niso tako imenovali. Le bila hamitskega porekla. Etiopska cer- dandanes. „ * il ir-1 n mrl V C O m Itnlitani CA v.tuDiali I 1- A- i J:_______4:12 _______i____1 _ A— T.J.! tujci, predvsem Italijani, so vztrajali kev je tej dinastiji nasprotovala, zato Tedaj, ko je bilo najtežje, ko ^ 16. DECEMBRA 1955 # ST. 50 ŠIROM PO NAŠI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST« OB PREDLOGIH CENTRALNEGA SVETA SINDIKATOV ZA SMOTRNEJŠE OBLIKOVANJE PLAČ V GOSPODARSTVU Plačni sistem mora vzpodbujati rast in pocenitev naših proizvodov (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnji. To pomeni, da bi morali plače čimbolj neposredno povezati s proizvodom in gospodarjenjem podjetja in dovoliti svobodnejše oblikovanje ter višjo raven plač v primeru, če delovni čas in kvalifikacijska struktura zaposlenih, naj ne bi vplivali na višino plač razen v določenih primerih, ko mora skupnost zaradi prenizkega dohodka podjetja zagotoviti delovnemu kolektivu določen znesek plač za določen čas. Predlagana načela so izražena v dveh predlogih sindikatov. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije predlaga izpopolnitev plačnega sistema v tem smislu, da bi sedanji ključ za izračunavanje plač nadomestili z oblikovanjem plač na enoto proizvoda in pa, da bi plače kolektiva oblikovali na podlagi različnih stopenj iz dohodka. Po mnenjiu sindikatov bi morali sprejeti vzporedno oba predloga, tako da bi vsak izmed njih zajel določene gospodarske panoge, in sicer tiste, ki jiim najbolj ustreza. Oblikovanje plač na enoto proizvoda Po prvem predlogu (o njem smo podrobneje poročali že v sestavku pod naslovom »Plačni sklad na enoto proizvoda«, ki je bil objavljen v »Delavski enotnosti« štev, 40 z dne 7. oktobra letos), naj bi dobivale gospodarske organizacije plačni sklad na enoto proizvoda. Drugače povedano: za en kilogram cementa, premoga, za en meter blaga itd. bi dobil kolektiv toliko in toliko dinarjev plač. Namesto da bi ljudski odbori določali za vsako Podjetje — kot to delajo doslej — število potrebnih delavcev in kvalifikacijski sestav, naj bi v bodoče predpisovali znesek plač, ki bj ga dobilo podjetje za proizvod, ko tega proda. Znesek za plače na enoto proizvoda naj bi Se priznaval v proizvodno ceno, namesto dosedanjih plač, obračunanih po času oziroma delovnem učinku, številu zaposlenih in kvaliifiikaToko< in >lndupiati«, ki se že po več mesecev nista sestali. Komunisti, kj se niti ne sestajajo, da bi izmenjali svoja opažanja in mnenja in da bi se pogovorili o nalogah, vsekakor ne morejo biti usmerjevalci družbenega življenja v svoji okolici. Ztiasti je to težko razumeti za komuniste, ki delajo v tako velikih kolektivih kot sta v teh tovarnah, kjer je toliko vsakovrstnih problemov. Vzemimo le to, da je med zaposlenimi dve petini takih, ki so šele pred nedavnim prišli v tovarno z vasi in prinesli s seboj drobno lastniško miselnost. Tem je zaslužek v tovarni le nekak priboljšek ter zaposlitev pot, da pridejo do pravic iz socialnega zavarovanja. Nič čudnega torej ni. če so tudi sindikalne organizacije v nekaterih podjetjih postale glasilo takih teženj, n ji novi zagovorniki ter zaščitniki. Dalje so organizacije vse pie-malo skrbele za to. da bi pridobivale nove člane, saj se je v boju za socialistične družnene odnose pri nas prekalilo že toliko Ij-udi. ki bj zaslužili, da jih sprejmemo v naše vrste. Posebno naj bi v bodoče skrbeli za vzgojo mladine bodi v šoli bodi v raznih organizacijah, saj je v tej občini toliko raznolikih vplivov, ki jim mladi Človek kaj lahko podleže. K besedi sta se oglasila tudi Ivan Novak-Ooka ter dr. Marijan Dermastja, ob koncu pa so izvolili 15 članski komite ter dele-ate za okrajno konferenco ZKS. GOSPODARSKE NOVICE STALIŠČU ZVEZNE KOMISIJE m PLAČE V GOSPODARSTVU Zvezna komisija za plače v gospodarstvu dobi pogostokrat sama ali pa preko republiških komisij za plačo razna vprašanja, kako naj podjetje uredi tp ali ono stvar. Komisija razpravlja na svojih sejah o teh vprašanjih in zavzema stališča, ki so veljavna za vsa podjetja. Na seji v sredina novembra letos je komisija sklenila tele stvari, ki so obvezne za vsa podjetja: 1. Po 6. točki 31. b člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij se priznavajo kot plače tudi honorarji zunanjih sodelavcev. Podjetja so vprašala, ali je šteti za zunanje sodelavce tudi uslužbence podjetja, ki so sicer stalno zaposleni, v prostem času, pa za svoje podjetje izvršujejo razna dela, sestavljajo n. pr. dokumentacijo za konstrukcijo, razne stroje, naprave, proizvode itd. Tudi stalno zaposlene uslužbence pod je j ta se lahko šteje za zunanje sodelavce, vendar samo takrat, kadar opravljajo za podjetje dela, ki niso v zvezi z delavnostjo podjetja In kar ne spada v Izpolnjevanje redne delovne dolžnosti uslužbencev. Ne morejo pa se šteti za zunanje sodelavce uslužbenci podjetja, kadar ti v svojem prostem času opravljajo dela, ki spadajo v redno poslovanje podjetja. 2. Ali pripada plača za dan državnega praznika tudi delavcu, ki je Imel v mesecu, v katerem je državni praznik neopravičeni izostanek. Po sklepu Zvezne komisije za plače v gospodarstvu ne pripada ta plača delavcu, ki neopravičeno izostane z dela en dan pred državnim praznikom ali takoj naslednji dan po državnem prazniku. Pravico do plače na dan državnega praznika ima namreč samo tisti delavec, ki bi sicer delal, če ne bi bilo praznika. Neopravičeni izostanek na dan neposredno pred državnim praznikom ali po njem dovoljuje domnevo, da bi izostal tudi na dan, ko je bil sicer praznik. 3. Podjetja pošiljajo svoje vajence na ekskurzije, ki jih organizirajo vajeniške šole v okviru rednega strokovnega poučevanja zaradi strokovnega izpopolnjevanja in praktičnega vpogleda v organizacijo In proces dela v drugih podjetjih. Stroški gospodarske organizacije za udeležbo svojih vajencev pri takih ekskurzijah bremene sklad za samostojno razpolaganje. 4. Nekatera podjetja pošiljajo na terensko delo s kvalificiranimi delavci tudi vajence. Ali se lahko tem vajencem priznajo terenski dodatki in izplačujejo v breme materialnih stroškov. Terenski dodatki v znesku 30 din dnevno se lahko priznajo v materialne stroške samo za vajence, ki jih pošiljajo s svojimi kvalificiranimi na terensko delo gradbena podjetja, v smislu odloka o pogojih, pod katerimi se dodatki za terensko delo v gradbeništvu priznavajo v materialne stroške. 5. Pavšalni prispevek za socialno zavarovanje delavcev in uslužbencev Za čas, ko so ti na neplačanem izrednem dopustu, se mora Izplačati Iz tistega dela podjetju preostalega dobička. ki je namenjen za plače. Neplačani izredni dopust namreč ni pravica delavcev in uslužbencev, temveč je stvar proste presoje In odločanja gospodarske organizacije. ta tak dopust delavcu, uslužbencu prizna, potem mora gospodarska organizacija sama nositi neposredne stroške, ki nastanejo v zvezi s takim izrednim dopustom, in sicer bremene U. stroški del dobička, ki je name-"J«* *a plače, ne morejo pa tl stroški bremeniti sklada za samostojno razpolaganje. Mislimo. d<* bodo ta podobna pojasnila koristila ne samo organom delavskega samoupravljanja pri obravnavanju podobnih primerov, temveč tudi sindikalnim odbornikom in vsem članom, kako se lahko prepreči trošenje plačnega sklada v namene, ko se ne bi smel trošiti. To pa se pogostokrat nenamerno dogaja ali pa fie dogodi zaradi neznanja. Posebno sindikalne podružnice naj vse predpise dobro proučijo, saj je znano, da kazni z« razn« prekrške knjižijo v breme sredstev za plače, s tem r>a so najbolj prizadeli najvestnejši delavci in uslužbenci. i O IZKUŠNJAH PREMIKANJA V SKIP Vsestranski napredek Delovna storilnost za četrtino višja. — Nižji materialni stroški. — Večja zainteresiranost delavcev in tehničnega vodstva za proizvodnjo. — Postavili so sistem medsebojne kontrole Konec leta je in kaže misliti na to, kaj je bilo dobrega in kaj slabega v pravilnikih o premijah, da bi se nabrane izkušnje s pridom uporabile v pravilnikih za naslednje leto. Poglejmo, kakšne izkušnje si je nabral delovni kolektiv Strojnega kovinskega podjetja iiz Vižrparij pri Ljubljani. Ko so letos pripravljali tarifni pravilnik in pravilnik o premijah, so najprej temeljito revidirali norme dn jih določili, kjer se je le dalo. Na primer: prej je bila norma za izdelavo 250-liitrskega betonskega mešalca 700 ur, sedaj le 450, za 150-liitmskega prej 530 ur, sedaj pa 290 itd. V vijafcarni je biilo le dvoje vrst norm: vijaki za kovino, vijaki za les ne glede na veličino, glavo, število navojev, matico itd. Sedaj je nekaj tisoč norm. Res vse še niso prave. Začetek je pa le. Če smo že pri normah, povejmo še to, dia dajejo za preseganje norm še posebno premijo. Do 6 % preseganja norm delavcu ne pripada premija. Premija raste od 6—15 % preseganja norme. Če na primer presega delavec normo ves mesec za povprečno 15 %, dobi še 1500 dinarjev premije. Premiran je tudli normiirec. Le on dobi največjo premijo, če je povprečje prekoračevanja noirm 6 %. Po tem premija pada, pri 12 % mu pa popolnoma ugasne. Povprečno* preseganje norm v vsej tovarni se s-ed-aj suče okrog 9 %. Razen tega je predpisana premija še za število normiranih delovnih mest pri individualnih delih. Torej je normirec zainteresiran, da je čimveč delovnih oparacij normiranih in da so norme realne. Če so prenizke ali previsoke, je premija manjša. Delavci se pa trudijo, da dosežejo vsaj tistih 6 %, da pridejo do premije. Vzpodbudo za tehnično vodstvo podjetja pa predstavljajo premije na izpolnjevanje proizvodnega plana (fizični obseg proizvodnje). Tako so premirami direktor, tehnični direktor, ofora-tovodja in tisti pri pripravi dela. Dalje so predpisane premije še za prihranek na režijskem materialu, za znižanje izmečka, učinkovitost tehnične kontrole, izpolnjevanje plana, nabave za standardne zaloge in izterjevanje dolžnikov. Premitnaili so torej le tista delovna mesta, kjer je uspehe moč meriti. Dogodilo pa se je, da za kakšno delo ni bilo podatkov in premije niso izplačali, četudi je po pravilniku določena. V pravilniku namreč stoji, da mora vsak sam poskrbeti, da je njegovo delo evidentirano. Tako vsi, ki jim pripada premija, pritiskajo na odgovorne za evidenco, da jo redno vodijo. V podjetju so ustvarili sistem — lahko bi dejali »protislovnih koristi«, in to namenoma, kjer se je- le dalo. Tako so na primer ljudje, odgovorni za tehnično kontrolo premiirani, da to 68m-bolje opravijo, delavec pa je zainteresiran, da najdejo čim manj napak. In reči je treba, da se pri tehnični kontroli poslužujejo vseh pripomočkov, da bi ugotovili kvaliteto proizvodnje. Razumljivo je, da je kakovost izdelkov sedaj neprimerno boljša kot prej, kar je že eden izmed velikih uspehov premijskega sistema. Kajpak je tudi storilnost močno porasla. Cenijo, da je približno za četrtino večja kot prej, ne da bi dobili kak nov stroj ali kaj podobnega. Izkoristili so torej res le rezerve delovne sile in organizacija dela je seve boljša. Precejšnji so prihranki pri režijskem materialu, saj obnatovodje veliko bolj pazijo, kako se material troši, če pa gre preveč — gre premija po vodi. In polna lastna cena je nižja za približno 6 do 7 % kljub podražitvi nekaterih vrst materiala. Pri serijski proizvodnji je nižja celo za 22 do 27 %. Po vsem tem sodeč so plan zelo realno postavili itn bo 228 ljudi, med njimi je 25 vajencev, ustvarilo 530 do 550 milijonov dinarjev vrednosti. Razmišljajo, če bi jim morda ne kazalo izločiti brigadirje iz skupinske norme brigade. Kljub temu, da normo presežejo, delo ne teče kot bi lahko. Zato bi brigadirje rajši premirali na čas izdelave. Zgodi se namreč, da brigada sicer normo preseže, delo pa le ni končano. Ta je delal vmes še kaj drugega, oni kaj tretjega in brigadirju pravzaprav ni dosti do tega, da je delo do roka opravljeno. Če bo premiran za to, da se bo držal rokov in celo skrajšal čas izdelave, bo kajpak delo brigade temeljitejše organiziral in njegova vodstvena vloga v proizvodnji bo prišla bolj do veljave. Seve so še težave s premi-ranjem, na primer konstruktorjev. Njim je zelo težko dokazati, da je zaradi njih nastala v proizvodnji kakšna škoda in -tudi oceniti jo je težko. Ifcemirani so s fiksno premijo, ki se niža s slabšo pripravo dela. Z novam letom bi jih bilo treba drugače premiiraiti, morda za talke projekte, ki počene proizvodnjo. Težko je s tako imenovanimi komercialnimi premijami. Kajpak bi bilo idealno, če bi imelo podjetje vedno določene količine standardnih zalog. Toda to dostikrat ni odvisno od ljudi v podjetju. Z Jesenicami na primer so sklenili pogodbo in prvo polovico leta niso nič dobavili. Material so morali iskati drugod, potem so pa z Jesenic poslali naenkrat vso količino blaga. Prav tako je | tudi s koksom. Te premije niso realne in bo treba — tako pravijo — postaviti kakšne druge osnove za premiran j e. Na primer: v začetku leta ni bilo nobenih težav s prodajo. Zato bi bilo nesmiselno določati premije za realizacijo, saj so s kamioni prišli po betonske mešalce, ko še gotovi niso bili. Danes stoje na zalogi in ne vedo kam z njimi Položaj na tržišču se je spremenil in bi bilo sedaj pametno, da določijo premijo tudi za prodajo. Da, še nekaj je treba povedati. Premije izplačujejo vsake tri mesece, ker traja proizvodna doba približno dva do tri mesece. Toda ne plačajo premije samo za zadnje tromesečje, marveč skupno za vso dobo nazaj. Za prvo tromesečje letos so izplačali premije tako, kot se je pokazalo v tem tromesečju. Po drugem tromesečju pa so merili uspeh drugega tromesečja skupno z uspehom prvega tromesečja, kajti lahko bi se zgodilo, da bi premije izplačali, ob koncu leta bi se pa pokazalo, da še plana niso izpolnili in so izplačali samo razliko. Izkušenj so se v kolektivu ob premiran ju nabrali kar precej. Ta mesec bodo te izkušnje -zbrali IZ DELA REPUBLIŠKE KOMISIJE ZA PLAČE PRVI USPEHI Sindikati naj se poslužujejo pri svojem delu analiz okrajnih komisij za plače Ena pomembnih nalog tarifnih komisij je ugotavljanje prejemkov zaposlenih. Pri tem pa ne gre samo za ugotavljanje, temveč tudi za to, da z ustreznimi pregledi ugotovimo uspešnost gospodarstva, oziroma poedinih gospodarskih panog. Podrobnejši pregledi so nam vedno manjkali. In da bi to pomanjkljivost odpravili, je Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ 54/54) v 11. členu določila naloge, ki jih imajo komisije za plače, in med njimi je tudi ta, da navedene komisije, katerih delo je v smislu 10. člena stalnega karakterja, »spremljajo izpolnjevanje norm in gibanje plač v gospodarskih organizacijah«. Da bi to delo bilo čimbolj uspešno, so bili predpisani enotni obrazci z navodili za izpolnjevanje. K temu spada med drugim pregled o izplačanih plačah, o stopnji strokovnosti za vse vrste gospodarskih panog, pregled izplačil, efektivne ure po času in učinku, nadure, pregled o izplačanih dobičkih, premije, gibanje kvalifikacijske strukture delavcev v primerjavi s časom pred veljavnostjo sedanjih tarifnih m jih uporabili pri sestavljanju 1 pravilnikov in podobno, pravilnika o premiran ju za na- j Zbiranje teh podatkov seveda slednje leto. | ne smerno imeti, za nekaj od- AXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XX>XXXV,XXX\X\XXVXxVO^XXXX>ANN\XWXXXCt\XSVXV»X\\XXVVXXNXX-XXXX\\X’ Ta teden je začela redno obratovati nova valjarna bakra v Se-vojnu. Od julija je poskusno obratovala in v tem času že izdelala nad 800 ton raznih bakrenih izdelkov za izvoz v ZDA, Brazilijo, Holandijo, Libanon in Švedsko. Prihodnje leto bodo v tej valjarni izdelali približno 14.000 ton, raznih bakrenih izdelkov. Polovico teh proizvodov bomo prodali v tujino. večnega. To delo je tesno povezano s splošnimi gospodarskimi vprašanji. Le podrobna obdelava teh podatkov nam more jasno in stvarno prikazati probleme in vprašanja s področja plač. Ko dajemo poudarka temu pomembnemu delu komisij za plače moremo hkrati ugotoviti tudi prve uspehe; Republiška komisija za plače je na podlagi dostavljenega gradiva s strani okrajnih komisij napravila pregled za maj in junij 1955. Pregled vsebuje industrijsko in rudarsko dejavnost in posebej kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo in promet. Junijski pregled je zajel skupaj 663 podjetij in iz razpredelnic je razvidno število zaposlenih skupaj s številom tistih, ki delajo po učinku in času posebej. Tako moremo ugotoviti, da je v industriji in rudarstvu delalo od skupnega števila zaposlenih, 44,9 % po učinku, od poedinih panog pa je najvišji odstotek bil dosežen v industriji usnja in obutve, to je 60 %. Poučni so tudi podatki o izvršenih efektivnih urah, ki so prikazani v absolutnih in relativnih številkah, prav tako iznos izplačanih zneskov po učinku in času, posebej pa so še navedena izplačila za nadure. Pregled za junij pove, da znaša v industriji in rudarstvu povprečna urna postavka V tarifnih pravilnikih 45,6 dinarja, ustvarjena pa je bila v tem mesecu 48,7 din. To je seveda splošno povprečje, pri poedinih panogah pa je opaziti dokajšnjo razliko. Glede nadur omenjamo le to, da znaša v industriji in rudarstvu v juniju izplačani znesek nad 54 milijonov dinarjev. Nadure so prikazane v odnosu na celokupne prejemke. V industriji in rudarstvu je to znašalo v povprečju 4,1 %, v poedinih gospodarskih panogah pa se povprečje giblje od 0,5 % v tobačni industriji do 9,1 % v grafični stroki. Iz razpoložljivih podatkov je seveda mogoče napraviti pregled povprečnih prejemkov sploh, kar je zlasti zanimivo z ozirom na delo po učinku, Naša beležka je bolj namenjena poudarku važnosti zbiranja teh podatkov, pri čemer mislimo zlasti na okrajne sindikalne svete, katerim morejo in tudi morajo služiti ti pregledi zlasti pri obravnavanju širokega področja tarifne politike. Podatki nam morejo služiti tudi za kontrolo veljavnih tarifnih pravilnikov. Zlasti je potrebno pri ugotovitvah dela po učinku razpravljati že podrobneje o napredku, ki mora Priti do izraza v večji produktivnosti. Nadaljnji pregledi Republiškega komisije za plače bodo nekatere probleme še bolj razčlenili s posebnim ozirom na kategorije zaposlenih, premije ih podobno. Pregled bo s tem še pridobil na vrednosti in bo postal še toliko bolj pomemben pri našem delu. jč ,xvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> .XXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX' Če bi bolj upoštevali pojemajočo zmogljivost glede delovnih zahtev pri starejših delavcih, ne da bi utrpeli denarno škodo in bi lahko ohranili njihovo zmogljivost dalj časa, kar bi bila zadovoljiva rešitev tako za delavce kakor za delodajalce. Namesto tega pa skuša ostareli delavec ohraniti, na račun svojega zdravja seveda, zmogljivost svojih najboljših let, da ne bi bil prikrajšan pri zaslužku. A: — Tako bi torej imeli neke vrste starostni dodatek pri akordnem zaslužku. Toda od kod naj dobi podjetje ta dodatek? Če bi dejansko dokazali, da bi bila taka delovna nesposobnost redkejša in obolelost manjša, bi vsekakor lahko zainteresirali za to stvar socialno zavarovanje. Prispevke bi na primer od določene starosti dalje zniževali in tako bi dobila podjetja ta denar. Ugotavljanje storilne sposobnosti vsekakor ne bi smeli omejiti samo na telo. Tudi psihične lastnosti, kakor sposobnost reakcije, pazljivost itd, bi morali ugotavljati. B: — Ti problemi so na meji med psihologijo in fiziologijo. Na tem področju so zanimiva dela Amerikancev. OBREMENJENOST ŽENA V POKLICU A: — Ali vas lahko vprašam še nekaj glede ženskega dela? Znano vam je, da nas višek delavne kile sili v to, da ženske zaposlujemo na delovnih mestih, ki so bila prej namenjena moškim. Ali imamo poklice, v katerih ženske zaradi telesnih razlogov ne bi smele delati? B: — Pri tem gre za poklice, v katerih se je bati, da bi ženska utrpela fiziološko škodo. To so poklici, ki so zaradi velikega vzdigovanja škodljivi za organe spodnjega telesa in nadalje taka dela, pri katerih je nevarnost zastrupitve. Med mesečnim perilom je veliko večja občutljivost glede raznih strupov kakor sicer. Treba je tudi pomisliti na večjo občutljivost zaradi porajajočega se otroka. Ti za žensko nedostopni poklici pa niso v nobenem sorazmerju s poklici — vsaj teoretično — ki so ženski nedostopni. Da ženske rade vstopajo v določene poklice, je v glavnem tradicija in duševno nastrojenje. A: — Mislite torej, da moški in ženska, če sta enako mročna, lahko opravita enako delo? B: — Da, toda s to omejitvijo, da delo v zadnjih tednih nosečnosti otežuje porod in da je v prvih tednih po porodu motena prehrana otroka. Toda gotovo veste, da je z zakonskimi predpisi poskrbljeno za zadostno prekinitev dela v tem obdobju in da veljajo tudi za ves čas nosečnosti posebne določbe, ki ščitijo ženo. A: — Povprečne ženske niso tako močne kot moški in zato tudi ne morejo toliko narediti. Kolikšna je ta razlika? B: — Pri posebno težkem delu I B: — Presojo določenega mla- je zmogljivost ženske povprečno Jdostnika moramo ocenjevati z 30% manjša. Ta razlika Pa je J ’ ' • — > irorl rux ,moin i J o el'm momišn »/X »»o vedno manjša, čim manjša je zahtevana zmogljivost. Zdrava stru-gartka ali pletilja zmore narediti prav toliko kot njen moški tovariš. ' Povprečna obremenitev gospodinje, zlasti pa kmečke gospodinje, je bistveno večja od obremenitve moških v marsikaterem poklicu. A: — Koliko more ženska največ nesti? B: — Preiskave o tem niso pokazale nobenih vidnih meja. V splošnem naj ženska ne nosi dal j časa več kakor 20 kg. Ce gre za slučajnostim prenašanje, krepki ženski ne bo škodilo, če nese 30 kg. To pa lahko ocenjujemo od primera do primera. Zato se mi zdi potrebno, da je v pod jetju nekdo zadolžen s tem, da se briga za žensko delo, bodisi da je to zdravnik ali obratovodja, ki delovna mesta dobro pozna. MLADOSTNIKI IN INVALIDI A: — V mnogih obratih so zaposleni mladostniki, katerih majhna zmogljivost zahteva posebno pažnjo. Odkar so vpeljali zaščitne naprave, se v splošnem ni bati prevelikih zahtev. Največji problem je še vedno v izbiri poklica samega, ki je cesto kompromis med nagnjenostjo, sposobnostjo, tradicijo, konjunk- dveh strani. Vedeti moramo, kaj mu smemo prisoditi. Mnogo važnejše pa je vprašanje, kaj bo zmogel pozneje, to se pravi, ko bo velik. Ko se začne učiti poklica, nikakor ne smemo zanemarjati njegovega telesnega razvoja. Vendar pa se je treba odločiti, ali naj se mladostnik sploh začne učiti nekega poklica, če je le-ia težak. Ker je menjava poklica proti koncu učne dobe le redko mogoča, se zgodi, da ima vsaka nepravilna odločitev za posledico nezadovoljnost s svojim poklicem. Na žalost še nimamo nobene možnosti, da bi o telesnem razvoju v odločilnih letih, to je od 14. do 18. leta, povedali kaj vnaprej. A: — Bilo bi velikega pomena, če hi. to vprašanje raziskovali naprej in izpolnili v tej smeri preiskave o sposobnosti. Znano vam bo, da je poleg vprašanja mladine važno tudi vprašanje, kako vključiti invalide kot polnovredne člane v skupnost obrata. B: — Z raznimi pripravami in umetnimi udi se je posrečilo zaposliti invalide v mnogih primerih. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je prizadevnost invalidov mnogo večja kakor zdravih delavcev. Invalid odkupi isto storilnost z večjo utrujenostjo in hitrejšo obrabo. Če mu ne moremo omogočiti skrajšanega de- nuuroijv, xv\tii j IU1R- h M Fti.l Selil ega ue- turo in še česa drugega. Kakšen j lovnega časa, je bolje, da m-u pomen pripisujete posvetovanju j dodelimo lažje delo. Tildi tukaj v poklicu? j je osnovno merjenje sposobnosti na jbol jša pot, da jasno presodimo zahteve za vsak posamezni primer. A: — Če povzamem, kar ste povedali, se1 po eni strani trudite dojeti zahteve različnih poklicev, po drugi strani pa hočete meriti telesne in duševne sposobnosti normalnega delavca in manjšo telesno sposobnost žensk, Imladostnikov, starih in invalidov. |S tem si olajšamo nalogo, da prestavimo vsakega na svoje mesto. ;Ne. smemo tudi prezreti, kolike važnosti so vaši poskusi glede (izboljšanja delovnih metod in .orodja; z znižanjem zahtev lahko | zaposlimo vedno več takih, katerih zmogljivost je manjša. KAJ JE STORITVENA PRIPRAVLJENOST? Vseh problemov človeškega dela ne moremo rešiti s točno dognanimi prirodo,znanskimi metodami. Delovni človek ni prod-vržen samo kemičnim in fizikalnim zakonom. Poleg telesa ima še um in drug z drugim sta tesno v zvezi. Gre torej za to, da s pomočjo psihologije poskušamo spreznati duševne reakcije. Ker je to težko objektivno izmeriti, se moramo zateči k cenitvam im primerjavam. Zato odgovor ni tako gotov, kakor na predročju čiste fiziologije. A: — Pri svojem delu pridem vedno do kočljive teme, ki mi povzroča skrbi. To je menjajoče se razpoloženje za delo. Ali obstaja možnost spreznati vzroke tega oziroma ali se, nam bo v doglednem času kaj takega pre-srečilo? B: .— Obeti za to so kaj majhni, kajti tu vladajo preveč zapletene zveze. Pri preso ji zmogljivosti ne smemo grešiti in pričakovati vsak dan isto storilnost. Že čisto telesno vzeto človek ni vsak dan enako razproložen. Kakor šprertnik ni vsak dan v formi in kljub najboljši volji n« more doseči svoje najboljše storitve oziroma uspehe, tako tudi delavec nima vsak dan enake zmogljivosti. Vzrok je lahko to, da je Slabo spal zaradi slabe prebave, ali pa trpi zaradi sončne pripeke. S tem še ni rečeno, da nima volje do dela, vendar dnevna zmogljivost. ni tolikšna. Še bolj pa je zmogljivost odvisna od duševnega razpoloženja. Razne skrbi vplivajo neugodno na veselje do dela. Časti lakomnost, upp na povišanje, ali presebne nagrade prespe* šujejo voljo do dela in s te ra večajo, zmogljivost. Telesni i® duševni vplivi so talko tesno p>°' vezani med seboj, da jih ločene komaj^ oprezujemo. Tako n® zmanjša huda telesna utrujenost samo delovne spre sob nosti, ampak tudi škoduje telesnim spresobo®' stim in tako rekoč provzroča de' p rešijo, številni činitelji — te; lesni in duševni — vedno skupaj uravnavajo delovni polet. Namesto delovnega poleta ali razpok žen ja za delo govori znanost nekoliko natančneje o storitven1 pripravljenosti. VPLIVI STORITVENE PRIPRAVLJENOSTI IN OSEBNA SVOBODA A: — Na žalost je tako, da }e o pomenu vseh teh vplivov — 1 dobrem in slabem smislu še mani jasnosti, čeprav je njihov učinek na storitev oči viden. Sploh le. vprašanje, ali smo upravičen’ poleg meritve telesne zmogljN0' sti ocenjevati razpreloženje čl®-veka in vplivati na tako težk® dostopne stvari, kot sta delov®1 prelet in storitvena pripravljenost-Ali ne bi lahko rekli, da je 10 indiskreten preseg v osebno sv®' bodo? SOCIALNA POLITIKA PREDLOG »TEHNIKE« ZA DRUGAČNO OBLIKOVANJE PLAČNEGA SKLADA V GRADBENIŠTVU Poiščimo boljšo rešitev Izplačevanje otroških doklad Danes objavljamo predlog gradbenega podjetja »Tehnika« iz Ljubljane o tem, kako naj bi v bodoče oblikovali plačni sklad v gradbenih podjetjih. Ker so prav sedaj v ospredju razprave o izpopolnitvi plačnega sistema, objavljamo v celoti njihov predlog. Podjetje ugotavlja, da so slabosti obstoječega plačnega sistema v tem, ker je raven tarifnih Postavk še vedno administrativno določena. Sedanji sistem oblikovanja ravni tarifnih postavk Vzpodbuja podjetja, da iščejo čim višjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ne glede na to, če to tudi odgovarja strukturi dela in stvarnim potrebam podjetja. Zato ker je raven tarifnih postavk še vedno odvisna od števila zaposlenih in njihovih strokovnih kategorij. ne glede na ustvarjeno proizvodnjo, še vedno ni prave Vzpodbude, da bi podjetja zaposlovala res samo potrebno število delavcev in uslužbencev. To bo ostalo vse dotlej, dokler bo oblikovanje ravni tarifnih postavk temeljilo na tej osnovi. Vzpodbudo za rast storilnosti in za zaposlitev res samo potrebnih delavcev in uslužbencev pa bi dobili, če bi bila višina plačnega sklada odvisna od ustvarjene proizvodnje. Z drugimi besedami povedano: Znesek plač kolektivov naj bi se oblikoval po enoti proizvoda. S tako oblikovanim splošnim skladom pa naj bi kolektiv razpolagal brez kakšnega nadaljnjega administrativnega omejevanja. Ta znesek plač bi bil seveda pri različnih proizvajalcih za isti proizvod različen, ker bi bil odvisen od stopnje mehanizacije in ostalih činiteljev, ki vplivajo na količino vloženega dela v posamezni proizvod. Za gradbena podjetja, kjer se izbira in vrsta proizvodnje stalno menjajo, kjer se stalno menjajo tudi pogoji in kraj dela, bi lahko vzeli kot osnovo za ugotavljanje plačnega sklada proračun za gradbeni objekt (opomba: Tako izračunamo tudi ves potreben material za objekt). Ta znesek plač bi bil določen kot do sedaj na osnovi obveznih norm, ki bi veljale za vsa podjetja v državi in kalkulativnih plač, ki bi tudi veljale za vsa podjetja. Da bi bili izračuni čim realneje sestavljeni, bi jih morala izdelati projektantska podjetja in projektivni biroji. Pri licitacijah bi se zniževala samo prodajna 'cena del in vsega objekta, medtem ko bi znesek plač, priznan podjetju za to delo ali objekt, ostal nespremenjen. Ce bi usvojili ta način izračunavanja plačnega sklada, bi lahko v gradbeništvu ukinili terenski dodatek. Ker bi bil plačni sklad po proračunu za enake objekte enak, ne glede na to, kje so gradnje, bi pridobili možnost, da se dovoli po neuspeli licitaciji za objekte, ki jih gradijo v krajih, kjer je pomanjkanje delavcev, da lahko podjetja pri oferti zahtevajo povišanje plačnega sklada nad proračun, zaradi plačevanja morebitnih terenskih dodatkov ali višjih plač na tem objektu, s čimer bi si pridobili potrebne delavce. Tudi v tem primeru bi povišanje ostalo v mejah stvarnih potreb, ker bi pri licitaciji upoštevali kot najugodnejšega ponudnika tistega, ki bi zahteval najmanjše povišanje plačnega sklada in prodajne cene. Banka bi podjetju izplačevala znesek za plače na osnovi predloženih mesečnih situacij. Situacije bi morale izkazovati razen prodajne cene proizvodnje tudi zneske kalkulativnih plač (mesečne in obračunske situacije imajo gradbena podjetja že sedaj). To bi se lahko uredilo na ta način, da bi banka pri predložitvi situacije odobrila znesek za plače na izdvojenem skladu za plače podjetja (predvidene v proračunu za vsak objekt). Istočasno z ukinitvijo terenskih dodatkov v gradbeništvu bi morali kalkulativne plače za v gradbeništvu zaposlene delavce povišati za 20 do 25 °/o v odnosu na ostale panoge dejavnosti in to zaradi: sezonskega značaja dela v gradbeništvu, težkih pogojev dela (delo na odprtem prostoru, mrazu, dežju, snegu itd.), izpada zaslužka zaradi slabega vremena, pogostega menjavanja delovnega mesta, kar zahteva pogosto menjanje kraja bivanja. Z usvojitvijo predlaganega sistema bi lahko odpadlo vsako omejevanje plačnega sklada. Tako bi lahko podjetje po organih samoupravljanja svobodno določalo tarifne postavke delavcev in uslužbencev v okviru tako ustvarjenega plačnega sklada. Razliko med zneskom plač po tarifnih postavkah tarifnega pravilnika podjetja in zneskom plačnega sklada, ki ga podjetje ustvari, bi kot dodatno plačo izenačevali na podlagi polletne ali letne bilance. Da bi delovni kolektiv vzpodbujali za prihranek materiala, zmanjšanje odpadkov (škarta), boljše oskrbovanje in izkoriščanje strojev, naj se predvidi, kot je to tudi sedaj predvideno, da del sredstev, pridobljenih z doseženim znižanjem cene stroškov (proračuna) ostane podjetju. Ta sredstva bi podjetje porabilo delno za premije in nagrade tistim, ki imajo zasluge za doseženo znižanje, delno pa za stroške zboljšanja proizvodnje. Iz dobička ne bi smeli dovoliti nobenega izplačevanja dodatnih plač, ker ta način izplačevanja vpliva na povišanje proizvodne cene. Pogostokrat so podjetja zvišala ceno proizvodom, da bi dosegla čim večji znesek za plače. Tudi komune so določale instrumente tako, da so na ta način pridobile čimveč sredstev. To je podjetja prisiljevalo, da še višje dvignejo ceno, če so hotela, da ostane nekaj tudi njim. Dohodki komune, ljudskih republik in Zveze naj bi se oblikovali z uvedbo davka na promet proizvodov. Te dohodke bi lahko že vnaprej precej točno predvideli, kar pri sedanjem načinu obdavčenja dobička (dohodka) ni mogoče. Podjetja pogostokrat sa- movoljno določajo dobiček in zaradi tega višine dohodkov vnaprej ni mogoče niti približno določiti. Iz izkušnje lanskega leta vemo, da so bili dohodki iz dobička toliki, da je morala skupnost del sredstev imobilizirati. Dobiček naj bi progresivno obdavčevali in siper tako, da podjetje ne bi težilo ustvarjati dobička z dviganjem cen. Dobička, ustvarjenega v višini 2 °/o, ne bi obdavčevali, 3%> dobiček pa bi obdavčili že s 30 %>, 10 % dobiček bi obdavčili s 65 %> itd. Gradbeno podjetje »Tehnika« v Ljubljani je torej tehtno proučilo ekonomski način oblikovanja plač po delovnih uspehih. Vabimo vsa ostala podjetja, organe samoupravljanja, sindikalne odbore itd., da sestavijo svoje predloge ter jih pošljejo Republiškemu svetu sindikatov ali pa sporeče o teh stvareh svoje stališče o izpopolnitvi plačnega sistema. Le tako bomo v letu 1956 dobili čimveč pobud za najboljši plačni sistem v bodoče. V minulem obdobju smo pri nas že precej storili za boljšo higien-sko-tehnično zaščito dela in za preprečevanje nesreč pri delu. Odkar je uveljavljeno delavsko samoupravljanje, so dane delavcem še večje možnosti, da preko delavskih svetov odločajo o ukrepih za varnost pri delu. Tudi gospodarski sistem sam že pritiska na podjetja, da bolj skrbe za zaščito dela. Podjetja morajo plačevati precejšnje prispevke za socialno zavarovanje, zakaj letos je bil uveden še poseben dopolnilni prispevek. Ustanovljen je bil tudi Zavod za proučevanje varnosti pri delu, da bi stalno in sistematično proučeval vsa tovrstna vprašanja. Toda storjeno še ni vse, kar bi lahko storili, da bi se pri delu ponesrečilo manj ljudi. Letos kaže statistika, da se je pri nas ponesrečilo več ljudi, kakor prejšnja leta. Po nepopolnih podatkih statistike Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani je bilo letos v prvih šestih mesecih v Sloveniji prijavljenih 19.268 nesreč. Čeprav upoštevamo, da je v minulih šestih mesecih naraslo število zaposlenih in da je porastel obseg proizvodnje, je vendar sedanje število nesreč tolikšno, da bodo morali to stvar vsi pristojni družbeni organi mnogo odločneje reševati. V prvih šestih mesecih letos smo zaradi nesreč pri delu izgubili štiri sto trinajst tisoč dve sto štirideset delovnih dni. Zavodi za socialno zavarovanje in podjetja so izplačali okoli 120 milijonov dinarjev hra-narine. Vsa škoda, ki jo zaradi tega trpi družba, pa znaša okoli 6 milijard dinarjev. Resno opozorilo naj nam bo, da je bilo letos največ nesreč zaradi Od 1. januarja dalje bodo prenehali izplačevati otroške doklade tistim koristnikom, ki niso v predpisanem roku do 30. decembra predložili potrdila o davčnem cenzusu in za katere spričo tega pristojni organi ne bodo mogli do konca tega leta izdati potrdila o pravici do doklade v letu 1956. Tem koristnikom, na katere se nanaša čl. 61 uredbe o otroških dokladah, doklad ne bodo izplačevali vse dotlej, dokler ne bodo predložili novih odločitev o pravici do doklade na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za leto 1955 oziroma 1954. Iz tega so izvzeti koristniki, ki s potrdilom organa pristojnega za izdajanje potrdil o davčnem cenzusu dokažejo, da so prošnjo za takšno potrdilo predložili pristojnemu organu do dne 30. septembra, a ga le-ta ni pravočasno izdal, V takšnih primerih bodo koristnikom na njegovo prošnjo izplačevali od 1. januarja akontacijo v znesku stalne otroške doklade, ki mu je pripadala do 31. decembra 1955. Akontacije bodo izplačevali največ tri mesece. Do tega roka morajo pristojni organi izdati novo slabe organizacije dela. Delavski sveti in upravni odbori bodo morali o tem razmisliti. Bolj bo treba okrepiti odgovornost tehničnih vodij, posebno mojstrov za varnost dela. Kdor odgovarja za delovni proces in za proizvodnjo, mora odgovarjati tudi za varnost dela. Skrb za brezhibno urejene varnostne naprave in za njihovo pravilno uporabo sodi pri dobri organizaciji dela prav tako v pristojnost mojstrov in delovodij, kakor njihova skrb za surovine ali delovna orodja. Veliko nesreč se je pripetilo zaradi premajhnega strokovnega znanja in izvežbanosti delavcev. Skrb za strokovno vzgojo delavcev bo morala biti odslej resnejša, kot do-sedaj. Delavce, ki pridejo na novo v podjetje, je treba poučiti, saj se, ti največkrat ponesrečijo. Vse to so sicer že stare ugotovitve, zato pa je tembolj treba obsoditi odgovorne ljudi, ki so doslej to delo zanemarjali. 4455 nesreč zaradi tega, ker delavci niso poznali nevarnih okoliščin, pove, da vzgoja novih delavcev še ni bila zadostna. Načrt novega zakona o delovnih odnosih zavzema do takih stvari ostrejša stališča. Vsaka gospodarska organizacija bo dolžna poučiti novega delavca o nevarnosti, ki bi se utegnile pojaviti pri njegovem delu. Načrt novega zakona o delovnih odnosih zavzema do takih stvari ostrejša stališča. Vsaka gospodarska ustanova je dolžna seznaniti delavca z zaščitnimi ukrepi, zaščitnimi sredstvi in vsemi odločbami delavske inšpekcije. Nevarno delo bo lakko zaupano samo izkušenim delavcem, ki so seznanjeni z nevarnostjo in odgovarjajočimi zaščitnimi sredstvi. Izkušnja nas uči, da samo vzgoja odločbo o pravici na doklado na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za leta 1955 oziroma 1954. Koristnikom otroških doklad, na premoženje katerih do konca leta 1955 ne bodo določili davka zato, ker posli glede zemljiškega katastra in določitve osnovnega davka niso zaključeni, bodo določili od 1. januarja 1956 pravico do otroške doklade na podlagi potedila o določitvi davka na dohodke od kmetijstva za leto 1954. Na podlagi tega potrdila bodo doklade izplačevali vse dotlej, dokler pristojni organi ne bodo mogli sprejeti odločbe o pravici na doklado na podlagi potr lila o davčnem cenzusu osnovnega davka na dohodek od kmetijstva za leto 1955. Koristniki otroških doklad, ki nimajo dohodkov od kmetijstva ali drugih obdavčljivih dohodkov, so dolžni, da pristojnim organom za izdajo odločb o pravici na otroško doklade predlože od dne 1. januarja do 30. aprila 1956 nova potrdila o premoženjskem stanju, oziroma o davčnem cenzusu, ki jih bo izdal pristojni finančni organ. in nasveti še niso dovolj. Zaostriti bo treba materialno odgovornost ljudi, ki so dolžni skrbeti za te stvari. Podobne ukrepe predvideva tudi načrt prej omenjenega zakona. Število nesreč, ki nastanejo zaradi kršenja delovne discipline in brezbrižnosti posameznikov, bi lahko občutneje omejili. Pri nas se je pripetilo zaradi malomarnosti posameznikov 2178 nesreč. Družba je bila pri tem oškodovana za približno 500 milijonov dinarjev. Razen tega pa je bilo dostikrat ogroženo še življenje in zdravje drugih delavcev. Toda doslej nismo v praksi dovolj ostro nastopali proti povzročiteljem nesreč zaradi nediscipline in malomarnosti. Podjetja so po navadi škodo in posledice, ki so nastale zaradi malomarnega početja posameznikov, prevalila na breme skupnosti in s ‘tem na tiste, ki so vestno opravljali svoje dolžnosti. Zavodi za socialno zavarovanje doslej posameznih prijav nesreč niso podrobneje raziskovati. Sedaj pa je marsikje drugače. Ljubljanski zavod za socialno zavarovanje na pr. temeljito prouči vsak posamezni primer. Ce je videti količkaj sumljiv, ga obravnava posebna komisija. Pogostokrat preišče tudi stvari na licu mesta. Vendar je jasno, da je pri tolikšnih nesrečah to delo težko opraviti. Zato je prav, če razmišljamo o teh stvareh in temu primemo ukrepamo. Zaostriti bo treba osebno odgovornost posameznikov. Naša praksa se bo morala bolj jasno opredeliti: ati naj še naprej dopuščamo, da se nam krivci nesreč iz malomarnosti izmuznejo in da nosi vsa bremena družba, ali pa da z odločnimi ukrepi poskrbimo, da bo vsak malomarnež za sve ie delo primerno kaznovan. R. S. ie"! Zstjk prosti čas porabijo vojaki za vedro in kulturno razvedrilo. Prizor iz knjižnice ene izmed enot jugoslovanske Ljudske armade. BOLJ ODLOČNO SE BO TREBA BORITI PROTI NESREČAM PRI DELU Tudi to zmanjšuje storilnost Vprašanja in odgovori Dopust »Surovina«, II. Bistrica: Sami ste odpovedali delovno razmerje pri prejšnjem podjetju in se v sedanjem zaposlili takoj po izteku odpovednega roka, ne da bi prekinili delovno razmerje. Kljub temu pa Vam direkcija odreka za letos pravico do rednega letnega dopusta, češ da boste to pravico dobili, ko boste 11 mesecev neprekinjeno zaposleni. Kaj naj se ukrene za zaščito zakonitosti? — Odgovor: Ničesar ni treba ukreniti /.a zaščito zakonitosti, ^er je ravnanje direkcije pravilno in zakonito. Časovno sicer res niste »prekinili« dela, prekinili pa ste delovno razmerje. Z odpovedjo delovnega razmerja je z iztekom odpovednega roka prenehalo prejšnje delovno razmerje in z nastopom dela pri sedanjem podjetju je nastalo novo delovno razmerje. S tem je nastala prekinitev, ki ima za Posledico, da morate biti sedaj zopet 11 mesecev neprekinjeno zaposleni pri tern podjetju in šele z izpolnitvijo tega pogoja si boste spet pridobili pravico do rednega letnega dopusta. To ste namreč izgubili s tem, ko ste prekinili prejšnje delovno razmerje. Odpovedali ste, ker se Vam je v sedanjem podjetju obetal boljši zaslužek. Sprejeti pa morate tudi negativno posledico take odpovedi. Prejemki Z. K., Kropa: Lani je bilo sklenjeno, da bo vsak delavec opravil štiri prostovoljne ure za proslavo na Okroglici, t^er jih niste opravili takrat zaradi bolezni, kasneje pa Jih niste hoteli, ker ste izjavili, da daste zaslužek štirih rednih delovnih ur, so Vam sedaj odvzeli pravico do udeležbe pri plačah iz dobička. Ali so pravilno ravnali? Odgovor: če je res in točno vse tako kot opisujete v sv‘ojem pismu, je ravnanje podjetja nezakonito. Ne more Podjetje izvajati sankcij za izvajanje sklepa, ki ga lahko sprejme samo sindikalna organizacija. Podjetje prosto-voljnega dela ne more odrejati in seveda tudi nikogar ne Diore kaznovati za to. če ne opravi takega dela. Če ni hobenega drugega razloga kot samo ta, ki ga omenjate v svojem pismu, potem Vam je podjetje dolžno izplačati Pripadajočo plačo iz dobička. Če je ne izplača, imate pravico, da s tožbo pri okrajnem sodišču uveljavite to Svojo pravico. Oskrbnina Nivički, O. R.: Odkar ste nezaposleni, posredovalnica za delo redno izplačuje pripadajočo oskrbnino. Vprašujete, kakšne pravice imate za primer bolezni? — Odgovor: Po tO- čl. uredbe o oskrbnini in o drugih pravicah delavcev ?n uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju, i*uajo delavci, ki prejemajo oskrbnino, tudi pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe v smislu 16. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju. Za čas bolezni pa seveda prejema oskrbnino v istem znesku kot pred boleznijo. Ne D*°re pa prejemati poleg oskrbnine še »hranarino« za čas bolezni. Zato so odveč vsa vprašanja, ki se nanašajo nanjo. Pokojnina MGT, Bistrica: Vložite prošnjo na okrajni zavod za socialno zavarovanje; morda imate pogoje za minimalno pokojnino. M. P. Lesce: Ste upokojenec, a 5e vedno delate »ho-normrno« v podjetju, ikjer eto bili zaposleni pred upokojitvijo. Radi bi vedeli, ali imate pravico do plače iz dobička? — 2. Poročili se boste in svoji ženi bi radi oskrbeli pokojnino, pa bi radi vedeli, koliko mora biti upokojenec star, ko se poroči, in koliko let mora biti poročen, da pripada ženi pokojnina po možu? — Odgovor: Na prvo vprašanje daje odgovor uredba o plačali delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij v svojem 57. in 58. členu. Ti navezujejo pravico do plače iz dobička na obstoj rednega delovnega razmerja. Če st© upokojenec, potem niste več v rednem delovnem razmerju in potemta/kem tudi ne morete uveljavljati pravice do plače iz dobička. — Prav nikjer ni predpisano, koliko mora biti star upokojenec, ko se poroči, da je potem njegova žena deležna družinske pokojnine. Zakon o socialnem zavarovanju določa samo, da žena ne more biti deležna pravice do družinske pokojnine, če se ugotovi, da je bila zakonska zveza, ki jo trajata manj kot eno leto. sklenjena samo z namenom, zagotoviti družinsko pokojnino. F. F. Pragersko: Zaradi bolezni in starosti bi radi sli v pokoj, pa imate premalo delovne dobe; čas, ki ste ga prebili v prvi svetovni vojni, pa lahko dokažete samo s pričami, ker ste dokumente že zdavnaj izgubili. — Odgovor: Dopusten je sicer tudi dokaz s pričami za dokazovanje časa, ki se lahko šteje v delovno dobo za starostno pokojnino. Vendar dvomimo, če bo sprejet dokaz s pričami za čas prebit v vojski. Sicer lahko poskusite; seveda morate imeti verodostojne priče, ki iz lastnega sodelovanja točno vedo vse, kar je potrebno za izpričan je, da ste res bili v prvi svetovni vojni. Sicer pa bi poskusili najti kakšne podatke o svoji vojaški dolžnosti pri okrajnem vojnem odseku. Če ste zaradi bolezni, nesposobni za delo pa lahko predlagate postopek za invalidsko pokojnino, ker pogojev za starostno pokojnino še nimate. Zdravstveno zavarovanje V. J., Senovo: Zaradi turov na desni roki niste mogli delali. Toda zdravnik Vas je poslal na delo in Vam pri-oročil, da vzamete redni dopust, če ne bi mogli ‘ delati. poročil, aa vzamete rečmi dopust, Nato ste šli k zdravniku v Ljubljano, ki je odredil, da bi morali 10 dni bolovati. Radi bi vedeli, kdo ima prav? — Odgovor: Ne bi mogli odgovoriti, kateri zdravnik je pravilno presodil. Ugotoviti je lahko samo to, da Vi niste pravilno postopali. Če ste menili, da je zdravnik napačno presodil, potem bi se morali takoj pritožiti. To pritožbo bi lahko podali zdravniku samemu, ki je dal izvid, ali pa pri zdravniški komisiji tamkajšnjega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Pritožbo bi lahko dali tudi pismeno in zdravniška komisija bi Vas najkasneje v dveh dneh poklicala na pregled. Zakon o zdravstvenem zavarovanju pa daje zavarovancem še eno možnost v takih primerih kot ga opisujete. Lahko bi šli neposredno na ° .?J.nV zavod za socialno zavarovanje k zdravniški ko-misJJi in ta bi vas morala takoj pregledati. Vi pa ste šli * Ljubljano, torej izven območja tamkajšnjega zavoda. Zdravnik je sicer odredil potrebno zdravljenje, ni pa mogel odrediti potrebnega bolniškega dopusta. i , '•>. Dežno: Podjetje vas je 4. septembra poslalo na brezplačni dopust. Ker živite samo od cela svojin rok, ste si Poiskali zaposlitev: neki upokojenki ste žagali tramove. Zgodila se je nesreča: tram Vam je nalomil hrbtenico in z«aj bi radi vedeli, ali imate kakšne pravice iz socialnega zavarovanja. — Odgovor: Predvsem moramo spet poudariti, oa pošiljanja na brezplačni dopust noši pravni predpisi ne poznajo in je podjetje ravnalo nezakonito. Brezplačni cip pust je samo tokrat, kadar ga delavec zaprosi in podjetje prizna. To, kar pa je rudnik odredil z Vami 4. septembra, je docela samovoljno in protipravno ravnanje, ki pa Vam je povzročilo precej škode. Takega »brezplačnega dopusta« namreč zavodi za socialno zavarovanje ne morejo priznati in seveda Vi ne morete dobiti za čas svoje bolezni nobenega nadomestila plače ali »oskrbnine«, kot se je taka dajatev prej imenovala. Če se je zgodila nesreča v. septembru, potem je zavod dolžan kriti samo stroške zt“avljenja, in sicer ves čas, dokler bo to zdravljenje potrebno, če ste se pa ponesrečili že po izteku enega toreJ P° oktobru, potem seveda nimate pravice n*!v • brezplačnega zdravljenja. Ker pa je vsemu krivo podjetje s svojim nezakonitim ravnanjem imate nasproti zlC!?U 0’ se bo sam lahko prepričal, da veruje v stvar, ki raste, naprf duje in ki se ji pravi sociali' zem. V naših razmerah je tak v nemških bo prav gotovo d rti' gačen. Toda druži nas isti duo in ista želja: delu čast in ob' last. ' Vlado Jarc mmmmm n n »Da,« je tiho povzel , »Thomasa so pobili s kroglo v tilnik v kleteh hotela Majestic. Bil pa je na deželi, ko so odkrili in aretirali malo skupino znanstvenikov, ki so pošiljali poročila v London. Lahko bi se bil skril. Toda zdelo se mu je nemogoče, da ne bi delil usode svojih tovarišev. Vrnil se je v Pariz in vzel največji del krivde nase. Ustrelili so ga zadnjega, potem ko je videl pasti svoje prijatelje.« Čakal sem, da bo moj sosed dodal svoji zgodbi še besedo »čudovito«, ki mu je bila tako domača. A te besede ni bilo. Molčal sem še vedno. Moj sosed se je zasmejal. Ne vem, kako naj to pojasnim, a zdelo se mi je nemogoče lepše počastiti umrlega prijatelja kot s tem smehom. In moj sosed je odšel z malo upognjenim hrbtom in z roko loveč svoje sive kodre. Philippe Gerbier, moj stari tovariš, se mi je približal. »Ali veš, kako se piše človek, ki odhaja iz salona,« sem ga vprašal. »Saint-Luc,« je rekel Gerbier s svojim polovičnim nasmehom. »Ga dobro poznaš?« spomnil J. A. Skočil je nesrečno in sl zlomil obe nogi. Kljub temu je zakopal padalo in se vleke1 pet ali šest kilometrov do prve kmetije, kjer s° ga sprejeli. Meni je srce za trenutek prenehal0 utripati, ko mi je pilot dal znak. Nepotreben strah. Padel sem na obdelan svet. Zagrebel seti1 padalo. Okolje mi je bilo znano, zato sem br^ težav našel majhno postajo na stranski p rož1. Kmetje, obrtniki, železničarji so čakali 1,3 rani vlak. Pletel se je običajni razgovor: hran?’ • hrana, hrana. Blaga je bilo manj in manj, rekvi' zicije so postajale neznosne, kuriva ni bilo. Sl1' šal sem tudi novico: izgoni. Ni bilo družin6’ so rekli, ki bi ne bila prizadeta ali pa na tein da bo. Preudarjali so, s kakšnimi sredstvi bi od' tegnili deportaciji svoje sinove, nečake, bratrafl' ce. Vzdušje kaznilnice. Odpor ukovanih. Besn6 sovraštvo. Govorili so tudi o novicah iz vojn6. Tisti, ki so imeli radio, so pripovedovali podrob' nosti londonskih oddaj. Spomnil sem se. da seti1 pred dvema dnevoma govoril na B. B. C. 23 francoske inženirje. V majhnem mestu C. sem izstopil. Nisem hb' tel iti naravnost v naš glavni stan za južno pod' roč j e. Zadnje brzojavke, poslane v London, s° bile vznemirljive. Podal sem se k nekemu arh1' • tektu, našemu prijatelju. Sprejel me je, ko °° sem prikazen. »Ti prihajaš iz Anglije, ti prih3' jaš iz Anglije,« je ponavljal brez prestank3' Spoznal je bil po radiu moj glas. Nisem vede1’ da je tako značilen. Napravil sem zelo neumb0 in veliko neprevidnost. Več tajnosti je izdan13 zaradi občudovanja kot iz zlobe, zaradi nagnj6' nja h klepetavosti in celo zastran neumnost? Naši ljudje so po večini zanosni. Radi povzdiguj' jejo, poveličujejo tovariše in predvsem vodje. L jih navdušuje, razvnema, daje poezijo njihov®' mu enoličnemu, drobnemu vsakdanjemu delte »Veš, X je naredil nekaj sijajnega,« reče nekd6 svojemu znancu. Ta čuti potrebo, da deli svoj6 navdušenje z nekim tretjim. In tako dali6J Zgodba pride do ušes vohljača. Nič ni tako De' varno, kot tako preobilje čustvovanja. Ker sem bil v Londonu, sem v nevarno5' »Da,« je rekel Gerbier. Prižgal si je cigareto ob oni, ki jo je pravkar pokadil, in dodal: »Cez nekaj dni bo v Franciju Ob prihodnji luni.« Naglo sem se poslovil. Na ulici so se vojaki stiskali k dekletom v uniformi. Veseli glasovi so klicali taksije. Prihodnja luna! Prihodnja luna, sem si mislil . in gledal v nebo, ki so ga sekali žarki žarometov. Prihodnja luna. Spomnil sem se, kako se je ta človek, ki mu nisem vedel ne pravega imena ne pravega po-klica, veselil čokoladne kreme, vonja tobaka iz Virginije... In njegovega obraza, ko je poslušal Bachov oratorij. Bom še kdaj videl tega soseda z očmi otroka in modreca, s smehom brez teže, tega... čudovitega soseda? ZAPISKI PHILIPPA GERBIERA Včeraj sem se vrnil iz Anglije. V hipu, sem se iz letala spustil v črno noč, sem ko se da postanem predmet oboževanja. Videl sem J pa načinu, kako je ravnal z mano arhitekt. ? je mož uravnovešenega značaja in duha. Vend3* me je gledal, ko da sem neko čudežno biti5 Da sem se vrnil, temu se ni preveč čudil. * dejstvo, da sem prebil nekaj tednov v London1? da sem dihal londonski zrak, občeval z London' čani, ga je razburjalo. Imel je te počitnic5 teh nekaj dni varnosti in udobja, za izredno z3' služno dejanje. Razlaga na videz tako nestn)' selnega ponašanja je zelo preprosta. Ko se J zdelo vse izgubljeno, je bila Anglija edino ogni1' šče upanja in topline. Za milijone Evropejc6 v noči je bil to ogenj vere. In na vse, ki so 5 temu ognju približali, je padel čudovit odsvi? Pri muslimanih nosi romar, ki se je podal ! Meko, naslov hadži in zelen turban. Jaz hadži. Imam pravico na zelen turban zasužnjen3 Evrope. To se mi zdi zelo smešno, ker prihaj01^ iz Londona. Tam imajo obratno stališče. Zanje je občudovanja vredno, če živiš _ ^ Franciji. Lakota, mraz, pomanjkanje, pregani3' nje, ki smo se nanje po sili privadili, se d skrajne mere dojmejo njihove domišljije in čutljivosti. Kar se tiče ljudi iz odporniške^3 gibanja, vzbujajo skoro mistično ginjenost. Cu, se že stvarjanje legend. Ce bi to tukaj poved31: bi skomignili z rameni. Nikdar ne bo žena, po cele ure presto ji v vrstah, ki joče iz nem0?*’ ko vidi propadati otroke, preklinjala vlado f sovražnika, ki sta ji vzela moža, da so ga vlekli v Nemčijo, je nesramna v mlekarni T mesnici zato, da dobi kapljo mleka ali košČea mesa, nikoli ne bo ta žena verjela, da je izredu0 bitje. KULTURNI ZAPISKI OB GOSTOVANJU KITAJSKIH GLEDALIŠČ PRVO SREČANJE Gostovanje pekinškega Klasič- prestavilo dejanje o drug kraj. nega gledališča (Narodne opere) Prao zaradi tega razumevanja, ‘a liaonmskega Ljudskega umet- sožitja, gledalec razume simbolni Niškega gledališča smo pričako- pomen barv, oblek, plesa. Deja-°ali z oeiiKim zanimanjem. Slo- nje na odru mu sprošča domiš-°es tega gledališča je po uspešnih Ijijo, vse neizrečeno, zgolj naka-6osi~iDan;t/i po Evrop. proorl tudi zano dopolni sam. Skozi stoletja k nam. ! so kitajski gledališki umetniki Kitajsko gledališče je hodilo ustvarjali svojstveni izraz in ga *Ooja pota; izoblikovalo si je svoj izoblikovali do zavidljive dovr-»tU, posebnosti, ki so za evrop-, šenosti. %kega gledalca nove. Skozi stolet- j Ker bi zaradi nerazumevanja ■ia je raslo ob velikem razumeva- jezika, stilnih posebnosti težje do-aju svojega ljudstva, prtnašalo je jemali predstavo enega samega tvojo umetnost iz roda v rod, v dela, sta se vodstvi gostujočih nega gledališča nas je ponovno utrdilo v prepričanju, da so pred naše igralce postavljene dosti manjše zahteve. Za razliko od gostov pa imajo žal skoraj šestkrat manj časa za študij enega dela. Naše gledališče hodi druga pota in vsako posnemanje bi bilo nesmiselno. Želimo povedati le to, da bi večja telesna spretnost nikomur ne škodovala, da bi prav to pomagalo dvigati raven uprizoritev. Prav tu bo potrebno za-orati ledino, predvsem pri mlaj-vršenih premetov, preskokov ne šili igralcih. Akademija za igral- »Ples lotosova je umirjen, poln poezije; prefinjeno izraža lepoto narave in radost nad življenjem. Mnogo bolj razgiban je drugi ples, »Ples z rdečimi trakovi«. S temi trakovi so plesalci, lahko bi rekli, pisali no zraku. V čudovitih vijugah so se trakovi prepletali med seboj; z njimi so plesalci izvajali presenetljive krivulje, ki so se skladno dopolnjevale. Največjo artistično dovršenost pa so pokazali igralci v prizoru iz »Trdnjave Jentašan«. Tako do- fepretrganem razvoju je izobli-\ gledališč odločili, da nam posre- srečujemo nikjer. Med najtežje pr- \sko umetnost bi morala tudi letovalo svojstven izraz, ki je o dujeta nekaj najbolj značilnih in oine spada verjetno premet tik' lesni vzgoji mladih igralcev po-^rsičem skoraj dosegel mejo mo- vnanje razgibanih odlomkov iz [pred trdnjavskim zidom in nato svetiti vso pozornost. Ta in po-1 ’ --------------------•----- 1---------------7—J-- —1— —dobna razmišljanja nam je obu- dilo zelo uspelo gostovanje kitajskih gledališč. —vim— šočega. Ob tako živem snovanju njihovih programov. Je postala na Kitajskem že davno Že v prvi sliki, >Troje srečanje Marsikatera nadrobnost odveč; na smo bili presenečeni nad dovrše-°dru skoraj ni kulis, igralec upo- no pantomimično igro krčmarja rablja le nekaj predmetov, da po- San šun-Hoa. S podoživeto mimi-Mizarja resničnost. Vsa teža deja- ko je uspel pri gledalcih vzbuditi nja je prenesena na igralca, ki pa vtis teme na razsvetljenem odru, Mora zato obvladali prvine, ki jih lahkotno, neslišno je drsel po Pri nas strogo ločujemo. Dober odru; iz počepa je s tolikšno lah-\Sralec združuje v sebi znanje koto skočil na mizo, da smo ime-'graZca, pevca, plesalca in akro-; H vtis, da se je samo nekaj cen-“afa. Vse to mora obvladati, pre- j timetrov dvignil od tal. Še bolj den nastopi v večjem gledališču.] dovršen pa je bil prizor iz Poto-°rez teh odlik bi verjetno ne mo- vanja po reki. Samo z drogom in šel nastopati o nobenem pomemb- j veslom, edinima predmetoma sta 'jjšem delu. Za dosego tako ob- brodar Šan šun-Hoa (isti igralec, črnega znanja in veščine se igral-j ki je igral gostilničarja v prizoru C| šolajo od sedmega do sedem- »Troje srečanj«) in mlada potnica P&jstega leta, nato pa se izpopol-. Lin Lan ustvarila ihizijo reke, Plujejo v gledališču. j čolna in potovanja. Do potanko- . Ob živem stiku gledališča z' sti skladni gibi so oživljali pred-judstvom je nastala trdna vez, stavo čolna, nihanje in vožnjo po razumevanje in zato gledalci reki. °edo, kaj hoče igralec povedati Humoma polni so prizori iz 2 značilno kretnjo roke. Vedo, da ^ je z opisom kroga na odru opičjih borb za vojsko nebeškega kraljestva. preskok preko dva metra visokega zidu. Plesalci so iz premeta zaplavali* preko zidu. Gostovanje kitajskega Klasič- Ples z rdečimi trakovi IVAN MINATTI: PA BO POMLAD PRIŠLA Tihe in otožne pesmi Ko sem zaprl knjižico, v kateri je pesnik Ivan Minatti zbral in natisnil štiriintrideset svojih pesmi, me je postalo skoraj strah, da moram napisati o tej drobni zbirki recenzijo. Pa ne, da ne bi vedel, kaj naj zapišem — pesnikovi verzi so izzveneli v meni, a menda še nikoli nisem čutil toliko bojazni pred zapisano besedo, besedo, ki si jo lahko brez topline - na vseh portrc-spoznamo — ki VTISI Z RAZSTAVE »1953« ISKANJE NOVIH POTI P Jakopičevem paviljonu se t>am je predstavila po dvoletnem Premoru skupina »Mladih*, tokrat z oznako skupina »1953«. bazen dveh so osi absolventi Jubljanske Akademije upodab-lajočih umetnosti. S to razstavo so stopili v are-?° sodobnih likovnih stremljenj, p Vzbujajo o svetu toliko naspro-lMiočih si mnenj, kot jih doslej tihovna zgodovina ni pomnila: f(ipih zagovornikov togih, larpur-Mrtističnih teženj, ki jim je tuj Bsafc realni odnos do narave, ali Pa prao tako vnetih ljubiteljev P°Polnoma nasprotne smeri, ki še °edno najdejo o suhoparnem Prenašanju narave umetniška zadoščenja. Avtorji skupine »1953« p .Pripadajo ne enim ne drugim. ~*r* njih so še opazni vplivi tujih 'Mojstrov (Buffeta, Campiglia in drugih), vendar sO tesno povezani 2 domačo grudo in skušajo vsak ■Ja svoj način — eden bolj uspelo, pPgi manj — opisati v čisti limoni govorici svet, v katerem Joijo. Prao to stremljenje jih ■ rO'ži v strnjeno celoto. Vsi so se Jj.gali iz suhega realizma, pove-j?Ji hočejo nekaj več in vztrajno 2Cejp, iščejo. To nenehno iskanje i je za vsakega umetnika nuj-‘°> če hoče, da se bo njegova ^rp-etniška pot dvigala navzgor. Drago Tršar, dobitnik letošnje mednarodne nagrade o Ale-Sandriji, ne predstavlja samo jJPeh naše najmlajše generacije, j}aroeč uspeh našega' umetniške-hotenja. V čem je moč in kva-d&a njegovih del? Drago Tršar J. suhoparen posnemalec narave, logove plastike nam povedo B n°go več. Uspelo mu je podati n sfeži likovni formi razgibano Stranje življenje upodobljenega Motiva, ki je mnogim povpreč-JM gledalcem in ustvarjalcem J11 tuje. Ob pogledu na njegove-'Bika*, uprtega na zadnje no-p’ s sklonjeno glavo in napetim bfSn‘m košem, gledalec nima več . lsa, da stoji pred mirujočo fi-v""° iz mavca, postavljeno na Podstavek, temveč doživlja moč J gibanje razjarjenega bika, kar Mo doslej lahko opazovali le na ■phajočih slikah filmskega traku. en. združiteD monumentalnosti in odiiV°če Mie je njegova največja >R »a• Nasprotno pa mu je v h Metki* uspelo podati gracioz-f°*t in eleganco plesalke, ki izje nasprotju z »Bikom* lah-°tui ritem in mehkobo gibov. n> \ delih Franceta Peršina pre-J-duje risba. Upodablja izključ-?. figuraliko. Njegove kompozi-M.so hoteno toge. Življenje pa n Je tu umaknilo v statično, a 'Jhološko poglobljeno formo, f, °rda se je izmed oseh najbolj Jdonil na tujega vzornika (Buf-iJa) in bj praD gotovo želel več Mrnosti. I Nekako tuja so nam dela Mi-Ra Berbuča, ki je z uspehom fZstaoljal tudi o tujini. Ob tej £ Zstavi pa se resno sprašujemo, Pesek in format že rešujeta til,acij0? ujeljak Ivan-Čopič se je začel ifjetniško udejstvovati že o parkih. katerim se je pridružil s štirinajstimi leti. Delavcem je zlasti znan po velikem delu o hi-drocentrali Vuzenica. Tokrat je razstavil zanimive risbe in grafike (>Talec*, >Ženski portret*, >Slikarjev konjiček* in druge). Kiparka Eržen Alenka razstavlja v tej skupini prvič. Leta 1954 se nam je predstavila s samostojno razstavo v Mali galeriji. V glavnem je njena izrazna moč v reliefih. V prečiščenih formah in finih barvnih odtenkih nam je Marko Šušteršič intimno prikazal motive iz vsakdanjega življenja: >Hiše*, išivilja*, >Obokit, »Tihožitje« itd., pri tem pa se je naslonil na likovne težnje zgodnje renesance; Njegova paleta je temna in zato deluje mračno, razpoloženjsko. Pravi kontrast v barvah mu je Mire Cetin. Iz njegovih slik veje topla lirika. Glavne motive zajema iz okolja, v katerem živi, to je Primorska. S svojo pestro vsebino nas preseneča Melita Vovkova, ki na lahkoten in malce šegav način podaja motive in vtise s številnih potovanj. Dokaj izvirno je v sliki *Hotel* podala vzdušje pariškega hotela. Manj posrečena je slika iZima na Bledu*, kjer se je naslonila na otroško risbo, v čemer pa žal ni najbolj uspela. Saj smo na mnogih razstavah otroških risb videli mnogo prepričljivejša dela. To so v glavnem skopi obrisi vtisov z razstave te mlade skupine, ki se je izoblikovala v povojnem času in katere zrelost je še v bodočnosti. Njen razvoj z veseljem in zanimanjem zasledujemo in upamo, da nas tudi v bodoče ne bo razočarala. glasu vsakdo oživi drugače, ne otožnimi očmi ■ tako kot je bila mišljena, i ako tih lirikov jih nežni in krhki so ti verzi, tako imajo to nepraktično in neprijet ustvarjeni za intimno branje, da no lastnost, da vidijo na stvareh je težko zapisati kakršnakoli mi- raje in ostreje temne in neprijaz-sel o njih brez bojazni, da jim ne strani? Potem bi pesmi iz zbirne bi človek česa vzel ali vsilit. k e z optimističnim naslovom sko- Če bi me vprašali, kakšne pes- raj imenoval pesimistične, mi so to, bi dejal — lirika, lepa Zapisal bi pesimistične, če ta lirika. In bi me sprašali naprej — beseda ne bi imela nekega suro-ahi sp to žalostne pesmič Da, ne- nega, neprijaznega in iz vsakda-katere so zelo žalostne, vse pa so nje rabe preveč ostrega prizvo-otožne. Pesimistične? Ali je pesi- ka, ki pa se Minattijevim verzom mizem to, če nekdo ne vidi nikjer prav nič ne prilega. Za označitev ničesar^ lepega, če mu je ose brez- teli pesmi je potrebna bolj meh-upno žalostno, celo odvratno, če ka beseda: melanholija, otožnost ne veruje^ ne v sramežljivo skrito in kdaj pa kdaj sentimentalnost dobroto človeškega srca ne v le- p plemenitem in dobrem pomenu poto trenutkov življenja ljudi in te besede. narave, če prezira ose, kar ne so- Ponovno sem prebral Minatti-vraži in ne prepira tako kot on? jeDO prvo zbirko S poti. Nekatere Ne, potem Minattijeve pesmi niso zelo lepe pesmi so med njimi. Ne-pesimistične. Nikakor ne! Ali pa kaj jih je, ki bodo ostale na stra-imenujemo pesimizem tisto tiho ne/i, ki bodo ohranile o času tisto žalost, ko j najlepše, kar je ustvarila o naši nekomu je trdo . J poeziji težka doba vojne in revo- kdo ve kaj šlo prek srca.., lucije. Vendar pa se ne spomi-tisto-nemočno in pasivno razoča-: njam, da bi kdaj slišal, vsaj več-ratije, ko je nekdo spoznal, da je : krat ne, na proslavah ali podob-marsikaj mnogo manj lepo, dru- \ nth prireditvah, recitacije teh gače lepo, kol je on sanjal ali pri*- ' verzov. Toda to me ne čudi. Bolj čakoval in če je nekdo rojen z bi me čuauo, £e bi jih slišal, zakaj ti verzi niso za glasno in javno besedo in življenje. Pesmi S poti — nežni, lirični utrinki ču-1 štev iz življenja pesnikove duše ' med živimi in mrtvimi tovariši- kakšnem verzu trše udari v uho kaka beseda, ki bi jo morda lahko imenovali pasivni obup, je to disharmonija, beseda, ki se ni našla, sentimentalnost, ki jo demantira naslednji verz in občutje, melodija cele pesmi. Za Minattijeve pesmi bi morda lahko uporabil primero, da so kot žalost, ki jo čez čaz razsvetli otožen nasmešek. Če bo kdo iskal o njih vzroke in odgovore svoji žalosti, ne bo zadovoljen; če pa bo kdo želel tihega sočustvovanja, tolažečega razumevanja in sprostitve od tesnobe, bo olajšano zadihal, ko bo zaprl zbirko Pa bo pomlad prišla. Za takšne trenutke v človeškem življenju pišejo pesniki liriko! V tihi sreči ali tihi žalosti odpiramo in prelistavamo zbirke, kot je Minattijeva. In ob tem imamo samo naš, oseben, intimen odnos do pesmi in pesnika — kot je osebna ta recenzija Na koncu le nekaj opazk, ki skušajo biti objektivne. Minattije-vi verzi še zdaleč niso modernistični. Piše v tradicionalni formi in izrazu. Vendar pa je o njegovi pesniški besedi nekaj novega: besedam, ki jih srečujemo v sodobni liriki skuša dati nove odtenke pomena, za starim izrazom čutimo neko novo doživetje, ki jim daje svojevrstno, pa recimo, mo- Drago Tršar: Bik borci — so ustvarjene za tiho, in-' derno barvo in zvok. Težnja, ki timno in neposredno prebiranje, jo opažamo tudi pri drugih pred-za samoten pogovor med bralcem stavnikili naše mlajše pesniške in pesnikom. i generacije. V zakladnico pesni- la tako tudi pesmi v drugi Mi- škega izraza vračajo besede od nattijevi zbirki! Niso napisane za vsakdanjega življenja izrabljene, vsakega bralca in za vsako raz- ki pa dobivajo v njihovih verzih položenje — sicer pa: Katera li- novo in toplo lepoto. Še nekaj je riita, prava lirika v najčistejšem v Minattijevih verzih, kar bi rad in najožjem pomenu te besede pa zapisal. Toda težko je povedati to, jel? Nikar ne iščite v njih kakih | kar samo slutimo — kar ni mogel .......... ” ' "" " napisati niti pesnik sam, ker tudi on samo sluti — namreč, da že tu in tam zazvenijo o njegovih verzih novi svetli toni, toni upajoče, pričakujoče, optimistične pomladi. VENO TAUFER izrednih in velikih doživetij ali odgovorov na kakšna pomembna in življenjsko važna vprašanja. Ne boste jih našli, ker je v njih preveč nemoči in otožnosti — ne, obupa nil Če pa redkokdaj v KXXXXXXVXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXVknrn DSa prosvetna. mce, pa čeprav bi bile sindikalne druUva posebne ,pžaDe ,ma Sno. podružnice pripravljene tej knjiz-. bnda g ^ H je D oi niči odstopih svoje zaloge knjig. >ParUzanaf ysak tJeden predva-C tem bodo morah svobodarji te- < rfpa fUma & hJ' igml_ meljito razmis i i. 1 ska družina o petek uprizoriti Zanimiv je tudi okus bralcev. , , . , , ‘ , n Od domačih pisateljev so zelo pri- , , 0 j , J f 6 ljubljeni Bevk, Kranjec, i otrč od koJf °. 'ore*Y , ” f tujih avtorjev pa Leonnara Irank: botah ln nedeljah pa igralci sko-Jezusovi apostoli«, Liemingmaij:, ral ne npajo pomisliti Za nastop iKomu zvoni«, »Starec in morje«,' 'Neznanih talentov« so morah Brom/ield: »Noč v Bombai/u«, Placatl društvu »Partizan« 8,.00 di- Karel Ča pek- »Prva izmena«, nar jev odškodnine za dvorano in Wouk: >Uporna ladji Caine«, B. odpadlo predstavo. Taksnih bre-Frank: Alči«, Remarque: »Olavo- men pa društvo ne zmore in tako lok zmage*, Vicky Baum: »Hotel so. gledalci prikrajšam za mars?-v Berlinu«. Bralci zelo pooprašu- lep nedeljski^ večer. Ali ho jejo po Bratkovem »Teleskopu« in tako tudi v bodoče? Ali ni mo-Škerljevi »Neznani Ameriki«. - £°če tega rešiti drugače? Kolikor Med izposojevalci je največ *e spominjam, je bila pred leti mladine, nameščencev, delavcev, uprizorjena opereta »Mamsel Ni-gospodinj, najmanj pa kmetov, trmehe« tudi ob sobotah in nede-Zanimivo je morda še to, da se Ijah. Ali je bila tudi takrat od-okus izposojevalcev razlikuje tudi škodnina tako visoka? po starosti. Starejši odklanjajo de- j y roko v roki se premostijo la s partizansko tematiko, češ da judi velike težave. Bilo bi prav. če so jim se preblizu vojne strahote hi si tudi v Vidmu in v Krškem irt raje segajo po lažjih delin. segu D roke in drug drugemu po medtem ko mladina vneto prebira svojih močeh pnmag„u_ Svoboda partizanske zgodbe. 1 in »Partizan«, knjižnica in igral- prosvetnem področju. Knjižnica je nameščena v prostorih osnovne šole, ki za njeno poslovanje niso najbolj primerni. Šola stoji v zgornjem delu mesta, tako da mora izposojevalec iz Vidma prehoditi dolgo pot, preden si lahko izposodi knjižico. Dolgoletna knjižničarka, tovarišica Zorkova, mi je povedala, da so med 140 rednimi izposojevalci le redki Videmčani. Ona meni, da bi morali v Vidmu ustanoviti novo knjižnico, če bi hoteli tudi tamkajšnje prebivalstvo bolj zainteresirati za branje. Ta misel pa za trenutne prilike ni najbolj vzpodbudna. V približno desetih letih poslovanja ni dobila knjižnica niti 50.000 dinarjev podpor. Kako pa zadovoljuje potrebe bralcev knjižnica, ki se v glavnem vzdržuje z izposojevalnino, vedo vsi knjižničarji. Zato premore knjižnica, ki je do nedavnega poslovala v okrajnem središču, komaj 1500 knjig. Pri . „ , . . tako skromni izbiri je razumljivo, j obrati predvidoma še povečala, da število izposojevalcev ne nara- \ Tako bo postal Videm pomembno Vsekakor bo morala Svoboda izobraževanju pošvetiti večjo pozornost. Tovarna celuloze in časopisnega papirja se bo z novimi ska družina imajo iste želje: polepšati življenje delovnim ljudem. In ker je cilj isti, zakaj si ne bi prizadevali, da bi ga s skupnimi mvemi dosegli. T7. . ' . , Vinko Irinkaiu* •DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 16. DECEMBRA 1955 • ST. 58 Stavke v Indoneziji Delavci velike nizozemske družbe »Borsumij«, ki je ena izmed petih največjih nizozemskih družb v Indoneziji, stavkajo že poldrugi mesec. Stavka se je začela v podružnicah družbe v Djakarti in Surabaji ter se hitro razširila na vse ostale podružnice v deželi. Po zadnjih podatkih stavka 4000 delavcev, vendar pričakujejo, da se bo njihovo število še povečalo. Delavci predvsem zahtevajo, naj jim družba izplača obljubljene premije (neke vrste trinajste plače), ki bi jih morali dobiti že ob koncu leta 1954. Tudi delavci družbe »Standard Oil« v Belawanu so sklenili, da bodo stavkali, če uprava te ameriške družbe ne bo zadovoljila njihovih zahtev. Stavke so organizirali sindikati, v katerih imajo indonezijski komunisti močmi pozicije. Sindikalni voditelji pouda^ajo, da so te stavke le delček velikega boja indonezijskega proletariata, ^a pravično razdelitev narodnega bogastva in za nacionalizacijo tujih kapitalističnih družb. OB ODSTOPU CLEMENTA ATTLEEJA, VODITELJA ANGLEŠKIH LABURISTOV KDO BO NASLEDNIK? Clement Attlee, dolgoletni voditelj angleških laburistov in bivši predsednik angleške vlade, je končno odstopil. Preteklo sredo je na sestanku laburistične parlamentarne skupine povedal, da se odpoveduje svojemu položaju in da bo predsedniško dolžnost odložil takoj. O Attleejevem odstopu res govore v Veliki Britaniji že kar leto dni. Nekajkrat so že napovedali dan in uro. Po Churchillovem odstopu pa so bile te govorice vedno glasnejše. Clement Attlee je nedvomno ena najpomembnejših osebnosti v angleškem socialističnem gibanju. Dvajset let je bil vodja laburistične stranke. V tem času so laburisti postali močan činitelj v vsem družbenem in javnem življenju v Angliji. Pod Attleejevim vodstvom so laburisti v nekaj povojnih letih spremenili An- glijo v napredno deželo, v kateri se je delavski razred močno uveljavil, tako močno, da se tudi konservativci, ki so danes na vladi, ne upajo obrniti kolesa zgodovine nazaj. Danes je Attlee star 72 let. Pravijo, da je za tako odgovorno dolžnost že prestar. Zato je odstopil. Pred nedavnim je sam dejal, d£ se morajo v stranki uveljaviti mlajši kadri, ki bodo stranko pomladili in ji dali nov polet. Toda kdo so ti mlajši kadri? O tem te dni v Angliji precej govore. Znano je, da laburistična stranka ni notranje enotna. Različna krila v stranki zagovarjajo različne poglede, ki se včasih precej razlikujejo. Vodja stranke bi moral po mnenju mnogih laburistov — tako kot Attlee — vskla-jevati te poglede. Ne bi smel dovoliti, da pride do razcepa, do medsebojnega obračunavanja. Kandidati so trije: Morrison, Gaitskell in Bevan. Morrison je bil doslej Attleejev namestnik. Pripada desnemu krilu. Gaitskell, ki je blagajnik 'stranke, je nekje v sredini in se včasih nagiba k desnici. Bevan je vodja levega krila. V Londonu sodijo, da ima Gaitskell največ možnosti za izvolitev, ker bi lahko najbolje vsklajeval nasprotne poglede »skrajnežev«. O Morrisonu govore, da je prestar. Bevan pa je v zadnjem letu izgubil mnogo pristašev Laburisti se te dni ukvarjajo s težavno nalogo. Izvoliti morajo svojega voditelja, in od tega, koga bodo izvolili, bo v marsičem odvisna nadaljnja usoda njihove stranke in tudi nadaljnja pot angleškega socializma. POMEMBNA STAVKA NA JAPONSKEM 140.000 delavcev stavka Stavkajoče delavce, ki zahtevajo izboljšanje mezd in nasprotuje!0 množičnem odpuščanju iz bombažnih predilnic, podpirajo vse japonske sindikalne organizacije •rec*8 Na Japonskem že nekaj tednov stavka 140.000 delavcev bombažnih predilnic. Sodijo, da je ta stavka ema največ jih povojnih stavk na Japon- Nemirna in nevarna meja... Meja med arabskim in židovskim delom Palestine je razdelila tudi Jeruzalem in ob tej meji se vsak dan dogajajo incidenti, ki resno ogrožajo mir v tem delu sveta. NOV USPEH BELGIJSKIH SOCIALISTIČNIH SINDIKATOV Sindikati so zmagali Z zborovanja japonskih delavcev Gotovo se še spominjate, da smo pred nedavnim objavili vest o pripravah belgijskih sindikatov na splošno stavko, s katero so delavci hoteli prisiliti delodajalce, da bi sprejeli njihove zahteve o skrajšanju delovnega časa in uvedbi petdnevnega delovnega tedna. Do stavke pa ni pri- -po je nov uspeh belgijskih socialistič-šlo, ker so se predstavniki delavcev i nih sindikatov, ki bo pozitivno vpli-m delodajalcev štiri dni pred iztekom - roka, ki so ga sindikati določili, spo- Stavke ni bilo, ker so dosegli sporazum. — Delodajalci so popustili in pristali na uvedbo 45-umega delovnega tedna v najvažnejših industrijskih vejah. — Ta pomemben uspeh je okrepil belgijske socialistične sindikate. na v najvažnejših industrijskih vejah. | razumeli o skrajšanju delovnega ted- P0 ZDRUŽITVI AMERIŠKIH SINDIKATOV ENOTNA ORGANIZACIJA Prvi dnevi letošnjega decembra so bili zgodovinski dnevi za ameriško delavsko gibanje. Najprej sta ločena kongresa obeh največjih ameriških sindikalnih organizacij — Ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa Industrijskih organizacij (CIO) odobrila združitev, 5. decembra pa Je bil v New Yorku skupni kongres. Na kongres združitve je prišlo 1200 delegatov. Polovico jih je poslal CIO, polovico pa AFL. Delegati so z velikim zadovoljstvom pozdravili sklep o združitvi. Nova organizacija se imenuje Ameriška federacija dela — Kongres industrijskih organizacij (AFLCIO). Ima 16 milijonov članov. Ameriško sindikalno gibanje se je razcepilo pred kakimi dvajsetimi leti. Od tedaj sta obe sindikalni zvezi potratili mnogo svojih moči v medsebojnem boju. AFL je zbirala članstvo na strokovni podlagi, CIO pa na industrijski. Pred kakim letom dni sta podpisali sporazum o nenapadanju. To je bil začetek resnih naporov za združitev. Ameriški sindikalni voditelji pričakujejo, da bo enotna organizacija lahko v kratkem času pridobila velik del neorganiziranih delavcev. V Združenih ameriških državah je namreč še kakih 40 milijonov delavcev, ki niso Navdušenje na kongresu. — Enotna organizacija bo imela 16 milijonov članov. — Število organiziranih delavcev se bo verjetno hitro povečalo. — Nasprotja med strokovnimi zvezami niso še izginila. — Delodajalci so nervozni. člani sindikalnih zve?:. Mnogi se niso včlanili v sindikate prav zaradi rivalstva med sindikalnimi organizacijami. Seveda pa. rji rečeno, da je konr greš združitve izbrisal vsa nasprotja, ki so v preteklosti razdvajala CIO in AFL. Teh nasprotij je še veliko. Nekatere strokovne organizacije še vedno »kradejo« člane drugim strokovnim organizacijam. In še mnogo drugega je — osebnih nasprotij med voditelji, političnih nasprotij itd. Vendar je že dejstvo, da je do združitve prišlo, izredno pomembno. Pomembnost in koristnost združitve sindikatov najbolje potrjuje nervoza, ki jo v zadnjem času kažejo delodajalci. Slišijo se govorice, da bi morali storiti nekaj proti krepitvi sindikatov, da bi jih morali izolirati, notranje oslabiti. Zaskrbljeni so tudi politiki, posebno republikanski. Sindikalni zveri sta namreč bili bolj naklonjeni demokratski stranki kot republikanski, ki je na vladi. Pri bodočih volitvah bi se lahko zgodilo, da bi sindikati enotno podprli demokratsko stranko ali celo nastopili s svojo delavsko listo. Doslej republikanci si-eer še ne napadajo sindikatov. Skušajo jih Ohraniti nevtralne. Tod%, nikogar ni, ki bi trdil, da se jim tio to povsem posrečilo. Enotna sindikalna organizacija ni bistveno zamenjala starega programa AFL in CIO. Posebno zunanjepolitičnega ne, kjer najbolj prihajajo do izraza nazadnjaške težnje nekaterih sindikalnih odbornikov. O tem se bodo morali nekoč (morebiti kar kmalu) resno pogovoriti, saj njihova stališča do mednarodnih problemov in njihovi pogledi na sodelovanje sindikalnih organizacij vedno manj odgovarjajo razvoju mednarodnega sindikalnega gibanja in naporov za mirno ureditev vseh svetovnih problemov. val tudi na druga zahodnoevropska sindikalna gibanja. Belgijski sindikalni tisk piše, da je sestanek, na katerem so dosegli sporazum, vodil sam predsednik vlade van Acker. Zbrali so se predstavniki vseh sindikalnih organizacij (Splošne federacije dela, krščanskih in liberalnih sindikatov) in predstavniki delodajalcev ter vlade. Razgovori so bili zelo resni in ostri. Sele po dveh dneh so se predstavniki delodajalcev uklonili in sprejeli minimalne zahteve Splošne federacije dela, ki jo vodijo socialisti. Socialistični sindikati so napovedali splošno stavko zato, ker so delodajalci na vsak način hoteli preprečiti 45 umi delovni teden, s katerim so se na nekem prejšnjem sestanku načelno strinjali. Predsednik vlade, socialist van Acker, je takoj po objavi stavke pozval sindikate in delodajalce, naj sprejmejo posredovanje vlade. Delodajalci in sindikati so njegov predlog sprejeli. Sindikati namreč nikoli niso nasprotovali pogajanjem. Vedeli so, da bi stavka povzročila velike gospodarske težave, ki bi jih socialistična vlada težko rešila. Zato so menili, da so pogajanja boljša kot stavka, toda če ne bi šlo drugače, bi vseeno stavkali. Dogodki so potrdili, da so socialistični sindikati pravilno ocenili položaj. Po določilih sporazuma so v industriji barvnih kovin uvedli 45 urni delovni teden že prvega decembra. V premogovnikih ga bodo prvega januarja, v metalurgiji in težki kemični industriji pa prvega februarja. Delodajalci so tudi sprejeli zahtevo sin- Odgovorni urednik France Boštjančič, "tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefon: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046 Poštni prdeal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. dikatov, naj 45 urni delovni teden, po možnosti razdeljen na pet delovnih dni, v najkrajšem času uvedejo v vseh gospodarskih panogah. Ta naj novejša zmaga belgijskih socialističnih sindikatov bo prav gotovo utrdila njihov ugled in pritegnila v njihove vrste delavce, ki še vedno niso člani sindikata. Obenem pa bo pozitivno vplivala na ostala za-hodnoeveropska sindikalna gibanja, ki tudi vedno bolj odločno zahtevajo skrajšanje delovnega časa skem. Med stavkajočimi ja pt< žena. Delavci zahtevajo, naj jim lodajalci povečajo mezde z-a 1000 » nov na mesec. . :c Delavcem bombažnih predli" niso povišali mezd že od 1953. lerT poveča1,/ delovni pogoji pa so se posl. ’ Medtem so se cene občutno delovni pogoji pa so se poslabssj' Razen tega so lastniki bomha^ predilnic v zadnjih dveh stili 50.000 delavcev. Stavkajoči delavci so letih odP* člani Nacionalnega sindikata teksto nih delavcev, ki je včlanjen v ZENRy' eno največjih japonskih sindikat^ organizacij. ZENRO je član Medfl|* rodne konfederacije svobodnih katov. Stavkajoče podpirata tudi neralnj svet ja-ponskih sindikat (SOHYO) in Federacija japonsK^ sindikatov, kj je včlanjena v tovno sindikalno federacijo. _ Sindikata pomorščakov in zel®? ničarjev sta sporočila, da sta. hlaf/ katerih " prevoz pr a vi.jen a onemogočiti tekstilnim tovarnam, lavci stavkajo. DELAVKE ZAPOSTAVLJAJO Zveza sindikatov Švedske se Jj dalj časa ukvarja s problemi žen® delavk, predvsem pa z njihovimi P1*', čarni. Sindikalni voditelji resno učujejo te probleme in se trudi Jl • da bj postopoma izboljšali žena, toda njihovo stališče, vsaj °u slej, ni bilo dovolj odločno, da delodajalci sprejeli načelo: za delo enako plačilo. «- V zadnjih desetih letih se švedskih delavk kljub nekajkratni"' izboljšavam vendarle niso obču^L približale mezdam delavcev. Leta JJ* so dobivale žene. zaposlene v ind"* stri ji, povprečno 32,8 •/• manjše PH;: kot delavci, ki delajo na enakih lovnih mestih. Do 1949. leta se .1 *,\ razlika nekoliko zm a,nižal a (28,* _ lami 30,5 •/• ta nekoliko zmanjšala (28p ■ lani Pa so žene že spet dobivale ^ ZAROTA V TOKIU V Tokiu so odkrili zaroto skrajni ^ nacionalistov, ki so hoteli ubiti v japonskih voditeljev. Glavni zaroto1® so verjetno člani neke reakcionar^ organizacije. Ti so imeli prejšnji nj sec v Kiotu tajni sestanek, na kj* rem so sklenili, da bodo z nasilJe* kaznovali japonske voditelje, ki so pogajali s Sovjetsko zvezo o vzpost Vitvi diplomatskih stikov, zato ker »med pogajanji s Sovjetsko zvezo japonskih ozemeljskih zahtevah po*9 zali šibkost«. Na ulicah Buenos Airesa oh Lonardijevem padcu OKNO SVET Argentina včeraj in danes Vesti, ki prihajajo iz Argentine, dokazujejo, da se življenje v tej veliki latinskoameriški deželi še vedno ni normaliziralo. General bonardi ni vladal niti dva meseca. Zamenjal ga je general Aramburu. Pravzaprav ni bila ta zamenjava nič drugega kot državni udar močne skupine v vladajočih krogih, ki je bila nezadovoljna z Lonardijem. Nekaj dni kasneje je Generalna konfederacija dela napovedala splošno stavko. Sledile so aretacije sindikalnih voditeljev. Vojska je zasedla sedež Generalne konfederacije. Potem so iz Buenos Airesa poročali o demonstracijah pe-ronistov. Razširile so se vesti o veliki zaroti... V Argentini torej še ni miru. General Lor.ardi je moral odstopiti, ker so se mu uprle močne sile v vojaški hunti in tako imenovani posvetovalni civilni hunti. Lonardi je namreč kmalu pokazal svojo barvo. Že nekaj tednov po Peronovem padcu so se v hunti resno sporekli. Lonardi ju, ki je zbiral okrog sebe skrajno desnico, so začeli nasprotovati pristaši meščanskih strank, predvsem radikalne, ki je bila najmočnejša opozicijska stranka v času Peronove vladavine. Generala Lonardija so zamenjali v dneh, ko si je prizadeval, da bi na najvažnejše položaje v vladi postavil predstavnike skrajne nacionalistične desnice. Posvetovalna hunta se mu je skoro v celoti uprla. Vodili so radikali. Pridružili so se jim socialisti, demokrati in demokristjani. Lonardiju sta ostala zvesta le dva predstavnika skrajne klerikalne reakcije. Potem se je uprla tudi vojaška hunta. Med generali, ki so vrgli Perona in ustoličili Lonardija, je precej radikalov. Tem niso bili po volji Lonar- dijevi tesni stiki s klerikalnimi krogi in nazadnjaškimi nacionalisti. Admiral Rojas, ki je bil vodja protiperonističnega puča in podpredsednik Lonardijeve vlade, je znan pristaš radikalov. Omenjajo ga kot voditelja akcije proti Lonardiju. Nekateri so že napovedovali, da bo Rojas postal predsednik. Pa ni. Zaenkrat je ostal le podpredsednik. Za predsednika so določili generala Pedra Arambu-ra, »liberalnega človeka«, prijatelja radikalov. Spor okrog razdelitve miri-strskih stolčkov pa je bil le povod za Lonardijev padec. Vzroki so globlji. Ob zmagi protiperonističnega puča je bila Argentina v težavnem gospodarskem položaju. V zadnjih dveh mesecih se je kriza še povečala. Lonardi, ki je drugače vnet sovražnik peronizma, se ni upal odkrito nastopiti proti peronistom, a še posebej proti Generalni konfederaciji dela, šestmilijon-ski sindikalni organizaciji, ki je bila najmočnejša Peronova opora. Pristal je na kompromis in čakal boljših časov, ko bo lahko uničil sindikalno zvezo. Radikali, ki so se prepirali z Lonardi jem že zaradi njegovih stikov s skrajno reakcijo, so odklonili kompromis s peronisti. Zahtevali so hitro in odločno protiperonistično akcijo, predvsem pa akcijo proti Generalni konfederaciji. Nacionalisti, ki so prijatelji Lonardija, delujejo v Argentini že četrt stoletja. Nekoč so bili tesno povezani z italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Spočetka so podpirali tudi Perona. Potem so ga zapustili. Leta 1954 so se pridružili cerkvi in jo podprli v boju proti Peronovi vladi. Sodelovali So v dveh protiperonističnih vstajah. Po Peronovem padcu se sicer niso uveljavili kot stranka, osvojili pa so nekaj položajev v Lonardijevem režimu. Njihov vpliv je bil vedno večji. Podpirali so Lonardijevo stališče nasproti peronistom in Generalni konfederaciji (čeprav so zagrizeni protiipeironisti in reakcionarji), obenem pa so se pripravljali na odločilni udarec, na boj za popolno likvidacijo peronističr.ega gibanja in sindikatov. Voditelji radikalov, socialistov in drugih strank so odklanjali sporazum z Generalno konfederacijo. Njihov cilj je bil: takoj razbiti obstoječo sindikalno zvezo in ustanoviti svoje sindikalne organizacije (svobodne sindikate, socialistične sindikate, travah istične sindikate itd.). Njihovi ljudje so zasedli nekaj sindikalnih sedežev in jih niso hoteli zapustiti, čeprav je Lonardi podpisal z voditelji Generalne konfederacije sporazum o nenapadanju in ohranitvi sindikalrih pravic. Lonardi je kmalu po pre- vzemu oblasti objavil, da bodo delavci še nadalje uživali socialne pravice, ki so jih v zadnjih letih pridobili Obljubil je, da bo »spoštoval Generalno konfederacijo in njene organizacije ter njene pravice, da brani interese in pridobitve delavcev«. Te obljube pa ni izpolnjeval. Že nekaj tednov po Peronovem padcu so sindikati obtožili vlado, da si je prilastila nadzorstvo nad Generalno konfederacijo in odpustila plačane odbornike 2400 sindikalnih organizacij. Generalna konfederacija je zapretila s splošno stavko. Vlada je nekoliko popustila. Razpisala je volitve za novo sindikalno vodstvo, ki naj bi bile čez tri mesece. Voditelji strank iz posvetovalne hunte pa so vedno bolj odločno napadali sindikalno enotnost. Ustanovili so svoje sindikalne organizacije in zasedli skoro vse sedeže strokovnih sindikatov, vendar Generalne konfederacije niso razbili. Pridobili so pravzaprav le nezadovoljneže iz njenih vrst. Ob Lonardijevem padcu je bila Generalna konfederacija tako močna kot ob njegovem ustoličenju. Aramburu pa je pod vplivom radikalov, socialistov in drugih strank r.apadel peroni-stične sindikate. Ni spoštoval sporazuma, ki so ga dosegli sindikalni voditelji in Lonardi. Ukazal je, naj zapro nekaj sindikalnih voditeljev. Med aretiranimi sta bila tudi Natalini in Framini, znana voditelja Konfederacije. Zaradi aretacij (in tudi zato, da pokaže svojo moč ter da prisili režim k popuščanju) je Generalna konfederacija 15. novembra napovedala splošno stavko. Aramburu je stavko proglasil za nelegalno. Vojska je odšla na ulice. Stavkajoče so zapirali. .. Ob začetku stavke je minister za delo Migone pozval stavkajoče, naj se vrnejo na delo. Zagrozil je, da bodo odpuščeni vsi, ki se ne bodo ravnali po njegovem ukazu. O Generalni konfederaciji pa je dejal, da je orodje peronizma in ne delavskega razreda. Kljub grožnjam in pritisku pa je stavkalo nekaj milijonov delavcev in nameščencev. V Buenos Airesu je stavkalo od 80 do 100 % vseh zaposlenih. V ostali Argentini ni prišlo na delo nad 50 % delavcev Generalna konfederacija je s to stavko dokazala svojo moč. Vlada pa je odgovorila s silo, s terorjem. Uporabila je stavko kot povod za ofenzivo proti Generalni konfederaciji. Vojska je zasedla sedež sindikatov. Aramburu je postavil Konfederacijo pod kontrolo vlade; za komisarja je imenoval Alberta Patrona, višjega oficirja mornarice. Vlada je s posebnim dekretom zamenjala vse sindikalne odbornike. Ustanovila je preiskovalno komisijo, ki jo vodi polkovnik Mario Paso Viole. Ta komisija mora zbrati gradivo za obtožbo dosedanjih voditeljev. Obenem je Aramburu sklical sestanek tainikov sindikalnih organizacij, ki jim je ukazal, naj odobre vladne ukrepe in končajo s stavko. Od 300 tajnikov jih je na sestanek prišlo le 80. Prišla sta tudi Natalini in Framini, aretirana sindikalna voditelja in — zanimivo — zahtevala, naj tajniki sprejmejo vse zahteve vlade. Trdila sta, da sploh nista bila zaprta in da je vlada dala sindikatom »največja zagotovila«. Seveda je bil to le manever, kise ga je vlada poslužila, da bi razbila Konfederacijo ali pa jo vsaj oslabila in jo sprejela v svdjo službo. Položaj še r.i jasen. Vesti, ki prihajajo iz Argentine, so zelo skope. Ni mogoče ugotoviti, kako se nadalje razvija spor med vlado in sindikati. _ Generalna konfederacija Je sicer močna, ima pa tudi svoje slabosti. Od 6 milijonov njenih članov je najmanj 3 milijone državnih in zasebnih uradnikov ter nameščencev, ki so bolj ali manj odvisni od režima in zato tudi nič kaj posebno borbeni-Od treh milijonov delavcev ie polovica tako imenovanih *Pe" onov«, delavcev na estancijah, ki so raztresene po vsej deželi. Vedeti moramo tudi, da je med člani sindikata precej takih, ki niso peronisti ir_ ki bodo pozdravili vsako rešitev, samo da bi jim ostale že došežene socialne pridobitve. Pa tudi 'nasprotni tabor m ne vem kako močan. Aramburu se opira na številne stranke, ki so notranje neenotne in ki niso posebno zanesljiva opora. Tudi med generali ni enotnosti. Lonardi trdi da je Aramburu uzurpator, a Lonardi ima se vedno nekaj prijateljev. Aramburu precej govori o demokraciji in pravilni razdelitvi bremen med bogatimi in revnimi-Govori tudi, da bo spoštoval delavske pridobitve. Pravi Pa> da bo peronizem preganjal, dokler ga ne bo uničil. O tem i*’-' o ostalih njegovih namerah, 0 njegovi moči in njegovih slabostih pa bomo verjetno kmalu lahko napisali kaj več.