•o
Its ■o
-O
im
¡«n in
-r--¡t--
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 31/Leto 66/Celje, 19. april 2011/Cena 1,10 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Živahno v naših krajih
Pisano zelenje, blagoslov, ljubezen, prostovoljstvo in knjiga kot najboljši prijatelj - naj bo to (in seveda še kaj) popotnica za praznike in počitnice!
Ob dnevih knjige
Žeparji
Kaj vse nosijo ljudje po svojih žepih, frnikole iz otroštva in šivanke za krpanje šivov, zlomljene šibice, pajčevino, stare račune, koščke mila, drobtino kruha. Tu je tak ozek žep le za stare svinčnike in tak za okras, tak z zadrgo in oni na lepe črne gumbe. V najglobljih žepih pa ljudje nosijo sebe, zasukane navznoter.
Rok Vahter, nagrajena pesem viteza poezije 2011
Osteoporoza: kako preprečiti zlome?
Nostalgija s humorjem
Ekoval
Savinjske
zelene, okolju prijazne regije
Danes v Novem tedniku!
Peti element - ljubezen
... ali katero je glavno sporočilo največje razstave ustvarjalnosti mladih na prostem
CELJE - Ob nedavnem občinskem prazniku je knežje mesto zaživelo v pisanih barvah na ogromnih panojih, ki so jih tudi tokrat poslikali mladi ustvarjalci.
Prav vsak od 31 panojev, ko- upanjem. Maj je bil nekoč,
likor jih sestavlja to svojstveno galerijo na prostem, razpršeno po vsem Celju, nosi svoje sporočilo. Ter riše svet, kot ga vidijo otroci celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, a tudi ustvarjalci iz dijaškega doma, Celjskega mladinskega centra, Salezijanskega mladinskega centra ter Galerije Nike Ignja-tiča - Otroci otrokom. Kar 228 ustvarjalcev je letos »grizlo« čopiče ob misli, kaj je ljubezen. Peti element, brez katerega ni življenja. Niso namreč dovolj le voda, zrak, zemlja in ogenj, da skupaj držijo ta svet. Človek vanj vnaša ljubezen ali če hočete, odnos do sočloveka, do svojega življenjskega okolja. Brez barve ljubezni bi bil svet kot neposlikano belo platno, ki mladim postavi izziv, da ga napolnijo s svojimi vsebinami.
Mladost od štafet
in manifestacij
moči ...
Letošnji občinski praznik je bil v Celju posvečen mladosti in mladim. Prav je tako, saj pomlad od nekdaj povezujemo z mladostjo in
v nekem drugem političnem sistemu, v nekdanji državi mesec mladosti. S številnimi pretežno športnimi prireditvami na prostem in proslavami, nenazadnje tudi s štafeto, smo mladost slavili predvsem skozi manifestacijo telesne moči ter vzdržljivosti, lepoto giba in prekipevanje fizične energije. Ko so malčki ustvarjali, so risali avtomobile, za katerimi se je veselo kadilo, da o tovarnah niti ne govorimo. In izdelovali velike stolpnice za veliko ljudi iz embalaže za mleko ter oblikovali lokomotive iz posodic, v katerih je prej bila cedevita. In tako na svoj način, kot prej njihovi dedki in očetje, gradili domovino. Karkšna naj bi po takratnih prepričanjih morala pač biti.
... skozi vladavino kapitala ...
Zatem so prišli časi, ko so mladim pojasnjevali predvsem, da smo v tehnološkem zaostanku in da njihove možgane potrebujemo,
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali je dovoljeno postaviti rastlinjak na kmetijskem zemljišču?
Rastlinjak lahko postavite na kmetijskem zemljišču le v primeru, ko to opredeljuje oziroma dovoljuje prostorski izvedbeni akt, ki velja za območje, na katerem želite postaviti tovrstni objekt. Ker prostorske izvedbene akte sprejemajo na svojem območju občine, predlagamo, da na pristojni občini, na področju katere je to kmetijsko zemljišče, preverite, ali je nameravana gradnja v skladu s prostorskim aktom.
Ali in v katerih primerih potrebujem (za rastlinjak) gradbeno dovoljenje?
Ali potrebujete za gradnjo rastlinjaka gradbeno dovoljenje ali ne, je odvisno od velikosti in oblike objekta, ki ga nameravate graditi. Z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost so določene vrste zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Za gradnjo enostavnega objekta ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, po navedeni uredbi pa spada rastlinjak med enostavne objekte, in sicer med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, če je namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču v izvedbi tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo.
Za gradnjo nezahtevnega objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, ki se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku (v roku 30 dni od popolne vloge), na podlagi določenih prikazov in prerezov objekta, ki jih lahko izdela investitor. Po navedeni uredbi je rastlinjak nezahteven objekt, če je to nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
Pomembno je tudi določilo navedene uredbe, da nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, temveč so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahteven ali enostaven objekt, na
območju varovalnega pasu oziroma varovanem območju, mora investitor pred začetkom gradnje od pristojnega organa oziroma službe pridobiti pisno soglasje. Če pa nameravate graditi rastlinjak, ki ga glede na navedena opisa ne moremo uvrstiti med enostavne oziroma nezahtevne objekte, spada takšen objekt med manj zahtevne ali zahtevne objekte, za katere morate pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravni organ (upravna enota) na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Še enkrat pa želimo opozoriti, da mora biti nameravana gradnja najprej v skladu z občinskim prostorskim aktom.
Kje izvem, kolikšen je nujen odmik stavbe v naseljenem okolju občine Vojnik? Kako postopa upravni organ, če gre za legalizacijo zgrajene hiše, a temu odmiku ni zadoščeno?
Za nujen odmik stavbe izveste na pristojni občini, v vašem primeru na Občini Vojnik. Občine namreč sprejemajo prostorske izvedbene akte, ki natančno določajo pogoje gradnje na svojem območju. Če je v prostorskem izvedbenem aktu natančno določen odmik objekta od parcelne meje, tolerance pa ne dopuščajo manjših odmikov, upravni organ ne more izdati gradbenega dovoljenja za objekt, četudi je ta že zgrajen, temveč mora stranka na pristojni občini sprožiti postopek za spremembo prostorskega akta, s katerim bo manjši odmik pod določenimi pogoji dovoljen.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
da nadoknadimo zaostanek. Naj čim dlje in čim več študirajo, naj razvijejo veščine, s katerimi se bodo znašli na trgu. Kajti le uspeh in dobra služba jim bosta zagotovila dostop do tako želenih materialnih dobrin. Namesto rož so risali krivulje ponudbe in povpraševanja. Nekaterim je uspelo, drugi so ostali razočarani v pehanju za nedosegljivim in ob spoznanju, da je svet krut, nepravičen in da trg surovo izloča najmanj prilagodljive. Prikrajšali smo jih za zadovoljstvo v poklicih, ki bi jim ustrezali in sposobnost iskanja lepote in zadoščenja v medsebojnih odnosih in okolju, ki jih obdaja. Lahko bi rekli, da smo kakšno generacijo vmes izgubili. Celo zapravili.
... do ponovnega odkritja odgovornosti
Zato si le vzemite čas in se poglobite v panoje, ki danes krasijo Celje. Kaj rišejo mladi? Mamici, očku, bratcem in sestricam, sosedovi mački, ki jo imajo naši malčki radi, pa skrivnostnim osebam, v katere so na skrivaj zaljubljeni, družbo delajo drevesa, rože, ptice, ribe in metulji. V eni od šol so v obleki plesnega para združili zastavice držav Evropske unije. Najdete simbole miru, sreče in ljubezni. A ne gre le za to, kaj je narisano na panojih. Če uspete najti čas in pozornost za vsaj delček vsega, kar danes pripravljajo v vrtcih in šolah ter ostalih ustanovah, ki delujejo za mlade, boste hitro ugotovili, kateri sta dve ključni točki.
Razvijanje skupinske in individualne ustvarjalnosti ter potencialov, na drugi strani pa skozi ekološko osveščanje močno poudarjen odnos do narave.
Če dobro pogledate letos razstavljene panoje, se nam za prihodnost ni treba bati. Če so poslikave res izraz stanja duha, ki vlada med mladimi, smo na konju. Kajti v vseh barvah mavrice se na njih prelivajo močna sporočila o strpnosti, dialogu, sodelovanju in ljubezni. Tudi ljubezni do naravnega okolja, ki je skozi oči mladih očitno spet postalo živo bitje. Dragoceno, občutljivo, ranljivo in potrebno neprestane pozornosti. V takšne roke prihodnost sveta, pa tudi Celja, lahko predamo brez vsakega dvoma.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Cvetna nedelja s konji in z rožami
DOBRNA - Praznično cvetno nedeljo so na Dobrni združili s cvetličnim sejmom in blagoslovom konj. Da je sončna sredina aprila, čeprav je zadnje dni malo zahladilo, kar primerna za ureditev vrtov ter ocvetličenje oken in balkonov, so menili v domačem turističnem društvu, ki je pripravilo cvetlični sejem in izmenjavo rož, konjerejci pa so se jim pridružili še s tradicionalnim 11. blagoslovom konj.
»Pripravljamo ga ob jurjevem, ker je to za konje prijaznejši datum kot hladno štefanovo konec decembra,« je povedala Nataša Krajnc Zakrajšek, vesela, ker so konjerejci letos po blagoslov na pragu pomladi pripeljali kar 44 konj. »Največ doslej, ob domačih so nekateri prišli tudi s Skomarja, Frankolovega, iz Vitanja in tudi del Konjenice Pirešica gostimo.« Da je čas za ocvetličenje okolice domov letos zgodnejši, je menila tudi Vida Džonkaš iz turističnega društva, ki pa ji je bilo žal, da ni večjega odziva za izmenjavo rož. »Za to bi morda le morali počakati nekje do konca meseca ali celo na maj,« je ugibala. Zato pa je blagodejno sonce pred in v cerkev Marije Vnebovzete privabilo toliko družin in zlasti mladeži, da je zmanjkalo prostora za čisto vse v sicer prostorni lepotici nad trgom.
IS, foto: SHERPA
ČETRTEK PETEK
	
	
Konje je treba praznično okrasiti, preden se zavihtiš v sedlo, pa na glavi ne sme manjkati kavbojski klobuk.
»Pa jaz? Saj tudi sodim sem, kajne? Nič manjši nisem od ostalih
innnyw.novitednik.com
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Saj tale je vendar iz ustavnega sodišča!«
»Ja! Zmešalo se mu je zaradi nenehnega presojanja o ustavnosti številnih referendumov in ga bomo stlačili sem noter, ker ga preganja fiksna ideja, da je treba razpisati referendum o smiselnosti referendumov ...«
Izziv v znanju
Gorenje Orodjarna z dvema sejemskima priznanjema Predstavitev na sejmu »odobri« kupec
Prihodnost slovenskih orodjarjev je v razvoju in izdelavi celovitih izdelkov, pravijo v podjetju Gorenje Orodjarna, ki je na minulem sejemskem četverčku v Celju prejelo kar dve sejemski priznanji za izdelavo dveh izjemno zanimivih in tehnološko dovršenih orodij.
V Gorenju Orodjarni so za podjetje Peugeot namreč izdelali transferno orodje za izdelavo celovitega karoserij-skega elementa iz pločevine s povišano trdnostjo, ki je znatno pripomogel k zmanjšanju teže karoserije. Za to jih je strokovna komisija nagradila z zlatim priznanjem. Srebrno priznanje pa so pre-
SPODBUDNE ZGODBE
V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja celjskega. Zakaj? Ne želimo brezplačno reklamirati posameznikov in podjetij; prav pa je, da opozorimo na tiste, ki se trudijo in tudi v težkih gospodarskih razmerah premikajo meje. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam bomo odmerjali prostor v tej novi torkovi rubriki. Želimo si tudi vaših predlogov. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si
jeli za tehnološko dovršeno orodje za izdelavo zunanjih vidnih delov na gospodinjskih aparatih, ki morajo biti izjemno visoke kakovosti. Gre za etažno orodje za bri-
zganje okvirja vrat gospodinjskega aparata PS 05.
Novosti so izdelali skoraj v rekordnem času, saj imajo orodjarji zaradi globalnih trendov na voljo vedno manj
Sejemsko priznanje je razveselilo tudi dr. Blaža Nardina (desno)
časa za izdelavo visoko tehnoloških projektov. »Redka priložnost je, da si lahko obiskovalci ogledajo tako visoko tehnologijo v živo, saj morajo proizvajalci za prikaz na sejmu dobiti dovoljenje svojih naročnikov,« so pojasnili v družbi Celjski sejem.
Brez dovoljenja ne gre
Kot je poudaril direktor velenjskega podjetja dr. Blaž Nardin, sta dve priznanji zanje presenečenje, čeprav ne povsem nepričakovano, saj so se zavedali, da so prijavili dve zelo kakovostni orodji. »To je nagrada za moje sodelavce, ki so razvijali ta orodja, jih naredili in >spravili k življenju<. Nenazadnje je to priznanje našim kupcem, ki so nam zaupali, da smo lahko to orodje sploh razstavili,« je poudaril Nardin.
Kot je še omenil, se je treba zavedati, da gre pri razstavi takšnih orodij, kot jih je bilo mogoče videti na sejmih v Celju, za intelektualno lastnino njihovih kupcev, ti pa jim morajo razstavljanje odobriti. »Našim konkurentom na sejmu za te nagrade se je zgodilo ravno to, da kupec ne želi razstavljati tistega, kar imajo najboljšega. Tudi pri nas v proizvodnji imamo nekaj zelo zanimivih celovitih orodij, ki bi jih na tem sejmu še z večjim veseljem razstavili, a tega naročniki ne dovolijo.«
Ob tem je treba poudariti, da imajo slovenski orodjarji na voljo vedno manj časa, da razvijejo vrhunska orodja, kar je njihova glavna težava. »Če je bilo včasih na razpolago osem mesecev, danes pričakujejo prve vzorce že v dveh mesecih. To za nas pomeni spremembo v organizaciji, v proizvodnem sistemu. Celotno organizacijo moramo prilagoditi temu, da se kupcem prilagodimo v zelo kratkem času,« je še dejal Nardin.
ZAPELJIVI DEPOZIT
VAREN,DONOSEN, LIKVIDEN.— ,
OBRESTNA MERA f ■
dobA
Z MOŽNOSTJO PODVOJITVE.
%
SODELUJTE V
NAGRADNI IGRI ZA KIA PR0_CEE'D
IN DRUGE PRIVLAČNE
NAGRADE!
Sklenitev pogodbe ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.
Več na o 03 425 73 30 ali www.zapeljivihypo.si.
A Mvdo Ai df Anm a
Čez mejo
Gorenje Orodjarna je eno pomembnejših orodjarskih podjetij v Sloveniji. Hčerinsko podjetje Gorenja razvija, izdeluje, trži in vzdržuje orodja za predelavo pločevine, brizganje plastike, termoformi-ranje in stiroporno embalažo ter merilne sisteme za kontrolo in preverjanje funkcionalnih in varnostnih lastnosti različnih aparatov. Orodjarna je naslednik nekdanjega oddelka Procesne opreme, ki je že pred več kot pol stoletja razvijal orodja za izdelavo gospodinjskih in drugih aparatov v Gorenju. Danes je kot samostojno podjetje ne le nepogrešljiv člen pri razvo-
ju gospodinjskih aparatov, temveč se uveljavlja tudi kot pomemben partner evropske avtomobilske industrije in podjetij iz drugih tehnološko zahtevnih gospodarskih panog.
Gorenje Orodjarna zaposluje dvesto ljudi, ki sodelujejo v številnih različnih projektih. Podjetje je med člani Razvojnega centra orodjar-stva Slovenije in Slovenskega avtomobilskega grozda, sodeluje v različnih tehno-loško-razvojnih projektih države, vključeno pa je tudi v mednarodne projekte, kot so Eureka, EraSME in drugi.
US
Foto: GrupA
V pričakovanju
četrtletnih
rezultatov
Svetovni kapitalski trgi so se v minulem tednu nekoliko pocenili. V ospredju je bila ponovno Japonska, ki jo je stresel nov močan potres, agencija za nuklearno varnost pa je dvignila jedrski alarm na raven 7, najvišjo na mednarodni lestvici.
Japonski delniški indeks je po tej novici izgubil skoraj 2 odstotka vrednosti. Temu so nato sledili ostali azijski, evropski in ameriški indeksi. V Tokiu je odmevala odločitev banke Citigroup, da bo delnice avtomobilskih podjetij uvrstila med prodajna priporočila, saj proizvodnja »stoji« in naj bi okrevala šele jeseni.
| PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU			MED IIA IN 14.4.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Premet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	72,00	18,52 ^ 2,86
CETG	Cetis	18,00	0,00 0,00
GRVG	Gorenje	11,70	31,85 ^ -2,50
PILR	Pivovarna Laško	12,03	9,17 ^ -2,32
JTKG	Juteks	23,95	0,00 0,00
ET0G	Etol	79,00	0,00 0,00
Veliko preglavic je v začetku tedna povzročala nafta. Prav zaradi občutno dražje nafte so delnice na Wall Streetu zadnji dan tedna izgubljale, indeks Dow Jones pa se je znižal za 0,24 odstotka. Najbolj so se pocenile delnice transportnih podjetij in letalskih prevoznikov. Novica Evropske centralne banke o dvigu obrestne mere ni povzročila nemirov, zdi se, da so vlagatelji zavzeli pozitivna stališča v smislu, da je to prvi dokaz o boljših gospodarskih razmerah. Med vsemi evropskimi državami je Nemčija tista, ki zaenkrat najbolj vzdržuje stabilnost gospodarstva.
	INDEKSI MED 11.4. M	114.4.2011	
Indeks	Zadnji tečaj		% spr.
SBITOP	797,21		-2,59
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v minulem tednu nekoliko pocenila. Indeks DAX je teden končal 0,9 odstotka nižje in je v petek dosegel 7.180 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,2 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 izgubil 0,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,2 in 1,3 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 1,4 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.295 indeksnih točk.
Cena nafte je v začetku tedna dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 32 mesecih in v ponedeljek pristala pri 113,5 dolarja za sod. Mednarodni denarni sklad je v ponedeljek kar za 20 odstotkov zvišal napovedi za povprečno letošnjo ceno nafte. Lahka nafta naj bi bila v povprečju vredna 107 dolarjev, naslednje leto pa dolar več.
Kapitalski trgi bodo v naslednjih tednih podvrženi pretežno objavam poslovnih rezultatov podjetij za prvo četrtletje letos.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
AKTUALNO
Blok 6 kot stara lajna
V projektu gradnje bloka 6 spet stari očitki v novi preobleki - Za poroštvo vlada zahteva nov investicijski program
Dr. Uroš Rotnik: »Vsakomur je jasno, da v celi vrsti >strokovnih< očitkov ministrice in direktorja direktorata glede upravičenosti projekta ne tiči noben resen pomislek ali strokovni argument, ampak le logika zaustavitve projekta, z namenom, da bo Slovenija čez nekaj let odvisna od večinskega uvoza električne energije po cenah, ki jih ne bo določal domači, ampak tuji trg.«
Dr. Milan Medved: »Pred blok 6 se postavljajo bistveno višje zahteve kot pred katerikoli drug energetski objekt v Sloveniji.«
Mag. Darja Radie: »Tako hudih indicev, da bi gradnjo bloka 6prekinili, v tem trenutku ni.«
V javnosti se pojavljajo različni komentarji, ali je bila četrtkova seja vlade v bojih za blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj pomembna zmaga ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radie ali pa je sklep o novem investicijskem programu samo podaljšal in podražil pot do novega bloka.
Vlada je namreč, seveda na predlog ministrice Radiceve, sklenila, da bo dala državna poroštva za 440 milijonov evrov kredita Evropske investicijske banke le v primeru, če jo bodo s popravljenim investicijskim programom prepričali, da projekt ne bo nasedla investicija. Kot so pojasnili v Tešu, lahko nov investicij ski program pripravijo v dveh tednih. »Bojimo pa se, da ni ne strokovnjakov ne institucij, ki bi pripravile takšen program, ki bi bil sprejemljiv za pristojno ministrstvo,« dodajajo Šoštanjčani. Sicer je direktor Teša Simon Tot navedel, da potrebne podatke, tudi o ceni in vrednosti del, že pripravljajo. »Sami smo se že prej odločili, da bomo to naredili. Zato
jih bomo lahko kmalu položili na mizo ministrstva oziroma nadzornega sveta.«
Da je sklep vlade o ponovni dopolnitvi investicijskega programa nerealen, je prepričan nekdanji direktor Teša dr. Uroš Rotnik. »Očitno ga je predlagala ministrica, ki se zagotovo ne spozna na energetiko, koliko je strokovnjakinja o ekonomiki, pa je pokazala s svojim lapsusom.« Rotnik pojasnjuje, da resna ponovna izdelava investicij skega programa ne traja le nekaj dni, temveč bi ga lahko sprejeli šele do poletja, kar pa je mnogo prepozno. »S tem manevrom je ministrica odprla finančno konstrukcijo za blok 6. V nevarnosti ni samo 440 milijonov evrov kredita EIB, v zraku je vseh 750 milijonov evrov kreditov, saj so med sabo izvedbeno prepleteni. Dodaten problem je še ta, da zahteve, kot jih ima Radiceva, niso realne in tudi niso predmet investicijskega programa.«
»Sporna« cena premoga
Sicer je Radiceva poudarila, da bi bil blok 6 nasedla nalož-
ba že, če bi se za 10 odstotkov podražil premog ali kuponi za ogljikov dioksid, za toliko pocenila elektrika ali če bi bi se naložba podražila za sto milijonov evrov. Glede slednjega, torej podražitve projekta, v HSE pravijo, da tudi v tem primeru blok 6 ne bi bil nasedla investicija, samo doba odplačila posojil bi se podaljšala za nekaj mesecev ali eno leto.
Teš in HSE po zakonu ne smeta zastaviti premoženja, zato so pričakovali državno poroštvo. Ena od rešitev sedaj je, da si pridobijo posojila komercialnih bank, ki pa bodo dražja.
Druga zgodba je cena premoga. Tega v Šoštanju trenutno od Premogovnika Velenje (PV) odkupujejo po ceni 2,74 evra na gigajoul, po letu 2015, ko naj bi začel obratovati šesti blok, pa naj bi po napovedih padla na 2,25 evra. In seveda ministrico najbolj skrbi, če je navedena cena sploh dosegljiva. Kot pojasnjujejo v PV, bo k nižji ceni prispevalo
povečevanje širin delujočih odkopov, modernizacija dela ter optimiziranje sistema za transport. Poleg tega do leta 2015 načrtujejo ostale prihodke. Izvedli bodo intenziven ciklus dezinvestiranja poslovno nepotrebnih sredstev. Pomemben delež predstavlja prodaja zemljišč, ki se bodo sprostila z izgradnjo jaška NOP II. Poleg tega se usmerjajo v povečanje realizacije na eksternih trgih, kar že nekaj let uspešno uresničujejo in lahko dokažejo tudi s številkami.
Predsednik Zares Gregor Golobič meni, da gre za projekt, ki je nevzdržen, neekonomičen in nedopusten. Poudaril je, da naj se zagotovi ekonomičnost projekta ali pa naj se vpraša, kdo je odgovoren za to, da je že tako daleč.
»Iz poročila recenzentov je jasno razvidno, da hkrati s povečevanjem ostale realizacije znižujemo tudi stroške,« pravi direktor dr. Milan Medved. Tudi predvidena rast produktivnosti je povsem dosegljiva in sprejemljiva. Prav tako bo investicija v jašek NOP II doprinesla k zniževanju stroškov materiala, vzdrževanja transportnih poti in stroškov dela. »Oboje, povečevanje ostale realizacije in zniževanje stroškov, vodi k doseganju cene premoga 2,25 EUR/GJ. V PV bomo vsekakor dokazali, koliko bo premog stal leta 2015. Po koliko bo takrat električna
energija, pa si najbrž nihče ne upa napovedati.«
Projekt za učbenik
»Zagotovo lahko trdim, da je vodenje projekta primer za učbenik, kako se projekt ne vodi,« je bila po seji vlade jasna ministrica, ki je v nadaljevanju natresla kar nekaj očitkov. Tudi o negospodarnem in netransparentnem vodenju s sumi za kršenje zakonodaje, po njenem tudi korupcije. Zato je vlada sklenila, da se naroči posebna revizija vodenja projekta, ministrstvo pa bo obstoječa poročila in študije predložilo policiji, tožilstvu in komisiji za preprečevanje korupcije.
»Ovadb se ne bojim. Upam, da gospa Radic ve, da je po-
dajanje krive ovadbe tudi kaznivo dejanje. Blatenja projekta, razlaganje o netran-sparentnosti in nezakonitih dejanjih sem iz njenih ust navajen že od julija 2010, ko je zasedla mesto ministrice za gospodarstvo. Hitro se je naučila enostranskih in napačnih informacij in te kot stara lajna ponavlja iz dneva v dan. Nikakor se noče sprijazniti z dejstvom, da je bil projekt voden transparentno, gospodarno in strokovno. Kar nekaj študij ji je to dokazalo. Z njimi se ministrica ne strinja, zato naroča nove in nove, ne glede koliko stanejo. Letos se je za ta nespametna ravnanja zapravilo preko 500 tisoč evrov,« odgovarja Rotnik.
URŠKA SELIŠNIK
»Lapus« sicer v četrtek dokaj suverene ministrice se je zgodil po seji. Ob trditvi, da se sicer menda ne spozna na energetiko, zagotovo pa naj bi se, po njenih besedah, spoznala na ekonomiko in finance, je navedla zahtevo, da mora biti stopnja donosa projekta 9 odstotkov. Kasneje so iz ministrstva sporočili, da gre za diskontno stopnjo in ne donosnost.

CET, 21. - SOB, 23. 4.
Razstava kuncev
PET, 22. 4., ob 17h
S Fifi in cvetličniki v
veliko nOC /delavnica/ SOB, 23. 4., ob lih
S Fifi in cvetličniki v
veliko nOC /animacija/ SOB, 23. 4., ob 17h
utka in velikonočni
ijČeid/predstava/
Novak na čelu laške komunale
LAŠKO - Občinski svetniki so po pričakovanjih Tomaža Novaka imenovali za novega direktorja Javnega podjetja Komunala Laško. A brez precej burne razprave kljub temu ni šlo. Novaku niso očitali nestrokovnosti, premalo izkušenj ali česa podobnega, ampak si ga nekateri želijo obdržati v občinski upravi. Kot so povedali, ga tam bolj potrebujejo kot na komunali, ki jo je Marjan Salobir spravil v zelo dobro kondicijo.
Da bo razprava o imenovanju Novaka na čelo laške komunale burna, je napovedoval že začetek seje, ko je Srečko Lesjak, SDS, predlagal, da bi na dnevni red uvrstili razrešitev predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janka Cesarja. To pobudo je podpisalo več svetnikov, ne le iz vrst SDS, saj Cesar naj ne bi vodil sej komisije pravilno oziroma naj ne bi omogočal, da bi glasovali o vseh kandidatih, ki jih komisija dobi v obravnavo za posamezno funkcijo. In tako naj bi bilo tudi pri glasovanju o Tomažu Novaku.
Sporen postopek
Nekatere opozicijske svetnike je zmotilo, da se je že pred obravnavo na komisiji za mandatna vprašanja sestala posebna komisija, v kateri so bili župan Franc Zdolšek in dva sodelavca z občine. Ta komisija je med 47 prispelimi vlogami izbrala tri kandidate, med katerimi je potem komisija za mandatna vprašanja odločala. In izbrala Tomaža
Novaka. Ker je Novak zaposlen na občini, tam je vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor, so nekateri svetniki menili, da je Zdolšek za direktorsko mesto izbral svojega prijatelja.
Zanimivo, nihče o Novakovi strokovnosti ni dvomil. Prav nasprotno. Danijel Lapornik, SD, je dejal, da je škoda, ker Novak odhaja iz občinske uprave, ker naj bi ga tam bolj potrebovali.
Bivši direktor JP Komunala Laško Marjan Salobir. (Foto: GrupA)
IZJAVA TEDNA
»Gospod Salobir, vi ste ga lomili!«
Srečko Lesjak, SDS, ko je prebral, kaj vse ima Tomaž Novak v načrtu še dodatno za postoriti na laški komunali.
Malo govora o programu, več o izbiri kandidatov
bi lahko župan sam neposredno imenoval direktorja.
Kaj pa Novak?
Svetniki Tomaža Novaka niso nič vprašali. Tako o njegovem programu, razen razlag občinskih svetnikov, iz njegovih ust nismo izvedeli nič. Ob koncu nam je povedal, da ga tak način obravnave ni presenetil. Meni, da je za to delo dovolj usposobljen, saj je kot vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor pri Občini Laško dovolj vpet tako v občinsko dogajanje kot seveda tudi v samo poslovanje komunale. »Lahko bi sicer še več napisal v svoj program, ampak mislim, da bodo zadovoljni občani edino merilo po izteku mandata,« je odgovoril na očitek, da njegov program ni bil dovolj dodelan.
Novak je ovrgel namigovanja, da naj bi po njegovem prihodu na komunalo kdo izgubil službo. Še več, napoveduje, da naj bi dodatno zaposlovali. Napoveduje dodatne storitve, predvsem si želi, da bi komunalo približali ljudem oziroma da bi bila informacijsko bolj dostopna. Se pa Novak zaveda, da bo delo Marjana Salobir-ja težko preseči. Salobir je namreč komunalo prevzel, ko je imela 400 tisoč evrov izgube, v njegovih 12 letih vodenja pa ni bila nikoli več v rdečih številkah. Še več, lansko leto je zaključila z dobrimi 48 tisoč evri čistega dobička. Novi direktor bo tako pred velikim izzivom. Mandat traja štiri leta.
ŠPELA KURALT
Nov direktor JP Komunala Laško Tomaž Novak. (Foto: ŠK)
Danijel Dobršek, DeSUS, je prav tako povedal, da nima »nič proti Novaku«. Po Dobr-škovem so Novakove odlike izničili prav z napačnim postopkom izbire. Zmotilo ga je tudi to, da je »županova« komisija v zgolj treh dneh od ustanovitve napisala poročilo, kateri kandidati so najprimernejši, čeprav je šlo za precej gradiva. Da je Novak oddal krajši in manj obsežen program, tudi svetnikom ni ušlo. Bistvo vseh govoranc je bilo, da čeprav jim je Novak všeč in je strokovnjak, niso glasovali zanj, ker je bil, po njihovem, postopek napačen.
Župan Zdolšek je vse očitke glede izbire direktorja zanikal: »Vse je bilo tam, dokumentacija je bila vsem dostopna. Sam pa sem se odločil za tistega, ki mu v tem trenutku najbolj zaupam, ker župan in občina odgovarjata za delovanje komunale.« Dodal je še, da če bi komunalo uredili po novi zakonodaji,
Gospodarstveniki drugače kot občina
VELENJE - Vodstvi Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Regionalne gospodarske zbornice Celje sta na četrtkovem srečanju v Velenju uskladili mnenje glede tretje razvojne osi: podprli bosta traso, ki jo bo izbrala stroka.
Kompromis je nastal potem, ko so se tudi med gospodarstveniki začeli prepiri glede trase. Znano je, da je šaleški del podpiral traso Velenje-Šentrupert, celjski pa Velenje-Arja vas. Zato drugačnega dogovora, kot da odločitev prepustijo stroki, ni bilo mogoče pričakovati. Poleg tega so gospodarstveniki na skupnem srečanju izrazili željo, da bi bila trasa izbrana kar najhitreje.
Že v petek so se na kompromis odzvali v Mestni občini Velenje. Opozorili so, da so strokovnjaki v preteklih letih med več rešitvami že izbrali traso Šentrupert-Velenje. Za to traso je vlada že sprejela osnutek državnega lokacijskega načrta. Spreminjanje trase Velenje-Šentrupert bi bilo zdaj nedopustno, saj bi zamaknili izdelavo novega državnega lokacijskega načrta za vsaj tri leta. To bi imelo za Velenje, Šaleško dolino, Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško hude gospodarske in družbene posledice. Zato v mestni občini poudarjajo, da je za to območje edina sprejemljiva trasa Šentrupert-Velenje.
US
Cena Tuševega srbskega dela ostaja neznanka
CELJE - Tuš Holding je srbskemu podjetju Idea prodal šest supermarketov v Srbiji, podjetje pa je prevzelo tudi vse zaposlene v teh poslovalnicah. Srbsko podjetje je v lasti hrvaškega Agrokorja, v Tušu pa ne želijo povedati, koliko so iztržili s prodajo.
Z zmanjšanjem poslovalnic na srbskem tržišču poskušajo v Tušu stabilizirati svojo osnovno dejavnost. Kot pojasnjujejo, je prodaja supermarketov v današnjih gospodarskih razmerah ena pomembnejših potez v strategiji razvoja, ki so si jo zastavili do leta 2015. Lani so v Tuš Holdingu dosegli načrtovanih 830 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni 11 milijonov več kot v letu 2009. Letošnje leto je za celjsko podjetje pomembno zaradi številnih poslovnih ciljev, ki so si jih zastavili. Med drugim načrtujejo razvoj širokega spektra dejavnosti, seveda pa tudi optimizacijo poslovanja, večjo konkurenčnost in cenovno dostopnost, ob tem pa bodo skrbeli predvsem za stabilnost poslovanja.
US
Še kar nekaj časa bo trajalo, da bo Občina Štore spet normalizirala svoje finančno poslovanje.
Naložbe kljub dolgu
V ospredju projekti kanalizacije, novega vrtca in obnove kulturnega doma
ŠTORE - Kako kljub veliki zadolženosti le izpeljati vsaj katero od načrtovanih naložb, so se občinski svetniki spraševali najprej ob sprejemanju proračuna za letos, prejšnji teden pa še ob obravnavi zaključnega računa za lansko leto. Dejstvo je namreč, da po 3-letni blokadi računa, potem ko jim je lani le uspelo odpraviti blokado z občinske blagajne, občina še kar nekaj časa ne bo v celoti normalizirala finančnega poslovanja. Prednostne naloge so ob poplačilu okrog 4,7-milijonskega dolga tako lahko le tisti projekti, ki jih pretežno financirata Evropa in država.
Občina Štore je lansko leto zaključila z okrog 4,7 milijona evrov dolga na svojem računu. Obveznosti do bank so znašale dobrih 2,9 milijona, druge obveznosti do upnikov malo manj kot 1,18 milijjona evrov in dolg za odkup prostorov v Mercatorjevem centru še 690 tisoč evrov. Ob tako črni finančni sliki in ob tem, da v občinski blagajni za letos pričakujejo malo manj kot 5,4 milijona evrov prihodkov, bodo tako lahko med večjimi naložbami izpeljali le tiste, ki jih sofinancirata Evropa in država. Gre seveda za dobrih 400 tisoč evrov vredno gradnjo kanalizacijskega omrežja med obema poslovnima oziroma obrtnima conama v Štorah, za obnovo kulturnega doma bo šlo 600 tisoč evrov, za gradnjo prizidka in novega vrtca pa malo več kot 1,2 milijona evrov. Prav za te tri naložbe se lahko občina v skrajni sili tudi dodatno zadolži, vendar je med svetniki prevladovalo
mnenje, da bi bilo smiselno najetje posojila le v primeru, če bi bila izvedba katerega od projektov ogrožena.
Precej hude krvi med krajani Prožinske vasi je ob začetku šolskega leta povzročila skrb za prometno varnost njihovih otrok. Potem ko so težave s šolskimi avtobusnimi prevozi rešili, bodo zdaj končno dočakali še ustrezno urejeni avtobusni postaji v kraju, saj bodo postajališči na obeh straneh ceste začeli urejati takoj po prvomajskih praznikih.
Največji zalogaj bo torej gradnja prizidka in novega vrtca, a že takoj na začetku vse ne gre gladko. Tako bodo v občini v teh dneh ponovili razpis, s katerim iščejo izvajalca del. »Za vrtec je na voljo 1,2 milijona evrov in tega se moramo držati. Na prvem razpisu so bile vse ponudbe višje za 150 do 200 tisoč evrov. Projekt smo skrčili pri kuhinji in kuhinjski opremi ter pozvali najugodnejše ponudnike k pogajanjem, vendar nismo našli skupnega jezika, na prvem razpisu najugodnejši Remont pa se ni niti udeležil pogajanj. Za ponovljen razpis so projektanti pripravili še nekoliko okleščeno različico,« pojasnjuje župan Miran Jurkošek in dodaja, da se pri začetku gradnje mudi, saj bi moral biti nov vrtec zgrajen do začetka šolskega leta. »Če nam na ponovljenem razpisu ne bi uspelo, bomo morali zaprositi za prenos že odobrenega evropskega denarja v prihodnje leto.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Smetarska zmeda kot v Neaplju
V zbirnem centru za odpadke ter pred njim se kopičijo neodpeljane smeti -Nesoglasja med občino in komunalo se ponavljajo
VITANJE - »Stanje je nevzdržno,« ugotavlja s svojimi občani župan Vitanja Slavko Vetrih. Pred zbirnim centrom za ločeno zbiranje odpadkov v Vitanju, ki je komaj meter od glavne ceste proti Celju, se že nekaj časa kopičijo smeti, ki jih nihče ne odpelje. Nekateri občani jih mečejo čez zaklenjeno ograjo, drugi jih puščajo pred njo. Prizoru, ki po malem spominja na probleme s smetmi v Neaplju, manjka samo še mafija.
O problemu v Vitanju so v začetku prejšnjega tedna razpravljali na seji trške skupnosti, v četrtek še na seji občinskega sveta, pred katero so si svetniki ogledali stanje, v kakršnem je trenutno vitanj-ski zbirni center za odpadke.
»Direktorica za odpis nastalega dolga nima pristojnosti,« odgovarja prva dama konjiške komunale mag. Špela Hlačar. Od Občine Vitanje zahteva za zbirni center 22 tisoč evrov.
Vzrok so nesoglasja med Občino Vitanje in Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice, ki se ne moreta dogovoriti glede plačila za delovanje zbirnega centra ter še česa. »Občina ne plača, ker
sama ne povzroča odpadkov. Te povzročajo občani, zato bi bilo prav, da bi tarifni sistem vseboval tudi delež zneska za pokritje stroškov tega centra, česar pri upravljalcu ne moremo doseči,« pravi župan Vitanja. Konjiško komunalno podjetje namreč zahteva od Občine Vitanje za preteklo delovanje zbirnega centra v celoti plačilo 22 tisoč evrov, ki jih ta ne želi plačati.
»Zbirnega centra v Vitanju javno komunalno podjetje ni prevzelo v upravljanje na osnovi nobenega dokumenta,« odgovarja direktorica konjiške komunale mag. Špela Hlačar ter dodaja, da je zbirni center last občine. Zato od nje tudi terjajo plačilo. »Zdajšnja cena ravnanja z odpadki ne vsebuje vseh storitev, kot je na primer odvoz iz zbirnega centra. Prav tako so cene komunalnih storitev od avgusta zamrznjene in stroškov, ki niso zajeti v zdajšnji ceni, tako uporabnikom ne moremo zaračunati po načelu povzročitelj plača,« dodaja direktorica konjiške komunale.
Nesoglasja med občino in konjiško komunalo niso nič novega. Do omenjenih nesoglasij glede zbirnega centra je prihajalo že v preteklih letih, ko je prišlo celo do postopka na sodišču ter pobota, da sta obe strani plačali vsaka polovico stroškov. »Sodišče teh smeti ne bo odpeljalo, zmeniti se morata občina in javno komunalno podjetje,« je med četrtkovo sejo občinskega sveta komentiral sedanji kratek stik eden od svetnikov. »In zakaj bi to morali reševati mi, svetniki?« se je vprašal drug svetnik. »Zato ker smo že sedeli skupaj ter iz obljub konjiške komunale ni bilo nič,« odgovarja vitanj-ski župan.
To ni prizor iz Neaplja, vidite ga lahko v Vitanju, ob glavni cesti proti Celju. Nesoglasja med Občino Vitanje ter Javnim komunalnim podjetjem Slovenske Konjice niso nova.
Občinski svet je nato sprejel sklep z zahtevo, da mora konjiška komunala najpozneje do četrtka na svoje stroške počistiti odpadke znotraj in zunaj zbirnega centra. Na zahtevo občinskega sveta mora vzpostaviti ločeno zbiranje odpadkov ter praznjenje brez pošiljanja računov občini, torej z obremenitvijo uporabnikov. Pa terjatev komunale do občine v znesku 22 tisoč evrov? Po odločitvi svetnikov bo občina komu-
nalinemu nadzornemu svetu poslala zahtevo za odpis vseh terjatev, ki so v zvezi z zbirnim centrom v Vitanju.
Direktorica konjiške komunale je v petek omenila, da se je z vodjem Komunale Vitanje (občinskega podjetja, ki ima na skrbi predvsem oskrbo s pitno vodo) že dogovorila o
So v konjiški komunali na Vitanjčane jezni? Prvi razpis, s katerim so želeli Vitanjčani poiskati novega koncesi-onarja za ravnanje z odpadki, zaradi pritožbe konjiške komunale ni uspel. Zato so se v Vitanju odločili za objavo ponovnega razpisa.
čiščenju zbirnega centra ter namestitvi zabojnikov, ki sodijo v takšen zbirni center. To
naj bi postorili v začetku tega tedna.
BRANE JERANKO, foto: BJ
ODLIČNA JEKLENKA VEDNO PRI ROKI :
»Občina ne plača, ker sama ne povzroča odpadkov,« odgovarja na zahtevo po plačilu vitanjski župan Slavko Vetrih.
Pet tisočakov za igrišče na Kalobju
ŠENTJUR - »Igrišče bo!« je ganjeno izjavila predsednica občinske zveze prijateljev mladine v Šentjurju Albina Karmuzel, ko je ob koncu dobrodelne prireditve na Kalobju oznanila, da so z vstopnicami in donacijami zbrali pet tisoč evrov.
Kot so zapisali v vabilu, so osnovnošolci s podružnične šole na Kalobju edini v občini, ki še nimajo otroškega igrišča. Odkar je jeseni v njihovih prostorih zaživel še vrtec, pa je to postalo še bolj očitno. OZ DPM Šentjur in Krajevna skupnost Kalobje sta tako organizirala dobrodelno prireditev, kjer so nastopili flavtistka Nika Zgojznik, igralec Gregor Čušin, Marko banda iz Prekmurja in domači šolarji. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili župnijsko cerkev Marijinega imena in z donatorji zbrali dobrih pet tisoč evrov, kar bo zadoščalo za osnovno opremo otroškega igrišča.
StO
VELIKA
V NAGRADNA IGRA
APRIL, MAJ 2011
Zelena jeklenka je varna, pravilno polnjena in vselej čista. Dobite jo na številnih prodajnih mestih, lahko pa jo na vaš dom dostavimo tudi mi.
Kadarkoli boste naročili dostavo Zelene jeklenke, jo boste dobili v najkrajšem možnem času. Nošenje in nameščanje jeklenke namesto vas v tem primeru brezplačno opravi usposobljen dostavljavec, ki vam zamenja tudi tesnilo.
Redni naročniki Zelene jeklenke prejmejo tudi vsako enajsto jeklenko popolnoma brezplačno.
Če bi jeklenko raje zamenjali sami, lahko to storite pri mnogih pooblaščenih prodajalcih, ki bodo poskrbeli, da bodo vaše poti kratke.
10 LET BREZPLAČNEGA PLINA
Z malo sreče ste vi lahko tisti, ki bo 10 let brezplačno prejemal Zeleno jeklenko. Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas čaka na www.butanplin.si, pri pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom ter na brezplačni številki 080 1115.
INFORMACIJE IN NAROČILO
t080 1115)
+ BUTAN PLIN
hiša prijazne energije
Št. 31 - 19. april 2011 -——
P	W
NA KRATKO
Vitanjčani so se podpisovali
VITANJE - V Vitanju imajo vsega dovolj. Zato so prebivalci starega trškega jedra ter območja proti Breznem napisali peticijo ter zbrali približno štirideset podpisov. In kaj moti Vitanjčane? Jih moti gospodarska kriza, brezpravnost nekaterih delavcev ali kaj podobnega?
Ne, Vitanjčani iz občinskega središča se hudujejo zaradi pasjih iztrebkov. Na problem, ki seveda ni tuj tudi prebivalcem drugih krajev, opozarjajo v Vitanju že nekaj časa ter se pritožujejo inšpekcijskim službam. »Inšpekcijske službe so nas opozorile, da sedanje globe za rešitev problema niso ustrezne, zato smo se odločili, da bomo spremenili odlok o javnem redu in miru,« pojasnjuje vitanjski župan Slavko Vetrih, ki dnevno opaža pasjo nesnago tudi okoli občinske stavbe. Nesnago, za katero so seveda krivi lastniki psov. Občani so s peticijo seznanili občino in na zadnji seji občinskega sveta so se strinjali, da je kazni v odloku o javnem redu in miru treba prilagoditi sedanjemu slovenskemu denarju, evru. V občinskem odloku so bile namreč kazni omenjene še v dobrih starih slovenskih tolarjih. Po novem bodo tako kršitelji morali seči globlje v svoj evrski žep.
»Pričakujem, da bomo z ukrepanjem rešili problem,« odgovarja župan. »Največ bi seveda z lastno odgovornostjo lahko postorili lastniki psov, ki bi se vendarle morali zavedati, da javne površine uporabljajo tudi drugi ljudje,« dodaja Vetrih.	BJ
Od septembra ne bo šole na Reki
LAŠKO - Podružnična šola Reka bo prihodnje šolsko leto zagotovo zaprla svoja vrata. Samo trije vpisani otroci so namreč premalo, da bi bila odprta, saj jih mora biti najmanj pet. V kraju dvomijo, da bodo še kdaj imeli svojo šolo.
Kot smo že poročali, so se v laški občini odločili, da bodo šolo na Reki zaprli, če do konca marca ne bo najmanj pet vpisanih otrok. V začetku marca so bili namreč vpisani le trije otroci in do konca meseca si nihče od ostalih staršev ni premislil. Po šolskih okoliših bi sicer morali tu prihodnje leto imeti kar osem prvošolčkov. Šola na Reki bo od septembra zaprta eno leto. Kaj bo v njej, še ne vedo. Če pa se bo čez eno leto vanjo vendarle vpisalo dovolj otrok, jo bodo znova odprli. Vendar izkušnje ostalih kažejo, da so na Reki po 127 letih šolo verjetno izgubili.	ŠK
Dražja pomoč na domu
BRASLOVČE - Uporabniki storitve pomoč na domu v občini Braslovče bodo odslej plačevali nekoliko več.
Za uro pomoči bodo morali odšteti evro več kot doslej, in sicer 5,29 evra. Nove cene so na zadnji seji občinskega sveta potrdili braslovški svetniki. Storitev izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje, vanjo pa je bilo lani vključenih 12 občanov Braslovč. Sprememba cene je bila potrebna zaradi znižanja subvencije države, hkrati pa se je lani v Braslovčah zmanjšalo število opravljenih ur pomoči ter povečalo število uporabnikov storitve v primerjavi z letom 2009, kar je osnova za izračun nove cene. Celotni stroški za uro pomoči na domu tako ob delavnikih znašajo 18,19 evra. Od tega 55 odstotkov cene oziroma deset evrov plača občina (doslej je plačevala 50 odstotkov cene), 2,9 evra prispeva država, ostalo je strošek uporabnika. Ob nedeljah in praznikih je nova cena storitve 20,09 evra, od česar uporabnik plača 6,14 evra.	BA
Poletna šola letos brezplačna
CELJE - Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije je uspelo za izvedbo poletne šole pridobiti sredstva iz programa Vseživljenjsko učenje Evropske komisije.
Poletna šola je namenjena dodiplomskim študentom fakultete in študentom s tujih partnerskih fakultet, ki jih zanimata inovativno podjetništvo in kariera v mednarodnem poslovnem okolju. Ker je fakulteti uspelo pridobiti denar na razpisu, študentom ne bo treba plačati šolnine za poletno šolo, tujim študentom pa bo krila tudi stroške bivanja pri nas in potne stroške, kar bo privabilo več študentov iz tujine v Celje in Slovenijo. Poletna šola bo trajala od 27. junija do 8. julija, njen osrednji del pa bosta delavnica skupinskega dela in ustvarjalnosti ter simulacija tržnega dogajanja. Program poletne šole vključuje tudi študijska obiska dveh uspešnih podjetij v regiji, s katerima fakulteta že sodeluje. Študentom bodo na študijskih obiskih ponudili praktične poslovne izzive, s katerimi se bodo nato intenzivno ukvarjali, izoblikovali svoje inovativne rešitve in predloge ter svoje rešitve ob koncu poletne šole tudi predstavili predstavnikom teh podjetij.
Lani se je poletne šole udeležilo 30 študentov iz 11 različnih držav, sodelovalo pa je tudi šest gostujočih predavateljev iz tujine. Med študijskimi obiski podjetij so spoznavali velenjsko Gorenje in Mik Celje.	IS
Boljša bližnjica prihodnje leto
ŠMARJE PRI JELŠAH - Lokalne ceste med Šentvidom pri Grobelnem in Ponikvo, ki služi nekaterim občanom Obsotelja kot bližnjica proti avtocesti, Občina Šmarje pri Jelšah letos še ne bo obnavljala. Kot omenjajo v občinski upravi, je vzrok pomanjkanje denarja. Občina Šentjur je cesto na svojem ozemlju obnovila že v celoti.
Šmarčani so svoj del ceste (Šentvid-Spodnja Ponkvica) razdelili na tri odseke. Prvi odsek so lani z asfaltom na grobo preplastili, ostala dela načrtujejo za prihodnje leto, med drugim prestavitev ceste na odseku, kjer je speljana čez dvorišče ene od kmetij. Za dokončno obnove ceste na območju občine Šmarje pri Jelšah potrebujejo približno pol milijona evrov, od česar naj bi večino pridobili iz državne blagajne, s pomočjo tako imenovanega 23. člena Zakona o financiranju občin. Po njem namreč lahko občine za sofinanciranje lokalne infrastrukture pridobijo nepovratna državna sredstva. Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta ter odločil, da se občina lahko prijavi za sofinanciranje po 23. členu.	BJ
Ljudska univerza uspela s projektom za 300 tisočakov
ŠENTJUR - Ljudska univerza Šentjur je s partnerji predstavila projekt Delim znanje - ohranjam dediščino. Gre za čezmejno sodelovanje s Hrvati in s partnerji iz Prlekije in Krškega. Na tem širšem območju bodo sestavili katalog vseh muzejskih zbirk, hkrati pa bodo usposobili starejše prostovoljce, ki bodo svoje znanje in sposobnost interpretacije dediščine prenašali na obiskovalce zbirk in muzejev. Celoten projekt je ocenjen na malo manj kot 340 tisoč evrov, od tega je sofinanciran iz predpristopne pomoči IPA kar v 85 odstotkih.
StO
rlRV;
v
r* r
r*
1
DISCO PLAN
lujves ubive ti [nek ue5tü
Hrvaška pop diva bo dvignila temperaturo na celjskem Disco Planetu Tuš do vrelišča!
Za vas pripravljamo dvourni koncert glasbene
zapeljivke z žametnim glasom in brezhibnim
Severina bo navduševala s svojimi uspesnicami, kot so "Djevojka sa sela", "Ante", "Mala je dala", "Da si moj", "Gas, gas"...
Pripravite se na najboljšo zabavo do zgodnjih jutranjih ur!
DISCO PLANET CELJE
SOB 123.4.122.00
Vstopnina: 10€
l^er so zvezde doma
Vstopnice naprodaj v Planet baru Celje in na vseh Eventimovih prodajnih mestih.
jjlllllH-^
ZE V KINU
PLANET TUS
Blu je udomačen papagaj, ki se nikoli ni naučil leteti; svoje dneve preživlja udobno ob svoji lastnici in najboljši prijateljici Lindi v mesecu Moose Lake v Minnesoti. Oba sta prepričana, da je Blu zadnji svoje vrste, a ko slišita, da v Rio De Janeiru živi samička Jewel, se odpravita na dolgo pot v eksotično deželo, da jo najdeta. Kmalu po prihodu obe ptici ugrabi skupina tihotapcev z živalmi; Blu ob Jewelini pomoči in pomoči skupine prebrisanih in z vsemi žavbami namazanih mestnih ptičev uide in zdaj mora zbrati pogum, da se nauči leteti, prekriža račune ugrabiteljem, ki so jim tesno za petami, ter se vrne k Lindi - najboljši prijateljici, kar jih lahko ima kak ptič.
/ferj
Iger so zvezde doma
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Pot pod noge
Z zdravo prehrano in s telesno dejavnostjo smo na pravi poti. Tisti, ki vodi do boljšega počutja, ohranjanja zdravja in izgubljanja kilogramov. Slednje ne sme biti edini cilj, saj je drugače ves trud lahko zaman.
Za debelo knjigo zgodb o hujšanju bi se lahko nabralo, če bi zapisali vse neuspešne poskuse. S temi želi presekati naša ekipa, ki kilograme izgublja pod strokovnim vodstvom v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Čudežev in bližnjic ni, spremeniti je treba način razmišljanja, življenja in prehranjevanja. Te spremembe morajo nato postati stalnica, saj bi v vrnitvijo na stara pota pridobili nazaj vse in še kakšen kilogram več. Mučenje telesa s kilogrami dol in gor ali z jo-jo efektom je nespametno početje. Tudi to je bila ena od ugotovitev torkovega srečanja skupine, ki ga je tokrat vodila Brigita Fižuleto,
kineziologinja na medicini dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu. Spoznavanje skupine je bila naloga, pri kateri so v desetih minutah v nekaj stavkih zapisali, kdo so, kaj jih veseli v prostem času, kakšne so pozitivne strani njihovega dela in kateri so cilji, ki jih želijo doseči v času akcije. Predstavitve so dokazale, da se udeleženci prepoznavajo kot odprte, vesele in družabne osebe. Prostočasne aktivnosti segajo od branja, ročnih del, vrtnarjenja do sprehajanja, plesa, kolesarjenja in plani-narjenja. Očitno je bilo, da so se ujeli, saj so med cilji poleg izgube kilogramov in ohranjanja teže poudarili nadaljnje druženje skupine
Test hoje na dva kilometra je tudi test vzdržljivosti.
tudi po akciji. Za boljše doseganje prvih dveh ciljev je Brigita Fižuleto predlagala, naj ohranijo sprehajanje kot priljubljeno aktivnost, vendar naj temu dodajo še kakšno obremenitev. Dvajset do petindvajset odstotkov kalorij namreč porabimo z gibanjem in če je to bolj intenzivno, lažje dosežemo rezultate.
NASVETI ZA ZDRAVJE
Letošnja »rumena ekipa« je kondicijo nabirala na hoji proti debelosti.
Z gibanjem skrbimo za zdravje. Optimalno bi bilo, da bi si dnevno vzeli čas za vsaj pol ure zmernega gibanja. Ob predhodni fizični neaktivnosti si lahko dejavnost razdelite na dvakrat po petnajst minut in to počasi združite.
Kineziologinja Brigita Fižuleto poudarja pomen fizične aktivnosti, kar je lahko tudi hoja po stopnicah, pranje avtomobila ali vrtnarjenje. Pomembno je, da vsak stori nekaj zase, da postane dinamičen, saj so posledično takšne osebe bolj okretne in nimajo toliko težav, povezanih s prekomerno težo. Telesna dejavnost mora vključevati ogrevanje, nato sledi vadba in po njej ohlajanje, ki vključuje raztezne vaje. Le tako bomo poskrbeli, da ne pride do poškodb, kot so zvini, nategi mišic, vnetje pokostnice in podobno. Pri osebah s prekomerno težo je zato lahko pretirana telesna dejavnost nevarna in se je potrebno na začetku ukvarjati z vadbo nižjih intenzitet, ker tu ne gre za športni trening.
Uravnotežena vadba je sestavljena iz vaj za vzdržljivost, moč in gibljivost. S hitro hojo, tekom in hojo po stopnicah lahko utrjujemo vzdržljivost, kar naj bi predstavljalo 50 odstotkov vadbe. Za 25 odstotkov vadbe ali večjo gibljivost lahko poskrbimo z jogo, za zadnjo četrtino pa so vaje za moč, s katerimi krepimo mišice. To je lahko dvigovanje uteži ali prenašanje bremen, kar pomeni, da lahko po nakupu naslednjič povežete vaje za vzdržljivost, moč in gibljivost. Težke vrečke nesete po stopnicah v stanovanje, jih odložite in si nato privoščite raztezne vaje.
Vse dele uravnotežene vadbe poleg plavanja združuje nordijska hoja. Vseeno je klasična hoja lahko uvod v več gibanja. Za hojo ni omejitev in izgovori o premalo časa ali starosti preprosto ne zdržijo. Ker vaša prva pot ne bo peš na Triglav, bo za začetek dovolj, da se odpravite v trgovino brez avtomobila. Morda se tudi v prvo nadstropje peljete z dvigalom? Stopnice se nikoli ne pokvarijo in čez čas boste brez dvigala zmogli obisk pri prijateljih v petem nadstropju ali višje. Počasno hojo lahko nato stopnjujete v hitro hojo, kar velja tudi za npr. kolesarjenje ali plavanje. Naj vas tempo ostalih ne potegne v tekmovalnost, če niste dovolj ogreti ali fizično pripravljeni. Med bolj intenzivno vadbo je priporočljiva uporaba naprav, ki merijo srčni utrip, če pa tega nimamo, poslušamo telo. Če se počutimo slabo, se nas loteva vrtoglavica, je srčni ritem neenakomeren in dihanje težko, vadbo takoj prekinemo. Pred ponovno telesno aktivnostjo se o tem posvetujemo z zdravnikom in s tem seznanimo vaditelja (v primeru vodene vadbe).
Ko se vsakodnevno gibanje spremeni v vadbo, izberemo ustrezno obutev in oblačila. Ne gre za modno tekmovanje, ampak dobro počutje. Materiali naj bodo naravni, saj koža diha. Z intenzivno vadbo se precej spotimo in izgubimo veliko tekočine, zato ne smemo pozabiti na pijačo. Navadna voda je odličen napitek. S temi napotki lahko sami ali s prijatelji že danes naredite prvi korak. Privoščite si sprehod v naravo.
NENA LUŽAR
Foto: SHERPA
Jubin Metal - najboljša zaščita za kovino
JUBIN je inovativna linija izdelkov za popolno zaščito in dekoracijo izdelkov iz lesa in kovine, prijaznih do okolja in uporabnika.
Jubin Metal je najboljša izbira za zunanje in notranje kovinske elemente, ki jih je potrebno zaščititi pred rjavenjem. Uporabite ga za vse konstrukcijske in druge elemente iz jekla in železa, za ograje, jekleno stavbno pohištvo in dekorativne elemente.
Prednost: hiter in preprost postopek nanašanja
Jubin Metal, temeljni in pokrivni premaz v enem, lahko nanašate neposredno na rjo. Brez predhodnega nanosa temeljnega premaza, brušenja in peskanja bodo kovinski elementi dobili visokokakovostno antikorozijsko zaščito in hkrati lep kovinski sijaj. Da bi dosegli kar najboljšo barvno usklajenost z okoljem, lahko izbirate med vrsto barvnih odtenkov, tudi z metalik učinkom. Za kar najbolj popoln videz premaz nanesite v dveh do treh nanosih.
Izdelek je zdravju in okolju prijazen, nudi zaščito pred UV-žarki in ne vsebuje organskih topil, odlikuje pa ga tudi majhna vsebnost visokohlapnih organskih spojin. Barve in lazure JUBIN imajo tudi certifikat, ki dokazuje, da so primerne za dekorativno zaščito otroških igrač in igral.
Tehnično svetovanje - JUB Design Studio:
pon-pet: 8.00-18.00, sob: 8.00-13.00 (brezplačni telefon: 080 15 56); www.jub.si
Teden v znamenju knjige
Potem ko je zaradi bolezni v petek odpadla uvodna predstava Mi2 Robinson, so se včeraj z odprtjem knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol v Celju začeli letošnji dnevi knjige. Tudi letos so program pripravili knjigarna Antika, Osrednja knjižnica Celje in Mestni kino Metropol.
Knjižna tržnica bo odprta vse do sobote, na njej pa boste našli knjige po posebej ugodnih, tudi do 80 odstotkov nižjih cenah. Današnji dan so namenili stripu in predstavitvi založbe SAF oziroma knjige, ki je izšla ob 40-letnici te svetovno znane stripovske založbe, ki že dolgo deluje v Celju. Profesionalne tajne stripa, kot se knjiga imenuje, bodo predstavili ob 18. uri v knjigarni Antika. Dan se bo končal s predstavitvijo filma Strah(ovi) pred temo, v katerem so najuglednejši francoski striparji predsta-
vili svoje nočne more. V sredo bodo v isti knjigarni predstavili tudi knjigo Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji, ki je prvi roman po motivih Pohorskega bataljona. Pod Celjskim stropom pa bodo člani KD Koral Laško odigrali prvi del predstave Faust. V četrtek bodo v Osrednji knjižnici Celje predstavili knjigo Celjana Janeza Žmavca Nekaj tretjega, ki prinaša tri nove enodejanke. Osrednja prireditev bo v petek, ko bo Tomaž Pengov ob 40-letni-ci svojega delovanja v Me-tropolu pripravil koncert in na njem predstavil še svojo knjigo Drevo in sanje. V soboto bodo zaprli knjižno tržnico, za otroke pa pripravljajo še animirano poslastico Jirija Barte s simpatično pravljico, z reanimiranimi lutkami in s slovensko sinhronizacijo zgodbe.
BRST Foto: SHERPA
Predstave z vizijo
Včeraj je bilo v Celju in Šoštanju letošnje regijsko srečanje Gledališke vizije. Na to srečanje mladinskih gledaliških skupin celjske in koroške regije se je uvrstilo pet predstav, med katerimi bo letošnji državni selektor Marko Bratuša izbiral najboljše za program državnega festivala Vizije, ki bo konec maja v Novi Gorici. Svoja dela so predstavile skupine mladih gledaliških ustvarjalcev iz Slovenj Gradca, Radeč, Velenja in dve iz Celja, skupaj več kot 85 mladih gledališčnikov do 26. leta.
BS,
Foto: SHERPA
Na Gledaliških vizijah so se predstavili tudi člani Fedrinega gledališča I. gimnazije v Celju s svojo črno komedijo Matjaža Župančiča Razred in v režiji Tomaža Krajnca.
Konjičan vitez
pesniškega
turnirja
Rok Vahter je s pesmijo Žeparji najbolj prepričal žirijo
V SNG Maribor je bilo sklepno dejanje letošnjega Pesniškega turnirja v organizaciji Založbe Pivec. Strokovno žirijo je s pesmijo Žeparji najbolj prepričal dijak iz Slovenskih Konjic Rok Vahter, občinstvo pa je za najboljšo izbralo pesem Desetnica Nade Kavčič.
Pesniški turnir je prireditev, na kateri izbirajo najboljšo izvirno slovensko še neobjavljeno pesem v tem letu. Na letošnjem 11. natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo 157 pesnikov, strokovna žirija je najprej izbrala 24 polfinalistov, ki so se pomerili na dveh polfinalih turnirjih, v Kopru in Celju. Na vsakem je žirija izbrala štiri finali-
ste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Na pesniško viteštvo je tako upala še dvanajsterica pesnikov, med njimi z našega območja Nina Bizjak (Velenje), Iztok Kodrič (Rogatec), Alenka Kveder (Celje) in Rok Vahter. V žiriji so bili Lidija Gačnik Gombač, Josip Osti, Barbara Korun in Danica Križanič Müller. Rok Vahter si je s pesmijo Žeparji »prislužil« kovano vrtnico in 500 evrov nagrade. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je prejelo občinstvo na finalu, objavljene pa bodo tudi v velenjski literarni reviji RP./Lirikon21.
BS
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Glasbeni pedagogi celjske glasbene šole, ki poučujejo v nadstandardnem programu džez, so se za tokratni koncert zbrali v imenitni zasedbi in navdušili s pravim, vročim džezom.
Učitelji obvladajo
V celjski glasbeni šoli so se ne ravno številnemu občinstvu v četrtek na svojem drugem letošnjem koncertu predstavili pedagogi te glasbene ustanove. Na svojo pobudo namreč vsaj dva- do trikrat letno pripravijo podobne dogodke, kar je v Sloveniji redkost.
Ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar pravi, do je to v njihovi šoli že tradicija. »Profesorji s svojimi koncerti pokažejo, kako dobri izvajalci so tudi na odru. Pobuda za tovrstne dogodke je izšla prav iz njihovih vrst, predvsem od mlajših pedagogov.«
Posebnost tokratnega koncerta je bila krstna izvedba nove skladbe pedagoginje in skladateljice Brine Zupančič, ki sta jo izvedli flavtistka Mirjana Božičnik in pianistka Tamara Povh. V prvem delu sta zbranim zaigrala še pianist Tilen Draksler in kitaristka Teja Germadnik. V drugem delu koncerta so
se občinstvu predstavili učitelji nadstandardnega programa džeza, ki so se za to priložnost združili v posebno zasedbo. Štiri skladbe so z obilo znanja in improvizacije predstavili saksofonist Jaka Kopač, trobentač Jernej Senegačnik, pianist Milan Stanisavljevic, tolkalist Urban Krč ter gost, basist Robert Jukič.
Glasbena šola pripravlja še kar nekaj dogodkov. »Mladinski pihalni orkester je svoj letni koncert že opravil, maja ga bo še Extra band big band in ob njihovem koncertu bomo še bolje predstavili delo nadstandardnega oddelka za poučevanje džeza. 23. junija pa bo letos že tretjič zapored skupen koncert vseh treh orkestrov pred Vodnim stolpom,« pravi Mlakar.
BS, foto: GrupA
Zarjani o Frideriku in Veroniki
Gledališki ansambel Zarje Trno-vlje - Celje napoveduje za jutri (s prvo ponovitvijo v četrtek) novo premiero te sezone. Zanjo so izbrali zgodovinsko dramo Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica, ki jo je pisec in režiser mag. Miha Alujevič posvetil veliki in še vedno v tenčico skrivnosti odeti ljubezni Friderika Celjskega in Veronike Deseniške.
Zgodovina Celja, predvsem iz časov zmagoslavnega in nato tako na hitro propadlega obdobja knezov Celja, je
že od nekdaj burila domišljijo ustvarjalcev, saj je ljubezenski zaplet med Veroniko iz Desenic in Friderikom II. Celjskim enak kot ljubezenska zgodba med Romeom in Julijo in se prav tako kot zgodba slavnega veronskega para konča tragično. Prav tu so ustvarjalci našli največji izziv, zaplet in moč ... Predstavo so ustvarili režiser, pisec in glasbeni opremljevalec mag. Miha Alujevič, scenografa Darja in Krešimir Vrebac, kostumografinji Darja Vrebac in Sara Šuster, za odrsko luč in ton je
poskrbel Vili Pajk, za masko in pričeske Marijana Kristavčnik. Igrajo: Borut Aljujevič, Marko Cirman, Frenk Žele-znik, Srečko Centrih, Tomaž Krajnc, Urška Majcen, Cvetka Videc, Nada Jelen, Mateja Žvižej, Živko Beškovnik, Cvetka Jovan - Jekl, Žiga Medvešek, Alen Mastnak, Niko Korenjak, Mateja Ajdnik Korošec, Nika Stipič in Krešimir Vrebac. Sredina premiera bo že tretja v novi sezoni KUD Zarja Trnovlje - Celje.
BS
Nanijeve narodne pikantnosti
Pesniški večer narodnih pikantnosti in fotografsko razstavo Erotična enodnevnica je v galeriji Račka pripravil Nani Poljanec - performer, igralec, fotograf, ljudski ustvarjalec in strasten zbiratelj.
V galeriji je predstavil zbirko narodne erotične poezije z naslovom Narodne pikantarije iz Jugoslavije, ki obsega kar 1861 erotičnih pesmi, verzov, šal in kratke proze iz vseh koncev takratne Jugoslavije. Zbirko je leta 1936 v vsega 50 izvodih izdal zagrebški književnik Mičun M. Pavičevic, izvod je v zbirki Poljančevega Ljudskega muzeja Rogaška Slatina. Dogodek je Nani Poljanec pospremil s fotografsko razstavo Erotična enodnevnica.
BS
Foto: GrupA
Na večeru narodnih pikantnosti in opolzke in bolj ali manj duhovite zbranim bral zbiratelj in ljudski umetnik Nani Poljanec.
Nostalgija s humorjem
Prejšnji politični sistem sem bolj ali manj le dodobra ovohala, ne pa v polnosti živela. Sem pa bila kljub temu toliko »indoktrinira-na«, da sem bila na smrt žalostna, ko sem ugotovila, da zaradi razpada SFRJ nikoli ne bom mladinka in bom ostala Titova pionirka. Pa čeprav sta starša z neverjetnim navdušenjem razlagala o naši novi državi in mi skušala vzbuditi vsaj polovico ljubezni do teritorialne obrambe, kot smo jo
moški. Njihovi pogovori razkrivajo življenje v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja naprej. V varnem zavetju svojega doma oče marsikatero pikro pove čez partijo, mama pa ga skuša utišati, saj kaj pa bo, če bosta otroka kaj zinila ... Nepopisno zabavno čtivo, ki odkriva tudi vso bedo prejšnjega sistema. No, če smo pošteni, tudi današnjega.
Samo za pokušino en del iz knjige, ko tovarna Zmaga, v kateri je delal oče,
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje novinarjev - knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno bukvo, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
v šoli gojili do partizanov in Tita, četudi ga nisem videla še za časa njegovega življenja. Morda sem se tudi zato tako vestno naučila pionirsko zaobljubo, da jo še danes znam na pamet ...
Sestra, ki je devet let mlajša, nikoli ni razumela moje ljubezni do Tita, pa do tovariša Ivana Kovačiča Efenke, po katerem se je imenovala naša osnovna šola. Sem pa prepričana, da bi, če bi dočakala vsaj puberteto v prejšnjem sistemu, tudi jaz ugotovila, da vendarle vse ni bilo »tipi top«. Verjetno bi mi »prikljuvalo«, da je malo čudno, da nas na začetku šolskega leta sprašujejo, kdo hodi k verouku, kar se mi je takrat sicer zdelo tako nedolžno vprašanje, kot tisto, kdo se zna voziti s kolesom.
Knjiga Če ne bo hujšega je avtobiografski roman. V bistvu je zgodba o odraščanju Siniše, ki ga zaradi triletnega fiaska s flavto kličejo Frula. Živi z mamo, očetom, s sestro Bibo, stricem Emilom, ki se nikoli v življenju ni ukvarjal z legalnim poslom, in z babico Ružo. Medtem ko se Siniša ukvarja predvsem s tem, kako bi pridobil naklonjenost Hane, se oče ukvarja s preživljanjem družine, ki je preveč potratna. Kot verjetno misli vsak
propade. Lokalni partijec očetu reče, da se pač niso držali partijinih in Titovih navodil. Oče mu ne odgovori nič, doma pa se razbesni: »Mater mu pokvarjeno! / .../ V partizane je šel leta petinštirideset! Pa še to, ko je bilo konec zime. Da se ne bi štrapaciral po snegu! Šel je, ko je bil rezultat že znan! V sodnikovem podaljšku. V dvaindevetdeseti minuti. Zdaj mi bo pa govoril, da nismo popolnoma obvladali dialektičnomate-rialističnih osnov proizvodnje! / .../ V celem mestu so trije delavci in osem tisoč birokratov. Zaposlili so žlahto in prijatelje, polne pisarne so jih, mi pa da ne poslušamo tovariša Tita in njegovih govoranc!«
Knjiga je obvezno branje za vse. Mlade, ki niso nikoli živeli v Jugoslaviji, pa tudi za vse ostale, ki bi radi malce nostalgije skozi humor in s pravim ogledalom.
O AVTORJU:
Goran Tribuson (1948) je eden najbolj branih hrvaških piscev. V slovenščino je poleg romana Če ne bo hujšega prevedeno še delo Klub oboževalcev: periferij-ski kvartet. Piše tudi filmske scenarije, tako so tudi Če ne bo hujšega že posneli.
ŠPELA KURALT
www.novitednik.com www.radiocelje.com
lfEBC
Četrtič oboji poraženi
Nogometaši CM Celja in Rudarja so bili četrtič v tej sezoni poraženi v istem krogu. Celjani so klonili v Domžalah (2:0), Velenjčani so bili pred domačimi gledalci poraženi proti Olimpiji (1:3).
Zdrsnili so na šesto mesto in imajo pred sedmim CM Celjem osem točk naskoka. Deseto Primorje za Celjani zaostaja za sedem točk.
Tehtnico prevesil evrogol Zatkoviča
Celjani so bili poraženi trinajstič v sezoni. Nastopili so oslabljeni - Miroslav Radulovič (poškodba), Ivan Firer (viroza), Sebastjan Gobec (kartoni). Pred tekmo se je na ogrevanju za nameček poškodoval branilec Marko Krajcer, zato je moral trener Damjan Romih hitro najti rešitev. V ekipo je uvrstil Bekima Kapiča. Celje je bilo dobro v prvem delu in v protinapadih nekajkrat nevarno zapreti-lo. Najbližje zadetku je bil v 35. minuti po podaji Zorana Pavloviča napadalec Roman Bezjak, a je stresel zunanji del mreže. Ob koncu prvega dela se je poškodoval še drugi branilec, Aleš Kačičnik, ki ga je zamenjal Saša Bakarič. V nadaljevanju je bila igra enakovredna, a gostitelji so vse resneje pretili, v 59. minuti pa prišli do nevsakdanjega, zelo lepega zadetka. Mitja Zatko-vič se je za trenutek znašel osamljen in z 20 m nemudoma udaril. Vratar Mujčinovič je lahko le pospremil let žoge v zgornji kot gola. V 71. minuti je ob pomoči vratnice zadel še Dalibor Teinovic in tekma je bila praktično odločena. Celjani so se sicer poskušali vrniti, a niso našli prave poti do gola.
Damjan Romih je dejal: »Domžale so zasluženo zmagale. Vedeli smo, kaj nas čaka, zato smo se temu primerno postavili. Gostitelji igrajo odličen nogomet, a tudi mi smo bili nevarni. Ob odmoru smo se dogovorili, da bomo poskusili odigrati podobno, torej domačim puščati vse manj prostora, a potem se je pripetil evrogol, ki je spremenil potek srečanja. Dom-žalčani so zatem pametno nadzorovali igro. Kljub vsemu čestitam svojim fantom, saj jim ne morem prav ničesar očitati. Odgarali so. Če bi imeli v prvem delu več sreče, bi se lahko vse skupaj obrnilo v drugo smer.«
Domači trener Darko Bir-jukov je pohvalil nasprotnike: »Poudariti moram, da v Domžalah tako kvalitetnega prvega polčasa s strani nasprotnikov še ni bilo.« Že v petek sledi ključna tekma, ko bo v Areni Petrol gostoval Triglav.
CM Celje (4-2-3-1): Mujčinovic - Medved, Akakpo, Kapič, Kačičnik - Beršnjak, Brezič - Bezjak, Pavlovič, Štraus -Zajc. Igrali so še Bakarič, Močivnik, Popovič.
Zadnji krog je bil že četrti, v katerem so izgubili tako Celjani (na fotografiji sta Serge Akakpo in Klemen Medved) kot tudi Velenjčani (Dragan Čadikovski in Mirza Mešic).
V glavni vlogi sodnik
Velenjčani so bili enajstič poraženi, a po tekmi je bil v ospredju glavni sodnik Darko Čeferin, ki je zaznamoval obračun za četrto mesto na lestvici. Izjemno nezadovoljstvo so povzročile njegove odločitve, ki bodo zagotovo v teh dneh še burile duhove. Ljubljančani so povedli v 26. minuti, ko je s prostega strela zadel Anej Lovrečič. V 39. minuti je po predložku Trifkoviča z roko v kazenskem prostoru igral Ka-šnik, vendar Čeferin ni reagiral, četudi je bila situacija čista kot solza in še pred njegovimi očmi. Dobre štiri minute zatem je Lovrečiču z evrogolom vrnil Amel Mujakovic, ki je »sklatil« pajčevino iz zgornjega levega kota vrat Botonjiča. Tik pred iztekom 1. polčasa je Adnan Bešic z močnim strelom s 25 m poskrbel, da je Olimpija na odmor odšla s prednostjo zadetka, ko je ukanil vratarja Jahica, pa čeprav je ta malce oplazil žogo. V nadaljevanju je bil znova v ospredju glavni delilec pravice, namreč v 61. minuti je po strelu Čadikovskega še enkrat z roko v kazenskem prostoru igral David Kašnik, a tudi tokrat je ostalo le pri upravičenem protestiranju občinstva. V nadaljevanju je Rudar vse stavil na napad, prikazal odlično predstavo, ko je bil boljši nasprotnik, a manjkal je zadetek. Zmaga gostov je bila potrjena v 85. minuti, ko je
nesrečno posredoval branilec Fabijan Cipot in zatresel lastno mrežo.
»Gospod Čeferin je pokvaril tekmo!«
Trener Olimpije Dušan Ko-sič je na novinarski konferenci deloval zelo samozavestno in odrezavo: »Zadovoljen sem s pristopom in rezultatom. Sedaj poslušam neke čudne komentarje z domače strani ... Če sem iskren, Velenje se je v Ljubljani izvleklo, da ni prejelo >porcije<, danes jo
je dobilo. Zadovoljen sem z zmago in to je vse.« Domači strateg Robert Pevnik se ni strinjal: »Če daš tri gole in prejmeš enega, je zmaga zaslužena, a cela Slovenija je videla, kako je bila dosežena!« Pevnik je sicer moral drugi polčas spremljati izpred vhoda iz slačilnic, saj ga je Čefe-rin med polčasom izključil. O tem je dejal: »Med polčasom sem mu dejal, da ga je lahko sram, kako je sodil. Zato me je pustil notri, čeprav ni bila izrečena nobena žaljivka. Če pa je to zanj žalitev . Je imel pa zagotovo slabo vest, da je to naredil.« In nadaljeval: »Mi smo sicer odigrali odlično, žal pa ima Olimpi-ja tudi dodatno moč, ki je sicer ne potrebuje. Danes je bilo očitno, da nas je sodnik oškodoval. Gospod Čeferin je pokvaril tekmo. Še enkrat pa kapo dol pred mojimi fanti, ki so prikazali pravi odnos. Imamo igro, imamo ideje in smo odlično pripravljeni. Tako v prvem kot drugem polčasu bi morala biti enajstmetrovka za nas.« Razočaranja nad sodnikom ni skrival niti Dragan Čadikovski: »Rezultat kaže, da moramo čestitati Olimpiji. Tekma je bila na nacionalni televiziji, zato so vsi videli dve situaciji, ko so gostje igrali z roko. Igrali smo dobro, a to ni pomagalo. Olim-pija je trikrat udarila proti golu in trikrat zadela. Sedaj se je treba osredotočiti na Maribor. Ostati moramo mirni in prikazati predstavo, primerno za našo dobro ekipo.« Damjan Trifkovič je iskreno dejal: »Glavni sodnik nas po tekmi ni pogledal v oči. To pa pove vse!« Rudar bo v soboto gostoval v Mariboru.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	OUMPUA
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR
7.	CM CELJE
8.	NAFTA
9.	TRIGLAV
10.	PRIMORJE
28	17
28	15
28	14
28	11
28	11
28	10
28	7
28	8
28	7
28	5
8	3 43:19 59 7 6 42:24 52 5 9 40:35 47
9	8 44:31 42 7 10 30:39 40
7	11 49:42 37
8	13 33:46 29 37:51 29 28:51 28 31:57 22
5 15 7 14 7 16
Momir Rnic
Sodnika zase Matica in Rni
Že deveti prvenstveni poraz so doživeli rokometaši Celja Pivovarne Laško. Po slavju v Zlatorogu so se za dva dni na vrh lestvice povzpeli Koprčani. V nedeljo pa so se tja vrnili Velenjčani, čeprav so se doma mučili z Mariborčani.
V petkovem derbiju so Celjani prvi del proti pokalnim prvakom in favoritom za naslov dobili s 14:10, po »cepelinu« Marguča (podajalec) in Rnica ob igralcu manj. Metličic je po odmoru povišal na 15:10, da bi v 50. minuti zahteval prestop po zadetku Dobelška. Ajdovska sodnika Brecelj in Deržek sta ga izključila za štiri minute (2+2), toda čudežni Gašper Marguč je z dvema goloma zadržal svoje moštvo v vodstvo. V končnici pa je popustilo, čeprav je Metličic še znižal na 26:27. Končalo se je z 28:30 in takojšnjimi silovitimi protesti ogorčenih gledalcev. Takšnega gneva že dolgo ni bilo v Celju, morda v Zlatorogu sploh ne. Namerno smo počakali dan, dva in ob povratku s Krka nam je trener Miro Požun dejal: »Minuto odmora sem želel prihraniti za napeto končnico. Že peto ali
šesto tekmo smo izgubili v prelomnih trenutkih. Izgovorov ne želim iskati pri sodnikih. Sami moramo marsikaj popraviti. Res pa je, da ne pomnim takšnega razmerja v izključitvah. Mi smo imeli 16 kazenskih minut, gostje pa le dve.« Po tekmi je bil najbolj čustven direktor Roman Pungartnik, ki pa nam je včeraj umirjeno dejal: »Tokrat bomo od odgovornih zahtevali odgovore. To ne pelje nikamor. Naliti si bomo morali čistega vina. Vse več klubov tarna nad sojenjem, zato bo treba tudi nekaj ukreniti!« V petek bodo Celjani gostovali v Trebnjem, jutri pa se bodo v dvorani Bonifika spopadli Koprčani in Velenjčani.
Zadnji dogodki so kar precej zasenčili dve pomembni kadrovski potezi. Celjske rokometaše bo v naslednjih dveh sezonah vodil srbski strateg Vladan Matic, ki bo ta mesec dopolnil 41 let. Tako je postalo jasno, da Celjan - denimo izkušena Slavko Ivezič ali Mišo Toplak - še lep čas ne bo dobil priložnosti od začetka sezone oziroma da sta uspešna celjska trenerja lahko na čelu celjskega kluba zgolj 1.
Drevova, Berlot, rokometaši
Najboljša velenjska športnika v letu 2010 sta bila alpska smučarka Ana Drev in nordijski kombinatorec Gašper Berlot, najboljšo ekipo je imel RK Gorenje Velenje. Najboljši športnik invalid je bil strelec Gorazd Tiršek.
Ana Drev je na zimskih olimpijskih igrah v veleslalomu dosegla 19. mesto, bila je
državna prvakinja v slalomu in podprvakinja v veleslalomu, pa tudi zmagovalka tekme evropskega pokala v veleslalomu. Gašper Berlot je bil državni prvak, z dobrimi rezultati si je zagotovil nastop na olimpijskih igrah, na katerih je bil 37. Rokometaši Gorenja so bili lani drugi v državnem prvenstvu, v ligi
prvakov pa so se uvrstili med ekipo najboljših 16 ekip. Gorazd tance je Tiršek je državni prvak in- medaljo. validov v streljanju z zračno puško, na SP je bil šesti, z
slovenske reprezen-osvojil bronasto
ŠPELA KURALT Foto: ŠZ Velenje
Rudar (4-4-2): Jahic - Jeseničnik, Cipot, Nova-kovič, Jelečevič - Kelenc, Tolimir, Mujakovic, Tri-fkovič - Bratanovič, Čadikovski. Igrali so še Roj, Mešic, Grbič.
Ana Drev
Gašper Berlot
Gorazd Tiršek
nčila ca
aprila. Seveda nimamo nič proti Maticu. V Celju mu bo lepo. Komu pa še ni bilo?
Obenem so se uresničila predvidevanja glede prihodnosti Momirja Rnica. Po koncu sezone bo levi zunanji napadalec zapustil celjski klub in zaigral za nemški Göppingen. S Celjem je imel podpisano štiriletno pogodbo, izpolnil bo le eno sezono, zato bo moral nemški klub odvezati mošnjiček za odškodnino. Njena višina ni znana. Iz celjskega tabora so navedli, da jih bo zadovoljila.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nepopustljivi, zagnani, všečni!
Celjsko čast z zmago obranil Boris Škoberne
Veteranke in veterani namiznega tenisa se tradicionalno zbirajo v Celju na Frenkovem in Božičevem memorialu.
Turnir ob prazniku Mestne občine Celje, že 48. po vrsti, je bil v nedeljo v telovadnici Športnega društva Gaberje, ki je kot vselej brezhibno pripravilo prireditev, na čelu s predsednikom Metodom Trebič-nikom. Vseh udeležencev je bilo 67, tekmovalcev pa 41, ki so bili razvrščeni v šest kategorij, od letnika 1961 naprej.
Med super veterankami (od letnika 1941) je zmagala Erika Pahernik (Maribor), Druga je bila Velenjčanka Boža Meža, tretja Petrov-čanka Marija Vok, peta Ce-ljanka Marija Kolenc. Med veterankami je bila najboljša Marjeta Rudolf (Limbuš) pred Ano Kompara (Maribor) . V kategoriji super veterani (od 1936) so bili na vrhu Jože Bratuš (Nova Gorica), Jan Barta (Maribor) in Lado Petrovič (Kranj). Na četrto mesto se je uvrstil Velenjčan Janez Novak, na peto Laščan Jurij Bezgovšek. Med veterani (od 1937 do 1941) je prvo mesto pripadlo Jožetu Hafnerju (Ljubljana), drugi pa je bil Janez Žlender iz Velenja. Med starejšimi člani (19421953) so prva tri mesta pripadla Draganu Stankoviču
(Ljubljana), Cirilu Kozjeku (Šenčur) in Jožetu Pogačar-ju (Kranj). Četrti je bil Marjan Vitanc z Gomilskega, peti Celjan Zdravko Novak. Med člani (1952-1961) pa je zmaga ostala v Celju, kajti najboljši je bil Boris Škober-
ne, drugo mesto pa je osvojil Milan Rožič iz Petrovč.
Najstarejša udeleženca sta bila 86-letna Marjeta Orešič iz Maribora in 81-letni Lado Petrovič iz Kranja.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
V Carigradu z mislimi na
Baku?
Jutri bo na evropsko prvenstvo v judu, ki ga bo med 21. in 24. aprilom gostilo največje turško mesto, odpotovalo kar osem članic in članov celjskega kluba Sankaku.
V četrtek bodo nastopili Petra Nareks (do 52 kilogramov), Vesna Dukič (57 kg), Matjaž Trbovc (60 kg) in Rok Drakšič (66 kg). V petek se bosta v kategoriji do 63 kilogramov borili Urška Žolnir in Tina Trstenjak, v petek pa še Ana Velenšek (do 78 kg) in Lucija Polavder (nad 78 kg), ki brani naslov evropske prvakinje z Dunaja. Da bo mera polna, bo v najtežji moški kategoriji nastopil še Celjan Matjaž Ceraj, ki pa si je strgal trebušno steno. Vseeno bo tekmoval, zato pa mu preti prisilni počitek ...
Slovenska reprezentanca se je s prvenstev stare celine zadnje desetletje zmeraj vračala s kolajnami. Na letošnjem EP lahko vsako državo v posamezni kategoriji zastopata po dva tekmovalca in tekmovalki, kar bo še zaostrilo konkurenco. Turnir v Carigradu bo zadnje tekmovanje, kjer točke za kvoto olimpijskih iger še štejejo zgolj polovično, že na naslednjih tekmah svetovnega pokala, grand slamov in velikih nagrad pa bodo te točke stoodstotne.
Na Urško Žolnir velja venomer računati glede visokih
služili nastop, saj so izpolnili norme. Upam, da nam bo steklo že prvi dan, od njega je odvisen celoten razplet na prvenstvu. Ne vem pa še, kaj se plete v glavah mojih varovancev. Dva tedna po prvenstvu bo tekma za veliko nagrado v kazahstanskem Bakuju. Morebiti se marsikomu bolj cedijo sline za nastop na olimpijskih igrah v Londonu kot za medaljo na evropskem prvenstvu.«
V nedeljo na ekipnem tekmovanju Slovenija ne bo nastopila.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 28. krog: Domžale
-	CM Celje 2:0 (0:0); Zatkovič (58), Teinovic (70), Rudar
-	Olimpija 1:3 (1:2); Mujako-vič (44); Lovrečič (26), Bešič (45), Cipot (85 - ag), Nafta
-	Hit Gorica 1:4 (0:4), Primor-je - Koper 1:1 (1:0), Triglav
-	Maribor 1:2 (1:1).
2.	SL, 21. krog: Dravinja -Roltek Dob 1:0 (0:0); Hvalec (76), Šmartno 1928 - Šenčur 1:0 (1:0); Akamba (43). Vrstni red: Interblock 38, Aluminij 37, Dravinja 34, Mura
32,	Drava 29, Bela krajina 28, Dob 26, Krško 24, Šenčur, Šmartno 19.
3.	SL - vzhod, 18. krog: Slovenska Bistrica - Simer Šampion 0:4 (0:2); Kožar (16, 59), Žagar (30), Leskovar (67), Kovinar - Dravograd 0:2 (0:1), Odranci - Šentjur 4:0 (2:0). Vrstni red: Odranci 44, Simer Šampion 37, Kovinar
33,	Tromejnik 31, Čarda 27, Dravograd 25, Grad, Maleč-nik 24, Stojnci 21, Zreče 20, Paloma, Veržej 19, Bistrica 16, Šentjur 12.
Štajerska liga, 18. krog: Koroške gradnje - Mons Claudius 5:1 (3:1); Peer (15), Peca - Rogaška 3:0 (1:0), Šmarje - Šoštanj 2:3 (2:1); Debelak (11), Firšt (27); Umihanič (28, 62), Vejizo-vič (57). Vrstni red: Zavrč 52, Šoštanj 43, Pesnica 35, Šmarje, Pohorje 31, Marles hiše 24, Peca 22, Poljčane, Rogaška 20, Koroške gradnje 19, Podvinci, Ormož 17, Ge-rečja vas 13, Mons Claudius 12.
MČL, MNZ Celje, 14. krog: Žalec - Krško B 0:1 (0:0), Vransko - Kozje 1:3 (1:0); Krivec (39); Petrič (50), Iskrač (55), Blaževič (80), Brežice
-	Pivovar 2:2 (2:1); Piraku (7), Habe (67). Vrstni red: Krško B 32, Žalec 28, Kozje 22, Pivovar 10, Vransko, Radeče 9, Brežice 7.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 1. tekma: Litija - Dobovec 3:0 (1:0).
1. SL, za uvrstitev v 1. ligo, polfinale: Izola - Nazarje 5:6 (2:2); Metulj (24, Metulj 40
-	6 m), Banovšek (30), Kugler, Hren, Oblak (40 - 6 m).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:30 (14:10); Marguč 9, Rnic 4, Razgor, Toskic, Po-
klar, Kokšarov 3, Metličič 2, Mlakar 1; Krivokapič 9, Bom-bač 5, Gorenje - Maribor 32:26 (15:17); Golčar 11, Miklavčič 7, Bezjak 4, Manojlovič 3, Medved, Musa 2, Cehte, Štefa-nič, Bajram 1; Nikolič 6, Kleč 5. Vrstni red: Gorenje 46-6, Cimos 45-7, Celje 34-17, Loka 32-19, Maribor 28-23, Trimo 27-24.
1. B SL, 20. krog: Celje Pivovarna Laško B - Škofljica 31:29. Vrstni red: Krško 35, Izola 34, Grosuplje 31, Sevnica 26, Ajdovščina 18, Kočevje, Škofljica 17, Celje B 16, Grosuplje 14, Velika Nedelja 13, Železniki 10, Mokerc 9.
1. SL (ž), za razvrstitev od 5. do 8. mesta, 3. krog: Velenje
-	Celje Celjske mesnine 31:32 (18:15). Vrstni red: Celje 24, Velenje 21, Izola 19, Olimpija 18.
1. SL (ž), za razvrstitev od 9. do 11. mesta, 1. krog: Žalec
-	Piran 28:28 (11:14). Vrstni red: Piran 15, Ajdovščina 13, Žalec 5.
KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 9. krog: Athlete Celje - Triglav 78:41; Bosilj 15, Gortnar 13, Abramovič 12, Barič 11, Klav-žar 8, Klein, Turčinovič 7, Ja-godič 3, Belak 2; Ljubenovič 18, Adamovič 7. Vrstni red: Kranjska Gora 58, Celje 54, AJM 49, Ilirija 46, Triglav 43, Ježica 38.
1. SL (ž), liga za razvrstitev, 5. krog: GVT - Rogaška 79:49; N. Klančnik 17, Boži-čevič 14, Lesjak 13, Zdovc 12, K. Klančnik 10, Javornik 7, S. Jereb 4, E. Jereb 2; Ilie-vski 15, Kvaternik 8, Baloh, Jurše 7, Svetič, Starček 3, Volarič, Muhovic, Vodeb 2. Vrstni red: GVT 10, Rašica 9, Rogaška 6, Domžale 5.
ODBOJKA
1. SL (ž), za 3. mesto, 2. tekma: Luka Koper - Aliansa 3:1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 19. 4. KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 10. krog: Kranjska Gora - Athlete Celje (19).
Sreda, 20. 4.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 5. krog, Koper: Cimos - Gorenje (19).
Marjan Fabjan je bil pred dvema letoma takole nasmejan skupaj z avstrijsko šampionko Claudio Heill. Nesrečnica je zadnji dan v mesecu marcu iz neznanega vzroka na Dunaju storila samomor. Skočila je s šestnad-stropne zgradbe ...
uvrstitev, čeprav je spet imela nemalo težav: »Malo me je ustavila bolezen, imela sem bronhitis in kar težko je bilo v telovadnici, ko sem lovila sapo. A to je za mano, seveda upam na dober rezultat. Svoje pripravljenosti ne znam natančno oceniti, tako da jo bom spoznala šele v uvodni borbi. Želim si čim več bojev, da občutim moč najboljših tekmic in da vidim, kje se trenutno nahajam.«
Celjski trener Marjan Fabjan je obenem tudi strokovni direktor reprezentance: »Z nami ne bo Vlore Bedeti, ki je bila lani na Dunaju bronasta, zdaj pa je poškodovana. Kot na vsako prvenstvo, gremo tudi tokrat po odličje.« Čestitali smo mu za izjemen dosežek, saj bo na EP osmerica iz njegovega kluba: »Hvala. Res je, to se še ni zgodilo, gre za naš rekord. Toda vsi tekmovalci so si za-
TOP FIT
040 50 20 60
www.top-fit.si
akcija v aprilu
oblikovanje telesa in zdravo hujšanje!
FITNES za zdravje in lepo telo! CARBO za izgubo maščob in pomladitev kože! SAVNA za sprostitev in regeneracijo! PPREHRANA brez diete do zdrave uravnotežene prehrane!
- minus
Nova Rinka za solčavsko upanje
V Solčavi so odprli večnamenski center za trajnostni razvoj Solčavskega - Priložnost za domačine, izziv za obiskovalce
Le malokje ob odprtju za koga skromne milijonske naložbe, ki je za večje občine skoraj mačji kašelj, doživimo toliko ponosa in radosti, kot se je to zgodilo minuli četrtek v Solčavi, eni najmanjših slovenskih občin. Odprli so novo Rinko oziroma Večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega.
Skoraj dve desetletji je propadajoč objekt, nekdaj zelo priljubljeno gostišče, ob glavni cesti v središču Solčave kazil podobo vasi. Pred štirimi leti ga je občina odkupila in nato ob izdatni finančni pomoči iz norveških skladov ter ob sodelovanju številnih strokovnjakov postavila na novo. »Osnovni namen investicije je bil v središču vasi Solčava pridobiti večnamenski javni objekt, ki bo z raznovrstnimi novimi dejavnostmi pomembno prispeval k trajnostnemu razvoju in oživljanju življenja Solčavskega. Rinka bo služila javnemu dobremu vseh generacij domačinov in obiskovalcev, jih izobraževala, združevala in spodbujala k razvoju podjetništva ter s promocijo kraja in tradicionalnih izdelkov prispevala k trajnostnemu razvoju celotnega Solčavskega,« se je glasila »uradna« napoved novega utripa v Rinki.
Za nove možnosti
Da na Solčavskem živijo svojstveni in kleni ljudje, vemo. Tudi to, da znajo »ga-udati« oziroma se veseliti. Da pa so ljudje Rinko že pred uradnim začetkom delovanja vzeli za svojo, smo spoznavali v četrtek. Podobno kot to, koliko prijateljev imajo kraji, »kjer je konec sveta in začetek lepote«. »Navaje-
»Bog je dal roko nad Solčavo. V teh koncih je obilo poskrbel za naravo, delo, ljubezen. Zato si je omislil davek: trdo življenje. In vedel je, da bo ta davek za nekatere pomenil privilegij, ne trpljenje. Za Solčavane.«
»Vemo, da je kmetijstvo tradicionalna panoga od Potočke zijalke naprej. Kdo ne pozna najlepše jezersko-solčavske ovce, bogatih sončnih solčavskih travnikov? Potem pa mleko in >sirnek<, to gurmansko solčavsko posebnost... «
»Svet je prihajal na Solčavsko. Koliko kronanih glav in visokih gostov je hodilo v Solčavo gledat, se spočit, ohladit in se nadihat. Ampak vedno je človek živel v sozvočju z naravo. Kdo bi bolje razumel treskanje strel v osamljena gorska drevesa, bučanje podivjane Savinje, plazenje snežnih gmot kot Solčavani. Vendar, čeprav smo navezani na naš ljub Solzbach, sta prenekateri mladenič in mladenka odšla po svetu za znanjem.«
Nov center Rinka je med drugimi odpirala tudi norveška veleposlanica Guro Katherina Helwig Vikor.
Del teksta je nastal s pomočjo snovalcev programa ob odprtju Rinke, predvsem Francija Podbrežnika in Nejca Slapnika,
dveh Solčavanov z dušo in s srcem. V programu so med drugim obujali spomin na čase, ko je te konce obiskoval Anton Martin Slomšek, omenili vse znane Solčavane in se z vsem spoštovanjem poklonili življenju v eni najlepših gorskih vasic.
Župan Alojz Lipnik:
»V nas je toliko poguma, vztrajnosti, iznajdljivosti in znanja, da ne bomo klonili. Imamo svojo pamet, za katero ne pustimo, da bi jo solili vplivi debelih denarnic od ekonomsko-profitne logike utrujenih mogotcev, ki si želijo oddiha v počitniških hišicah.«
ni smo trdega dela, cenimo, kar pridelamo doma, v nas je visokogorska trma, imamo pa od lepot narave navdahnjeno čuteče srce. Toda po državni statistiki je Solčava demografsko ena najbolj ogroženih lokalnih skupnosti,« je opozoril župan Alojz Lipnik. Zato ni čudno, da vlagajo toliko upanja v novo Rinko oziroma večnamenski center.
V tem času Elektro Celje že izvaja projekt kabliranja, kar pomeni, da bo Solčava ena redkih vasi, kjer ne bo več vidnih vodov. S pomočjo strojne fakultete v Mariboru v posebnem projektu združujejo znanja na področju pitnih in odpadnih voda, s čimer računajo na promocijo neoporečne vode. Razmišljajo o panoramski cesti kot turističnem produktu ter o krožni kolesarski cesti, ki jih bo povezala z Avstrijo. Idej je še veliko.
»Zgodbo si pišemo sami, s pomočjo posameznikov in ustanov, ki nas razumejo. Pomembno poglavje v zgodbi je Rinka, ki ne zna govoriti, a veliko sporoča. Tu se prepletajo vsebine za naše dostojno pre-
živetje v prihodnosti: imamo koncept, strategijo razvoja, želimo izkoristiti danes redke prednosti. Voda, les izjemne kakovosti, dobra domača hrana, volna, neokrnjena narava, kulturna dediščina na čelu s cerkvijo, stare navade,« je nizal Lipnik. »Rinka tiho govori, da želimo vsem dobro, ni bolj ali manj pomembnih občanov. Kdor zna prisluhniti, se lahko vključi: prostor je za druženja mladih, izobraževanje, prijazno bodo sprejeti obiskovalci, družijo se lahko starejši ... Vse tradicionalne dejavnosti se prepletajo in srečujejo v turizmu. Ta mora biti le sestavina razvoja in ne dejavnost, ki bi se ji podrejali, saj bi tako ogrozili kakovost življenja.«
Župan je še izrazil prepričanje, da bo Rinka zanetila verižno reakcijo: odprla možnosti za nova delovna mesta, razvoj novih dejavnosti, večjo kakovost izdelkov ... »Rinka je izjemna priložnost, izkoristimo jo,« je pozval domačine.
Bogastvo Solčavskega
S pomočjo »sirneka«, značilnega mladega sira, je - med domačini in naokoli znan Kovačev Franci - napovedal ministra
Poklon življenju na Solčavskem je bil rdeča nit programa ob odprtju Rinke.
Solčavski filc ponuja obilo možnosti.
WM
za kmetijstvo Dejana Židana,
ki je predvsem pohvalil župana Lipnika, da je s prikazom življenja v teh solčavskih »bre-gih« pokazal tudi Evropi, zakaj je treba spodbujati gorske kmetije. »Gorskega sveta ne moreš od daleč občudovati in ga samo pustiti, da se zaraste. Na njem je treba kmetovati, čeprav se seveda ne da pridelati toliko kot na industrijskih kmetijah. Zato smo soglasni, da je gorski svet nekaj posebnega,« je omenil Židan. »V Solčavi ste vzor Sloveniji: ugotovili ste, da morate najprej sami vedeti, kaj želite, in nekaj narediti, potem lahko država pomaga. Želim si le, da bi imeli v Sloveniji čim več Solčav.«
V Rinki je že zdaj združeno znanje s stoletno tradicijo obdelave lesa: le malo je namreč podjetnikov, ki so zmogli izpolniti zahteve za izdelavo notranje opreme. Glavni pogoj je bila pravilna raba gorskega macesna.
Tudi zato želijo v Solčavi spodbujati proizvodnjo, ki domuje v teh krajih. »To je edina možna pot, če se želimo obdržati, pa tudi Rinka bi bila brez domačinov mrtva. Center je namreč samo
središče, ki se nadaljuje na terenu, v naravi. Oziroma se vanj stekajo znanje, informacije, ljudje, skratka vse, kar je v okolici,« je prav tako za-nosno načrtoval direktor novoustanovljenega zavoda, ki bo upravljal z Rinko, Marko Slapnik.
Iz centra na teren
Novogradnja v osrčju vasi je zrasla v štirih nadstropjih. V kletnih prostorih je informacijska točka z multimedij-sko dvorano. Na ogled je tudi stalna razstava Solčavsko -sprehod v naročju Alp, kjer je prikazanih devet tem, vse pa je možno doživeti tudi v živo, torej v naravi in na terenu. V pritličju je razstavno-prodajni prostor, kjer so na ogled izhodišča, na katerih bo temeljilo delo: torej kakovostni izdelki iz gorskega lesa, ovčje volne in solčavskega marmorja ter bogata kulinarika. »Ko bo prišel obiskovalec in želel kupiti stol, ga bomo napotili k domačinu, ki takšne stole dela,« je ponazoril Slapnik. »Paleta ponudbe je sicer širša, saj je center stičišče za razvoj idej.« Zato je v Rinki tudi podjetniški inkubator, kjer bodo dobili priložnost mladi podjetniki, da bodo naredili vse, za kar so sposobni. V Rinki sta še
dve stanovanjski enoti, ki ju bo občina odvisno od potreb nudila v najem.
Filc, torej polsteni izdelki, ima v Solčavi posebno vrednost. Vanj so zarezali tudi za odprtje Rinke.
»Mladi vidijo priložnost, kar nekaj interesa je med njimi. Že pred odprtjem smo tako na črno pripravili delavnico o strategiji turističnega razvoja na Solčavskem. Dobra udeležba je pokazala, da so ljudje sprejeli tak način dela in tudi objekt,« je omenil Slapnik, župan Lipnik pa ga je dopolnil z razmišljanjem, da je odprtje Rinke za Solčavo prelomna točka: »Vsak domačin se lahko tako ali drugače najde v objektu - tu se bo prodajalo, družilo, snovalo nove projekte ... Prepričan sem, da bo v Solčavi, kjer se zdaj hiše praznijo, kjer ni ljudi, >mladeži«, Rinka potegnila razvoj naprej.«
Veliko upanja je bilo v teh Lipnikovih besedah. Mogoče upravičenega. Ko smo odhajali z uradnega odprtja, se je kar nekaj otrok na igrišču veselo podilo za žogo ...
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
PROSTOVOLJSTVO
Skozi ples in igro do zakladov preteklosti
Nina Gajšek - Skrb za ljudsko izročilo in predajanje znanja najmlajšim je zadovoljstvo posebne vrste
V Novem tedniku se pridružujemo evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. Koledarsko pomlad v časopisu odmerjamo podpori duha prostovoljstva tudi v naši družbi. Zato bomo v aprilu, maju in juniju v okviru te posebne rubrike predstavili prostovoljce z različnih področij. Tokrat smo se odpravili v Šentjur, kjer so razglasili naj prostovoljce. Med njimi je tudi Nina Gajšek.
»Delo z otroki me izpolnjuje. Nikoli nisem štela ur, ker ni imelo smisla. Bilo jih je ogromno, vendar se je vsaka bogato obrestovala. Ko so otroci z veseljem in s ponosom pokazali svoje znanje, ko smo skupaj dobili aplavz, sem vedela, da je to moje poslanstvo in moja pot,« je ob robu občinskemu priznanju za naj prostovoljko Občine Šentjur povedala Nina Gajšek. Že desetletje se posveča mentorstvu otroških folklornih skupin, zbira ljudsko gradivo in izročilo prenaša na najmlajše.
Nina večino svojega prostega časa nameni raziskovanju ljudskega izročila. »To ni nekaj, s čimer bi se posebej ukvarjala. Radovednost je pač del mene. Rada se pogovarjam z ljudmi, predvsem s starejšimi.« Kljub mladosti je zaradi tega njeno znanje o ljudskih pesmih, kulinariki, načinu življenja in delu naših prednikov ogromno. »Doslej sem vodila osem skupin s po najmanj 20 otroki. Začela sem na podružnični šoli Blagovna. In čeprav sem se takrat še izobraževala v Ljubljani, so mi kljub temu dali možnost, češ da je enkrat treba začeti.« Nadaljevala je v Šentjurju, Dramljah in nazadnje v Slivnici. »Največ zanimanja je bilo v Dra-mljah. Tri leta smo imeli kar tri skupine. Ko so zapustili osnovnošolske klopi, so za nekaj časa poniknili, zdaj pa se spet vračajo. Z veseljem jih gledam. Trenutno so v tretjem letniku in imamo mladinsko skupino. Je toliko elana in veselja, da je res užitek delati z njimi.« In zaradi vsega tega Nina pač nikoli ni poskušala ovrednotiti časa,
Nina Gajšek etnološke vsebine najmlajšim predaja že desetletje. »Sliši se kot kliše, vendar se pri delu z otroki res vsaka minuta bogato obrestuje.«
Šentjurski prostovoljci
V	letošnji akciji Naj prostovoljka Občine Šentjur so podelili priznanja štirim posameznikom v treh starostnih kategorijah, občinske pohvale pa si je prislužilo kar 23 prostovoljcev. Gre v glavnem za delovanje mladih in za mlade.
V	kategoriji do 18. leta je priznanje prejela Nuša Verdev, ki jo je predlagalo Planinsko društvo Slivnica. Deluje v številnih društvih, je mladinska voditeljica in mentorica, ki zelo dobro združuje mladostno energijo in trdo delo. Planinci so ji ob podelitvi pripravili še posebno pevsko presenečenje. Občinsko pohvalo so ob tem prejeli še Simon Ocvirk, Anja Andrenšek in Karin Pušnik ter skupini prostovoljcev iz osnovnih šol Franja Malgaja in Hruševec. V kategoriji od 19. do 30. leta je občinskko priznanje dobila Nina Gajšek, pohvalo pa Tjaša Bosio.
V	starostni kategoriji nad 30 let pa je komisija letos podelila dve priznanji. Prvo je prejela Stanka Kodrnja, ki je v preteklem mandatu kot predsednica Društva prijateljev mladine Šentjur organizirala različne projekte za otroke in mladino. Mirana Javornika pa so za občinsko priznanje predlagali v PDG Dolga Gora. Kot eden najaktivnejših članov skrbi za delo z mladimi v okviru vseh aktivnosti v kraju. Pohvalo so v tej kategoriji namenili še Lei Petek, ki jo je predlagalo Območno združenje Rdečega križa Šentjur.
Priznanja sta podeljevala župam mag. Marko Diaci in direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej.	StO
Velenjska prostovoljca
Ob dnevu za spremembe konec marca so prvič razglasili naj prostovoljca Mestne občine Velenje. To je v kategoriji do 30 let postala prostovoljka v Šaleškem študentskem klubu in Mladinskem centru Velenje Maja Ovčar, medtem ko je v kategoriji nad 30 let naslov naj prostovoljca pripadel dolgoletnemu prostovoljcu Dragu Kolarju. Natečaj za naj prostovoljca so pripravili Mestna občina Velenje z Mladinskim centrom Velenje in Mladinskim svetom Velenje. Najboljša so izbrali s pomočjo natečaja, na katerega je prišlo 20 prijav. Najboljšima je župan Bojan Kontič izročil priznanje in nagrado.	ŠK
M	IV	v	v
Brezplačna učna pomoč
V Celjskem mladinskem centru v mesecu aprilu in maju poteka brezplačna učna pomoč za osmo- ini devetošolce osnovnih šol MO Celje.
Učno pomoč nudijo štiri prostovoljke, ki pomagajo učencem pri predmetih: matematika, slovenščina, angleščina in nemščina. Za udeležbo v programu se morate predhodno prijaviti na elektronski naslov: info@mc-celje.si. Prijava je možna do zasedbe prostih mest.
ki ga za svoje prostovoljstvo namenja.
»Otroci, ne glede na to, koliko so stari, vsak trud z obrestmi vrnejo nazaj in te obogatijo na načine, ki si jih niti predstavljati ne moreš.« Glede na to, da jo je profesionalna kariera kot vzgojiteljico spet odnesla med otroke, se prostovoljstvo, prosti čas in služba vedno znova prepletajo. »Zdaj delam z malčki, starimi štiri in pet let. Izkušnje, ki sem jih pridobila kot prostovoljka, mi pridejo prav na vsakem koraku. Vedno znova me preseneča, kaj vse lahko otroke skozi igro naučimo, in to ne glede na to, da sem te metode že ves čas uporabljala. Vse skoraj pozabljene igre seveda preizkusimo tudi z najmlajšimi in so običajno navdušeni.«
Občinsko priznanje za naj prostovoljko preteklega leta je nagrada, ki je prostovoljci sicer ne pričakujejo, ker jih ženejo drugačni motivi, a je vseeno dobrodošla spodbuda za naprej. Tudi Nina bo svojih aktivnostim seveda ostala zvesta tudi v prihodnje.
StO
Pravilno izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Brezplačen dopust, do 26. aprila do 9. ure.
Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na www.radiocelje.com. Sodelujte tudi preko spletne strani in Facebooka Novi tednik in Radio Celje.
Podvojena izbira!
Energetsko učinkovitih PVC in ALU oken in vrat AJM!
etjskenvf

Prodajni salon AJM v Celeiaparku
Aškerčeva 14 03 492 11 00 celje@ajm.si
Podvojena izbira
prinaša podvojene ugodnosti!
Prejmite praktično darilo in sodelujte v nagradni igri!
Prvim 200 obiskovalcem salona v Celeiaparku ali Levcu podarimo praktično darilo. Ob obisku pa sodelujte tudi v nagradni igri* in z malo sreče zadenite okna po meri v vrednosti 500 evrov.
*več informacij o nagradni igri prejmete v salonih. Nagradna igra velja do 31.5.2011.
Prodajni salon AJM v Levcu
Levec 8 03 492 13 30 levec@ajm.si
www.ajm.si
t	modra številka
(«EHB»
m
OKNA - VRATA - SENČILA
Prijavljajte cestne divjake
»Policija mora odreagirati,« trdi vodja OKC Celje Božidar Pezdevšek
Nekajkrat so nas v uredništvo poklicali občani, ki so bili nejevoljni, ker naj bi zavrteli številko 113, tam pa naj bi naleteli na neod-zivnost, predvsem kadar je govora o cestnih divjakih, ki so jih želeli prijaviti. Ker vemo, da se je odnos celjskih policistov do cestnih prekr-škarj ev predvsem v zadnj em letu občutno poostril, saj so jih dodobra »privili«, smo se o tem pogovarjali z vodjo Operativno komunikacijskega centra Celje Božidarjem Pezdevškom. Ne skriva razočaranja nad takšnim mnenjem ljudi in trdi, da se policija odzove in se tudi mora odzvati na vsak klic občanov.
»Lani so ljudje prijavili 546 nevarnih, objestnih oziroma nezanesljivih voznikov, motoristov ali pešcev, ki so ogrožali sebe ali ostale v prometu. Policisti, ki so bili poslani na teren, so izsledili in ustavili 265 voznikov, 162 so jih tudi kaznovali zaradi kršitev ce-stnoprometnih predpisov,« pravi Pezdevšek po pregledu poročil o delu. Lani so dobili tudi 449 prijav ljudi o nevarnih ovirah na cesti. »V vseh primerih smo odreagirali, na kraj poslali policijsko patruljo in po potrebi obvestili podjetje za vzdrževanje cest, da je oviro odstranilo,« še dodaja. Kadar občani pokličejo na 113, morajo na policiji upoštevati tudi trenutno število patrulj na terenu in njihovo »zasedenost« z drugimi interventnimi nalogami, pojasnjejo na policiji. To verjetno pogosto povedo klicateljem, saj so nam ravno ti do zdaj večkrat omenili, da so dobili odgovor na policiji: » ... da so patrulje trenutno na terenu v drugih posredovanjih in da se bodo odzvale takoj, ko bo možno«. Razumeti je
V operativno komunikacijskem centru so na številki 113 lani sprejeli natanko 63.981 klicev, od tega je bilo 14.779 interventnih, torej takšnih takšnih, ki so zahtevali takojšnje ukrepanje, pojasnjujejo na policiji. »Ostali klici niso bili nujni, ampak so občani samo preverjali določene informacije. Med temi 14.779 klici so tudi tisti, ko občani pokličejo na 113 in prijavijo bodisi nevarno oviro na cesti ali nevarne, objestne oziroma nezanesljive voznike ali pešce, ki ogrožajo sebe ali ostale,« dodaja Božidar Pezdevšek.
Tega motorista bi na primer lahko kdo prijavil na 113. A očitno ni motil nikogar, čeprav je takole nevarno krožil po središču mesta ...
mogoče obe strani. Torej tudi občane, ki so v nekem trenutku jezni, ker ni takojšnjega odziva, saj ga ne more biti, če so policisti na drugem koncu mesta, kjer se ukvarjajo z drugim problemom. Problem policije pa je - že kar nekaj let - da policistov primanjkuje, zato se je treba vprašati tudi, koliko patrulj je na terenu in ali jih je sploh dovolj ... Da pa policistu, ki bi moral biti operativec, ogromno terenskega časa vzame tudi »papirologi-ja«, je znano že vsem.
V Kazenskem zakoniku je tudi člen, ki govori o »predrzni vožnji v cestnem prometu«, po katerem lahko policisti cestne kršitelje ovadijo (v tem primeru gre torej za kaznivo dejanje in ne prekršek) zaradi »prehitevanja drugih vozil v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa; neupoštevanja pravil o prednosti; vožnje na prekratki varnostni razdalji; vožnje v nasprotni smeri ali kršitve, ki povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili«. Toda člen je napisan tako, da bi ta ovadba veljala le, če bi ob tem ugotovili, da je tak kršitelj prekoračil hitrost za enkrat več od dovoljene na delu ceste, da je vozil pijan (več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi) ali pod vplivom mamil .
Strah pred pričanjem?
Če je v času klica o divjaku na cesti kakšna patrulja prosta, gre takoj na tisto območje, trdi Pezdevšek. »Pri izsleditvi in ustavitvi takšnih voznikov smo večinoma uspešni, velikokrat pa tudi ne. Uspešnost našega dela je odvisna od več dejavnikov. Prvi je čas prihoda policijske patrulje na relacijo, kjer naj bi se vozil kršitelj. Reakcijski čas pa je spet odvisen od odmaknjenosti patrulje od kraja nevarne situacije, tudi od prometa, voznih razmer ... Pogosto se zgodi, da policisti prevozijo relacijo, kjer naj bi se vozil nevarni voznik, vendar ga ne izsledijo, ker je že pred prihodom policistov zapeljal drugam ali parkiral vozilo,« pojasnjuje Pezdev-šek. Tukaj se pojavi še en možen razlog za jezo klicateljev: vprašanje o osebnih podatkih tistih, ki kličejo. Vsak občan ima namreč pravico na številki 113 poleg prijave povedati, da ne želi nikakor pustiti svojih osebnih podatkov. To lahko pomeni tudi, da kršitelj, ki ga
na, saj nam je vendar v interesu, da se nevarnosti na cestah odpravijo, še preden pride do nesreč ali najhujših posledic, torej telesnih poškodb ali celo smrti. Zavedamo se, da lahko s skupnimi močmi in s partnerskim odnosom z občani kot prijavitelji nevarnih okoliščin na cesti poskrbimo za boljšo prometno varnost,« zaključuje Pezdevšek.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, Arhiv NT
Bojan Poplaz
Na bombi sledovi dveh oseb?
Toda ni jasno, kdo druga oseba sploh je ...
Na sojenju Bojanu Poplazu, ki je na zatožno klop celjskega sodišča sedel, ker naj bi na Vegradova vrata v Velenju lani nastavil bombo, smo slišali novo dejstvo.
Kot je povedal forenzični preiskovalec, ki je laboratorijsko pregledal lepilni trak, s katerim je bila oblepljena bomba, so na njem našli DNK dveh oseb. »Večinski del« teh sledov pripada Poplazu, komu pa drugi del? Tega v laboratoriju sploh niso preiskali.
Biološke sledi so bile na koncih lepilnega traku, ki so ga vzeli za analizo, kar naj bi nakazovalo, »da se je na tem delu oseba nazadnje dotikala«, je pojasnjeval izvedenec. Niso pa znova odrezali večji del traku, da bi ugotovili, čigave so druge sledi, ki so jih našli . Včeraj so zaslišali še izvedenca za balistiko in eksploziv Franca Sabljiča, ki je Vegradovo bombo opisal kot »eksplozivno zažigalno tempirano teroristično napravo, ki je bila sestavljena iz preprostih sestavin, vendar zelo dobro in premišljeno narejena.« Eksplodirala ni, ker sta cigareti, ki bi morali bombo aktivirati, ugasnili. Na vprašanje Poplazovega zagovornika Boštjana Verstovška, ali je zgolj naključje, da sta cigareti ugasnili popolnoma istočasno, pa izvedenec ni imel odgovora. Je pa na sojenju z izvedenskim mnenjem o eksplozivu postregel tudi Poplaz, ki ga je sam naročil v Palm Beachu v Ameriki. Ta teden bi morala pričati še bombna tehnika, ki sta 1. septembra bombo z vrat tudi odstranila, a ste se službeno opravičila.
SŠol
Foto: SHERPA
Celjska policija naj bi predvsem v zadnjem letu, odkar na izločanju najhujših prekrškarjev iz prometa dela posebna skupina policistov, prakticirala tudi, da se s ponovnim klicem zahvali vsem (če pustijo svoje podatke), ki pokličejo in jih o takšnih kršiteljih obvestijo. Pred časom smo tudi mi prijavili kar nekaj cestnih »zadetkov«, za katere se je izkazalo, da so vozili vinjeni in kršili cestne predpise. Pri naših klicih je policija vedno odreagirala in se nam kasneje za prijavo tudi zahvalila. Občutek po tem, ko naznaniš nekoga, ki bi lahko s svojo divjo vožnjo koga poškodoval do invalidnosti ali mu vzel življenje? Dober.
Vodja celjskega OKC Božidar Pezdevšek
je prijavil, ne bo kaznovan. Žal je del slovenske zakonodaje, ki je vezan na prekrške v cestnem prometu, tak, da morajo policisti kršitev zaznati, da lahko kršitelja sploh kaznujejo. V praksi to pomeni, da lahko nek posameznik na cesti s svojo vožnjo spravlja v nevarnost več ljudi, toda če policisti tega ne zaznajo, mu ne morejo nič . Lahko pa se ob prijavi takšnega voznika klicatelj odloči pustiti svoje podatke. V tem primeru - če kršitelja izsledijo - klicatelja o tem obvestijo in ga morda pozovejo k pričanju. Torej, ker obstaja priča, ki je pripravljena povedati, kako je nekdo ogrožal druge, je možen tudi postopek, če policija kršitve neposredno ni zaznala. In ravno to naj bi ljudi najbolj motilo, menijo nekateri na policiji, saj naj bi se bali pričanja. »Odrea-giramo na vsak tak klic obča-
»Skuril
domačijo« zaradi denarja
79-letnemu Šentjurčanu in 38-letne-mu Ljubljančanu grozi zaradi požiga, napeljevanja k požigu in zaradi poskusa goljufije večletna zaporna kazen. Dvojica je skovala načrt o požigu 79-letnikove domačije v Trnem na Kalobju, nato pa naj bi lastnik (79-letnik) objekta dobil zavarovalniško odškodnino.
Toda goljufija jima ni uspela. Šentjurčan je sprožil kaznivo dejanje s tem, ko se je lani aprila javil na oglas, ki ga je Ljubljančan objavil v časopisu. Ta je zapisal, da potrebuje tri tisoč evrov posojila, ki bi ga odslužil z delom. 79-letnik pa ni okleval, temveč mu je ponudil posel. Ljubljančan naj bi zažgal njegove objekte, nato bi dobil štiri tisočake. 18. maja je prišel v Kalobje, medtem ko je 79-letnik odšel na počitnice,
da bi na tak način imel alibi. Stanovanjski in gospodarski objekt je po lastnikovem navodilu polil z bencinom in zakuril, nato pa se vrnil v Ljubljano. Dan po požigu je Šentjurčan požigalcu izročil tisoč evrov, preostali denar mu je obljubil po izplačilu zavarovalnine. Toda do tega ni prišlo, saj so kriminalisti našli sledove in dokaze za kazniva dejanja. Lastnik je preko odvetnika v vmesnem času vložil zahtevek za izplačilo škode, in sicer kar za 381 tisoč evrov. Kot smo lani poročali, je ogenj poškodoval ostrešje gospodarskega poslopja, kritino vrtne ute in srednjo etažo stanovanjske hiše, največ škode je nastalo ravno na stanovanjskem delu. Preiskovalci so takrat škodo ocenili na približno 40 tisoč evrov.
SŠol
Vsak lahko na svojem vrtu poskrbi za medovite rastline s sajenjem okrasnih, zdravilnih ali začimbnih rastlin, kot so na primer astre, cinije, sončnice, bazilika, drobnjak, kalifornijski mak, koriander, navadna melisa in rožmarin, timijan ... Med drevjem so to domače vrste, kot so lipa, javor, kostanj, divja češnja, jerebika, med grmovnicami pa krhlika, vrba iva, leska, ruj, pušpan ...
čebele ugodna, vendar zaradi dobrih rezultatov ne smemo spati, temveč je treba čebelam zagotoviti hrano. Klimatske
spremembe so dejstvo, pridelava hrane je drugačna, kot je bila, in takoj je treba ukrepati,« pravi Noč.
Čebelarji so zadovoljni z odmevnostjo akcije Posadi rožo za čebelo, saj z zloženko in s semeni sončnice osveščajo otroke v šolah in vrtcih in tudi politike. Vrh bo akcija dosegla na osrednji prireditvi ob dnevu Zemlje v državnem zboru, ki bo tokrat posvečena prav ohranitvi čebel, posadili bodo medovite rastline in pripravili čebelarsko razstavo.
TC, foto: SHERPA
EKOBODIGA
Vse se da, če je volja
Kukovičeva žaga v Oblakovi ulici v Celju je dolga leta veljala za eno najbolj črnih točk v mestu.
Podobo tega dela mesta konec lanskega leta začela
Čebelnjaki naj bodo središča skrbi za okolje in pestrost narave.
Posadi rožo za čebelo
Danes umirajo čebele, jutri bomo ljudje, slišimo v zadnjih letih. Kar je logičen sklep, če vemo, da 80 odstotkov rastlin oprašijo čebele. Če ni opraševanja, ni pridelka in tudi ne hrane. To so med drugim poudarili na okrogli mizi v Celju, kjer so se zbrali strokovnjaki in govorili o pomenu sajenja medovitih rastlin za ohranitev čebel.
Posvet je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, saj ugotavlja, da je eden od pomembnih vzrokov za velike izgube čebel prav pomanjkanje hrane zanje v naravi. Intenzivno kmetijstvo, sajenje tujerodnih in nemedovitih rastlin ter zmanjševanje kmetijskih po-
vršin zmanjšujejo pašne vire čebel. »Pridelava hrane je zelo pomembna in brez čebel je ne bo, zato pozivamo državo, da skuša sprejeti več ukrepov,« pravi pedsednik zveze Boštjan Noč. Ena od pobud je, da se na površinah, ki so v lasti države, sadi avtohtone medovite ra-
stline. Po ocenah čebelarjev gre za poceni in enostaven ukrep, ki bi ga lahko izvedli brez težav v vseh občinah, kjer zasajajo nove površine. Drugi ukrep, ki ga predlagajo, pa je, da bi država kmetom dala subvencijo, da bi na strnišča sejali ajdo, facelijo in podobne cvetoče rastline. Avgusta je namreč polovica slovenskih njiv praznih, s to setvijo pa bi lahko poskrbeli za čebele in za zelena gnojila, menijo čebelarji. In kakšen posluh ima država za njihove predloge? Boštjan Noč ugotavlja, da se zelo konstruktivno pogovarjajo s pristojnimi ministrstvi, vendar se po njegovem stvari premikajo prepočasi. »Če bodo čebele še naprej izumirale, bodo ukrepi prepozni. Resda je bila zima za
niso kazili samo napol podrti objekti, ampak tudi kupi smeti in razne navlake. Končno pa je celjska občina
urejati to območje in danes je njegova podoba bistveno drugačna. Občina je lani zemljišče odkupila od prejšnjih
lastnikov. Porušila je razpadajoče objekte ter prostor uredila v začasno parkirišče, ki bo več kot dobrodošlo za dijake bližnjega Šolskega centra Celje. Predvsem pa je sedanja podoba tega dela mesta veliko prijaznejša.
BA
Foto: GrupA
Še pred nekaj meseci so območje za šolskim centrom kazili razpadajoči objekti Kukovičeve žage, danes je tam urejeno parkirišče.
Ekoregija in svetovni dan Zemlje
Savinjska regija postaja s projekti, ki jih izvajajo občine, vključene v projekt, Ekoregija v polnem pomenu besede. V Ekoregijo se vključujejo tudi novi projektni partnerji, ki jim ni vseeno, kakšno bo naše okolje v prihodnosti. Med njimi so Visoka šola za okolje Velenje, Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Celje, Zavod RS za varstvo narave, območna enota Celje, in nevladne organizacije Savinjske regije.
V Ločah so na 3. regijski konferenci v okviru projekta Savinjska regija - Ekoregija znova predstavili primere dobrih praks, usmerjenih v trajnostni razvoj in okolju ter ljudem prijazne aktivnosti. Svoje dejavnosti so na tem področju izpostavile občine Dobje, Slovenske Konjice in Solčava, zato smo njihove predstavnike pova-
ogrevajo z lesno biomaso in pozdravljajo porast ogrevanja
na ta način pri individualnih uporabnikih. V občinski lasti imajo tudi elektrarno. V Slovenskih Konjicah želijo s pripravo zdravih, življenjskih pogojev slediti času in željam občanov, je usmeritev župana Mirana Gorinška. Izgradnja novih kanalizacijskih sistemov in hkrati oskrba z zdravo, pitno vodo ter plinifikacija so projekti, ki so že zaživeli. Lani so postavili tri sončne elektrarne in se lotili posodobitve javne razsvetljave. Za ta projekt je na občini zadolžen Andraž Mlaker, strokovni
sodelavec na oddelku za prostor in promet. Predstavil je sanacijo javne razsvetljave, ki se je začela lani. S predhodno simulacijo in kasnejšo zamenjavo svetilk javne razsvetljave so bistveno zmanjšali porabo električne energije in posledično izpuste ogljikovega dioksida. Menjava je vplivala še na izboljšanje sve-tlobno-tehnične karakteristike cest, kar je povečalo prometno varnost udeležencev v cestnem prometu.
Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, bodo v potrditev usmeritev Eko-
regije s partnerji podpisali deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije, v kateri bo zaveza o zmanjševanju ekološkega odtisa v naslednjem letu. Vse aktivnosti, investicije in tudi razmišljanje bodo s tem še bolj vtkali v odnos do okolja, človeka in vsega, kar pomeni trajnostni razvoj. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je poleg tega opomnil še na podpis dogovora s podjetji, ki bodo postala projektni partnerji Ekoregije.
bili v oddajo Eko val na Radiu Celje.
V občini Dobje dajejo velik poudarek skrbi za vodo, je opozoril župan Franc Leskovšek. V letu 2008 so sprejeli operativni program ravnanja z odpadnimi vodami, kar je bila podlaga, da so leto kasneje pristopili k izgradnji rastlinske čistilne naprave. Primernost te je predvsem v načelu ekoremediacije, kar pomeni, da se voda zaustavi in se ne odvaja z območja. Mateja Brlec Suhodolnik, direktorica občinske uprave Občine Solčava, je pomanjkljivost, ki jo nekateri vidijo v zaprtosti zaradi geografske lege, izpostavila kot prednost. Ker so tako odvisni od narave, jo spoštujejo in tako se lahko med drugim pohvalijo s petdesetimi še aktivnimi kmetijami, z dvema krajinskima parkoma in s kar 80 odstotki gozdov. Upravno središče občine, vse javne objekte, vključno s »farovžem« in z Rinko,
Z leve: Andraž Mlaker, Mateja Brlec Suhodolnik, Janez Jazbec, Miran Gorinšek in Franc Leskovšek
Je rak ozdravljiv?
Rak je bolezen modernega človeka. Ne izbira in prizadene revne in bogate, mlade in stare, moške in ženske. V začetku 20. stoletja je pri nas umrl vsak dvajseti človek zaradi raka, zdaj lahko na to mračno plat zdravja računa že vsak tretji moški in vsaka četrta ženska. Napovedi so še hujše.
Zdravljenje raka po uradni ali po celostni medicini vključuje načrtovano terapijo, vzporedno z zdravo prehrano, načinom življenja in s potrebnimi prehranskimi dopolnili. Pri tem ima pomembno vlogo tudi zdravilna goba reiši (Ganoderma Lucidum). Obstaja sedem vrst te gobe, za kraljico pa velja rdeča Ganoderma Lucidum. Reiši je dobro znano prehransko dopolnilo bolnikom, ki se zdravijo s kemoterapijo, saj blaži njene stranske učinke. Po najnovejših raziskavah se zdravilna goba reiši uvršča na sam vrh zdravilnih učinkovin. Na vzhodu je najpogosteje uporabljano prehransko dopolnilo pri zdravljenju imunskega sistema. Tam verjamejo, da reiši učinkovito zdravi vrsto bolezni, kot so hepatitis, bronhitis, bronhinalna astma, koronarna bolezen, želodčne razjede, bolečine v želodcu in glavobole.
Prehransko dopolnilo Pravi Reishi nam med drugim pomaga zvišati sposobnost za delo in delovno storilnost, zmanjšati utrujenost in ohranjanje energije v stresnih situacijah, krepi imunsko odpornost, pomaga pri slabem počutju in razpoloženju in pri kroničnem stresu. Zdravilna goba reiši ima močan vpliv na bazičnost organizma in se priporoča vsem, ki imajo zaradi zakisanosti organizma težave z zdravjem.
Pravi Reishi ni sintetično prehransko dopolnilo. Je 100-odstotno NARAVNO! Na slovenskem tržišču je priporočljiv Pravi Reishi, znamke Nutricist, ki je dosegljiv v prahu in olju. V olj nih kapsulah je močneje koncentriran in se ga priporoča vsem z večjimi težavami. Pravi Reishi je ime za vrhunsko prehransko dopolnilo, ki vsebuje čisto Ganodermo Lucidum, brez primesi ali aditivov.
NATALIJA SAKELŠEK
Mesec preventivnih zdravniških pregledov v Medicinskem centru Septum
Vsi smo se že kdaj znašli v stresni situaciji in občutili razne simptome bolezni, kot so: tiščoča prsna bolečina, nepravilnosti v srčnem ritmu, bolečine v trebušnem delu ... Vsi ti in še nekateri simptomi so lahko posledica preobremenjenosti oziroma stresnega življenja, ki se mu v današnjem času ne moremo izogniti. Vse, kar lahko storimo, je, da pravočasno ukrepamo in poskrbimo za svoje zdravje, da nam bo le-to služilo še dolga leta, in si zagotovimo malo bolj brezskrbno tretje življenjsko obdobje.
V Medicinskem centru Septum vam nudimo različne pakete zdravstvenih pregledov, ki jih lahko prilagodimo vašim potrebam.
Paketi so sestavljeni tako, da v relativno kratkem času (v enem terminu) opravite vse preiskave, ki so ključne za ocenitev zdravstvenega stanja posameznika in obsegajo internistično kardiološki pregled z analizo laboratorijskih preiskav, EKG, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje na kolesu, ultrazvočni pregledi vratnega ožilja, ščitnice in abdomna, ki obsega ocenitev stanja ledvic, jeter, žolčnika, slinavke, mehurja (obseg preiskav je odvisen od
izbranega paketa) ...
V mesecu maju 2011 vam s priloženim kuponom Novega tednika nudimo 10-15 % popust na izbrane preventivne zdravstvene preglede.
POTREBUJETE IDEJO ZA DARILO? Podarite zdravje. V našem centru v Ljubljani lahko prevzamete tudi bone za različne zdravstvene storitve.
Našo ponudbo si lahko pogledate na spletni strani www.medicinski-center.si
SEPTUM d.o.o.
Šmartinska 53, Ljubljana
T: 01 280 96 70

MAGNETNA RESONANCA
SeptUl za kostno mišični sistem
Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust
Septum d.o.o. Več informacij na Šmartinska 53 www.medicinski-center.si 1000 Ljubljana ali nas pokličite na 01 280 96 70
POVEliELO d.o.o, alergije
mmi	glivične okužbe - candida albicans
§31^težave po preboleli boreliozi
C
protibolecinska terapija Erika Žagar, dr. med.
Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: 03 582 9405
Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
PRHANJE RES POSTALO UŽITEK, POKLIČITE ŠE DANES 051 617 689
GRE ZA OSVEŠČANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.
ATLAS PROFILAX
Enostavna, preverjena, nenevarna nemedicinska metoda za preventivo in samozdravljenje
ATLASPROFILAX -CENTER MARI05, d.o.o. Ljubija 124, 3330 Moziije
ATLASPROFILAX - CENTER MARI05, d.o.o. PA ATLAS
Konšakova 16, 2000 Maribor
Kontakt: Mario Zibret - 031 672 175, E-mail: mario.zibret@siol.net www.atlasprofilax-slo.si
NOVI TEDNIK
OTROŠKI ČASOPIS - BRALCI POROČEVALCI
19
Tabor v Šentrupertu
V	letnem delovnem načrtu OŠ Primoža Trubarja Laško je kot ena prednostnih nalog zapisano tudi delo z nadarjenimi učenci. Ker pa je zaradi množice različnih šolskih in obšolskih dejavnosti včasih težko uskladiti urnike učencev za dodatno delo, smo se letos odločili za nekoliko drugačno obliko dela z učenci, ki so evidentirani kot nadarjeni.
Oktobra so se tako tabora na POŠ Šentrupert prvič udeležili učenci devetega razreda, 25. in 26. marca letos pa še učenci sedmega in osmega razreda. Načrtovane dejavnosti smo mentorice Metka Čulk, Majda Marguč in Mojca Povše porazdelile na dva dni in v ta dva dneva skušale vplesti dejavnosti tako, da se je za vsakega našlo nekaj.
V	petek, 25. marca, smo se podali proti POŠ Šentrupert. Po prihodu, uvodnih navodilih in spoznavanju (učenci prihajajo namreč iz MŠ Laško in POŠ Debro) je sledil pohod z gozdarjem skozi gozd. Zanimivo pripovedovanje o drevesnih vrstah in gozdnih prebivalcih je navdušilo vse. Prav poseben del tega našega potepanja pa je bila večerna vrnitev z baklami. Dodobra utrujenim in napolnjenim z novimi informacijami se nam je prav prilegla večerja. Po večerji je sledil spoznavni večer, kjer so se učenci najbolj zabavali ob pantomimi. Sledilo je obvezno tuširanje in nato večerno branje pred počitkom. Učenci so z branjem odlomkov iz knjig, ki so jih prinesli s sabo, skušali navdušiti za predstavljene knjige tudi tiste, ki nad branjem niso najbolj navdušeni.
Tudi sobotno jutro se je začelo delovno. Po obveznem umivanju in zelenem čaju je sledilo razgibavanje s tibetan-
planinsko društvo laško
Aškerčev trg 4 b, 3270 LAŠKO objavlja razpis
za oddajo Planinskega doma na Šmohorju (784 m) V NAJEM
od 2. 9. 2011 dalje. Razpisno dokumentacijo lahko ob plačilu kavcije v višini 25 EUR dvignete v podjetju Konting, d. o. o., Mestna ulica 6, 3270 LAŠKO, vsak delavnik med 6. in 14. uro.
Dodatne informacije: Jože Rajh, tel.: 041 643 165
Prijave sprejemamo najkasneje do 6. 5. 2011.
skimi vajami. Po zajtrku je sledilo delo v delavnicah, kjer so se učenci preizkusili v športnih dejavnostih, dramsko poustvarjali besedilo o Rdeči kapici, razmišljali o omenjeni zgodbi iz drugačne književne perspektive in izmenjali izkušnje o knjigah.
Po končanih dejavnostih je sledilo presenečenje, ki je bilo za mnoge vrhunec našega tabora, saj nas je obiskal IBF-prvak v velterski kategoriji, boksar Dejan Zavec. Da je bil njegov obisk res prvovrstno presenečenje, so učenci dokazali z navdušenim pozdravom, ko se je naš šampion prikazal v učilnici.
Po kratki uvodni predstavitvi gospoda Rožmana, predstavnika slovenske policije, kjer je Dejan Zavec zaposlen, so sledila vprašanja našemu junaku, sprva seveda zadržano, nato pa čedalje bolj sproščeno, saj nas je s svojim prisrčnim, nič kaj zvezdniškim nastopom povsem navdušil. Prijetno druženje smo zaključili z obveznim fotografiranjem, saj si je vsakdo še kako želel, da se bo lahko pohvalil s sliko, na kateri je slikan z Dejanom Zavcem. Sledilo je še podpisovanje fotografij in nato kosilo.
Naš tabor v Šentrupertu se je tako bližal koncu, sledila je še evalvacija našega dela.
Kot potrdilo, da so takšni tabori prava stvar, so nam vsekakor pozitivni odzivi učencev, ki so zapisali, da je bilo prijetno, zabavno, poučno in da upajo, da se naslednje leto zopet srečamo.
MOJCA POVŠE
Čar matematičnih problemov
Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo - Šolski center Celje je bilo 30. marca regijsko tekmovanje iz matematike, ki se ga je udeležilo 307 mladih matematikov iz srednjih šol celjske regije.
Tekmovalci so se najprej prepustili čarom kulturnega programa in nato še čarom matematičnih problemov. Ta dan so dokazali rek »več glav več ve«, saj je bilo vzdušje tekmovalno, a tudi zelo prijetno.
Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo je zastopalo 19 dijakov. Srebrna priznanja so osvojili: Dušan Kondič, Sašo Vindiš, Patricija Majger, Anja Skok (mentorica Nataša Besednjak), Gašper Virant, Tadej Štefančič, Žiga Pušnik, Tomaž Mikola (mentorica Helenca Klepej Viher), Gašper Habjan, Jure Lednik in Blaž Prepadnik. Sašo Vindiš in Žiga Pušnik pa sta si priračunala vstop na državno tekmovanje.
www.novitednik.com
Praznik vina in domačih dobrot
V Društvu vinogradnikov in kletarjev Polič smo skupaj z Občino Štore 2. aprila pripravili prireditev Praznik vina in domačih dobrot kot zaključek ocenjevanj vin in salam. Na letošnjem osmem ocenjevanje vin je vinski letnik 2010 strokovna komisija ocenila kot povprečnega.
Zbrali smo 56 vzorcev, od katerih je bilo ocenjenih 47. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je bila 17,90. Prvaki sort so postali: za belo zvrst (z oceno 18,10) in char-donnay (18,26) Miran Kovač, laški rizling (18,20) in zeleni silvanec (18,28) Marjana in Marjan Bukovec, kerner (18,28) družina Stojan in sauvignon (18,38) Danica in Albin Šuster, ki sta bila z oceno 54,52 razglašena tudi za vinarja leta. Prvaka sorte izberemo med sortami vin, ki so zastopane s tremi ali več vzorci, prvak pa lahko postane vsak udeleženec ocenjevanja, ki je za svoje vino v skupini vin prejel najvišjo oceno.
V izboru za vinarja leta sodeluje vsak član društva, ki prinese na ocenjevanje najmanj tri sorte vina, upoštevajo pa se tri najvišje ocene ocenje-
nih vzorcev. Najvišja ocena (18,40) rednih trgatev pripada letos družini Stojan za vino traminec, absolutno najvišja ocena (18,46) pa je bila
podeljena vinu chardonnay, pozna trgatev letnik 2009 in sicer Mirku Krašovcu.
Izvedli smo tudi drugo sa-lamijado, kjer smo zbrali 25
vzorcev salam. Salame smo ocenjevali po prilagojenem pravilniku dobrot slovenskih kmetij. Vse smo dali v laboratorijsko analizo zara-
di testiranja na trihinelo in vsi vzorci so bili negativni. Strokovna štiričlanska komisija je ocenila vse salame in tako je salamar leta postal Zvonko Planko, vsi sala-marji do desetega mesta pa so prejeli praktična darila.
Na zaključni prireditvi je bilo mogoče degustirati vse salame in tudi vsa vina. Prav posebej pa so se potrudile tudi občanke in občani z razstavo kruha, saj je bilo na ogled kar 17 različnih vrst kruha, ki smo ga ob salamah seveda tudi poskusili. Posebna hvala pihalnemu orkestru Štorskih železarjev za uvod v lep večer, vokalni skupini Lipa za pevske vložke na sami prireditvi, ansamblu Prežin ter predstavnici komisije ocenjevalcev vin Tadeji Vodovnik Plevnik iz KGZ Maribor. Spet smo dokazali, da znamo v naših koncih pridelati odlična vina in salame ter nam tudi pravi domači kruh ni tuj, polni kulturni dom v Štorah pa je pričal o tem, da imajo ljudje zelo radi domače dobrote.
STANE FERENČAK
Dobitniki priznanj na Prazniku vina in domačih dobrot v Štorah - Št. 31 - 19. april 2011
Zavetišča novodobni tajkuni?
ISCEMO TOPEL DOM
Pupa: »Super! Topel sonček in valjanje po travi ...«
Rastlinice za pomladansko zdravje (3)
ROŽICE IN ČAJČKI
V zadnjem času je bilo kar nekaj odmevnih prispevkov v raznih medijih na temo stroškov oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih po Sloveniji. Očita se jim, da se neupravičeno bogatijo iz tega naslova, kar po mojem mnenju ni res.
Lokalna skupnost - občina - je dolžna poskrbeti za zapuščene živali na svojem območju. To določa Zakon o zaščiti živali. A je kljub temu še vedno veliko občin, ki zavestno ta zakon kršijo in ne poskrbijo za zapuščene živali. Na vsakih 800 registriranih psov v občini mora biti zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Lastniki zavetišč so zavetišča zgradili sami, s svojimi sredstvi, in so zagotovo morali v to dejavnost
Pia: »Ne delaj se učenega, tudi jaz kaj znam!«
investirati velik denar in trud ter imajo status gospodarskih družb. Nekatera zavetišča so zgradile mestne občine (Ljubljana, Maribor in Koper) in so jih dale v upravljanje društvom za zaščito živali, delujejo torej kot neprofitne organizacije.
Stroška lokalne skupnosti sta oskrbni dan in najem prostora (boksa), ki znaša povprečno 139 evrov mesečno. Oskrbni dan je povprečno 10,57 evra in je povsem usklajen s cenikom oskrbnega dneva za psa, ki ga predpisuje vsako leto Vurs. V to ceno je všteto tudi ostalo delo in naloge, ki jih zavetišča morajo opravljati: sprejem prijav o zapuščenih živalih, zagotavljanje potrebne veterinarske pomoči zapuščenim živalim, zagotavljanje ulova, prevoza, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču, skrb za iskanje skrbnikov teh živali oziroma oddajo živali novim skrbnikom in skrb za ažurno vodenje registra psov, ki ga enkrat letno posredujejo lokalnim skupnostim. K tem stroškom morajo imetniki za-
vetišč prišteti še dodatne stroške za 24-urno dežurno službo, stroške stalnega čiščenja in razkuževanja prostorov za živali v zavetišču in stroške za skrbnika, ki mora biti strokovno usposobljen (imeti mora izpit). Na 20 psov v zavetišču mora po zakonu biti vsaj en takšen skrbnik. Za nameček lokalne skupnosti - občine (sicer ne vse, a večina) - svojih plačil do zavetišč ne izvršujejo v rokih, ki so zakonsko določeni. Iz vsega sledi, da zavetišča za zapuščene živali niso nikakršni tajkuni, ki se neupravičeno bogatijo na račun ubogih zapuščenih živali, temveč prej žrtve neučinkovitega in zgrešenega sistema naše države, ki ne deluje, tako
kot bi po veljavni zakonodaji naj deloval. Pristojne službe, ki nadzirajo to področje, pa naj že končno začnejo opravljati svoje delo, za katero so plačane!
ZORAN FLIS
Beba: »Tudi jaz imam jezik, ne samo ti!«
Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Danes bomo še zadnjič zapisali, da se za spomladansko zdravljenje, raz-strupljanje in čiščenje najbolje obnesejo prav prve pomladanske rastlinice, ki okrasijo travnike in naše vrtove.
Drobnjak čisti kri
Drobnjak oziroma »šnitlih« (Cepa schoenoprasum), kot mu rečemo na našem koncu, so že pred 4000 leti oboževali Kitajci. Navduševal je tudi stare Rimljane, ki so k jajcem in h kuhanemu mesu dodajali zeleno drobnjakovo omako. Naj bo to namig za velikonočno pojedino, zlasti ker učinkovito spodbuja prebavo in odpravlja vetrove. Drob-
Drobnjak
njak je bližnji sorodnik česna in čebule in njima podobni so tudi njegovi zdravilni učinki. Poleg že omenjenega pozitivnega učinkovanja na prebavo se lahko pohvali, da je odličen razkuževa-lec prebavil in pomočnik pri slabokrvnosti. Slednji je kos zaradi železa in arzena, ki sta bogato zastopana v tej za peteršiljem najbolj priljubljeni začimbi. No, poleg tega, da kri krepi, jo tudi čisti in je zgodaj spomladi v veliko pomoč pri razstrupljanju. Ko na domačem vrtu solata še ni na voljo, je drobnjak toliko bolj pomemben, saj z njim zadostimo potrebam po vitaminih in mineralih. Vsebuje zlasti obilo vitamina C, kar lahko izkoristijo ljudje, ki trpijo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Drobnjaka ne uporabljamo veliko. Modro je, da ga vsak dan pojemo za vzorec, saj smo tako na dobri poti, da se izognemo slabokrvnosti.
Bršljanasta grenkuljica proti oslabelosti
Svetlo višnjeve cvetove bršljanaste grenkuljice (Gle-
Piše: PAVLA KLINER
choma hederacea) lahko ob poteh in na travnikih nabiramo že kmalu v marcu in vse do junija. Trgamo celo zelišče ali tudi ločeno liste in cvetje. Poleg tega, da se odlično obnese za čaje, se izkaže tudi v juhi iz spomladanskih zelišč, ki čisti kri. Mladim grenkuljičnim poganjkom v juhi delajo družbo še koprive, marjetice, rman, trpotec, vodna kreša in krebuljica. Zelišča hitro operemo z mrzlo vodo, na drobno zrežemo, pristavimo z mrzlo vodo in zavremo. Dodamo rahlo porjavelo moko na maslu, opražene rezine črnega kruha z drob-njakom. Čaj pripravimo kot poparek iz sveže ali posušene zeli. Dve žlički grenkuljice poparimo s skodelico
Genkuljica
vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Na dan popijemo dve do tri skodelice čaja. Kdo pa sploh naj seže po grenkuljici? Kdor bi se rad poživil, okrepil ali premagal oslabelost zaradi pomanjkanja vitaminov. Vsebuje namreč veliko vitaminov C in A. Poleg tega vsebuje še eterično olje, grenčine, čreslovine, smole in rudninske snovi. Močno žene na vodo in pospešuje presnovo, poseben vpliv pa ima predvsem na sluznico dihalnih poti. Umirja kašelj, čisti pljuča in odstranjuje sluz. Pomaga pri vseh prehladnih obolenjih in pri astmi. V pomoč je tudi pri hudih telesnih in duševnih obremenitvah ter pri histeriji. Obkladki iz sesekljane grenkuljice odpravljajo še težave s celulitom. Čim prej jo torej naberimo, da bomo lažje skočili oziroma skočile v kopalke.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Hulk: »To mi je pa zares prijalo!«
5x all inclusive s prevozom že za 199€
koncert klape KUMPANJ1, DJ-ji, sport...
secpSaes® asb
vikend all inclusive 88€
/---\
8—12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Osteoporoza - ali lahko preprečimo zlome?
Zaradi osteoporoze se zmanjša kostna masa, kosti postanejo krhke.
Koga moramo zdraviti? Zdravniki smo dolžni najti tiste osebe, ki jim bo zdravljenje koristilo. Najprej se še vedno orientiramo po izmerjeni vrednosti denzitometrije (merjenje kostne gostote). Če je na enem od referenčnih mest v območju pod -2,5 SD, začnemo zdraviti. Drugačen je pristop, če je denzitometrična vrednost na primer -2,6 pri bolniku, starem 50 let, ali pri tistem, ki ima 80 let. Medtem ko prvi še ni v veliki nevarnosti za zlom, se moramo pri drugem obvezno odločiti za zdravljenje. Ni prav, če pri osemdesetletniku dvignemo roke, rekoč, da ima dovolj drugih težav. Ko si bo zlomil kolk, bo to njegov razlog za invalidnost in smrt. Veliko zlomov bi s pravilnim pristopom lahko preprečili.
Staranje prinaša veliko sprememb. Malo je takšnih, ki se jih veselimo. Poskusimo narediti vse, da bo staranje prijetno. Neaktivno življenje pospešuje izgubljanje kostne mase in mišičnega volumna. Izgubljanje mišičnega volumna doseže po 50. letu dva do štiri odstotke letno. Odstotek je zelo odvisen od posameznikove aktivnosti in je visok pri ljudeh, ki radi veliko počivajo. Pojav imenujemo sarko-penija. Star človek opazi, da ga noge ne »držijo« več dobro, da težko vstaja s stola, ne more več opravljati vsakdanjih opravil, ima bolečine v mišicah, je negotov pri gibanju in pogosto pada. Pri padcih si lahko zlomi kolk ali katero drugo kost.
Osteoporoza je enako kot sarkopenija proces izgubljanja tkiva, le da gre za kostno tkivo. Gostota kosti se veča do 30. leta, potem začne postopno upadati - zelo hitro upada pri ženskah po menopavzi, pri nekaterih obolenjih, zdravilih, predvsem pa pri neaktivnosti. Največja izguba kostnega tkiva nastaja ravno takrat, ko to ni obremenjeno. Ljudje, ki veliko
hodijo, skačejo, plešejo, hodijo v hribe, imajo tako zelo dobro gostoto kosti na kolkih, ki so pri tem najbolj obremenjeni. Manj se ta učinek odraža na drugih kosteh. Delovanje obremenitve na kolke je pomembno, saj je ravno zlom kolka tisti zlom, ki se ga najbolj bojimo. Velik odstotek bolnikov, ki si zlomijo kolk, v prvem letu po zlomu umre, veliko jih ostane invalidnih, redki se usposobijo za enako življenje, kot so ga imeli pred zlomom. Za preprečitev lahko veliko naredimo sami na področju gibanja in pravilne prehrane, v primeru prisotne osteoporoze pa z zdravljenjem.
Gibanje
Sedeč način današnjega življenja prinaša obilo neželenih posledic za zdravje in počutje. Neaktivnost povzroča mišično oslabelost in redčenje kostnine. Zato bi morala redna telesna aktivnost postati tako pomembna kot zadovoljevanje ostalih bioloških potreb. Za začetek se je treba motivirati. Motivi so različni. Lahko je to kakšen kilogram manj, lahko je želja po bolj definiranem telesu ali odločitev, da bomo storili vse, da nekega dne ne bomo v breme svojcem ali družbi. Pred očmi moramo imeti točno določen cilj, ki ne sme biti previsok. Če se
uspemo motivirati za prvi mesec vadbe, nam bo počasi postala potrebna. Ni boljšega recepta, s čim pregnati malodušje in nejevoljo, kot je urica telovadbe. Telesna dejavnost namreč povzroči izločanje posebnih snovi v možganih, prevzame nas občutek zadovoljstva in sreče. Simptomi depresije, stres so manjši, če je človek aktiven. Vadbo moramo prilagoditi starosti in zmožnostim. Ni prepozno, če ima človek 80. ali več let. Če lahko hodimo, pojdimo na sprehod. Vaje za mišično moč lahko izvajamo doma. Potrebujemo lažje uteži in priročnik, po katerem bomo vadili. Dobimo jih v ambulantah za merjenje kostne gostote, si jih izposodimo v knjižnici ali pobrskamo po internetu ... Dobro je, če si omislimo merilec srčnega utripa. Srčna frekvenca naj ne preseže tiste, ki jo izračunamo tako, da od 220 odštejemo svoja leta. Za šestdesetletnika je torej 220-60=160. Vsak dan si zapisuj-mo čas telesne aktivnosti in se tehtajmo. Zanimivo je, da po telovadbi ne bomo imeli večjega apetita, nasprotno.
Redna telesna aktivnost bo zadržala propadanje mišične in kostne mase. Nobenih
skrbi ni, da bi kakšno mišico preveč razvili. To v letih po menopavzi in pri moških po 50. letu ni več mogoče. Bomo pa z redno vzdržljivo-stno vadbo poskrbeli za svoj srčno-žilni sistem in pljuča, z vadbo z ročkami ali trenažer-ji pa za svojo mišično moč in kosti. Raztezne vaje bodo povečale gibljivost, koristno pa je dodati kakšno vajo za ravnotežje, kot sta stoja na eni nogi, hoja po črti .
Prehrana
Če želimo preprečiti ali ustaviti razvoj osteoporoze in sarkopenije, moramo ime-
ti v hrani dovolj vitamina D in kalcija. V hrani dobimo dnevno približno 100 enot vitamina D, potrebujemo pa ga 800-1000. Pomanjkanje povzroči manjšo mišično moč, oboje pa vodi v padce in zlome. Priporočeno je torej dodajanje vitamina D vsem ljudem, ki imajo oste-openijo ali osteoporozo.
Kalcij je drug pomemben dodatek, na katerega pri zdravljenju osteoporoze ne smemo pozabiti. Pri nas predpišemo kalcijev karbonat.
DARJA GAŠPERLIN DOVNIK, dr. med.
kupon
V naši ambulanti na Jenkovi ulici 20 v Celju ponujamo možnost samoplačniške meritve kostne gostote.
S tem kuponom bomo do konca junija vsaki osebi, starejši od 55 let, pri kateri bo meritev pokazala vrednost v območju osteoporoze, to meritev opravili brezplačno.
Za meritev se lahko naročite na telefon 041 755 401.
PRAV(N)I KORAKI
Etažna lastnina v
■	V ■	I ■ I ■ v ■
družinski nisi
Vprašanje: Kakšen je postopek, če želijo solastniki večje družinske hiše ustanoviti etažno lastnino, sprašuje bralka Danica iz Velenja.
Odgovor: Etažna lastnina kot posebna oblika lastnine se lahko ustanovi tudi na individualnih, družinskih hišah. Izpolnjena morata biti dva pogoja. Prvi je prava, dejanska volja solastnikov, da se etažna lastnina ustanovi. Drugi pogoj je takšna stavba, da jo je mogoče razdeliti v etažno lastnino. Družinska hiša se lahko razdeli v etažno lastnino, če je mogoče
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
vzpostaviti najmanj dve funkcionalni enoti, primerni za samostojno rabo (dve stanovanji). Solastniki se bodo odločili za ustanovitev etažne lastnine, če bodo vedeli, kakšne posledice bo to imelo zanje v vsakdanjem življenju. Zato morajo razumeti, da pridobi z ustanovitvijo etažne lastnine posamezen del stavbe samostojnost, kar pomeni, da lahko tisti, ki bo lastnik tega posameznega dela, s tem delom tudi samostojno razpolaga (lahko ga odsvoji, da v najem itd.). Prav tako morajo razumeti, da ostanejo z ostalimi lastniki še vedno solastniki zemljiške parcele, na kateri stoji hiša ter tudi solastniki skupnih delov in naprav (npr. strehe, peči za ogrevanje, centralne napeljave itd).
Dotedanji solastniki se morajo sporazumeti, kaj bi kdo v naravi želel imeti v izključni lasti - to je, kateri samostojni del. Sledi dogovor, kaj bo ostalo skupno, njihova solastnina, in kako bodo te dele, ki bodo ostali solastnina, tudi uporabljali, jih vzdrževali. Ko se solastniki vse to sporazumejo, lahko poiščejo geodete, ki bodo naredili elaborat za vknjižbo etažne lastnine. Solastniki morajo geodetom
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
pojasniti, kaj želijo. Na osnovi elaborata se vpiše stavba, ki ima sedaj več delov, v kataster stavb. Po vpisu stavbe je treba narediti še ustrezno listino, to je sporazum o delitvi etažne lastnine. Vanj se vnese to, kar so se vsebinsko dogovorili lastniki že prej - kaj spada pod posamezno stanovanje, kdo bo lastnik posameznega stanovanja, kaj bodo skupni deli in naprave, kolikšni bodo solastni deleži etažnih lastnikov na skupnih delih, kako se bodo skupni deli uporabljali, vzdrževali ipd. Seveda mora imeti ta listina tudi zemljiškoknjižno dovolilo, da bo mogoča vknjižba v zemljiško knjigo. Sporazum nato vsi solastniki overijo pri notarju, naredi se še zemljiškoknjižni predlog in etažna lastnina je s tem ustanovljena.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mosnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako»
redo
ob 12.15	;
na Radiu Ce\je :
Kako lahko sodelujete?	...........
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mosnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
95.1 95.9 100.3 90.6 H
Št. Tuš klub kartice: CDCEDCDCrOCED
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - SERVISER - M/Ž; PREVAŽA BAZNE VRSTE PROIZVODOV. POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRDŽRE ALI OD DORAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA. KI MO GA IZDA POOBLAŠČENA OSERA. ČISTI IN VZDRŽDJE WC KABINE NA TEREND IN V SKLA-DIŠČD.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.4.2011; VIGRAD TRGOVINA. POSREDOVANJE. PROIZVODNJA D.0.0. CELJE. K0CREK0VACESTA3DA.32D2 LJDREČNA NIŽJA POKLICNA IZ0BRAZBA(00 2 LET) ŽERJAVOVODJA LIVNI - M/Ž; VODI IN OPRAVLJA MOSTNO DVIGALO. TRANSPORTIRA TALINO V LIVNE PONVE. KA-LOPNE OKVIRJE. GOTOVE FORME. JEDRA. OTEŽI. LIVNE ČAŠE .... NEDOLOČEN ČAS. 22.4.2011; VALJI. PROIZVODNJA VALJEV IN OLITKOV D.0.0, ŽELEZARSKA CESTA 3. 322DŠTORE KLJUČAVNIČAR
VARILEC - M/Ž; VARJENJE. SESTAVLJANJE P0DSKL0P0V V ŠARLONI. SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLO-POV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH. DELO Z ROČNIM ORODJEM. VRTANJE NA STABILNIH VRTALNIH STROJIH. PREMEŠČANJE RREMEN Z DVIGALOM. PREMEŠČANJE RREMEN Z VILIČARJEM. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 25.4.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.0.0, REŽIGRAJSKACESTA D. 3DDD CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL. NEDOLOČEN ČAS. 1.5.2011; RO * SO TRGOVINA IN SERVIS D.0.0, SKA-LETOVA ULICA 13.3BDD CELJE GRADBENI DELAVEC
GRADRENA DELA - M/Ž; POMOŽNA TESARSKA. ZIDARSKA. SDHOMONTAŽNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADRE-NIŠTVD, DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 5.5.2D11; AGRAM GRADRENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P, MILČINSKEGA DLICA 13.3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PROFESIONALNI PREMOŽENJSKI SVETOVALEC - M/Ž; KAJ PONOJAMO NOVIM SODELAVCEM: PRILOŽNOST ZA GRADITEV IN RAZVIJANJE KARIERE. REDNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE. BEBN0 PLAČILO. NAVZG0B NEOMEJEN ZASLDŽEK. PRIDOBIVANJE IZKDŠENJ V PB0BAJI IN PBI BELO S STRANKAMI. PRIDOBIVANJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN. SAMOSTOJNOST IN PRILAGODLJIVOST PRI RAZP0REJANJD DELOVNEGA ČASA. VSO P0TRERN0 MATERIALNO PODPORO IN POMOČ. POMOČ PRI IZGRADNJI IN ŠIRITVI RAZESTRANK. MOTIVACIJO V0RLIKI NAGRADNIH POTOVANJ IN IZOBRAŽEVANJ. KI POSPEŠIJO VAŠ DSPEH. NEDOLOČEN ČAS. 20.4.2011; DPS - MASI. ZAVAROVALNO ZASTOPANJE. D.0.0, TRNJAVA 37.1225 LDK0VICA SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA PROFESIONALNO PREMOŽENJSKI SVETOVALEC-M/Ž; KAJ PONUJAMO NOVIM SODELAVCEM: PRILOŽNOST ZA GRADITEV IN RAZVIJANJE KARIERE. REDNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE. BEBN0 PLAČILO. NAVZG0B NEOMEJEN ZASLDŽEK. PRIDOBIVANJE IZKDŠENJ V PB0BAJI IN PBI BELO S STRANKAMI. PRIDOBIVANJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN. SAMOSTOJNOST IN PRILAGODLJIVOST PRI RAZPOREJANJU DELOVNEGA ČASA. VSO P0TRERN0 MATERIALNO PODPORO IN POMOČ. POMOČ PRI IZGRADNJI IN ŠIRITVI RAZESTRANK. MOTIVACIJO VORLIKI NAGRADNIH POTOVANJ IN IZORRAŽEVANJ, KI POSPEŠIJO VAŠ DSPEH. NEDOLOČEN ČAS. B.7.2D11; DPS - MASI. ZAVAROVALNO ZASTOPANJE. D.0.0, TRNJAVA 37.1225 LDKOVICA LIVAR - M/Ž; IZDELUJE JEDRA. FORME. PRIPRAVLJA MODELE. NANAŠA PREMAZE. OPRAVLJA MOSTNO DVIGALO. VODENO S TAL IN DROGA LIVARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 22.4.2D11; VALJI. PROIZVODNJA VALJEV IN DLITKOV D.0.0, ŽELEZARSKA CESTA 3,322D ŠTORE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ORMOČJE CELJA-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM. TRŽENJE ZAV. PRODDKTOV. PRIDOBIVANJE TEBMINOV. PBIPBAVA IZBAČDNOV. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 21.4.2D11; GBAWE ZAVABOVALNICA B.B. MABIBOB POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMENSKEGA DLICA 4.1DDD LJUBLJANA MIZAR
MIZAB - M/Ž; BOČNA IN STBOJNA BELA V MIZABSKI DELAVNICI IN OBČASNO MONTAŽA NATEBEND. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 5.5.2D11; MIO OPBEMA MIZABSTVO IN TBGOVINA. B.0.0, VOJNIK. VIŠNJAVAS 15.3212 VOJNIK PRODAJALEC
ASISTENT PBOBAJE - M/Ž; SPBEJEM STBANK. PBOBAJA IN SKLEPANJE POGOBB. TELEFONSKO KONTAKTIBANJE. BELO NATEBEND VSPREMSTVD TRŽNIKA. DOLOČEN ČAS.
3 MESECE. 2B.4.2D11; ADASTRA. RAZISKOVANJE TRGA IN JAVNEGA MNENJA. VALENTINA LESJAKS.P. KLANC D2 A. 32B4B0BBNA
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NABOČIL PBI ZNANIH KUPCIH ZA ORJAVE IN OGLASE V PRODDKTIH PODJETJA: PIRS. POTROŠNIŠKI VOUNIIK. DELO JE TERENSKO NA ORMOČJU CELJA Z OKOLICO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 30.4.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0, PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG. SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE3.1BBB LJUBLJANA
PBOBAJALEC III - M/Ž; PBOBAJA TEHNIČNEGA BLAGA IN GBABBENEGA MATERIALA. BOLOČEN ČAS. D MESECEV. 20.4.2011; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DERELO IN DRORNO. D.0.0, CELJE. OPEKARNIŠKA CESTA 2. 3DDD CELJE
PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE PRODAJNIH POLIC. UREJANJE PRODAJNIH POLIC. SKRR ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO IN V POSLOVALNICI.... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.4.2011; ENGROTOŠ D.D.; TOŠ SOPERMARKET VOJNIK. CELJSKA CESTA 24 A. 3212 VOJNIK PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC. SKRR ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO. .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.4.2011; ENGROTOŠ D.D.; TOŠ DELIKATESACEUE. GURČEVA ULICA 1.3000 CELJE STROJNITEHNIK
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE. NEBOLOCEN ČAS. 15.5.2011; PENCA. DRDDJARSTVD-PLASTIKA. B.0.0, KIDRIČEVA OOICA 13.3000 CELJE STROJNI MEHANIK
ORDELOVALEC KOVIN - M/Ž; OPOGIRANOE NA STROOIH.REZANOE NA STROOIH (STROONE ŠKAROE. STISKALNICA). STROŽENOE. REZKANJE. DEOO Z ROČNIM
ORODJEM. ŽAGANJE NA TRAČNI IN KROŽNI ZAGI. VRTANJE NA STABILNIH VRTALNIH STROOIH. PREMEŠČANJE RREMEN Z DVIGALOM. PREMEŠČANJE RREMEN Z VILIČARJEM. BELO NA LASERSKEM REZALNIKU. DELO NACNC VRTALNO ŽAGALNI LINIJI. DNEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV. ČIŠČENJE DELOVNEGADKDLJA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.4.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE. D.0.0, REŽIGRAJSKACESTA 0.30D0 CELJE UPRAVNI TEHNIK
ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKAV-M/Ž; DBVLADDVA-NJE 1D-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK. PISALNI STROJ. VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE. EVIDENC. PISANJE PO DIKTATU. ITD, DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 23.4.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. DBLAKDVA ULICA 5.3UDD CELJE ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKAV-M/Ž; DBVLADDVA-NJE 1D-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK. PISALNI STROJ. VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE. EVIDENC. PISANJE PO DIKTATU. ITD, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.4.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. DBLAKDVA ULICA 5.3UUD CELJE EKONOMSKI TEHNIK
KNJIGDVDDJA-M/Ž; VZDRŽEVANJE OBŠIRNIH. POPOLNIH PODATKOV. EVIDENC IN DDKUMENTDV PO KNJIGOVODSKIH PREDPISIH.PREVERJANJE NATANČNOSTI IN PRAVILNOSTI DDKUMENTDV IN DRUGIH ZAPISOV. PRIPRAVA RAČUNOVODSKIH POROČIL ZA DOLOČENA ORDOBJA. KNJIŽENJE PREJETIH RAČUNDV. PRENOS STROŠKOV IN OBRAČUN PROIZVODNJE. OBDELAVA IN KONTROLA DOKUMENTOV MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA IN IZDELAVA TER KONTROLA MESEČNEGA OBRAČUNA MATERIALNEGA POSLOVANJA. IZVAJANJE BLAGOVNEGA POSLOVANJA. VODENJE EVIDENC ZA DDV IN SPREMLJANJE SPREMEMB ZAKONODAJE 0 DDV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.4.2011; MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE. D.0.0... TRG CELJSKIH KNEZOV 2.3BBB CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; OBDELAVA IN REALIZACIJA NABOČIL. PBIPBAVA PONUUR.TEKOČE SPREMLJANJE VSEH PREDPISOV. KI SE ZAHTEVAJO PRI IZVAJANJU DELA (CARINSKI. TRANSPORTNI. DEVIZNI. FINANČNI. (VAROVALNI IN ZT) REŠEVANJE REKLAMACIJ KUPCEM (FINANČNI) PRIPRAVA PODATKOV ZA IZDEIAVO LETNIH PLANDV.SPREMLJANE GIBANJA PRODAJNIH CEN. TEKOČE SPREMLJANJE IN ORGIRANJE V ZVEZI S PLAČILI. FAKTURIRANJE. NEDOLOČEN ČAS. 23.4.2011; POCINKOVALNICA. STORITVENO PODJETJE. D.0.0.. BEŽIGRAJSKA CESTA D. 3BBBCEUE
INŽENIR STROJNIŠTVA
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA IN ISKANJE NOVIH STRANK. PREDSTAVLJANJE DEJAVNOSTI POSREDOVANJE INFORMACIJ. KOMUNIKACIJA S STRANKAMI. UREJANJE FINANČNIH OBVEZNOSTI. VODENJE EVIDENC. NEDOLOČEN ČAS. 23.4.2011; POCINKOVALNICA. STORITVENO PODJETJE. D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA D. 3BBB CELJE
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
PRODJA VOZIL- M/Ž; PBOBAJA VOZIL. NEBOLOČEN ČAS. 1.5.2011; BO * SO TBGOVINA IN SERVIS B.0.0, SKALETO-VA0LICA13.30D0CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
PROJEKTANT TEHNOLDG-PROGRAMER - M/Ž; BELO Z NADZORNIMI SISTEMI SKLADA. PROGRAMIRANJE SIEMENS KRMILNIKOV IN AVC MIKROPROCESORJEV. RAZVIJANJE ELEKTRONSKIH KOMPOMENT. AVTOMATIZACIJA OBJEKTOV. BOLOČEN ČAS. 0 MESECEV. 23.4.2B11; ESDT ELE-KTRO STBOJNA OPBEMA. TEHNOLOGIJA. TRGOVINA IN STORITVE B.0.0, KERSNIKOVA ULICA 21.3UUD CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV. KI MO JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR. PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE. PRIPRAVA ODLOČITVE. PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE. ZASTOPANJE STBANK PO POOBLASTILO FUNKCIDNARJA PRED SODIŠČI. DOLOČEN ČAS. 23.4.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU. PREŠERNOVA ULICA 22.3UUU CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOSOLSKA IZOBBAZBA
VOZNIKTOVORNEGAVDZILAVDOMAČEM IN TUJEM PROMETU - M/Ž; VOZNIKTOVORNEGAVDZILAVDOMAČEM IN TUJEM PROMETU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 25.4.2DH; TLS. LOGISTIKA. SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT. D.0.0, TRUBARJEVA ULICA 5.327ULAŠK0 DELAVEC BBEZ POKLICA GOSTINSKI DELAVEC - ŽENSKE; DELO ZA TOČILNIM PULTOM. DDLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2D.4.2D11; GOSTILNA JANEZ KRIVEC. S.P, ZIBANI MOST 18.1432 ZIBANI MOST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJIČE
NEZNAN NAZIV
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK V MEUNARODNEMPRDMETU.VUZNIK/VOZNICAVCESTNEM PROMETU. NEDOLOČEN ČAS. 23.4.2011; MUSTAPIČ FRIGO. MEDNARODNI TRANSPORT. TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0, MESTNI TRG 18.3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA UPRAVLJALEC STROJA III. - M/Ž; IZUELOVANJE VSEH VRST BRUSOV IN DRUGIH IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJD. SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV NA KATERIH DELA TER OSTALA DELA PO NAVODILO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 27.4.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0.. PE CELJE. DLICAXIV. DIVIZIJE D.3DDDCELJE
KONTROLNI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJA KONTROLO IZDELKOV PO NAVODILIH ZA DELO. SKRBI ZA PRAVILNO NASTAVITEV PARAMETROV POTREBNIH ZA FF KDNTROLO (MAGNETIZEM. KONCENTRACIJA PRAHU...). IZVAJA DRUGE OČNE IN MERSKE KONTROLE IZUELKOV. TRANSPORTIRA PROIZVODE. SKRBI ZA ZAPISE 0 BELO TEB PRAVILNO VODENJE IN PRETOK VSEH PREBRISANIH DOKUMENTOV.
OPRAVLJA BELA PBI PBEBMONTAZI IN MONTAŽI IZDELKA. PAKIBAIZBELKE. OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENIH, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 22.4.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0.. PE CELJE. DLICA XIV. DIVIZIJE B. 3D0D CELJE KUHAR
KDHAR - M/Ž; KDHANJE MALIC. PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT. IZDELAVA IN PEKA PIC. JEDI NA ŽABO IN VSA DELA V KUHINJI. DDLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1B.B.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P, KRIŽEVEC1.32DD STRANICE PEK
PEKA KRDHA IN PECIVA - M/Ž; PEKA KRDHA IN PECIVA. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 25.4.2011; PEKARNA OR POTOKD DDŠAN LAMUT S.P, OD POTOKD 3 D. 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR
NATAKAR (DELO NA DENCINSKEM SERVISD OMV) - M/Ž; STREŽRA PIJAČ IN OPRAVLJANJE DELA PRODAJALCA. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 24.4.2011; JONID MARKETING. KOOPERACIJA D.0.0., LIPTOVSKA DLICA 45.3210 SLOVENSKE KONJICE ZDRAVSTVENITEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK- PRIPRAVNIK - M/Ž; ZDRAVSTVENI TEHNIK. DOLOČEN ČAS. D MESECEV. 28.4.2011; ZASEDNA PEDIATRIČNA AMBULANTA UAMIR BABBANIN. BB.MEB.. SPECIALIST PEBIATEB. MESTNI TBG 17.321B SLOVENSKE KONJICE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
KONTBOLEB - M/Ž; IZDELAVA MESEČNEGA IN LETNEGA POROČILA. PROGNOZE. PREDVIDEVANJA. PRIPRAVA IN KOORDINACIJA LETNEGA NAČRTA. PODPORA PRI IZDELAVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA 0UG0V0RN0ST ZA INVENTURO. MESEČNA IN LETNA ANALIZA MATERIALNEGA POSLOVANJA IN STANJA ZALOG. IZRAČUNAVANJE STROŠKOV DELA (ORNA POSTAVKA. DODATKI). SKRR ZA NADZOR PROCESOV. SKLADNO S POSLOVNIMI DEJAVNOSTMI. STROŠKOVNA MESTA IN STROŠKOVNI RAČDN. PRIPRAVA IN PRESOJA INVESTICIJ VSEH VRST VKUDČNO Z INVESTICIJSKIM KONTROLINGOM. IZDELAVA ANALIZ (D0DIČK0N0SN0ST. MARŽE. ANALIZE TVEGANJA. PROCESNE ANALIZE). PRIPRAVA POROČIL S SVOJEGA PODROČJA DELA ZA VODSTVO PODJETJA. OPTIMIRANJE KOMERCIALNEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.4.2011; DAOMOLLER DRAVINJA PROIZVODNI ODRAT. D.0.0.. DELAVSKA CESTA 10.3210 SLOVENSKE KONJICE
UEšENTJUR
DELAVEC BBEZ POKLICA
KUHINJSKI POMOČNIK-M/Ž; POMOČ PRI ENOSTAVNIH CELIH V KUHINJI. DOLOČEN CAS. 3 MESECE. 23.4.2011; DAR OSMICA ŽNIDAR ISTOKS.P.. RIFNIK 17.3230 ŠENTJUR ZIDAB
ZIDAR - M/Ž; GRADBENE SANACIJE OBJEKTOV: RAZPOKE. VLAGA. POSEDANJE.. BOLOČEN ČAS. C MESECEV. 10.4.2011; HIDROSANIR. GRADBENIŠTVO. STORITVE IN PBOIZVOBNJA. D.0.0.. DOLGAGOBA 15.3232 PONIKVA VRTNAR CVETLIČAR
CVETLIČAR - VRTNAR - M/Ž; ARANŽIRANJE. PRODAJA CVETJA. IZDELAVA ARANŽMAJEV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.4.2011; CVETLIČARNA MATEJA ŠOLINC MATEJA S.P.. HDTUNJE 28.3232 PONIKVA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALO. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.4.2011; DAR OSMICA ŽNIDAR ISTOKS.P.. RIFNIK 17.3230 ŠENTJUR
UE Šmarje pri jelsAh
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK NA RDVOKDPAČUN. BAGRU. NEDOLOČEN ČAS. 20.4.2011; AVTOPREVOZNIK. STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ. S.P.. PREDENCA 0. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SLAŠČIČAB
SLAŠČIČAR - M/Ž; SODELOVANJE PRI PEČENJU TORT. PIŠKOTOV. FINEGA PECIVA. PIT IN DRUGIH IZUELKOV IZ MOKE ROČNO PRIPRAVLJANJE SLADKARIJ IZ MEŠANICSLAD-KDRJA. ČOKOLADE IN DRUGIH SESTAVIN OPRAVLJANJE PODOBNIH BEI, BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2B.4.2B11; HOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORITVE. U.O.O.. ZDRAVILIŠKI TRG D. 3250 ROGAŠKASLATINA TURISTIČNI TEHNIK
RECEPTOR 2 - M/Ž; SPREJEM GOSTOV IN POSREDOVANJE INFORMACIJ UREJANJE REZERVACIJ PRODAJA STORITEV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.4.2011; HOTEL SAVA ROGAŠKA. GOSTINSTVO. TURIZEM IN STORITVE. D.0.0.. ZDRAVILIŠKI TRG D. 3250 ROGAŠKA SLATINA KEMIJSKI TEHNIK
TEHNIK V KONTROLI-M/Ž; DELO V KONTROLNEM LAR0RA-TORIJO, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0, ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA DLICA 54.3250 ROGAŠKA SLATINA
DIPLOMIRANI EKONOMIST(VS)
SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Z; KNJIŽENJE VSEH POSLOVNIH D0G0DK0VV GLAVNO KNJIGO. PRIPRAVA POROČIL ZA LOKALNE INSTITUCIJE (DDV. POROČILA BANKI SLOVENIJE. AJPESJ. PBIPBAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA. PRIPRAVA FINANČNIH/STROŠKOVNIH ANALIZ TER RI-LANC. SPREMLJANJE ZAKONSKIH IN PODZAKONSKIH PREDPISOV TER PRAVNE PRAKSE NA SVOJEM PODROČJU DELA. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV. OBRAČUN POTNIH NALOGDV. PLAČILNI PROMET. IZTERJAVA NEPORAVNANIH ORVEZNOSTI IN OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.4.2011; AGENCIJA M SERVIS D.0.0.; POSLOVALNICA MARIBOR I. SLOVENSKA ULICA 33.2D0D MARIBOR MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK- BELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZUELKOV. DDLOČEN ČAS. 3 MESECE. 24.4.2011; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI. D.0.0, ROGAŠKASLATINA. KIDRIČEVA DLICA54.3250 ROGAŠKASLATINA
Uevelenje
SBEDNJASTBOKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA
MASER - M/Ž; OPRAVLJANJE MASAŽE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 10.4.2011; SALON MASAŽE DELADONNA MAR-GITD0DNIKS.P..STARITRG35.3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA TESTILNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 21.4.2011; EMEŠE SVETOVANJE IN TRGOVINA D.0.0, KRANJČEVA DLICA 22.0220 LENDAVA -LENDVA
EKONOMSKITEHNIK
POSLOVODJA -M/Ž; PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA KOMERCIALNA BELA POSLOVODENJE.. BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.4.2B11; POŠTAJNER. TBGOVINA IN STORITVE. D.0.0.. RAVNE 21.3325 ŠOŠTANJ STROJNITEHNIK
OPERATER CNC - M/Ž; PREVZEMA TEHNIČNO BOKOMEN-TACIJO (OPERACIJSKI UST. DELOVNI NALOG. IZDELAVNI NALOG ...) NASTAVI CNC IN PRIPRAVI CNC STROJ. ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO NADZDRUJE POTEK DELA NA CNC STROJD OPRAVLJA DELO NA OSTALIH STROJIH PO POTREBAH PROIZVODNJE. NEDOLOČEN ČAS. 22.4.2011; ELPA. OKOLJSKI MANAGEMENT IN TRIBOTEHNOLOGIJA.
D.0.0, PAKA PRIVELENJU 30 D. 3320 VELENJE ELEKTBIKAB ENEBGETIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; SKRBI ZA PREGLEDE STROJEV IN ODPRAVLJANJE OKVAR IN POMANJKLJIVOSTI STROJEV. ORODIJ IN OBJEKTOV .... BOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 2B.4.2B11; FOBI. FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3320 VELENJE KOMEBCIALIST (VSŠ)
KOMERCIALIST - M/Z; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU) IZUELKOV NOVIH BLAGOVNIH ZNAMK DRGANKO. YOOO IN MAKS IN LIZA, BOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 25.4.2B11; PLASTIKA SKAZA. PBOIZVOBNJA. TBGOVINA. STORITVE. B.0.0, SELO 2B A. 332B VELENJE INŽENIR ELEKTBOTEHNIKE VODJA VZDRŽEVANJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE. VODENJE IN IZVAJANJE ELEKTHD VZDRŽEVALNIH DEL ... ODGOVOREN ZA ODDELEK VZDRŽEVANJA IN SKRBI. BA BELA POTEKAJO V SKLADU Z ZAKONSKO REGULATIVD. ZAHTEVAMI IN POTREBAMI. NEBOLOČEN ČAS. 2B.4.2B11; FOBI. FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0, PBEŠEBNOVACESTA1A. 332D VELENJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, BAČUNOVODSTVO
»VODJA FINANC IN RAČUNUVODSTVA - M/Ž; IZVAJANJE NADZORA NAD FINANČNO - RAČUNOVODSKIM ODDELKOM TER OSTALIMI SPLOŠNIMI SLUŽBAMI V PODJETJU. SVETOVANJE DIREKTORJU VVSEH FINANČNIH ZADEVAH. NADZOROVANJE IN NAČRTOVANJE DENARNEGA TOKA IN INVESTICIJ V SODELDVALOVANJU S TEHNIČNIMI ODDELKI. SKRR ZA OPTIMIZACIJO VSEH PRILIVOV IN ODLIVOV. PRIPRAVA USTREZNIH FINANČNO DOKUMENTACIJ. POMOČ PRI PRIPRAVI MESEČNIH IN LETNIH POROČIL VODSTVU. SPREMLJAVA VELJAVNE RAČUNOVODSKE IN DAVČNE ZAKONODAJO. SPREMLJANJE IN RAZVOJ NARAVNE STRATEGIJE. OBLIKOVANJE POMEMBNEJŠIH (LETNIH) POGOBB IN POGAJANJE Z GLAVNIMI DOBAVITELJI GLEDE NABAVNIH POGOJEV. VODENJE PROJEKTOV PRIDDBIVANJA SREDSTEV IZ JAVNIH RAZPISOV. ČE IMATE IZOBRAZBD EKONOMSKE SMERI VSAJ VI. STOPNJE. IZVRSTNO POZNATE PODROČJE FINANC IN RAČUNOVODSTVA. IMATE VSAJ PET LET IZKDŠENJ NA PODROČJU VODENJA FINANC. STE IZKUŠENI PRI IZVAJANJU ANALIZ IN STE NATANČNA. ZANESLJIVA IN DOGOVORNA OSEBA. STE IZKUŠEN VODJA. BABI DAJETE POBUDO. SAJ ŽELITE VEDNO DOSEČI ZASTAVLJEN CILJ. RAZMIŠLJATE HITRO IN LOGIČNO IN SE HITRO PRILAGAJATE SPREMEMBAM. ČE VAM JE POMEMBNO. BA IZGRADITE SVOJO KARIERO V USPEŠNEM GRADBENEM PODJETJU. KI SE PONAŠA S KAKOVOSTNIMI STORITVAMI IN IMA ŠE VELIKO NAČRTOV ZA PRIHODNOST. POTEM DO PONUJENA MEŠANICA DEL IN NALOG PRAVA ZA VAS.«. NEDOLOČEN ČAS. 25.4.2011; DOMSTAN. PODJETJE ZA STROJNO IN GRADREND VZDRŽEVANJE D.0.0, KOROŠKA CESTA 4S.332D VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIBANI INŽENIR BAČUNALNIŠTVA IN INFOBMATIKE SISTEMSKI INŽENIR INFORMATIK-M/Ž; ZAGOTAVLJANJE PODPORE REŠITVAM. KIJI OVAJAZZZS IN MZ. PRIPRAVA TER IZVEDBA NOVIH PROJEKTOV S PODROČJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV. IZVAJANJE ZAŠČITE PODATKOV IN ARHIVIRANJE. PODPORA PRI PRIPRAVI ANALIZ IN IZPISOV IZ PODATKOVNIH RAZ. SODELOVANJE PRI SERVISIRANJE ZAHTEVNEJŠE MEDICINSKE OPREME. PODPORA UPORABNIKOM. NAMEŠČANJE PROGRAMSKE OPREME. VZDRŽEVANJE IKT OPREME, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.4.2011; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA. TOPOLŠICA B1.332D TOPOLŠICA
DOKTORMEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST PPB3 - M/Ž; ODLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH. TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTDVKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI UEJAVNOSTI NA PODROČJU PULMOLOGIJE IN INTERNE MEDICINE (GASTROENTEROLOGIJE. KARDIOLOGIJE) OPRAVLJANJE MEDICINSKIH PREGLEDOV IN DIAGNOZ. NEDOLOČEN ČAS. 22.4.2011; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA. TOPOLŠICA BI. 332B TOPOLŠICA
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD1 - M/Ž; ODLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH. TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH PDSTOVKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI UEJAVNOSTI NA PODROČJU PULMOLOGIJE IN INTERNE MEDICINE (GASTROENTEROLOGIJE. KARDIOLOGIJE) OPRAVLJANJE MEDICINSKIH PREGLEDOV IN DIAGNOZ. OPRAVLJANJE DELA PRETEŽNO V INTENZIVNI ENOTI, NEDOLOČEN ČAS. 22.4.2011; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA. TOPOLŠICA BI. 332D TOPOLŠICA
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA
MANIPULANT LESA - M/Ž; ZLAGANJE. SORTIRANJE REZANEGA LESA. BOLOČEN ČAS. 3 MESECE OZ. 3B.B.2BU. 2B.4.2B11; AIBA PBOIZVOBNJA. TBGOVINA IN INTELEKTUALNE STORITVE B.0.0. VRANSKO. PREKOPA 3.3305 VRANSKO
MONTER HLADILNIH NAPBAV
SERVISER HLADILNIH ALI OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; SERVISIRANJE HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 27.4.2011; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE. HLAJENJE. OGREVANJE. TOPLOTNE ČRPALKE D.0.0. PETRDVČE. PETROVČE 237.3301 PETRDVČE SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR. DELOVNO MESTO JE V ŽALCU - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE. CATERING. NEDOLOČEN ČAS. 23.4.2D11; D-COM. POSREDNIŠTVD SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P, ČOPOVAULICA 23.3UUUCEUE PRODAJALEC
PRDDAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA. POLNJENJE IN UREJANJE PRDDAJNIH POLIC. SKRR ZA UREJENOST PRDDAJNIH POLIC. SKRR ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTO IN V POSLOVALNICI .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.4.2DH; ENGROTOŠ D.D.; TOŠ SOPERMARKET ŽALEC. DLICA HERDJA STANETA 8.331DŽALEC EKONOMSKITEHNIK
KOMERCIALIST - PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME IN RAČUNALNIKOV. KNJIŽENJE IZDANIH IN PREJETIH RAČUNOV. ISKANJE NOVIH STRANK. VODENJE NABAVE IN PBOBAJE NABOČIL. BOLOČEN ČAS. D MESECEV. 2B.4.2BH; SISTEMKO GREGOR ZDOLŠEK S.P. RAČUNALNIŠKE STORITVE. BEVKOVA DLICA 5.3310 ŽALEC OBGANIZATOB POSLOVANJAVTUBIZMU (VSŠ)
PROUAJNI REFERENT - M/Ž; DIREKTNA PRODAJA T0-RISTIČNIH ARANŽMAJEV STRANKAM. POSPEŠEVANJE PRODAJE. SODELOVANJE S PARTNERJI. UREJANJE PODATKOV NA SPLETNI STRANI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.4.2011; DRUŽBA ZA TURIZEM IN STORITVE DJLA. D.D.O.. PETROV TRG 2. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTBOTEHNIKE
(VS)
STROKOVNI SODELAVEC ZA TELEKOMUNIKACIJKD OPREMO - M/Ž; PRIPRAVA TEHNIČNIH REŠITEV TELEKOMUNIKACIJSKIH SISTEMOV. IZVAJANJE TESTIRANJ TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME. NADZOR NAD MONTAŽO IN SPUŠČANJE V UBRATOVANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME. PREDVSEM NA PODROČJU RUSKE FEDERACIJE. KONFIGORIRANJE TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME. PRIPRAVA PROJEKTNE UOKUMENTACIJE.... NEDOLOČEN ČAS. 20.4.2011; IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE. ORGANIZACIJO. SVETOVANJE IN DROGE STORITVE. D.0.0, VREČERJEVA DLICA 14.3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 19. 4.
19.30 SLG Celje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Žiga Birsa
večer spontane glasbe in besede
19.00 Kulturni dom Vojnik
Srečanje pevskih zborov
nastopilo bo 7 zborov iz občin Vojnik in Dobrna
SREDA, 20. 4.
11.00 Pred Mestno občino Celje
6. festival prostovoljstva
podelitev nagrad in priznanj naj prostovoljcem
13.00 Pegazova ploščad Rogaška Slatina
Slovesnost v počastitev 100. obletnice smrti madžarskega pisatelja Mikszatha Kalmana
18.00 Krajevna knjižnica Griže Spomladanska ustvarjalnica
18.00 Galerija Mozirje
Mozirski likovniki
odprtje likovne razstave
18.00 Grad Podsreda
Tekoče vode in gozdovi
predava dr. Ignac Sivec
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Čajanka z Miroslavom Cerarjem
18.00 Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška
Gergely Boganyi
koncert v počastitev 200. obletnice rojstva Franza Liszta
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici
monokomedija Irene Štusej v izvedbi Olge Markovič
19.00 Dvorana pod Celjskim stropom
Goethe: Faust, 1. del
uprizarja Dramska skupina KD Koral Laško
19.00 I. osnovna šola Celje
Kako preseči vpliv časa
predava Tomaž Humar
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
M. Alujevič: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica
premiera zgodovinske drame
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Tičja kletka
komedija, Šentjakobsko gledališče Ljubljana
ČETRTEK, 21. 4.
16.00 Celjski dom, mala dvorana Pedološko-agrotehnični ukrepi na onesnaženi zemlji
predava mag. Marko Zupan z Biotehniške fakultete v Ljubljani
17.00 (in 19.00) Dom II.
slovenskega tabora Žalec
Napev pomladi
območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov
18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj
Erika Cverlin
klepet pod Pustim gradom
19.00 Športna dvorana Braslovče Pihalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec
koncert
19.00 Osrednja knjižnica Celje Janez Žmavc: Nekaj tretjega
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjal Marijan Pušavec
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
M. Alujevič: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica
ponovitev zgodovinske drame
STROJI
pRoDAm
NAKLADALKO Sip 25, s hidravličnim dvigom, zelo malo rabljeno, odlično in dva pluga, dvobrazdni in tribrazdni, ugodno prodam. Telefon 041 211-883.
1487
MOTORNO žago Hyusung komet 650 R, rdeče barve, letnik 2007, odlično, kot novo, vse v originalnem stanju, prodam. Telefon 031 579-860. 1492 PRIKLJUČKE in prikolice za traktor TV 418-422 prodam. Telefon 051 239107.	Š 160 ROTACIJSKO kosilnico Sip, 4 - disk, 170 cm, hidravlični dvig, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 051 355-719. 1548 TRAKTORSKI obračalnik Tajfun, 2,2 m, s cevmi in kolenom in plug Batuje, 10 col, prodam. Telefon 031 316-175.
1539
PUHALNIK na kardan in dvobrazdni plug prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5724-052.	1556
HITRI KREDITI
dû 4.500 ffirrrj
|ü upjtoienw.aupoilei»|Q40 37 33 37i
POSEST
oDDAm
PROSTOR za priročno obrt ali skladišče, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 1496
Ifr 4ZASTAVLJALNICAM
CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve	í
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140.051 633-832 . Fax: 059 233-752	;
E-mail: tial.sp@gmail.com	j
STANOVANJE
pRoDAm
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, na Zelenici, prodam. Telefon 040 297388.	1430 CELJE, Otok, Ljubljanska cesta. Prodam enosobno stanovanje, z balkonom, 34 m2, 3/8 nadstropje, letnik 1967. Telefon (03) 5471-564. 1502 ŠENTJUR, mesto. Prodam dvoinpolsobno stanovanje, 67 m2, 3. nadstropje, lega V/Z (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet), lahko opremljeno, urejena in mirna lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola, ZD), dokumentacija urejena (vpis v ZK). Cena po dogovoru. Telefon 051 360-270. 1504 STANOVANJE v Novi vasi, 52 m2, nujno prodam. Ostale informacije po telefonu 041 861-034. 1508 ENOINPOLSOBNO stanovanje, Otok, Celje, vseljivo takoj, ugodno prodam. Telefon 031 283-331. 1528
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila ljuba mama in oma
VERA ZAVRNIK
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v sredo, 20. aprila 2011, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v vežici številka 4.
Žalujoči sin Robert z družino
PRODAM
RABLJENO kuhinjo, dolžina 2*2,30 m, z zgornjimi elementi in vso belo tehniko, prodam za 1.000 EUR. Telefon 051 683-686.	1540
ZAMRZOVALNO skrinjo, štedilnik, omaro, pralni stroj, kombiniran hladilnik, sedežno, mizo, stole in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.	n
»A •
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.a.o. Kettejeva 12, Celje
DVE telici, breji 8 mesecev, ena čb, ls, prodam. Telefon 031 703-799. 1543 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, brez številke, prodam. Telefon (03) 5739391.	1557
KUPIM
PRODAM
PRODAM
JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 120 kg, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 157 TELIČKE, stare 8 in 9 tednov, ls pasma, prodam. Telefon 040 523-671. 1506 TELICO limuzin, staro 22 mesecev, ugodno prodam. Telefon (03) 5732-152.
1516
KRAVO, drugič brejo 6 mesecev in dve telički, stari 6 in 10 mesecev, pasma ls, prodam. Telefon 051 684-598. 1515 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, ugodno prodam. Telefon 051 206-189.
1524
DVE telici simentalki, težki 350 kg, prodam. Telefon 041 480-486. 1526 BREJE pašne telice in bikce, od 250 do 350 kg, prodam ali menjam za kravo in telico za zakol ali dopitanje. Telefon 041 258-318.	1554
PRODAM
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
TELICO za zakol, mesnate pasme in čelno kosilnico, dvojni rez, prodam. Telefon 051 808-637.	1423
Leto dni na grobu svečke gorijo. Ni res, da je odšla! Nikoli ne bo. Ujeta v naša srca z lepimi
spomini vsak naš korak spremlja v tišini.
V SPOMIN
TEREZIJI ULAGA
(29. 9. 1925 - 19. 4. 2010)
Hvala vsem za spomin preteklosti v soju svečke. Tvoji, ki te neizmerno pogrešamo.
Umrla je upokojena sodelavka
AVRELIJA PILIH
Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 6 47-223. Š 832 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	1231
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 132
FRIZERSKI climacon, stenski, prodam ali zamenjam za kaj drugega. Telefon 809-0501.	1514
STEBRIČKE za betonsko ograjo, približno 30 m, ugodno prodam. Telefon 041 475-716.	152 3
MIZARSKI skobeljnik (pank) in smrekove stenske obloge, ladijski pod, ugodno prodam. Telefon 041 743-750. 1529 OTROŠKI kombiniran voziček in otroško kolo za starost do 10 let ugodno prodam. Telefon 041 985-033. 1550 BOJLER Inox, 180 l, kombiniran in izoliran, prodam. Telefon 040 161-786.
1547
HLEVSKI gnoj in gradbeno parcelo, 800 m2, prodam. Telefon 041 267-481.
1534
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p OKROGLE bale, krmo v rinfuzi in slamo v kockah prodam. Telefon 041 763-478.
1509
VINO, belo in rdeče, možna dostava, prodam. Telefon 031 221-243. 1545 KAKOVOSTNO mešano belo vino in neškro-pljeno samorodnico prodam. Telefon 031 509-828.	1558
SENO in otavo v rinfuzi, krmo v okroglih in oglatih balah, ugodno prodam. Telefon (03) 5724-052.	1555
OSTALO
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
AGM NEMEC, d.o.o. Laško
Zaposlimo
* reševalca iz vode
Možno tudi kot opravljanje počitniškega dela.
Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 in na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
AGM NEMEC, d.o.o. Laško
Zaposlimo
• sodelavca ali sodelavko za delo na bazenski recepciji In kopališču.
Možno tudi kot počitniško delo.
Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 in na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
ZAPOSLITEV
GOSTILNA Vojko Medved, s. p., Škofja vas 13, nudi v Škofji vasi delo v strežbi, z izkušnjami. Telefon 041 601-253.
1497
TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu, sposobnega za fizična in višinska dela. Telefon 041 968-185. Plohl, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela. 1538
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IŠČEM moškega za občasno pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486. 1526
Umrla je naša upokojena sodelavka
ANA MARIJA LOGAR
zdravnica specialistka interne medicine na oddelku za bolezni prebavil
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
SPOZNATI želim upokojenega vdovca, starejšega od 67 let, brez slabih navad. Pisne ponudbe z naslovom pošljite na Novi tednik pod šifro CELJANKA.
1546
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
mz
^k tudi letnik2011 A JiWil -H ^s prilogo TV-OKNO! ^ * / ^ dimi
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
n
n
L 122
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
mc

ti
Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje je imela maturantski ples 19. februarja.
Na fotografiji razred 4. A1 - ustvarjalec modnih oblačil, ki je poseben zato, ker so si maturantke same skreirale svoje obleke. Z leve: razredničarka Maja Ivanc, Maša Jurgelj, Lara Klepej, Donjeta Bytyqi, Vida Bračun in Tjaša Felicijan
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.

UUt
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Tem za pogovor jima še ni zmanjkalo
Na najbolj topel dan v marcu sta svoji poročni zaobljubi obnovila zlato-poročenca Jožef in Zofija Zupanc iz Celja.
Njuni otroci Alenka, Aleksandra in Robert z družinami so ju spomnili na poročni dan pred 50 leti. Čudovita slovesnost se je začela v poročni dvorani, končala pa z veliko glasbe in smeha v gostišču Štorman. Pravnuk Luka je poskrbel, da sta zla-toporočenca dobila svoja prstana, zaobljubo pa sta nato okronala še s poljubom. Kot
pred 50 leti, le da sta bila tokrat starejša in zrelejša, a zato nič manj zaljubljena.
Jožef in Zofija svoje dneve najraje preživljata na svojem velikem vrtu in v sadovnjaku, kjer si poleg dela vzameta tudi trenutek ali dva v senci za pogovor in sprostitev.
Kljub dolgemu skupnemu življenju jima tem za pogovor nikoli ne zmanjka. Vsi domači in prijatelji jima želijo, da bi jih še dolgo razveseljevala s svojo prisotnostjo in da bi se čez 20 let spet dobili na poroki, takrat platinasti.
AZ
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
Sreča je v malih stvareh.
Ne gre brez velikanke
Medtem ko so se na Dobrni letos naravovarstveno odločili, da butare velikanke ne bodo delali, saj zanjo porabijo preveč zelenja, se v Drešinji vasi niso mogli upreti izzivu. Člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva in Turističnega društva Petrovče so izdelali veliko butaro, ki je merila okoli 16 metrov in so jo fantje ponesli na cvetno nedeljo k blagoslovu v petrovško baziliko.
Foto: TT