št. 19 (1102)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek,
13. maja 1971
--‘ic-.^m a^j 5; ,^t
KRSKO - Danes popoldne bo predsednik občinske skupšči- S ne Jože Radej priredil svečan s grejem za delavce postaje milice * in organov za notranje zadeve. ^
NOVO MESTO - Danes ob 9. J uri se bo začel v Novem mestu | posvet o dosedanjem sistemu t varstva borcev NOV in vojaških ? vojnih invalidov ter predlogih za ^ izpopolnitev tega sistema. Komi- !• sija republike skupščine za ^ vprašanja borcev prireja posvet i za novomeško, trebanjsko, črno-mahsko in metliško občino.
ČRNOMELJ - Odbor za or- 3 ganizacijo proslave ob 30-letnici vstaje ^licuje jutri, 14. maja, ■ novinarsko konferenco v ■ Črnomlju. Nadejajo se, da bo ’ dobra udeležba predstavnikov slovenskih novinarskih hiš.
PRIGORICA - Košarkarska asa Aljoša Žorgo in Boruta Bas-sina bo predstavil maneken Miloš v soboto gostom na zabavi v -domači gostilni ,JPri Rudku“ v Prigorici.	I
NOVO MESTO - V ponedeljek proti večeru je 7-letrf Slavko kos na začetku kandg-^ skega mostu na desnem bregu .Krke prečkal cesto, ko se je z I Zagrebške ceste pripeljala s I fičkom Vida Marinč. Vse se je zgodilo tako hitro, da voznica ni utegnila zavreti: dečka je avtomobil zbil, na srečo pa v bolnišnici niso ugotovili hujših po-Scodb.
MIRNA - V torek so na Mirni ob prisotnosti predstavnikov , občinske skupščine Trebnje in ■ investitorja Kolinske iz Ljubija- J ne zakoličili tovarno za prede- * lavo krompirja.
KOCEVJE - Razprava o ustavnih spremembah v kočevski občini se nadaljuje. V torek so o njih razpravljali v klubu odbor-ii^v, jutri pa bodo še člani -občinske upiave in družbenih j ikUEb.
BIZEUSKO - Tu bo v po-nedctjdc stekla poizkusna pto-^
novoustanovljenem podjetju Ko« vinska jalanterga.
KRSKO - ‘Odbori občinske skupščine v Krškem so na torkovi seji sprejeli odlok o podelitvi domicila 5. bataljona I. krajiške brigade, v kateri je bilo veliko slovenskih izgnancev.
RADULJE PRI ŠKOCJANU - Na ribiškem tekmovanju je v nedeljo 75 ribičev iz RD Novo mesto ujelo 1649 rib. Pri članih je zmagal Milan Bratož, pri mladincih pa Iztok Podergajs.
SISAK - Na tekmovpyu v kegljanju za ženske v okviru XI. zleta bratstva in enotnosti sta v Sisku v nedeljo, 9. maja, sodelovali samo dve ekipi. Ekipa Ivaničmda je podrla 1395 kegljev, Lralenjske pa 1154. Nq-boljša igralka je bila Karlina Tratar s 330 podrtimi,k^i.
PRED REFEiRENDUMOM V ITAS
■ •s®
izvodnjo
Delavski svet kočevskega podjetja FTAS je 6. maja sklenil, da bodo v kolektivu izvedli 22. maja referendum o združitvi z rudnikom ijavega premoga Koče\je, ki bo prenehal poslovati 1. aprila 1972.
kacij, skozi razne tečaje.
" Izračuni so pokazali, da bo združitev koristna za oba kolektiva in vso občino. Proizvodnja ITAS, kije znašala lani okoli 80 milijonov din, bi se po današnjih cenah leta 1973 povečala na 160 milijonov din, leta 1975 pa celo na 220 milijonov din.
J. PRIMC
^ I
Predsednik zveziie skupSfiine Milentge Popovič in Edvard Kardelj ob 25.
naroda v Kočevju. (Foto: Mirko Vesel)
obletnici zbora odposlancev slovenskega
Slava revolucionarnemu ustvarjalcu!
v prešerno majsko radost je kanila grenka, trpka kaplja pelina: v soboto ponoči je v Beogradu v 58. letu starosti nenadoma umrl tovariš Milentije Popovič, predsednik zvezne skupščine SFRJ.
Izgubili smo dragega tovariša, enega izmed najbolj odgovornih, najbolj pravičnih in naj-častnejših graditeljev nove Jugoslavije. Vse njegovo delo in življenje je prevevalo globoko človekoljubje; zaoral je globoke brazde v bistvena vprašanja socialistične samouprav-Ijavske družbe in v njeno demokracijo, v
katero je veroval in ji dajal vse, kar je znal in zmogel
Ustavne spremembe, ki jih bo jutri ali pojutrišnjem sprejemala zvezna skupščina, nosijo v sebi tudi del njegovega srca. Sredi dela je stal in v njem omahnil; ustava SFRJ bo nosila pečat njegovega velikega, neumorno snujočega duha. Dragemu sinu naših narodov in enemu izmed prvoborcev revolucije ostaja v naših srcih topla hvala, polna ponosa in nenehno klijoče nove ustvarjalnosti, glede česar nam je bil in bo ostal vzor.
Za preusmeritev rudnika so ITAS, rudnik, republiški sklad skupnih rezerv, banka in občinska skupščina zagotovili že okoli 70 milijonov din. Nad polovico tega denarja bodo porabili za gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki bodo merili 8.400 kvadratnih metrov.
V ITAS se bo zaposlilo - če bo referendum uspel in s tem tudi ti načrti - 370 članov kolektiva rudnika. Seveda bo šlo okoli 200 teh gudi, ki nimajo primernih kvalifi-
Žalna svečanost
V ponedeljek popoldne je bila v Novem mestu žalna svečanost za umrlim predsednikom zvezne skupščine Milentijem Popovičem. Občinska skupščina, občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZK, občinski komite Zveze mladine, občinski sindikalni svet in Zveza združenj borcev so poslali zvezni skupščini sožalno brzojavko.
ALPE-ADRIA
v soboto, 15. maja, bodo ob 11. uri dopoldan na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču že desetič oidprh tradicionalni mednarodni sejem Alpe-Adria. Letošnji jubilejni sejem bo trajal teden dni.
PREPREČILI SO
zraCni desant
V soboto zjutraj so mnoge občane presenetili kurirji, ki so članom teritorialnih enot prinesli pozive o mobilizaciji. Pozive so kmalu zatem prejeU še borci druge čete in občani so tedaj že zvedeli, da se pripravlja večja vojaška vaja. Pripadniki teritorialnih enot krške, brežiške in novomeške občine so v nedeljo zjutraj preprečili zračni desant v bližini Cerkelj in Skopic. Polož^ge so zasedli že piejinji večer.
J/---
'J. ■ i.f s	5
Nad srednjo Evropo se gradi obsežno področje nizkega zračnega pritiska. V višinah bo pričel dotekati tudi topleja zrak. V naslednjih dneh pričakujemo precej sončno in toplo vreme.
elma
Rowenl^&
Most—samo del skupnih načrtov
Na nedeljskem zborovanju ob otvoritvi novega mostu čez Kolpo v Metliki navdušeno pozdravili govornika Mika Tripala in Toneta Tribuiona — Med prebivalstvom ob Kolpi ni republiških meja
Veliko slavje ob otvoritvi mosta bratstva in enotnosti je privabilo v nedeljo, 9. maja v Metliko tisoče ljudi iz Bele krajine in sosednjih hrvaških občin. Na tribuni je bilo tudi toliko ^stov — predstavnikov javnega in političnega življenja Slovenije in Hrvaške, kot jih Metlika še ni videla.
Na kopališču, kjer je množica s transparenti v rokah poslušala govor Mike Tripala, člana izvršnega biroja CK ZKJ, in inž. Toneta Tribušona, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije, je bilo iz burnega ploskanja lazteati, da Qu4|e z vsem srcem pod-
pirajo ustavne spremembe kot sklepe nedavne brionske seje pod vodstvom tovariša Tita.
Mika Tripalo, ki je govoril o najnovejših dogodkih v državi, je tudi večlaat poudaril, kako važno je še krepiti bratstvo in enotnost med na-lodL Novi most v Metliki bo prqa-
M
teljske vezi med dvema republikama še poglobil, po njegovih besedah je pa tudi pomemben gospodarski dosežek, ki pa predstavlja le del skupnih načrtov za napredek v zaostalih obkolpskih občini.
Govor inž. Toneta Tribušona je med Belokranjci zbudil posebno pozornost, saj jim je prvič nekdo na javnem mestu dal priznanje. Med drugim je govornik dejal: ,3elo-kranjci ste primer, ki dokazuje, da se nerazvitost premaguje z odrekanjem, ne s kričanjem. Iskreno čestitam za uspehe, dosežene doslej s smotrnim gospodarjenjem, prid-nos^o in odrekanjem.**
Udeleženci zborovanja so poslali še prisrčno pozdravno pismo predsedniku Titu, nato pa je novi most s prerezom traku odprl Mika Tripalo.
RIA BACER
s - v POSAVJU NAJ PONOVNOi PREUČE DOLG OBVEŠČANJU -
Na sredi novega mosta čez Kolpo v Metliki je v nedeljo dopoldne pred več tisoč ljw^ iz Bele krajine
Težišče dela se prenaša na občine, kjer so komiteji občinskih konferenc dolžni oceniti položaj v novi luči. Takoj se morajo sestati politični aktivi vodilnih predstavnikov skupščin in pohtičnih organizacij ter opredeliti naloge komunistov pri oblikovanju stabilizacijskih načrtov ter uveljavljanju samoupravnega položaja delovnih ljudi. Gre za povečano odgovornost ljudi na vodilnih mestih
Janez Milavec (AMD Novo mesto) je z dru^m mestom na nedeljski ,JDolenjski osmici 71“, avtomobildcem rallyju za prvenstvo Slovenije, dokazal, da je miniju in dobremu vozniku na naših cestah komaj kdo kos. Več o rallyju na 11. strani! (Foto: M. Vesel)
Z večjo določnostjo in odgovornostjo naprej! Lanski poziv občinam še vedno velja — Svet ZK Posavja želi pogumno podporo novinarjev
Zavel je močnejši veter — tudi v Posavju. Medobčinski svet ZK je konec minulega tedna sklenil v Krškem, da se bo dosledno bojeval za uresničevanje sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in stališč, ki jih je izrekel predsednik Tito v Labinu ter na kongresu samoupravljavcev v Sarajevu.
v gospodarstvu, skupščinskih telesih in političnem življenju. Od organizacij ZK pričakuje medobčinski svet pogumnejše vključevanja mladine v vrste komunistov ter doslednost pri uveljavljanju napredne kadrovske politike.
Svet iwsavskih občin bo moral zaživeti čimprej in se lotiti samoupravnih dogovorov o vseh zadevah, ki pomenijo neposreden in dolgoročen interes de-
lovnih ljudi v Posavju. Medobčinski svet ZK se v svojih sklepih obrača tudi na člane ZK pri Dolenjskem listu in radijskih postajah v Brežicah in Sevnici, naj v prihodnje še bolj podpro vse napore za umiritev našega gospodarstva ter uveljavljanje samoupravnega položaja delovnega človeka.
Občinskim vodstvom priporoča svet, naj ponovno preučijo možnosti za zakup celih občinskih strani v Dolenjskem listu in zagotovijo potrebne dodatne vire za učinkovito obveščanje občanov. To stališče ni novo, saj ga je svet sprejel že konec minu-l^a leta, le da priporočila občine žal, niso uresničile.
tedenski
mozaik
Filmski igralec George Scott ima očitno dvojna merila. Potem ko je odklonil oskarja za vlogo v fibnu ,J*atton je sprejel nagrado emmy za vlogo v TVlzvedbi drame Arthurja Millerja „Cane“. Nagrado emmy podeljujejo v Združenih državah Amerike vsako leto za najboljše televizijske dosežke. Čeprav je oskar vrednejša in pomembnejša nagrada jo je odklonil, manj pomembno emmy pa je sprejel... morda pa vrli Scott ni samo dober igralec ampak tudi izboren propagandni referent - ^ samega seb^?
Dubček, nekdanji prvi sekretar češkoslovaške partije, je „svoboden, ima dovolj dela in dovolj denarja,^ je izjavil sedanji šef partije Gustav Husak na nekem sprejemu za zahodne novinarje v Pragi in tako zanikal novice, da je Dubček šef neke garaže v predmestju Bratislave ... pri čemer so se nekateri spomnili, da je nekoč podobno izjavo dal tudi Dubček, ko so ga vpregli, kje je Novot-ny, ki je bil na oblasti pred njim; časi se spreminjajo.
Tudi komisija, ki je morala razpravljati o zahtevah britanskih poštarjev, ki so svoje želje po višjih plačah podprli januarja in februarja s sedemtedensko stavko, je razsodila, da niso upravičeni do več kot 9 % povečanja plač. Toliko pa so jim delodajalci ponudili že pred stavko, pa so poštarji to odklonili in zahtevah trikrat toliko. Šef poštnega sindikata je dejal po razsodbi komisije, da predstavlja njen sklep „porog pravici**. .. ki pa je, na nesrečo poštarjev, pravica močnejšega.
! Črnoborzijanca, ki bi se ukvarjal s preprodajo alkohola, lahko sgdišče v Libiji po novem obsodi ti^di.na .smrt. Tako stro-. ge kazni so sprejeli na predlog predsednika Gadafija, ki bi rad iztrebil še zadnje ilegalne vire piva in drugih alkoholnih pijač. Če spijete v Libiji kozarec piva (na prepovedanem mestu kajpak in takega, ki ste ga kupili pod roko), vas lahko obsodijo na šest mesecev zapora... potemtakem za Kranjce Libija v nobenem primeru ne pride v poštev, kajne?
Organizacije kmetov
Zakon o združevanju kmetov bo odpravil sedanje spore — Široke in jasno določene pravice — Enakopravno sodelovanje, ne razbijanje!
Med ndcaterimi kmetgskimi organizacijami in kmeU so nastojali vse večji nesporazumi. Nekateri so trdili, da zaradi tega, ker kmete motijo tisk, radio in televizija s pristranskim poročanjem. Ko je pred kratkim republiki izvršni svet sprejel predlog za izdajo zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacge zadružnega dela in v pogodbene skupnosti, pa smo lahko ugotovili, da nepopustljivi kme^e niso zahtevi preveč. Svoje pravice so i^li le prej, kot je zakon prejet — vendar iia osnovi resolucg, ki bodo v njem upoštevane.
Nesporazumi in spori so na-' stajali zaradi tega, ker so kmetje bolj upoštevali resolucge kot vodstva in samoupravni organi nekaterih kmetigskih organi-zacg, ki so čakali na nove predpise. V tezah za novi zakon pa so osnovne pravice kmetov in delavcev v zadrugah ter drugih kmetgskih organizacijah dolo-
TELEGRAMl
BEOGRAD - Ob laoškem državnem prazniku je predsednik SFRJ Josip Broz Tito čestital kralm Sa-vangu Vatani in mu poslal najboljše želje.
SEUL - V akumulacijsko jezero Cougpion, 32 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Južne Koreje Seula, je strmoglavil avtobu^ poln potnikov. Menijo, da je utonilo več kot sedemdeset ljudi.
MOSKVA - Generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev je sprejel prv^a sekretarja CK vietnamske partije dela Le Duana.
KARAČI - Posebno vojaško sodišče je obsodilo na smrt šoferja tovornjaka Mohameda Firozeja Abdulaha, ki je 1. novembra lani ubil na letališču v Karačiju namestnika poljskega zunanjega ministra Zigfrida Wolnika in tri druge ljudi. Sodišče je ugotovilo, da obsojeni ni bil duševno prizadet.
WASHINGTON - V intervjuju za neki ameriški tednik je obrpibni minister ZDA Melvin L^d dejal, da imajo Sovjeti v Sredozemlju čedalje več ladij in da bi te ladje lahko „podrle ravnovesje svetovnih sil.“
PRAGA - Pogovori med predstavniki Češkoslovaške in Zahodne Nemčije se bodo nadaljevali 13- in 14. maja v Bonnu, so sporočili v Pragi. ^
VARSAVA - Več kot štirideset ljudi je bilo ranjenih v dveh železni-adh nesrečah na Poljskem, poroča Tanjug. Na dveh različnih krajih sta v kratkem časovnem presledku iztirila dva vlaka.
TEL AVIV - Izrael je za utrdbe na meji porabil od leta 1967 39,4 milijona dolarjev, pri čemer še niso zgradili vseh postojank, ki jih predvidevajo obrambni načrti.
ZANZIBAR - Prvi predsednik Tanzanije šejk Abeid Karume je izjavil, da bodo 19 aretiranih zarotnikov, ki so pripravljali vojaški udar, v kratkem usmrtili.
čene tako jasno, da jih ne bo moči razlagati različno in kršilL
Kmetov ne bo mogel nihče ovirati pri združevanju, saj jih. bo že 30 lahko ustanovilo svojo, zadrugo. Take zadruge pa bodo ^ lahko opravljale razne dqav-nosti v pridelovanju, predelavi in prodaji pridelkov in živine ter njihovih proizvodov, v preskrbi z materialom, hiranju prihrankov in dajanju posojil ter druge, Ukvaijale se bodo lahko z vserh, kar bo kmetom potrebno ali jim bo koristilo.
Tak zakon pa ne bo namenjen za razbganje sedanjih kmetgskih organizacij. Kmetje bodo lahko imeli pri njih en^e pravice kot v novih, svojih zadrugi. Kmetgske orgailizacge . bodo morale ustanoviti najpozneje v enem letu od uveljavitve novega zakona organi-zacge zadružnega dela Janetov ali, rečeno krajše, organizacije kmetov. Te bodo upravljali kmetje in delavci, ki bbdo zaposleni v njih, enako kot samostojne zadruge. Mala razlika bo le pri delitvi dohodka in jamstvu za poslovanje. Org^izacija kmetov bo morala vlagati nekaj dohodka' tudi v skupne sklade gospodarske organizacije, pri kateri bo, zato pa bo imela delež prr skupnih investicijskih sredst^''in jamstvo za kritje svojih obveznosti.
Organizacije kmetov pri kmetijskih Of^anizacgah bodo lahko
„Če bi bil naš pretnier tako dober za krmilom britanskega . gospodarstva, kot je za krmilom svoje jadrnice, bi se nam dosti bolje godilo, “ je dejal šef britanske opozicije potem, ko je Edward Heath zmagal s svojo jahto „Jutranji oblak** na več kot 300 kilometrov dolgi jadralni regati... kaj hočemo, ko pa je jadranje še vedno vsekakor manj zahtevno opravilo!
"Z'
I
m
Britanaca kratica Elizabeta n. s soprogom princem Filipom jc na devetdnevneni obiAu v Kana^.
Čeprav ne gre za obisk, ki bi imel globlji politični pomen, je to vendarle priložnost za angleš« kraljevski par, da izmenja mnenja s svojimi gostitelji o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. S tem pa je kraljica med drugim tudi demantirala novice o tgm, da bi bila resneje bolna. (Tekfoto: UPI)
enako kot zadruge uvedle deleže in jamstvo članov ter se vključile v republiško zadružno zvezo, če bo ustanovljena.
Nekateri kmetje sprašujejo, ali jim bodo sedanje kmetij^e brganizacge hotele priznati take pravice. Kaj se bo zgodilo, če jim jih bodo le obljubljale, obljub pa ne bodo uresničile?
V tezah za zakon o združevanju kmetov je zapisano, da obstoječe zadruge in delovne organizacije, ki gospodarsko sodelujejo s kmeti, morajo v enem letu,.ko začne zakon veljati, prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje njegovim določbam. Delovna organizacija lahko s statutom ali pogodbo le razširi pravice organizacije kmetov, ne more pa jih zmanjšati. Če ne ustanovi organ;izacije kmetov, ko bodo izpoli\jeni pogoji za to, bo morala prenehati z delom ali se spremejiiti v,j;)odje^e in opustiti sodelovanje s kmeti.
Pri odločitvah kmetov, ali lastna zadruga ali organizacija združenega dela pri drugi delovni organizaciji, bo treba upoštevati predvsem gospodarske ko-' risti. Gotovo bo laže prilagoditi obstoječe kmetijske organizacije, kot začeti povsem znova. Seveda, če se bodo strinjali delovni kolektivi.
JOŽE PETEK
tedenski zurianjepolitiini pregled
tLuhnskl notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
prizadevajo, da bi nam pri našem samo- dela - ter odpraviti neupravičene socialne upravljavskem razvoju nenehno metali razlike, ki nastajajo na tej ali katerikoli drugi polena pod noge. „Ti sklepi, sprejeti na podlagi.
zadnji brionski seji, so tudi vaši sklepi,“ je Ob tem je kongres samoupravljavcev v predsednik Tito dejal delegatom na kongresu svoji resoluciji tudi v celoti podprl sklepe 17. samoupravljavcev in poudaril, da zadnja seja seje predsedstva ZKJ na Brionih - hkrati pa predsedstva ZKJ praktično ŠE NI KON- je v resoluciji izražena upravičena zahteva CANA ker bo sprejete sklepe in stališča vseh delovnih ljudi, da bo treba te sklepe sedaj treba tudi uresničiti.	učinkovito	in	dosledno	uresničevati na vseh
Tudi obsežna resolucija, ki	so	jo na ^u-	ravneh našega družbenega	in političnega
gem kongresu samoupravljavcev	v	Sarajevu	odločanja. In šei kongres je	v cel^i podj^l
soreieli ob zaključku, je trdno začrtan okvir vsa prizadevanja za zagotovitev VEČJE STA-n^ TRENUTNIH POUTIČNIH NALOG, BILNOSTI NA TRŽIŠČU ter za prema-ki vseskozi temeljgo na utrjevanju našega govanje inflacije v našem gospodarstvu. Pri samoupravnega sistema v celoviti stvarnosti uresničevanju stabilizacijskega programa se jugpslovanske socialistične družbe. Iz nje bodo morale dejavno izkazati prav vse naše bomo na tem mestu povzeli samo nekaj družbene sile - nihče nima pravice, da bi temeKnih pogUvk.	jemal več, kot je na voljo	za njegove po-
---------------------------------- trebe,, da bi investiral brez	pokritja, da bi
lahlcnmiselno uvažal, ne glede na težave s plaCilom, in da bi razvijal splošno potrošnjo mimo ustvarjenega dohodka.
Na Divem mestu insUvHaio uddetenci Ena temeljnih misU, obUkovanih v sprejeti tokratnega kongresa samoupravljavcev, daje resoluciji drugega kongresa samoupravljav^^^^^ knnorp«! v celoti Dodnrl oredlaRane Jugoslavije, je vsekakor tudi poziv k ZDRU-U&E	i dfje Wa ŽlWl V ^OTNI DRUŽBENI AKCIJI,
družna ugotovitev vseh delegatov, da je po naslovljen na vse delovne ljuch m napredne končani javni razpravi treba predlagana sile naše družbene stvarnosti. Delovni ljudje ustavna dopolnUa sprejeU ter z delom vseh in socialistične sile naše države so v FRE-družbenih sil zagotoviti, da bo njihovo LOMNEM TRENUTKU boja za veliko stvar bistvo dobUo praktičen izraz v uresničevanju - je ob tem rečeno v resoluciji kongresa samoupravnih družbenih odnosov.	sainoupravljavcev - boja za nadaljnje osvo-
Kongres je v svoji resoluciji še posebej bajanje dela in človekove osebnosti, za re-poudarU zahtevo po takojšnji in vsestranski snično enakopravnost naših narodov m na-obdelavi ter dosledni uveljavitvi tistih ustav- rodnosti, za krepitev sil in'.stabilnosti riaše nih dopolnil, ki se nanašajo na NtOD- samoupravne, socialističnd, večnarodne TUJUIVOST PRAVIC DELOVNIH LJUDI skupnosti.
in njihovih samoupravnih organizacij do Sedaj so pred nanu na dnevnem redu Sedanje ozračje v naši druZDem sivamosu -	RAZPOLAGANJA s	pogoji, sredstvi in	neposredne naloge s področja	uresničevanje
in prav proti kvarnim posledicam takšnega	rezultati dela. Hkrati	je kongres odločno	te DOLGOROČNE ZAMISU	našega celot-
ozračja so uperjeni odločni sklepi brionske	zahteval, da je treba	preprečiti vse oblike	nega družbenega razvoja — in	prav osnovne
seje - je delo sovražnikov naSe države ter	PRIDOBIVANJA IN	PRILAŠČANJA ki	črte tega razvoja je jasno zaris^ toVratni
samoupravnega socializma, sovražnikov, ki si niso v skladu z delitvijo po delu in rezultati drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije.
Osrednji notranje politični dogodek minulih dni, dogodek, ki so bile vanj uprte oči vse naše javnosti, pa tudi javnosti drugod po svetu, je bil vsekžJcor sarajevski KONGRES SAMOUPRAVUAVCEV pa je zategadelj prav, da mu tudi na tem mestu (čeprav ga v celoti obravnavamo še posebej v današnji številki našega lista) odmerimo ustrezno pozornost, vsaj vodilnim mislim, ki so se oblikovale ob zaključku tega kongresa.
Nedvomno je bila temeljna misel, ki je izzvenela iz celotne razprave, pa tudi iz vzdu^a tokratnega drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, nesporna ugotovitev, da je pri nas (in v tem smo prva država na svetu - zategadelj tudi ni čudno, da svet z velikim zanimanjem spremlja naSa dogajanja) v dvajsetih letih svojega razvoja zamisel SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE dobila polno potrditev, da je skratka, resnično zaživela tudi v praksi ter uspešno prodrla na vse ravni naše^ družbenega sistema.
To je v svojem zaključnem govoru udeležencem tokratnega sarajevskega kongresa dejal tudi predsednik Tito, ki je drua kongres samoupravljavcev oceiiil kot velilcansko zborovanje politično in gospodarsko trdnih ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Po njegovih besedah se je na tej veliki manifestaciji izkazalo, da je samoupravljanje pri nas pognalo že tako GLOBOKE KORENINE, da jih nihče ne more izruvati.
Ob tem se je predsednik Tito, razumljivo, dotaknil ugotovitev in sklej^v nedavne seje predsedstva ZKJ na Brionih ter dejal, da dokaj ostra stališča te seje in izraženi sklepi nikakor ne smejo ostati samo pri besedah. Sedanje ozračje v naši družbeni stvarnosti —
Jasno zarisane črte razvoja
Stanje v zždiodnoevropskih borznih središčih je trenutno vsaj na videz normalno in mimo in to je vneslo med malo manj zahtevne opazovalce z ulice vtis, da je monetarna kriza, ki je tako silovito izbruhnila pred nekaj dnevi — končana. Banke znova normalno delajo, panike ni. Toda v ozadju tega navideznega mira, ki je nasledil burne dni, ko so kar štiri države tako ali drugače povišale vrednost svojih nacionalnih valut (da vas spomnimo, to so storile Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija in Nizozemska), še vedno skrivnostno prežijo ostre čeri nerazčiščenih problemov in dolgoletnih težav. Najprej naj ugotovimo, da so banice na vseh koncih sveta sicer nadaljevale normalno p'oslovanje z dolarji, da pa je vrednost zelenih bankovcev povsod padla. To je trenutna sUka svetovnega denarnega trga, bolje rečeno preprosta skica. Toda kaj je v ozadju, zakaj in čemu sploh vsa ta zadrega, razburjenje in ukrepi? Odgovor je Ipj-pak lahko zavit v nešteta pojasnila, kajti vzrokov za sedanji napet trenutek v mednarodnih denarnih zadevah je več. Kot kaže izvira vse iz velike dežele onstran oceana: Združene države Amerike imajo namreč že dolgo vrsto let negativno plačilno bilanco. To preprosto pomeni, da porabijo v inozemstvu več, kot pa tja prodajo. Za tiste, ki se jim bo to spričo pravljičnega bogastva ZDA zdelo čudno, naj povemo, da sodijo med „izdatke" tudi tiste postavke ameriške potroSnje na tujem, ki sicer ne sodijo v strogo blagovno menjavo — na primer voja3ca pomoč tujini, ki leto za letom odnaša v inozemstvo težke milijarde (ne milijone!) dolarjev. Ta nenehni odliv ameriicega denarja iz ZDA (ki imajo razen tega iz leta v leto manjše zlate rezerve) povzroča, da je dolarjev v Evropi preveč. Dobršen del tega denarja je razen tega prišel na staro celino tudi po čisto špekulativni poti - zato, ker ga nekateri pošiljajo v Evropo zgolj zato, da bi z njim prek bolj ali manj zapletenih bančnih poti prišli do dobička pri preprodaji ali nakupu obveznic ali tujih valut. Dolarji so skratka pritisnili na evropske denarne centre in tako posredno kajpak tudi na evropske valute. Temu se skušajo zahodne industrijske države postaviti v bran na različne načine — eden izmed njih je tudi revalvacija tečaja, oziroma povišanje vre^osti domače valute. Vsekakor je težko na tako omejenem prostoru podrobne^ govoriti o vseh prednostih in neugodnostih (obojih je nekaj), ki jih tak ukrep prinaša tej ali oni državi. Vedeti je treba, da zgolj povišanje vrednosti te id! one valute, torej revaKacija,
nikakor ne prinaša zgolj koristi ^ tistemu, ki se za kaj takega > odloči. O tem, kaj t^ ukrep j prinese dobrega in kaj slabega, i odloča vrsta činiteljev, ki so od države do države ra^čni oziro-ma različno vplivajo na končni . rezultat. Združene države Amerike za zdaj menijo, da jim ne kaže spreminjati dolarskega tečaja. Finančno ministrstvo v VVashingtonu je izjavilo, da so s ; stanjem stvari trenutno zado- , voljni' in da ne predvidevajo nobenih monetarnih ukrepov. ' „Tržišče fee očitno dobro prilagaja 'odločitvam vlad nekaterih evropddh držav,“ pravi sporo-čflo med drugim. V Nemčiji, ki) je za svetovno gospodarstvo najbolj zanimiva (in spričo tisočev na^ ljudi, ki delajo tam ne- ^ posrddno^vtudi za mnoge izmed i nas),"trdijo, di ne bodo dokOn- 5 čano revalvirali tečaja. Srednji 'i drseči kurs (torej začasni tečaj; marke) naj bi ostal v vdjavi samo nekaj mesecev. Toda v Bormu je vse več opazovalcev prepričanih, da temu ne bo tako Ul med drugim opozarjajo, da je Zahodna Nemčija tudi pred zadnjo revalvacijo najprej uvedla tako imenovani drseči tečaj. Vsekakor pa ostaja ta problem v središču pozornosti svetovne javnosti.
Monetarna
kriza
Naš državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je na tridnevnem uradnem obisku v Romuniji, kamor ga je povabil njegov romun^i kolega Ma-nescu. To je v bistvu rutinski obisk, ki pa bo, o tem ne dvo-. mimo, prispeval k poglobitvi že tako dobrih sosedskih odnosov ^ med obema državama.
Ameriški zunanji minister' William Rogers se je vrnil s turneje po Bližnjem vzhodu in sedaj vse prizadete strani skrbno ^ analizirajo rezultate razgovorov, j ki jih ie imel med drugim v; Kairu (kjer je bil po 18. letih prvi ameriški zunanji minister, U je obiskal egiptov^o prestol-; nico) in Tel Avivu. Trenutno še ni moč ničesar jasneje povedati -o rezultatih njegove poti. Neka- • teri menijo, daje dobro opravil,, drugi pa, da v bistvu ni prispe-^ val nič kaj novega.
I Višje sodišče, Zahodne Švedske je sklenilo, da bo 14. maja sporočilo sodbo o pritožbi ustaških teroristov MikuUća in Vuj-čeviča, ki sta se pritožila na sodbo (3,5 leta zapora in izgon po prestani kazni), s katero ju je sodišče obsodilo zaradi vdora v jugoslovanski konzulat v Goeteborgu 10. februarja ktos.
& prv(Miiajske praznike je vreme zagodlo izletnikoin, zato pa je bflo v neddjo pri domu na Grmadi, ki ^ 887 metrov nad moijem, polno izletnikov (na sliki). IMlli so iz okolice Velikih Lašč, Ribnice, Kompolj in Dobrega polja. Dom, na katerega se je mogoče pripeljati, je odprt ob nedeljah in praznikih. Z Grmade je lep razgled po Ribniški dolini. (Foto: France Modic)
V	torek, 4. maja, se je pričel XI. zlet bratstva in «enotnosti, ki-bo v Sidai zbral blizu 15.000
nastopajočih. Tekmovdni program se je tudi že začel. Predstavniki Dolenjske so v prvih nastopih poželi precej uspehov. Na sliki: pred prvo prireditvijo, uličnim tekom v Sidku, so udeleženci iz vseh mest nastopi v slavnostni paradi in otvorili zlet, ki bo končan 13. junija. (Foto: S. Dokl)
« ^	kako	ubesničujeuo	zakon	ka	dolenjskem?
Potrebno društvo diabetikov
Preden so na sarajevski kongres samoupravljavcev odpotovali dolenjski delegati, so bili vsi, s katerimi smo se pogovarjali, enotnega mnenja: pričakovali so, da bo kongres sprejel konkret-
-	ne sklepe, ne le načelne deklaracije, in da bo potrebno te sklepe tudi uresničiti.
Delegati so torej resnični zastopniki dolenjskih samoupravljavcev in so s svojimi besedami izražali le tisto, kar pravzaprav želijo vsi delavci: da ne bi samo govorili in sprejemali velikopoteznih programov ter dajali lepih obljub o jutrišnjem dnevu, ampak da bi povedali, kaj zmoremo in potem tisto tudi uresničili. Kongres samoupravljavcev se je začel ' v izredno ugodnem vzdušju.
Nekaj dni prej je predsedstvo ZKJ na Brionih odloč-
'•••
no spregćvorilo o političnem in gospodarskem položaju v državi ter o odnosih v Zvezi komunistov, predsednik Tito pa je na prvomajskem govoru v Labinu prav tako dal mnogo pobud za hitrejše reševanje težav in hkrati poudaril, da mora biti Zveza komunistov tudi no-' silec pravilnejših odnosov med republikami in federacijo.
Sarajevski kongres je v takem vzdušju vsekakor imel mnogo več možnosti za uspeh, skoraj 4000 delegatov in gostov, ki so se zbrali v veliki mestni dvorani Sken-derija, pa je bilo tako kot tisoči, ki so kongres lahko spremljali iz časopisov ali po televiziji, prepričano, da je številne naloge mogoče uresničiti.
Dr. Erna Primožič: »Na zdravniikem receptu je potrebno obkrožiti črko O — Registriranih 642 diabetikov v petih občinah«
ZASEBNA SPODBUDA IN USTAVA —
V PRAKSI
Iz mosta — zabavišče
Ob dejstvu, da zasebnik načrtuje v Boitanju prt Sevnici Investicijo v vrednosti 250 milijonov
Kot v vsakem gospodarskem podvigu je tudi v nameri Vale-rge in Ervina Vrega iz Ljubljane, ki načrtujeta gradnjo miniaturnega turističnega centra na opuščenem betonskem mostu čez Mirno pri Boštanju, del tveganja. Kako ne: za stavbonn po-niožne naprave bo treba porabiti najmanj 250 starih milijonov, da bo uresničeno, kar obetajo načrti. Kdaj pa se bo ta denar lastniku povmil, ostane vprašanje, na katero je trenutno nemogoče dati odgovor. Kot pravi Vreg, bo za investicijo „znatno angažiral bančna sred-stva“.
Zamisli so vsekakor drzne. Na občini so bili pravzaprav presenečeni, ko sta aranžer Ervin Vreg in Valerija Vreg zaprosila za prodajo betonskega mostu čez Mimo, ki je bil zgrajen pred vojno, menda iz predvolilnih pobud, vendar ni in ne bo nikoU služil svojemu namenu. Razen gostišča nameravata Vregova zgraditi tam še mini-golf, kegljišče, manjše kopališče s čolni, vse to v neposredni bližini ceste, ki pelje proti Celju in ki bo z asfaltiranjem zadnjega odseka med Impoljco in Krškim imela vse večji promet.
Ker gre očitno za resno zadevo, je o njej W zadnjem zasedanju spregovorila tudi občinska skupščina. Dosežen je bil sporazum, da bodo izdelali zazidalni načrt, Vregova pa sta
odstopila od prvotne zahteve, da občina 5 let ne sme dopustiti gradnje motela v neposredni bližini. Dosežena so bila tudi nekatera druga soglaga.
Morda na koncu ne bo odveč spomniti na družbenoekonomski vidik tako velike zasebne naložbe. Ustavna dopolnila, ki so prav zdaj v javni razpravi, dajejo večje možnosti zasebni pobudi. Kot prihajajo glasovi iz nekaterih južnih republik, ponekod nasprotujejo 23. ustavnemu dopolnilu, češ da si bodo lahko zasebniki gradili motele in manjše hotele, kar ne bi bilo v skladu z našo socialistično usmeritvijo. Znano je, da so mnenja, ki prevladujejo pri nas, drugačna; ne zavirajo zasebne pobude, hkrati s tem pa poudarjajo pomen obdavčenja in zajemanja tistega dela presežne vrednosti, ki ni nastal po zaslugi lastnika. V tem smislu lahko razumemo potezo občinske skupščine, ki je sklenila podpreti zamisel z mostom.
M. L.
95 GASILSKIH VAJ
MetliSca občina je razdeljena v štiri gasilske sektoije: Metlika, Dra-šiči, Gradac in Suhor. Te skrbe za požarno varnost v 59 vaseh in 2 zaselkih. V preteklem letu so domača gasilka društva trikrat krotila ogenj, razen tega so imeh 95 vaj. Z orodjem so vadili na 58 suhih vajah, 36 mokrih vajah in nočni preizkušnji veščin.
Slovensko dmštvo diabetikov je pred dnevi, opozorilo, da so diabetiki — sladkorno bolni ljudje oškodovani za priznane pravice. Društvo ugotavlja, da zakona, ki je začel veljati 1. januarja letos, še zdaj ne spoštujejo.
Za kaj gre? Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva šteje med obvezne oblike zdravstvenega varstva, ki so zagotovljene vsem občanom Jugoslavije, tudi zgodnje odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni. To torej določa, da vsi diabetiki, ki stalno žive v Sloveniji in so državljani Jugoslavije, dobivajo zdravila brezplačno (in-
Devize tistemu, ki jih ustvarja
Pred kratkim je bila v Kočevju razprava o ustavnih spremembah. Organizirala jo je občinska konferenca SZDL, udeležili pa so se je člani političnega aktiva občine ter predstavniki gospodarstva in družbenih služb.
Največ udeležencev je razpravljalo o carini, deviznem sistemu, minulem delu, osebnem delu z zasebnimi sredstvi in o bodoči obliki razširjene reprodukcije. Osvojili so načelno pripombo, da carine ne bi smele biti dohodek federacije, ampak le instrument za urejanje trga. Zahtevali so tudi, naj z devizami razpolaga tista republika ali celf> tista delovna organizacija, kijih ustvarja.
O	minulem delu so menili, da je prav, če delavec, ki je prispeval za razvoj podjela, dobi ta denar kasneje vrnjen. Vendar so bila zelo različna mnenja, na kakšen način in kdaj.
Osebno delo z zasebnimi sredstvi so ocenili kot dobro predvsem zato, ker bodo zdaj občani zainteresirani tudi za vlaganje denarja za razvoj gospodarstva, medtem ko so biU doslej le za nakupovanje potrošnih dobrin.
J. P.
sulin in različne tablete). Ni jim potrebno plačati niti 4 dinarjev, običajnega deleža pri plačevanju zdravil.
— Kako je z novim zakonom na Dolenjskem? Na vprašanje odgovarja dr. Ema Primožič, ki vodi antidiabetično ambulanto v Novem mestu, kamor se zatekajo diabetiki iz novomeške, trebanjske, krške, metliške in črnomaljske občine:
„Na novem obrazcu za zdravniške recepte so kratice O, D in N. Zdravniki morajo na receptu obkrožiti O; na ta način je lekarna opozorjena, da izda zdravilo zastonj. Moram reči, da pri nas zdravilo dobijo zastonj, zastonj je tudi pregled."
- Koliko bolnikov pa šteje ambulanta?
„Registriranih imamo 642 diabetikov; v zadnjih treh mesecih lanskega leta jih je 520 redno hodilo na preglćde. Povedati pa moram, da je med njimi največ upokojencev, da je več žensk kot moških in da gre v glavnem za ljudi med 50. in 70. letom starosti.“
Sejmišča
POPREČNA PRODAJA
Na sobotnem brežiškem sejmu je bilo naprodaj 794 mladih prašičkov in 33 starejši. Za mlajše prašičke -prodali so jih 618 - so zahtevali do
11 din za kilogram žive teže, za starejše - prodali so jih 22 - pa do 8 din za kilogram.
ŽIVAHEN PROMET
V	NOVEM MESTU
Ob nespremenjenih cenah so na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu prašiče kupovali kupci od drugod. Od 778 prašičkov, mlajših od
12 tednov, in 78 starejši sojih prodali skupaj 587. Za mlajše prašičke so zahtevali 170 do 240 dinarjev, za starejše 250 do 420 dinarjev.
— Slišim, daje izstopfl iz organizacije ...
— Iz vile tudi?
(Karikatura 1. Franićav JEZU)
—	Ali je na Dolenjskem društvo diabetikov?
„V novomeški ambulanti smo že razmišljali o tem, da bi bilo tako društvo močno potrebno. Nekoč smo ga že imeli. Zdi se mi, da bi morali bolniki ustanoviti iniciativni odbor, ki bi uredil vse potrebno za usta-novitev\ društva.“
J. S.
Turistični barometer
Po podatkih Dolenjske turistične zveze je lani obiskalo Dolenjsko že 110.000 gostov, gostinci so našteli 250.000 prenočitev. Številke so v primerjavi s tistimi pred leti močno večje, kaže torej, da se Dolenjska turistično vse bolj uveljavlja.
Da bi bila uveljavitev v turizmu še boljša, je zadnje čase vse več akcij z istim ciljem; pokazati bolj vabljiv obraz turistu. Tako v brežiški občini že nekaj let teče akcija za najboljši turistični kraj v občini Prizadevni turistični delavci imajo v načrtu, da bodo akcijo razširili še na sosednjo krško občino, če pa bo dovolj zanimanja, jo želijo izpeljati v dolenjskem okviru.
V	novomeški občini so maja začeli z drugo akcijo: v Novem mestu bodo izbirali najbolj urejeno izložbo. Tako bodo mimo nagrad za najlepše okrašene balkone, vrtove in hiše letos podelili tudi tri nagrade in šest priznanj kolektivom, ki bodo imeli najlepše urejene izložbe. Za turistični razvoj je to gotovo spodbudno.
Kmetijski nasveti
Škrlup kazi sadje
Letošnjo pomlad je dosegla cena enega kilograma jabolk ali hrušk tudi 5 N-din in še čez. Kako lepo bi bilo za sadjarja, če bi imel ob taki ceni na voljo večjo količino dobrega sadja, ki bi ga lahko vnovčil po tej ceni. Žd take cene nima običajno slabo kmečko sadje, napadeno od bolezni brez lepega zunanjega videza, brez privlačne barve, vonja in okusa.
Bolezen, ki predvsem kvari domače sadje, se imenuje fuzi-kladij ali škrlup Če sadjaiji že poskrbijo za zimsko škropljenje, pogosto pozabijo na to bolezen, ki poleti naredi največ ^ode na sadnem drevju. Pojavi se v deževni pomladi, ko na mladih listih opazimo pege, ki se iz dneva v dan širijo. Glivična bolezen ^rlup se hitro preseli na mlade plodiče, katerih lupina razpoka, plod tam zakmi in postaja z rastjo vsebolj iznakažen. Škrlupasto sadje nima skoraj nobene spodbudne cene več.
Naglo širjenje bolezni sicer lahko dehio preprečimo, če uničujemo jeseni odpadlo listje, v katerem se redi glivica, pravi uspeh pa dosežemo samo z rednim spomladanskim in poletnim Škropljenjem. Vse spomladansko in poletno škropljenje s fungicidi je treba opraviti največ zaradi Škrlupa, saj so druge bolezni običajno manj nevarne.
S kropljenjem je treba začeti že, ko se brsti odpirajo, torej še pred cvetenjem. Priporočajo 1 do 2-odstotno bakreno-apneno brozgo (galica in apno) ali bakreno apno v količini 1 /2 kg na 100 litrov vode. Obnesejo se tudi novejši kemični pripravki, kot sta dithan M-45 (v 0,25-odstotni koncentraciji) in orthocide — 50 (prav tako v 0,25-odsotni koncentraciji).
Škropiti je treba tudi po cvetenju; prvič, ko so plodiči debeli kot lešnik, in drugič, ko imajo debelino oreha. Za škropljenje po cvetenju priporočajo tudi 2-odsotno žvepleno brozgo.
Sadjarji včasih zmotno mislijo, da Škrlup sadja ni prizadel, ker poleti ni bilo vei^ega napada. Toda okužbe so lahko tudi pozne; te so nevarne zlasti zato, ker se bolezen na plodovih razvija še potem, koje sadje že uskladiščeno.
!nž. M. L.
Tito: »Samoupravna Jugoslavija je stopila najdlje v uresničevanju idealov svetovnega proletariata« — Samoupravljanje je trdna, pa hkrati tudi zavestna disciplina —
• f I i I
^11 I I
V velikih in usodnih dneh živimo: nedavni raziir-jeni seji predsedstva ZKJ na Brionih je sledilo veliko ljudsko slavje v Labinu, na katerem so Titove besede kot blisk elektrizirale množice delovnih ljudi po vsej državi. Prejšnji teden se je nato v Sarajevu začel drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije, na katerem smo videli resnični parlament delovnih ljudi naše države. Povedane so bile pomembne besede o prehojeni poti in novih samoupravnih razsežnostih, delavci in delavke iz vseh naših republik ter pokrajin pa so razločno in jasno spregovorili tudi o trenutnih težavah, samoupravnih zadregah in velikih uspehih, ki jih srečujemo na vsakem koraku naše stvarnosti. V zgodovino revolucionarnega gibanja in razvoja delavskega razreda bodo tudi tokrat šle besede tovariša Tita, Edvarda Kardelja in mnogih drugih naših vodilnih kot preprostih delavcev, ki so o delavskem samoupravljanju kot obliki naše socialistične stvarnosti spregovorili iz srca in iz vse duše.
Premalo imamo prostora, da bi lahko tu vsaj v glavnih obrisih ponovili vsaj tisto, o čemer so tekle besede in se iskrile misli na omenjeniti srečanjih. Treba bo vzeti v roke tudi druge časnike, časopise in poročila, nam pa naj bo dovoljeno na tem omejenem prostoru prav na kratko ponoviti predvsem to, kar sta o doslej prehojeni revolucionarni poti in delavskem upravljanju Jugoslavije povedala tovariša Tito in Kardelj.
Predsednik Tito se je najprej zahva
lil za spomenico samoupravljavcev, o kateri je dejal, daje to zanj največja in n^dra^a čast. Rekel je:
Nosilec boja: delavski razred, vsi delovni ljudje
„Torej ne more biti nosilec boja za vsestranski razvoj samoupravljanja in za njegovo utrditev kot poglavitne oblike socialističnih družbenih razmerij nihče drug kot sam delavski razred, delovni ljudje, njihov družbeni interes, njihova zavestna družbena dejavnost pod vodstvom najbolj naprednih sil socialistične družbe in zlasti zveze komunistov.
To resnico mora upoštevati med vsem svojim delom tudi drugi kongres samoupravljavcev. Ta kongres poteka v času, ko je naša družba naletela na resne gospodarske in politične težave. Ne bojimo se tega odkrito povedati, čeprav nasprotniki socializma in samoupravljanja ter neodvisne razvojne poti socialistične Jugoslavije na podlagi tega napačno sklepajo. Mi vsi, od vodilnih teles zveze komunistov, socialistične zveze, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter zveznih in republiških organov oblasti do delavskih svetov, krajevnih skupnosti ter občin in delavcev, to je do temeljnih družbenih celic, moramo odkrito in z vso odgovornostjo pogledati v oči vsem nevarnostim, ki groze napredku naše socialistične, demokratske in samoupravljavske družbe, ki nastajajo ali se kažejo v teh težavah. “
EDVARD KARDELJ
„Priznanje sprejemam kot izraz zaupanja v našo samoupravno družbo, kot izraz odločnosti, da nadaljujemo s to potjo in da pogumno odstranjujemo vse, kar ovira nadaljnje izpopolnjevanje samoupravljanja.
Drugi kongres samoupravljavcev ima velik zgodovinski pomen. Tu naj bi zaokrožili izkušnje preteklih dveh desetletij, sešteli pomembne rezultate, ki smo jih bili dosegli, pa tudi spoznali ne tako majhne pomanjkljivosti, ki so se pokazale in kdaj pa kdaj povzročile
tudi zastoj v razvoju samoupravljanja ..
Predsednik Tito je nato med drugim poudaril, da že sam kongres s tolikšnim številom dejanskih zastopnikov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi iz vse države potrjuje, da je „samoupravljanje postalo neodtujljiva pridobitev in da se je na široko uveljavilo na vseh toriščih našega družbenega življenja.
In prav danes, v času, ko proslavljamo stoletnico slavne pariške komune, lahko s ponosom rečemo, da je socialistična, samoupravna Jugoslavija stopila najdlje v uresničevanju tistih idealov, s katerimi so se navdihovali ne samo pariški komunaiji, marveč ves svetovni proletariat.“
Tovariš Tito je nato’ med drugim dejal, da smo v naši družbi vedno imeli pred očmi predvsem humanistično predstavo socializma. Vodilo nas je namreč načelo, da mora biti delovni človek kot ustvarjalec vseh dobrin tudi prvi tako v proizvodnji, kot tudi v delitvi, da mora družbenogospodarski sistem zagotavljati njegove pravice in odsevati njegove koristi. Že pred dvajsetimi leti smo se zavedali, da ta velika ideja marksizma ni stvar kake daljnje prihodnosti, temveč je uresničljiva tudi danes, v prvem obdobju graditve socializma. Računali smo.z dejstvom, da bomo s tem spodbudili ustvarjalne pobude in da bo to najbolj ustrezalo interesom delovnih ljudi.
SAMOUPRAVLJANJE
-	MATERIALNA MOČ NAŠE DRUŽBE
Predsednik Tito je nato podčrtal, da je samouprav^anje od pr^ delavskih svetov do danes postalo materialna moč naše družbe in vodilna zavest naših delovnih ljudi o njihovem položaju v družbenih razmerjih. Naša praksa kaže, je dejal tovariš Tito,
„da je največja moč samoupravljanja v tem, da sprošča ustvaijalno pobudo najširših množic in odpira pota osvobajanja dela in človekove osebnosti, kar po^eSuje ustvaijanje zavesti
in povzdiguje častnost delovnih ljudi kot nosilcev ustvaijalnosti in napredka."
Tovariš Tito pa je hkrati takoj tudi opozoril, da vse tisto, kar smo doslej v razvoju samoupravljanja že dosegi, vendarle še ni to, s čimer bi bili lahko zadovoljni. Stalno in odkrito opozar-
Izgubljene milijarde...
„... Ne drži namreč, da smo Izrabili vse možnosti in rezerve za ureditev teh zadev. Tu med drugim mislim na razsipno tratenje sredstev za števibie neproduktivne namene, kot so pretirana režija in reprezentacija, razne oblike korupcije, potovanja po deželi in tujini brez ustreznega poslovnega učinka itd. Velikanske milijarde nam gredo v nič zaradi neeko-nomddh naložb, zaradi slabe organiziranosti naše zunanje trgovine, nelojalne konkurence pri uvozu in izvozu itd.
... Drugo torišče dejavnosti je seveda v samoupravni bazi, to je \ delovnih organizacijah samih, integracijskih celotah in združenjih. Čedalje večje pravice, ki jih dobivajo, terjajo tudi večje odgovornosti in obveznosti. Opozoril bi rad tudi na to, da delavci v številnih organizacijah zaradi premalo razvitega samoupravljanja niso izrabili vseh pravic, ki so jim šle že doslej. Poleg tega so nekateri kolektivi tudi sami zašli v omenjene napake, ker so trošili več, kot pa so zaslužili..
PREDSEDNIK TITO na kongresu samoupravljavcev
Delegacija delavcev iz vse države je na drugem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije izročila predsedniku Josipu Brozu Titu priznanje: spomenico samoupravljavcev: z njo so mu delovni ljudje Jugoslavije izrazili vse spoštovanje in hvaležno priznanje za dolgoletno revolucionarno delo, pa tudi zato, ker je predvsem njegova zasluga, daje samoupravljanje v naši domovini temeljni zakon socialistične skupnosti.
jamo vedno tudi na slabosti in ovire, glede katerih mora kongres zavzeti svoja stališča. Prav z namenom, da bi presegli zastoje v razvoju samoupravljanja ter da bi uredili razmerja v naši večnarodnostni skupnosti na novih temeljih, smo tudi sklenili A^peljati pomembne ustavne spremembe. Zato zdaj izpopolnjujemo naš politični in gospodarski sistem tako, da bi se v njem polneje prikazali samoupravni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in da se hkrati popolneje uveljavijo pravice in koristi vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših re-. ^ publik in pokrajin.
USTVARITI POGOJE ZA ZBOLJŠANJE SOCIALNEGA POLOŽAJA DELAVCEV
Predsednik Tito je nato opozoril, da nima nihče pravice zdiruženemu delu odvzemati dohodek. Dokončno je treba ustvariti pogoje, da bodo neposredni proizvajalci v prihodnje zares razpolagali s svojim dohodkom in da bodo z ustreznim deležem, seveda na podlagi družbenega dogovora, kr:Ui skupne potrebe v družbi. Posebej je predsednik republike opozoril tudi, da je treba z ustreznimi ukrepi zboljšati socialni položaj delavcev, posebno tistih z nizkimi osebnimi dohodki, glede česar smo slišali njegove jasne besede že v Labinu.
Glas delavskega razreda mora glasno odmevati na vseh področjih in vseh ravneh našega družbenopolitičnega življenja. Pri tem je predsednik Tito opozoril na sklepe nedavne razširjene seje predsedstva ZKJ in dejal, da moramo tudi na kongresu postavljene smernice za nadaljnjo bogatitev samoupravljanja uresničiti. Naša odgovornost do delovnih ljudi v Jugoslaviji in do prijateljev po svetu je nadvse velika, iz nje pa izvira še večja dolžnost, da bomo te naloge uresničili.
KONGRES - NOVO OBDOBJE
V	KREPITVI SAMOUPRAVLJANJA
Edvard Kardelj je ocenil II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije kot jubilej tiste pogumne revolucionarne preobrazbe, ki jo je naša družba sprejela v težkih notranjih in mednarodnih razmerah pred 20 leti. Med drugim je dejal, da samoupravljanje ni niti ideal niti dogma, saj je ideja samoupravljanja stara, kot je staro tudi mednarodno delavsko gibanje in zgodovina njegovega razrednega boja. Vendar pa smo šli pri uveljavljanju teh idej po svoji poti, pri čemer uresničujemo Marxove besede, da je osvoboditev dela oz. delovnega človeka lahko le naloga delavskega razreda samega, boj za samoupravljanje pa je najbolj neposredna oblika boja za svobodo delovnega človeka, njegovega dela in ustvarjanja, za njegov odločihii vpliv v družbi. Med drugim je tov. Kardelj dejal:
,4Congres poteka v času, koje naša družba naletela na resne gospodarske in politične težave. Tega se ne bojimo odkrito povedati, čeprav nasprotniki neodvisnega razvoja Jugoslavije na podlagi tega spet napačno sklepajo.“
Edvard Kardelj je sklenil svoj pomembni referat na kongresu z misUjo, da od kongresa samoupravljavcev upravičeno pričakujemo, da bo postal močan dejavnik pri okrepitvi enotnosti svobodnih delovnih ljudi in svobodnih narodov ter narodnosti naše države v boju za uresničevanje nalog, ki nas še čakajo.
um
V Srednjem Grčevju maščevanje nezvesti, na Mali Loki pri Trebnjem pa bivii ženi — Eksploziji povzročili razdejanje in zasekali rane. Storilca sta kmalu padla v roke pravici: eden je že obsojen, drugi še čaka na sodišče — Ljudje so radi pomagali pri poizvedbah
Preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj z aretacijo storilcev je zahtevna naloga delavcev javne varnosti. Nemalokrat je potrebno mnogo truda, da zadevo raziščejo. Dogajajo se uboji, ropi, požigi, vlomi, napadi s telesnimi poškodbami, tatvine in podobna kazniva
dejanja.
MINA V ŠTEDILNIKU
V Srednjem Grčevju nad Otočcem se je neko zimsko nedeljo zbrala druščina v zidanici Alojza Vidriha. Hotel je preživeti prijeten dan. Pripeljala se je iz Ljubljane. V druščini je bila tudi Marija Bregant, ki je že pred meseci zapustila moža -Jožeta in hčerko v Žalovičah ter se odselila v Ljubljano. Stanovala je pri Alojzu Vidrihu. Čeprav jo je mož povabil domov, ni hotela iz Ljubljane.
Ne da bi karkoli slutili, so v Vidrihovi zidanici že dopoldne začeli zabavo. V štedilniku so zakurili, da bi si pripravili kosilo. Med ognjem se je močneje kadilo, vendar so mislili, da je dim od drv. Nenadoma je odjeknila eksplozija. Štedilnik in kuhinjsko opremo je razneslo, na strehi se je pokazala velika luknja. Kosi štedilnika so ležali celo v bližnjem vinogradu.
Le po srečnem naključju ni bilo mrtvih, vendar brez krvi ni šlo. Huje jih je dobil le Ibrahim Coker, mladi gost iz Ljubljane, drugi so bili laže ranjeni. Soseda sta naložila ranjence na voz in jih odpeljala do ceste, kjer je že čakal re.^Sevalni avtomobil.
Takoj po eksploziji, ki je močno prestra^a in razburila ljudi v okolici, so znanci Bregantovih začeli govoriti, da je bilo dejanje namenjeno Mariji Bregant, ki da se ne razume z možem. To je napotiio varnostne organe, da so, prisluškujoč govoricam, začeli ugotavljati, kdo naj bi bil storilec. Kmalu se je izkazalo, da so imeli ljudje prav; pri Jožetu Bregantu so odkrili dokaze, da je nedvomno on sam nastavil mino v štedilniku.
Bregant je kasneje res priznal, da je nastavil mino iz maščevanja Vidrihu in svoji ženi, češ da sta mu razbila družino in zagrenila življenje. „Se na kraj pameti mi ni prišlo, da bi Vidrih kanil povabiti v zidanico še koga, ki se ga naše razmere niso tikale," je pojasnjeval Bregant. Potrlo ga je zlasti, da je bil najhuje ranjen prav Coker, ki z maščevanjem ni imel nikakršne zveze.
To zahrbtno dejanje so sodniki strogo obsodili: Jože Bregant bo lahko dve leti in pol razmišljal v zaporu, kaj je storil.
MINA NA VRATIH
Cez dobro leto je odjeknila eksplozija na drugem koncu Dolenjske - na Mali Loki. Ločeni zakonec ni izbiral sredstev za obračun z bivšo ženo.
Zakonca Grmovšek sta bila razvezana že dve leti, razumela pa se nista tudi dalj časa pred tem. Možje hotel, da bi se mu žena vrnila. Nekaj dni, preden se je odločil za strašno dejanje, ji je pisal grozilno pismo. Otroci, ki so se jima rodili v zakonu, so živeli pri njej.
Zvečer pred eksplozijo je bila mati doma pri otrocili. Pripravila jim je večeijo, in ko so odšli spat, je oprala perilo in pokrpala obleke. Legla je pozno. Ponoči jo je zbudil pasji lajež, a je spet zaspda. Niti slutila rii, da hodi okrog hiše človek, ki ji streže po življenju.
Ko je zgodaj zjutraj vstala, da bi sebi in otrokom pripravila zajtrk ter - kot vsak dan - odšla na delo v Trebnje, so otroci še spali. Opravila se je in odšla k vratom, pritisnila na kljuko, takrat pa je strahovito počilo. Pomislila j5, da se je nanjo zrušila streha. Pok je prebudil otrokej da so planili k materi, pritekli pa so tudi sosedje. Matije bila živa, zadelo jo je le nekaj drobcev mine. Na vratih je zazijala scefrana luknja, drobci mine so prevrtali lesene stene v veži in kuhinji, prebili so celo kovinski žleb na strehi.
Novica o zločinu je žalostno odjeknila po okolici. Ljudje so sklepali, daje dejanje najverjetneje storil razvezani mož. Povedali so,‘ da je grozil, nekateri so ga usodnega večera videli, ko se je tihotapil k vratom, drugim pa, da je celo pripove-dovd, kako je zaminiral. Eden od Grmovškovih otrok je dejal: „Ce ne bo nihče odvrnil očeta od tega, ga bom pa jaz! “
V preiskavi so šli ljudje delavcem javne varnosti na roko: pojasnjevali so jim razmere. Strokovna analiza je dokončno pomagala odkriti storilca. Razprave na sodišču še ni bilo.
Primera sta iztrgana iz delavnika preiskovalcev. Ni vselej lahko priti stvari do konca. Potrebna je strokovnost, doslednost, razumevajoče sodelovanje z ljudmi. Včasih je tudi to premalo: seči je treba po zakonitih ukrepih, ti pa niso vselej prijetni. Delati pa je treba z velikim čutom odgovornosti.
Tam, kjer je bila kljuka, je zazevala scefrana odprtina (slika zgoraj), ključavnica pa je šla na drobne kose (slika desno). Ljudje še zdaj ne morejo veijeti, da je Grmovškova, ki je stala za vrati, po vsem tem ostala živa (Foto: UJV Novo mesto)
Cestnina, plačana z življenji
Skrb za prometno varnost ni postranska naloga organov za notranje zadeve. Cestni promet iz leta v leto -hitreje in močneje utripa: število motornih vozil se približno na vsaka štiri leta podvoji, števUo voznikov se povečuje še hitreje.
Tolikšen porast vozil in tolikšno število novih voznikov (začetnikov) nedvomno vplivata na porast prometnih nesreč. Na območju novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine je bilo leta 1968 vsega 1283 prometnih nesreč, lani se jih je zgodilo že 1744.
Vzroki so vselej isti. Lani je bila na prvem mestu neprimerna hitrost s 390 primeri ali 23 odstotki. Za njo so se zvrstili vzroki: nepravilno prehitevanje — 232 primerov ali 13 odst., prekratka varnostna razdalja — 150 primerov ali 8,6 odst.; vinjenost voznikov je s tretjega mesta presedlala na četrto — 144 primerov ali 8,5 odst., prav toliko nesreč pa je zahtevala vožnja po levi strani ceste.
Leto 1970 je bilo zelo hudo: v 37 nesrečah je 52 oseb umrlo, 805 pa jih je bilo ranjenih v 474 nesrečah. Ogromna je vselej tudi gmotna škoda na vozilih delovnih organizacij in zasebnikov. Kar v 170 primerih je gmotna škoda presegla 10.000 din.
Ce hočemo varno voziti, moramo upoštevati predpise, ki urejajo odnose na cesti. Nič manj moramo spoštovati kodeks etike udeležencev v cestnerii prometu. To pomembno in nepogrešljivo knjižico je letos izdala repubUška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
Raziskave nas učijo, da tiče vzroki za prometne nesreče v ljudeh. Zato je nujno, da vsak avtomobilist, motorist, mopedist, kolesar, pešec — vsak udeleženec cestnega prometa — zavestno in odgc^rno osvoji in spoštuje zahteve kodeksa.
Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnili predpisov in pravil z doslednim spoštovanjem pravic in prednosti je temeljna dolžnost vsakogar v prometu. Kdor krši to osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo.
Prevelika hitrost je bila že prenekaterikrat usodna za voznike. Prometni miličniki odkrivajo prekrške z radaijem (na sliki) in dmgimi sodobnimi pripomočki. Izgovor voznika na števec tu ne zaleže — radar ne laže. (Foto: UJV Novo mesto)
Pozimi, v hudih nalivih, ob sobotah, nedeljah in praznikih v poletnem času in v dmgih primerih so tovornjaki, zlasti če so jim pripete prikolice, precejšnja ovira za promet na avtomobilski cesti, zato jih prometni miličniki izločajo. (Foto: UJV, Novo mesto)
Vidrihova zidanica v Srednjem Grčevju po eksploziji: bela puščica kaže vhod v lopo, kjer je v zakurjenem štedilniku eksplodirala mina, črna puščica pa razbito streho, skozi katero je odneslo kos razbitega štedilnika v sosednji vinograd. Na sliki: delavci UJV na ogledu
Nenehno v službi varnosti
13. maj je praznik varnostne službe. Sedemindvajset let mineva od tistega majskega dne, ko je bil z odlokom tovariša Tita ustanovljen oddelek za zavarovanje ljudstva. Od tedaj, se pravi od leta 1944, je varnostna služba prešla več razvojnih obdobij. Vseskozi se je strokovno in tehnično izpopolnjevala in se krepila. Vraščena v druž-beno-politični sistem je zlasti po letu 1966 sledila družbenim tokovom, kot so narekovala ustavna in politična načela. V zadnjih letih postaja vse bolj specializirana strokovna služba: je del družbenega samozavarovanja in opravlja vse tiste varnostne naloge,- ki si jih je družba naložila, da bi zavarovala neodvisnost in celovitost dežele.
ustavni red, osebno varnost ljudi, njihovo premoženje in drugo.
Za pomembno moramo šteti dejstvo, da so delovni ljudje v sistemu družbenega samozavarovanja neposredni in osnovni nosilci. Ta sistem je prepleten tako, da je nepogrešljiv v slehernem samoupravnem in demokratičnem družbenem odnosu in toku. Služba varnosti je torej samo člen v terri sistemu, organiziran za opravljanje opravil, ki jih zmore le ona. To so: skrb za varnost prometa, javni red in mir, varstvo družbenega in zasebnega premoženja, skrb za osebno varnost prebivalstva in podobno.
Ustavnost in zakonitost sta osnovni načeli za delovanje organov za notra-
nje zadeve. Z razvojem družbeno-poli-tičnega sistema in demokratizacijo odnosov se izpopolnjuje tudi delova-^ nje organov javne varnosti. Za učinkovitejše delo javne varnosti je potrebna še večja pomoč občanov in družbenih dejavnikov - od delavskih svetov v podjetjih do predstavniških teles in političnih izvršilnih organov v občinah in republikah. Javnost dela in družbeno nadzorstvo nad delom organov varnosti vnašata na to področje pomembno kakovost. Ne gre prezreti, da so bili na tem področju doseženi pomembni uspehi tako glede obveščanja o vprašanjih varnostne službe kot obveščanja družbene skupnosti o stanju varnosti in delu, ki ga opravlja ta služba.
Delavci služb za notranje zadeve se zavedajo odgovornosti, ki jim jo je naložila družba, ko jim je zaupala varstvo temeljev samoupravnega socialističnega sistema. Prav zdaj ima naša služba pomembno nalogo v boju proti vsem oblikam sovražne podtalne dejavnosti. Ne bo pa pravega uspeha, če bo v tem boju osamljena. Vsi občani, ki imajo radi svojo državo in naš družbeni sistem - kot je dejal tovariš Tito nedavno na zborovanju v Labinu — bodo'morali aktivno^ delovati pri odkrivanju in preprečevanju škodljivih pojavov, ki zavirajo naš razvoj. Zlasti pomembne naloge se kažejo na področju gospodarskega kriminala (korupcija, neupravičeno bogatenje, poneverbe, davčne utaje itd.).
LOJZE TURK, načelnik UJV NOVO MESTO
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
Skupna država SFRJ — življenjska potreba
Že v prvem članku o ustavnih spremembah smo zapisali, da prinašajo ustavna dopolnila temeljite, politično nadvse tehtne in za naš nadaljnji razvoj usodne spremembe prav glede položaja zveze (federacije) in republik. Razlika od dosedanjih ustavnih določil je zelo velika. Prej je bila zveza nekaj tako rekoč samo po sebi danega, dvignjena nad republike, in tista, ki je delila oblast navzdol. XX. in XXVIII. ustavno dopohiilo pa jo postavljata v docela nov položaj, v katerem je nosilka tistih skupnih interesov, ki združujejo jugoslovanske narode in narodnosti v državno skupnost.
Ustavna dopolnila naštevajo naslednje skupne interese, ki jih narodi, narodnosti, delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji:
suverenost, enakopravnost in narodnostna svoboda; neodvisnost, ozemeljska celovitost, varnost in družbena samozaščita; skupna obramba, mednarodni položaj in stiki z drugimi državami; sistem socialističnih samoupravnih družbe-no-gospodarskih razmerij, enotni temelji političnega sistema, temeljne svoboščine ter pravice človeka in občana; solidarnost in socialna varnost delovnih ljudi; enoten trg, enoten gospodarski in družbeni razvoj.
Zveza je izraz teh skupnih interesov in s svojimi organi skrbi za to, da se ti interesi uspešno uresničujejo. Iz tega izhajajo namreč nekatere funkcije, ki jih ali republike same ne bi mogle opravljati ali bi bilo nesmotrno, da jih opravlja vsaka sama zase. Čeprav so, kot smo že rekli, vsaka zase država z vsemi lastnostmi, ki državi gredo, imajo vendar nekatere potrebe, naloge in cilje, katerih izpolnjevanje po novih ustavnih dopolnitvah zaupajo političnim in upravnim organom zveze ali jih opravljajo kako drugače.
ENAKOPRAVNO ZASTOPSTVO IN ODGOVORNOST VSEH REPUBLIK
Po novem naj bi bile republike enakopravno zastopane v vseh zveznih upravnih organih. Res je, da to pravzaprav ni nič posebno novega, saj je v praksi veljalo to načelo že sedaj, ni pa bilo nikjer uzakonjeno in je bilo več ali manj samo stvar nekega nepisanega pra\^a, ki pa se ni dosledno spoštovalo. Znano je na primer, da smo bili Slovenci v zveznih oblastnih organih, v diplomaciji in vojski zelo skromno zastopani. Temu, seveda, ni bila kriva vselej neka posebna politika do slovenskih ljudi, ampak prej nezanimanje naših ljudi za te funkcije in službe. Zakaj je bilo tega zanimanja premalo, to je že drugo vprašanje, v katero se na tem mestu ne moremo spuščati.
Namen ustavnih dopolnil je tudi, da se napravi vse republike enako odgovorne za to, kako bo delovala zveza s svojimi organi, kako bo uresničevala tiste skupne naloge, ki so ji z novo ustavno ureditvijo dane, kakšno politiko bo vodila, kakšne ukrepe sprejemala ipd. Zaradi tega bodo torej morale biti v raznih zveznih organih s svojimi ljudmi enako-
Eravno zastopane republike; zato odo morale s svojimi predstavniki sodelovati pri sprejemanju raznih ukrepov, pri oblikovanju pomembnih političnih odločitev. XXVIII. dopolnilo govori še o drugih obli-
3D(
kan, prek katerih bi republike in pokrajine sodelovale pri uresničevanju skupnih interesov vseh: z neposrednim sodelovanjem in dogovaijanjem med republikami ter avtonomnimi pokrajinami samimi, med občinami; z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, z združevanjem delovnih in drugih organizacij; prek družbeno političnih organizacij in navsezadnje s sodelovanjem med ljudmi samimi. Vse to se seveda temeljito razlikuje od tega, kar je bilo zapisano v ustavi ali je sic^r veljalo do ^daj. Predvsem je to močan udarec centralizmu, ki je v naši pretekli praksi skušal podrediti vse interese jugoslovanskih narodov, republik nekim navideznim skupnim koristim, ki so bile v resnici največkrat v nasprotju z resničnimi interesi republik, narodov, narodnosti in ljudi kot posameznikov.
KAJ BO ZVEZA Se NADALJE OPRAVLJALA
Naslednje, XXIX. dopolnilo natančno našteva, katere naloge opravlja federacija prek svojih organov in organizacij. Povzeli bomo tiste, ki se nam zdijo najpomembnejše. Predstavlja SFR Jugoslavijo v mednarodnih odnosih, zagotavlja njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, ureja temeljne pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela (pravice zaposlenih, preprosto rečeno), temeljne pravice organizacij in skupnosti glede sredstev v družbeni lastnini, ureja vsa tista razmerja, ki zagotavljajo enotnost trga (o tem, kaj je enotni trg, smo govorili v enem prejšnjih prispevkov), temeljna lastninsko-pravna razmerja. Zveza dalje ureja temelje sistema družbenega načrtovanja, kar pa seveda, ne pomeni, da natančno predpisuje, kakšni naj bodo družbeni načrti, ki jih sprejemajo republike vsaka zase (to so načrti, s katerimi republike) za eno leto ali tudi za daljše obdobje začrtujejo razvoj svojega gospodarstva in drugih področij
družbenega življenja. Naloga zveze je, da pripravi in sprejme tak družbeni načrt za vso državo, seveda pa moramo pri tem posebej pripomniti, da tak načrt ne more biti nekaj, kar bi bilo narejeno mimo družbenih načrtov republik, ampak bolj nekakšen njihov skupek in povzetek, ki bo dal splošne okvire razvoja cele Jugoslavije.
Zveza določa med drugim plačilna sredstva (denar, menico, čeke itd.), vodi politiko izdajanja denarja, skrbi za plačilno bilanco s tujino (odgovarja za zadolževanje v tujini, za odplačevanje tujih dolgov, za dajanje posojil drugim državam in podobno); postavlja temelje kreditnega in bančnega sistema, premoženjskega zavarovanja; zagotavlja nadzorstvo nad cenami tistega blaga in storitev, ki so pomembne za vso državo; skrbi za zaloge blaga, ki so potrebne za nemoteno'preskrbo v slučaju vojne pa tudi v slučaju kakih posebnih pretresov na trgu; ureja trgovinsko in devizno poslovanje s tujino; predpisuje carine in skrbi za carinsko službo, ki je enotna za vso državo. Med važne naloge zveze sodi tudi skrb za ugotavljanje sredstev, s katerimi se pospešuje go^odarski razvoj nerazvitih republik in pokrajin, ter skrbi za dohodke, ki ji pripadajo po ustavi.
Dalje ureja in organizira Jugoslovansko ljudsko armado ter ji poveljuje, določa temelje sistema ljudske obrambe, odloča o vojni in miru, določa mednarodno politiko Jugoslavije in jo izvaja (pri tem imajo svoj delež tudi republike, ki samostojno navezujejo vse vrste odnosov s svojimi sosedi za mejami), zagotavlja, da se izpolnjujejo mednarodne obveznosti, kijih ima Jugoslavija. Federacija s svojimi organi ščiti naše državljane in organizacije v tujini, ureja nadzorstvo nad prometom ljudi in blaga čez mejo, določa temelje kazenske odgovornosti in določa kazni za nekatera kazniva dejanja, ki zadevajo državo in njeno varnost. To pomeni^^ da bodo republike lahko sprejemale svoje kazenske zakonike in da bo zveza dajala le temeljna načela zanje ter določala kazni samo za nekatera kazniva dejanja. Zveza tudi ureja sama organizacijo svojih organov ter volitve vanje in nazadnje; varuje ustavnost in skrbi, da so zakoni v skladu z zvezno ustavo.
ŠE O ZAKONODAJI IN FINANCIRANJU
Opozoriti moramo na to, da prinašajo ustavna dopolnila novost tudi na področje zakonodaje. Rečeno je namreč, da republike samostojno sprejemajo svoje zakone za vsa področja, deloma tudi za tista, ki so sicer urejena z zveznimi zakoni. Tudi to priča o tem, da je zagotovljena republikam popolna samostojnost ter da one sporazumno pooblaščajo zvezo, da zakonsko ureja nekatere stvari, ki morajo biti urejene enotno za vso državo.
Kot smo že rekli, je zveza dolžna, da pri opravljanju svojih nalog in dolžnosti sprejema pomembne odločitve po predhodnem posvetovanju z republikami in z njihovim soglasjem. Pri svojem delu lahko namreč zvezni organi sprejemajo odločitve, ki utegnejo imeti takšne ali drugačne finančne ali druge materialne posledice za republike, lahko vplivajo na gibanje njenega gospodarstva, na dohodke republik, občin in ljudi. Zato je razumljivo, da nalagajo ustavna dopolnila vsem zveznim organom obveznost, da se z njihovimi ukrepi, predpisi, sklepi strinjajo vse republike. Tu gre predvsem za vprašanja izdajanja denarja (monetarni sistem in emisija), deviznega sistema, zunanje trgovine, najemanja posojil v tujini, carin, cen, pomoči nerazvitim republikam, obdavčenja, zbiranje sredstev za financiranje zveze itd. V imenu republik bi takšna usklajevanja stališč opravljali republiški izvršni sveti. Ce bi se o kakšnem vprašanju ne mogli sporazumeti, bi sc morali o tem naprej pogovarjati v predsedstvu republike (to je najvišjem organu, ki bo v prihodnje vodU Jugoslavijo, o tem bomo pisali prihodnjič) in v zvezni skupščini.
Nov položaj in omejen obseg pristojnosti ter nalog federacije in njenih orpnov zahteva tudi drugačen način financiranja, zato ustavna dopolnila natančno določajo, kateri dohodki ji pripadajo. Kot je znano, je zveza razpolagala doslej z ogromnimi sredstvi, ki jih je zbirala od gospodarstva in posameznikov na razne načine (prispevki, davki). Takšen način zbiranja sredstev in njihov velik obseg je bil seveda izraz njene moči in njenega položaja v našem družbenem in političnem sistemu. S sredstvi zveze se ni vzdrževala samo zvezna uprava, vojska, diplomatska služba in podobno, kar je sicer normalno v vsaki urejeni državi, ampak
OBVEŠČANJE - USTAVNA PRAVICA OBČANCW: DA AU NE?
Ljudje niso zadovoljni s krčenjem prostora na Icomunskih straneh, uprava
lista pa nnora zmanjševati stroške tako, da izdaja malo tanjši časopis — Vzrok: manj dohodka od komunskili strani kot smo predvidevali — Število in obseg reklamnih objav ter razpisov pada iz meseca v mesec: podjetja varčujejo najprej pri reklami!
Veliko zamere in jeznih besed je marsikje sprožil naš uvodnik, ki smo ga tiskali 22. aprila letos pod naslovom „SZDL zmanjšuje obseg obveščanja". Zlasti v občinskih vodstvih SZDL v pokrajini nam odgovorni tovariši zamerijo odkrito besedo. Pa smo hoteli z njo pravzaprav pomagati predvsem — njim in nam! Njim zato, ker so resnično odvisni od občinskih proračunov in nimajo prostih rok, ko se je treba odločiti za obseg političnega obveščanja v občini, nam pa seveda s tem, da bi domači tedenski glasnik Socialistične zveze obdržal svoj dosedanji obseg in vsebino. Oboje je važno: na skrčenem prostoru ni mogoče sodelovati pri soustvarjanju družbene politike in njenem uresničevanju tako, kot če ima list dovolj prostora.
Ne bomo ponavljali, kar smo o listu, njegovem poslanstvu in sedanjih nalogah poročali po 3. seji izdajateljskega sveta letos 18. marca. Vsi dobro vemo, da so tudi naloge časnikarjev po zadnjih političnih dogodkih v državi samo še večje in še
so iz teh sredstev gradili tovarne, železnice, ceste, prekope; financirali so razne potrebne in nepotrebne načrte, zadovoljevali potrebe, ki niso bile vselej upravičene in realne. Država je bila tista, ki je pobirate levji delež ustvarjenih sredstev ter jih delila po svoji pameti. To pa je čedalje bolj vzbujalo nezadovoljstvo tistih, ki so bili za ta sredstva prikrajšani, se pravi, proizvajalcev samih pa republik.
Prav to je narekovalo sedanje ustavne spremembe. Poslej bodo dohodek zveze samo carine, takse in del prometnega davka od blaga in storitev, ki ji ga sporazumno odstopajo republike. Ta sredstva služijo zvezi za financiranje njenih organov. Jugoslovanske ljudske armade, ob-• veznosti do nerazvitDi republik in pokrajin, za njene rezerve ter za financiranje drugih njenih nalog in potreb, ki jih določa spremenjena ustava.
ZAKAJ SMO ZA SKUPNO DRŽAVO?
Ker se nam zdi tudi ta del ustavnih dopolnil nekoliko težje razumljiv, dasiravno ni pisan tako zapleteno kot nekateri drugi, bo koristno, če ob koncu preprosto povzamemo njegovo bistvo.
Vsi jugoslovanski narodi in narodnosti so slejkoprej trdno prepričani, da jim je skupna država. Socialistična federativna republika Jugoslavija življenjsko potrebna. Kljub temu, da postajajo z novo ustavno ureditvijo republike tudi tako rekoč države zase z vsemi značilnostmi, ki državi gredo, je nekaj takšnih stvari, zaradi katerih se odločajo za skupno državo, zaradi katerih so življenjsko zainteresirane zanjo. To so skupni interesi, skupne dobrine, ki so jih enakopravno deležne, od katerili imajo vse enako korist in ki so za vse enako pomembne. Uresničuje in zagotavlja jih v njihovem imenu federacija z vsemi svojimi organi ob njihovem vsestranskem sodelovanju in s pomočjo strokovnjakov, funkcionarjev, organov in ustanov iz vseh republik, kar tudi zagotavlja, da bodo te naloge opravljene v korist vseh in ne v škodo katerekoli republike ali pokrajine.
To je torej, poenostavljeno in kratko povedano, bistvo nove funkcije naše zveze.
I. RUDOLF
odgovornejše. Prav nič si ne domišljamo, da smo jim vedno tako kos, kot si to vsi iskreno želimo — trdimo samo, da mora tudi ožja družbena skupnost zagotoviti domačemu listu pogoje, da bo lahko
— ostal in postal še koristnejši,
— da ne bo njegovo materialno stanje .,viselo v zra-ku“
— in da bo imel resnično vse možnosti, da se razvija v vplivno žarišče družbenega, političnega in kulturnega ustvaijanja.
Prav na kratko naj ponovimo: že lansko jesen smo sporočili ustanoviteljem našega lista, da bo cenik za zakup prostora v Dolenjskem listu letos takle:
din
cela stran:	60.000
tri četrt strani:	45.000
pol strani:	30.000
četrt strani:	15.000
S temi cenami bi občine pokrivale pribl, tri četrtine dejanskih stroškov, ki jih imamo s celoletno režijo za vsako njihovo stran v listu. Že nekaj let nazaj smo tako celoletno stran zaračunavali občinam po 30.000 din, kar je bilo daleč pod lastno ceno. Se naprej teh strani v takšno izgubo ne smemo in ne moremo siliti. Pri tem velja opozoriti, 'da je lani 8 občin v pokrajini prispevalo za Dol. list po 30.000 din, občina Novo mesto pa
70.000 din. Teh 310.000 dinarjev predstavlja 10 odst. vseh dohodkov, ki jih je naš časnik lani ustvaril. Z drugimi besedami: kar 90 odst. vsega, za redno izhajanje tednika potrebnega denarja si naš list zdaj ustvarja že sam z naročnino, oglasi, reklamo in z izdajanjem priloge SDL.
Gospodarske razmere so zlasti lani znova krepko posegle tudi v tisk oz. izdajanje političnih časnikov. Prosim, preberite samo tale dva podatka:
leta 1966, ko je 9 občin kupilo v listu prostora za stalne komunske strani za skupno
282.000 din, nas je stal en izvod Dol. lista z vso režijo vred 0,95 din. Leta 1970, ko je 9 občin kupilo prostora za 310.000 din (ta znesek se od 1967 do 1970 sploh ni več spremenil), pa je znašala polna lastna cena za en izvod lista že 1,80 din oz. skoraj 100 odstotkov več! Po domače: vsi stroški za redno izhajanje našega lista so se v zadnjih 4 letih povečali skoraj za dvakrat.
Ob tem resničnem dejstvu pa je ponekod že kar nepriljubljeno „sofinanciranje" (beri: plačevanje pogodbeno zakupljenega prostora v listu) capljalo na mestu.
Nekaj let smo to še potrpeli, zdaj ne moremo več: dosegli smo zgornjo mejo dohodkov iz oglasne in reklamne službe. Naročnina je sorazmerno visoka (čeprav še vedno znatno prenizka, saj je lani prispeval naročnik za kritje vseh stroškov komaj 52 odst.), a je zdaj ne kaže popravljati. Verjetno ima naš občan
tudi pravico, imeti vsaj kolikor toliko poceni kakovostno obveščanje.
Kako poceni — na to pa naj odgovori družba, v našem primeru: 9 občinskih konferenc SZDL in 9 občinskih skupščin v pokrajini.
KAKO PA DRUGJE?
Rekli smo že: 8 naših občin je lani plačalo	za	svojo stran po
30.0()0 din,	novomeška pa za
dobri dve strani 70.000 din. Kako živijo drugi pokrajinski politični (medobčinski) časniki v Sloveniji?
Vprašali smo jih in izvedeli, da so naslednje občine lani prispevale takele zneske za obveščanje svojih občanov:
Kranj:	220.000	din
Celje;	150.000	din
Nova Gorica;	100.000 din
Koper:	90.000	din
Ptuj:	100.000	din
Ajdovščina;	39.000	din
Sežana:	40.000	din
ŠkoQa Loka:	40.000	din
Murska Sobota:	100.000 din
Žalec;	36.000	din
Velenje:	94.000	din
itd.
Pri tem pa je treba pripomniti: v večini medobčinskih glasil SZDL -
DOLENJSKI LIST
to pa so GLAS v Kranju, NOVI TEDNIK v Celju, PRIMORSKE NOVICE v Kopru in Novi Gorici, TEDNIK v Ptuju, VESTNIK v Murski Soboti in ŠALEŠKI RUDAR v Velenju - občine nimajo tako dosledno urejenih stalnih komunskih strani kot smo tak način urejanja časnika razvili v Dolenjskem listu. Kljub temu naštete občine izdatneje podpirajo svoje časnike kot naše Dol. list. Gornji seznam bi lahko dopolnili z dolgo vrsto občin, ki dajejo za svoja glasila po 40.000, 35.000, 30.000, pa seveda tudi manj dinarjev. Toda to ni namen tega pisanja.
Rad bi le opozoril, da noben lokalni politični časnik danes v Sloveniji ne more živeti samo od naročnine, niti ne od dotoka reklam, potrebnih in nepotrebnih čestitk ter objav vseh vrst. Dolenjski list ni nobena izjema: vsi medobčinski tedniki, glasila SZDL torej, so za leto 1971 predlagali znatno večje vsote za zakup prostora, ki ga potrebujejo posamezne občine. Skoraj povsod bodo tako potrebno pomoč tudi
TONE GOŠNIK
KULTURNI VODIČ
Na sestanku Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij 11 dolenjskih in hrvaških občin so se v soboto v Novem mestu dogovorili, da bodo te občine izdale kulturni vodič v slovenščini in hrvaščini. Izbrali so tudi iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno, da bo težko pričakovani vodič izšel do prihodnje pomladi.
Hvala za vašo kri,
^ ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Martina Hrovat, Jelka Gabron, Cvetka Fink, Jožefa Kolenc, Ana Lunder in Pepca Setina, članice Novoteksa, Novo mesto; Janez Konda, upokojenec iz Osojnika; Franc Andrejčič in Edvard Štukelj, člana IMV Novo mesto; Ana Tramte, gospodinja iz Gabrja; Alojz Juršič, član Novograda, Novo mesto; Rezka Žagar, M^da Klobčar, Miroslav Gutman, Nevenka Šturm, Cvetka Avbar, Majda Židanek, Darinka Orlič, Janez Mežan, Martina Zorko, Dušan Jenko, Majda Škrubej, Boštjan Jenko, Anica Majcen, Jelka Planinšek, Lidija Canič, Lado Javornik, Franc Košičck, Anica Mesojedec, Cvetka Zajc, Dušan Dular, Majda Bizjak, Lučka Videčnik, Vlado Magnik, Majda Žigante, Anton Graberski, Danica Dule, Janez Butara, Darinka Bukovec, Igor Kotnik, Andrej Pečaver, Marija Konečnik, Andrej Bukovec, Peter Dular, Janez Zupančič, Jožica Keber, Andrej Blažon, Boris šepetave, Nebojša Solak in Anton Šter, dijaJci novomeške gimnazije; Ivan Kastelic, član Novolesa, Straža! Marija Pavlič, gospodinja izTomage vasi; Anica Zupančič, delavka iz Gornjega Kamenja; Anton Pirnar, kmet iz Šentjurja; Franc Smerke, član Novotehne, Novo mesto; Jože Zupančič, kmet iz Dolenje vasi.
(Samo)morilci so med nami
Iz velike ljubezni se je rodila poroka, iz ljubezni je prišel otrok. Vse je bilo skoraj tako kot v pravljicah: mož, ki ni pil, ki ni zapravljal denarja, ki je ljubil ženo in otroka. In žena, ki je ljubila moža... in tako naprej, kot sta neštetokrat opisala brata Grimma, ki sta končala svoje pravljice običajno: „In potem sta živela srečno še dolgo let in živita še danes, če nista že umrla.. . “
Te pravljice je bilo hitro konec: punčka, stara tri leta, je bila vse, kar je še vezalo podrte stebre družinske sreče. Družinski prepiri, ki sta jih še podpihovala ženina mati in brat, so bili iz dneva v dan hujši, življenje je postajalo neznosno. Zakon se
je začel krhati, ločitev je postala že kar simbol odreše-ništva. Da, ločitev... „Če ne bi bilo otroka! “ je večkrat vzdihnil mož, ki je bil na malo hčer zelo navezan.
Potem so prišle besede, ki so povedale, da bo otrok ob razvezi ostal pri materi. To je podrlo vse načrte o ločitvi: mož je bil na otroka tako hudo navezan, da je vztrajal v peklu.
V peklu pa, kot je znano, preveč peče, da bi mogel normalen človek v njem dolgo zdržati. Od nekoč veselega, družabnega moža je ostala le bleda senca. V možganih je kljuvalo: kako uiti iz začaranega kroga?
Tega, ali se je misel prikradla počasi kot senca, kot majhen oblaček na nebu, ki
se skuša v poletnem dnevu bojevati s soncem, ali je misel skočila kot kragulj, kot ujeda na drobnega, nemočnega piščanca - vsega tega ne bo nikoli nihče izvedel. Ve se le to, da je ta misel prišla kot odrešenica, da je pomenila skoraj skok v svobodo, beg iz vseh težav in zmot izgubljenega življenja. Ta misel, ta neizgovorjena beseda, ta - samomor. ,
Ta umik iz življenja je bil storjen zavestno, mož je napisal oporoko, se poslovil od ljubljenih - in odšel za zmeraj.
Smrt je gotovo blaznost, način, kako priti v smrt, je bil tokrat še večja blaznost. Mož je zapeljal avto na cesto, kjer je vedel, da bo veliko prometa, v avto je posadil ljubljenega otroka, po-
čakal na ugodno priložnost in zapeljal pod kolesa velikega tovornjaka. ..
Miličniki, strokovnjaki, pravniki so merili na cesti, so iskali vzroke in sklepali o možnostih nesreče. Dva mrtva, pokrita z neprozornim polivinilom, v posmeh soncu in življenju na cesti: mož in otrok.. .
In kot blaznost: samomor na cesti, samomor z drvečim avtomobilom. Je to obujanje kamikaz,	letečih	živih
mrtvecev Japonske? Je to nova oblika smrti, samomor današnjega časa? Smo poslej na cesti v še večji nevarnosti, neprestano? Tisti, ki vedo odgovoriti na taka vprašanja, odnesejo skrivnosti v grob . . .
J SPLICHAL
tistega
lanskega
dne
To Stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Kaj je krivica?
Mislila sem, da sem nesrečna, čeprav mi ni nič manjkalo. Vsaka želja se mi je izpolnila; če mi ni bilo takoj ustreženo, sem mislila, da bom umrla. Vsakomur sem morala vedno samo pritrditi. Večkrat sem se zaprla v sobo in jokala.
I Zdaj je drugače, en sam dogodek me je prevzel, da sem se spremenila. Začela sem razmišljati o svetu, o ljudeh in krivicah. Ne morem se otresti vprašanja, zakaj življenje ne more brez krivic. Jaz se seveda ne pritožujem, toda poznam deklico, ki nima nič drugega kot kupček želja, ki se ne bodo nikoli uresničile. Kako rada bi tej deklici podarila vsaj polovico svoje sreče! A kaj je to, da prav zdaj tudi jaz ne vidim tega otroka? Grem mimo kot množica drugih? Ali sem že tako brezčutna?
Jesenski dan je bil, listje je odpadalo in mi šumelo pod nogami. Napotila sem se v središče mesta. Ljudje in avtomobili so šli križem v svet. Neizmerno veselje se je preliv^o v meni. Nisem znala pojasniti, kaj se z menoj dogaja. Očka je rekel, da se bo za debelo uro nekje zadržal, zato sem imela na pretek časa za pohajkovanje.
Pri tromostovju sem se nenadoma zdrznila ob prizoru: zgarana ženica z otrokom. Obraz ji je preoralo tipljenje, nosila je prevelike blatne čevlje, v cimjasti obleki je morala imeli že dolgo pot za seboj. Trdo je držala otroka, ki se je držal strašansko žalostno. Ženska mu je nekaj mrmrajoče dopovedovala. Prisluhnila sem: otroka pelje iz bolnišnice. In prišla je peš ponj.
Ljudje so hodili mimo, niti trenili niso, mene pa je vse to pretreslo. Zazdelo se mi je, da ta grenki občutek poznanja ne bo mogel nikoli iz mene. Kako bi kaznovala to množico! Bila sem brez moči in sem
zbežala.
KosUo
IRENA SZARVAS, Kočevje
Veje so se krivile pod snegom. Bilo je jutro. Otroci v Jakljevi hiši so še spali, ko je mati odšla na delo. Otroci so imeli zimske počitnice in so poležavali. Iznad streh se je dvigal čist dim.
France, najstarejši med otroki pri Jakljevih, je vstal prvi. Na skednju je poiskal smuči in oddrsal v Odančev klanec. Za njim je racal mlajši brat s sankami.
„Vzemita s seboj še mene!“ je prosila sestrica Tinca, pa je nista posluha. „Saj veš, kaj moraš delati, ‘ji je dejal starejši brat.
In Tinca, vsa majhna in drobna, da ji je mamin predpasnik segal do tal, je vzkliknila: „Že prav, pa kuhala ne bom!“
„Samo poskusi, saj veš, kaj je mama naročila.“
Ko so se rože na oknih stopile, je Tinca postavila kosilo v košarico in ^a odnesla mami na delo. Mama se je nasmehnila, sedla na kup zlozenih desk in začela jesti. Nenadoma je zagledala Tinčine oči, la so prosile, naj vendar vsega ne poje.
P. L., Ribnica
Nesreča
z avtobusom smo se peljali iz Splita proti Kaštelu Staremu. Pot je bila dokaj dolga. Mama, oče in brat so sedeli na zadnjih sedežih, jaz pa sem st^. Gledala sem oleandre, ki so cveteli ob cesti.
Nenadona sem pogledala na cesto, kjer se je zgodilo nekaj strašnega. Zagledala sem, kako je neki avtomobil podrl dekle in obdrgnil avtobus, v katerem smo se peljali. Avtobus se je ustavil. Izstopili smo. Iz osebnega avtomobila, ki se je tudi pravkar ustavil, je stopilo nekaj mladih fantov. Stekli so k deklici, ki je ležala ob cesti. Bila je ranjena v glavo. Pripeljal je rešilni avtomobil in vanj so položili nezavestno dekle. Rešilec je odpeljal, mi pa smo morali čakati na drug avtobus. Ko je pripeljal, smo se odpeljali naprej do Kaštela Stare^.
Tega dne ne bom nikoli pozabila. Takrat sem prvič videla nesrečo, a si ne želim, da bi jo še kdaj.
ZLATKA ZGONC, novinarski krožek osnovna šola Šentrupert
S
I
I
✓
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
(AB)
'---' 'BREŽICE
Ste v atadlrea^i za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetHčarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
ISO
i
Predsednik ribniške ot>činske skupščine odgovarja na članek Lojzeta Jakopiča, ki je bil pod gornjim naslovom tiskan v Ljubljanskem dnevniku 6. aprila 1971 — Odgovor na ugibanja po ribniški občini
Težavna naloga je odgovoriti in obenem odgovarjati za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki jo je tudi v Ribnici izvajala komisija za nacionalizacijo na podlagi z^ona in uredbe za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (iz leta 1958 in 1959). Zakaj so komisija in drugi pristojni republik in zvezni organi nekaterim naciona^irali poslovne lokale, drugim jih pustili, nekaterim pa jih vrnili v rednem pritožbenem postopku? To je možno še danes ugotoviti iz uradne dokumentacije. Ko so prizadeti bivši lastniki poslovnih lokalov izčrpali redna in izredna pravna sredstva za denacionalizacijo, so se začeli obračati na občinske organe in samo skupščino občine.
Občinska skupščina Ribnica je bila več let zaporedoma pod pritiski za vračanje zaplenjenih di nacionaliziranih nepremičnin. Pri tem iskanju ravnotežja med interesi gospodarskih organizacij, ki so upravljale s tem premoženjem, interesi občanov in političnih stališč je občinska skupščina Ribnica na svoji seji septembra 1966 vsem takim strankam odgovorila, da ne bo nikoihur vrnila nacionaliziranih najemnih z^adb. Takratni predstavniki skupščine so naredili korak d^e in z aktom skupščine dovolili Stanovanjsko ko-
Kmetijsko in trgovsko podjetje
AGRARIA, Brežice
obvelšlča potrošnike, da Kmetijsko posestvo Cerklje ob Krki — RAZPRODAJA KOKOSI Nakup je moženi vsak dan, razen nedelje, od 7. do 15. ure. Cena: 10 din za kokoš. Za nakup se priporoča kolektiv
Kmetijskega posestva Cerklje
Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica
razpisuje prosto delovno mesto jSOFERJA AVTOBUSA
Pogoji: pet let delovnih izkušenj.
Nastop sliižbe s 1. septembrom 1971. Stanovanja ni.
E>rošnje pošljite na TIS Sevnica dio 20. 5. 1971.
munalnemu podjetju v Ribnici, da proda tiste družbene z^dbe in lokale v lasti občine, ki jih gospodarske organizacije opuščajo. Polovico poslovnega lokala bivšega lastnika Staneta Lovšina je izpraznilo Trgovdco podjetje leta 1961, ostali del pa leta 1963. V primeru Staneta Lovšina je bilo tako pooblastilo Sta-novanjdcemu podjelu uporabljeno. Razpis za prodajo polovice spornega lok^ je bil mesec dni izobešen na oglasni deski v preddveiju poslopja o<5Čindce skupščine Ribnica, in ne samo v prostorih tega podjetja. Pogodbo o prodaji poslovnega lokala slasčičaiju Iseni Iseniju je potrdilo občinsko javno pravobranilstvo v Ljubljani. Takrat je občinska skupščina Ribnica del poslovnega lokala oddala v upravljanje Čebelarskemu društvu Ribnica, ki z njim razpolaga še danes.
Tov. Lovšin poudarja že dalj časa, da mu je storjena krivica. Poglejmo, kako je s tem. V naselju Ribnica je bilo v postopku za nacionalizacijo najemnih z^adb 18 primerov.
V zakonitem roku so bili vrnjeni lokali naslednjim: zvezni izvršni svet je leta 1961 ugodno rešil pritožbo J. V, izvršni svet LR Slovenije leta 1962 P. M. in zvezni sekretariat za finance leta 1966, H. H. Ostalih 15 lokalov je še danes, razen polovice Lovšinovega, v družbeni lasti.
Nekateri poslovni lokali, ki jih omenja tudi novinar v članku, so biU z nekaterimi omejitvami samo začasno puščeni lastnikom v skladu s predpisi. Take pravice lastnikom ni dodelila takratna občina Ribnica brezpravno. Ce pa se skriva v takem ravnanju občinske komisije za nacionalizacijo nezakonitost, predlagam, naj pristojni organi po službeni dolžnosti raziščejo primere in krivce kaznujejo.
Poudarjam, da se doslej nisem nikoli izmikal povedati javnosti tistega, kar je moja dolžnost. V zadevi Staneta Lovšina se nam ni treba sramovati, ker sedanje predstavništvo občinske skupščine in starešine občinskih upravnih organov niso
vodili postopka v zadevi Staneta Lovšina. Poskrbeli smo le za to, da ' je posebna odborniška komisija lani proučila nove zahteve za denacionalizacijo najemnih prostorov in o tem seznanila na seji občinsko skupščino 16. julija 1970.
Občinska skupščina Ribnica je tedaj sprejela predlog komisije, ki se skrajšan glasi: „Komisija ugotavlja, da ni nikakršnih potreb in opravičil za danacionalizacijo kateregakoli od navedenih objektov (15) oziroma prostorov...“
Jakopičev članek dokazuje, da še ni končano izsiljevanje vračanj zaplenjenih in nacionaliziranih nepremičnin. Da bi se seznanila z našimi stališči, sta me obiskala 26. novembra lani novinar Lojze Jakopič in pravni svetnik Dnevnika. V pogovoru sta me želela prepričati, da je bil postopek v zadevi Staneta Lovšina nezakonit. Menil sem, da če imajo otipljive dokaze, naj sprožijo postopek zoper občino Ribnica. Kedl^al sem tudi, naj pismo Staneta Lovšina Dnevniku objavijo ne glede na moje mnenje. Danes je očitno, da bi bilo samo pismo Staneta Lovšina za javnost manj aktualno, kakor je zdaj, ko je tov. Lojze Jakopič našel v občini Ribnica grešnega kozla. Z novinarjem sva se tudi dogovorila, da se bova sešla, vendar tedaj tov. Jakopič ni prišel v Ribnico.
V februarju in marcu sem bil preveč zaposlen z javno razpravo o financiranju družbenih potreb in s problemi, ki so še bolj neodlož^ivi od zadeve Staneta Lovšina. Zato prosim, tov. novinar Jakopič, dami oprostite, ker se še do danes nisva sestala.
Po tem dogovoru pa menim, daje tudi najin sestanek nepotreben. ,J*oz nazaj,“ kot sta si jo zamislila tov. Lovšin in tov. Jakopič, je res „težavna", najhuje pa je to, da vodi v slepo ulico.
I
O naših „čisto osebnih računih** dovolite, da povem tole: menim, da je ovinar Jakopič v članku „Podpolkovnik Stane išče svojo pravico šel predaleč z navedbo, da je postalo nekaterim možem v Ribnici nerodno in da so očitno vmes osebni računi. Ponovim še enkrat, da sedanje predsedstvo skupščine in načelniki oddelkov upravnih organov SO Ribnica nismo vodili postopka v zadevi Staneta Lovšina, zato za takšen rez-plet tudi nismo odgovorni. O pooblastilih Stanovanj^o kumunal-nega podjela Ribnica od decembra 1965 so razpravljali sodni organi in jih doslej še niw ra^e^avili.
Menim, da se z omenjenim člankom javnosti vsiljuje vprašanje, ali je bila nacionalizacija leta 1959 dosledna. Podobno vprašujejo nekateri naši občani, ali je bila zaplemba nepremičnin v letfli po vojni dosledna. Tov. Jakopič, ali nameravate sprožiti postopek za revizijo zakona in postopek o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč/ Vendar: občinska skupščina Ribnica je ravnala po zakonu in bo po zakonu ravnala tudi v bodoče, zato je zadeva Staneta Lovšina za ObS Ribnica končana.
BOGO ABRAHAMSBERG, predsednik občinske skupščine Ribnica
ELEKTROTEHNA, trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, Titova c. 51
želi zaposliti v prodajalni v Novem
kvalificirane trgovske pomočnike tehnične stroke z ustrezno prakso
Kandidati naj poSljejo pismene ponudbe Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova c. 51. — Razpis velja 15 dni po dnevu objave.
Rudi Žlajpah dobil voziček!
Odkar smo 22. aprila zadnjikrat poročali o zbirki za nakup invalidskega vozička Rudiju Žlajpahu iz Žužemberka, so za mladega invalida prispevali:
Stefan Vivod z Otočca 50 din, neimenovana iz Gradca pri Cmom-
Su 20 din, Alojz Resnik, Martin Pre-anič, Franc Ječ in Mihael Novak iz Gor. Lenarta pri Brežicah 80 din, Jože Pajk iz Račjega sela pri Trebnjem 50 din. Frida in Niko Perkman sta poslala iz Uppsale na Švedskem 75,45 din, Majda Pavlič iz Toronta v Kanadi pa je poslala 2 kanadska do-laija, za kar smo dobili v banki 28,50 din. - Delavke iz kočevske Tekstilane so poslale Rudiju 50 din.
Do ponedeljka opoldne se je na Rudijevi hranilni knjižici zbralo že 10.702,15 dinarjev.
Krajevno skupnost v Žužemberku smo po predhodnem osebnem dogovoru prosili, da bo Rudiju Žlajp^u kupila v Ljubljani pri podjelu SOCA ustrezen invalidski voziček, o čemer bomo v kratkem spet, poročali. Kar bo denarja ostalo, ga bo dobil Rudi za popravilo zobovja in za druge svoje najnujnejše potrebe.
Prispevek za Jelko Lavrič
Prejšnji četrtek smo o Jelki ob-iimo poročali. Iz nevrološke klinike kliničnih bolnišnic v Ljubljani smo medtem od prof. dr. med. Petra Kartina dobili tudi prepis obvestila, da je klinika iz Ljubljane, na kateri •e ie Jelka pred leti zdravila, že poslala ustrezno medicinsko dokumentacijo na kliniko v Nemčijo.
Odkar smo zadnjikrat poroč^ o prispevkih za Jelko, smo dobili z denarno nakaznico od „neimenovane darovalke** iz Zemlja v Beli krajini 20 din, tako da ima Jelka na hranilni knjižici pri DBH danes 72.033,33 dm.
Ko bomo o Jelki zvedeli karkoli novega, bomo bralcem takoj sporo-čiU.
UREDNIŠTVO LISTA
O tem pa, kot rečeno, v kratkem spet kaj več.
Vsem darovalcem se Rudi Žlajpah prisrčno zahvaljuje za dosedanjo pomoč!
UREDNIŠTVO LISTA
NOVVOZNI RED!
Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI«, Novo mesto — Straža
obvešča cenjene potnike,
da S 1. junijem 1971 začne veljati Vozni red avtobusnih linij za leto 1971/72
Objavljen je v voznem redu, ki ga je izdalo podjetje.
Tarifa in drugi prevozni pogoji so objavljeni v voznem redu. Cenjenim potnikom pa so tudi na razpolago pri podjetju in voznem osebju.
RAZMrSUTE,, DOKLER NI PREPOZNOi!
Jokal je kot otrok...
Fant iz Podgorja je izgubil v Novem mestu skoraj 4900 nemških mark, trdo prigarani zaslužek iz tujine — Čemu nezaupanje do bank in hranilnic, zakaj nočejo obresti?
Stal je med fanti in pripovedoval:
,JDve leti sem varčeval marko za marko. Vesele družbe me niso zvabile nikamor, ob sobotah in nedeljah sem delal še nadure. Doma sem hotel postaviti hišico, da bi imel streho nad glavo. Skromno sem živel v Nemčiji, pridno delal in mislil samo na varčevanje ... Zdaj sem pa ob vse: v stranišču hotela Metropol sem izgubil denarnico, od takrat dalje vsaj jo pogrešam. V njej je bilo skoraj 4900 mark... Ce je kaj dokumentov zraven? Imel sem tam še zdravstveno izkaznico. Ce je bil poštenjak, ki je našel moj zaslužek dveh let, mi bo to vrnil. Vrnil bi
mi prav gotovo, če bi vedel, da sem za ta denar dve leti trdo, trdo delal na tujem ...“
Ganotje ga je premagalo: ni ga bilo sram solz med fanti, ki radi pomožujejo na Glavnem trgu, kjer se srečujejo zdomci. Pomagati mu niso mogli razen s tolažbo, da so med nami poštenjaki, ki še poznajo in cenijo stari rek: „Kar najdeš, ni tvoje.“
Do izgube trdo prigaranega zaslužka — fant je nosil s seboj valute v vrednosti skoraj , dveh milijonov starih dinarjev — pa ne bi prišlo, če bi naši ljudje na tujem malo bolj verjeli našim bankam in vlagali svoje prihranke na tekoči račun. To lahko naredijo tudi že kar v Nemčiji,
lahko pa bi denar nakazovali tudi domov na svoj “žiro račun pri Dolenjski banki in hranilnici. Vložni denar jim je vedno na razpolago: lahko ga dvigajo v tuji valuti ali v dinarjih, kakor to sami že-Ujo. In ne samo to: razen privarčevane glavnice dobe od banke tudi obresti. Pri večjih vsotah se kmalu nabere še lep kupček obresti, da ima človek veselje nad varčevanjem!
Ni malo ljudi, ki tišče denar doma pod vzglavjem, v starih loncih in v pečeh, po podstrešjih ali v kleteh. Vedno znova pa se dogaja, da tako shranjeni denar ni varen, da ga nemalokrat uničijo tudi miši ali podgane, plesen ali vlaga. Nositi s seboj tako veliko denarja, kot se je zgodilo našemu ubogemu Podgorcu, seveda spet ni pametno. Zato imamo hranilnice in banke.
Potem ne bo treba solz ne prepoznega obžalovanja.
I
%
I
%
S
tura
in
bra-
anje
Andrej Jemec jutri v kriki galeriji
Slikar in grafik Andrej Jemec iz Ljubljane bo jutri 14. maja, ob 18. uri odprl svojo razstavo v krški galeriji. Delo in življenje znanega slikarja bo predstavil obiskovalcem prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane. — Vljudno vabljeni!
KONCERT
V	KOSTANJEVICI
GLASBENA MLADINA SLOVENIJE prireja danes ob 17. uri v Kostanjevici na razstavi akademskega slikaija Igorja Pleška v Lamutovem salonu koncert. Nastopili bodo operni solisti sopranistka Sonja Hočevarjeva in basist Ladko Korošec ob spremljavi pianistke Zdenke Lu-kec ter hornist Niko Pertot ob spremljavi pianistke Gitte Mally. Izredno zanimiv in bogat glasbeni program bo povezoval in komentiral profesor Cveto Budkovič. Koncert bo prirejen v sklopu prireditev dolenjskega festivala.
Obličite razstavi
„Novo mesto in Dolenjska v letu 1941“ in „Risbe iz narodnoosvobodilnega boja“, ki bosta v veliki in mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprti ves maj. Obisk priporočamo zlasti mladini iz šol, delovnim kolektivom in vsem, ki žele spoznati dragocene dokumente revolucionarne preteklosti in občila ljudi v temnih obdobjih na Elolenjskem. Za skupine so prireditelji oskrbeli strokovno vodstvo po obeh razstavah. ,
DO KONCA MAJA V 0'BEH DVOiRANAH DOLENJSKE GALERIJE
Razstavi o času, ki o njem poje poet: »Uporni človek nosi parole jn mine...«
V zgornji dvorani je dokumentarna razstava »Novo mesto in Dolenjska v letu 1941«, v spodnji pa umetniška razstava »Risbe iz^arodnoosvobodilnega boja« — Z njima so počastili praznik dela in tridesetletnico Osvobodilne fronte in vstaje
Več kot 250 dokumentov, razstavljenih v veliki dvorani Dolenjske galerije, seznanja obiskovalca z razvojem naprednih in sociali-stiči^ gibanj v Novem mestu in na Dolenjskem od leta 1896 dalje. Postreže z izredno zanunivimi pričevanji o kandijski republiki in revolucionarnem vrenju neposredno po končani prvi svetovni vojni. Slednjič pa pouči o vse bolj organiziranih in poglobljenih gibanjih pod vodstvom Komunistične partije med obema vojnama, dokler ta gibanja niso malone že ob samem vdoru okupatorjev pred tridesetimi leti prerasla v oborožen upor. Razstava zajema obdobje do pomladi 1942, ko so se začele vojaške akcije Dolenjskega bataljona, ustanovljenega marca tega leta na Rogu.
polnjena tako, kot veleva naslov (Novo mesto in Dolenjska v letu 1941), vendarle zelo prepričljivo, izr
Na otvoritvi, 6. maja, je dr. Tone Ferenc, ravnatelj Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, poudaril, da je v teh dokumentiii ohranjeno trajno pričevanje o pomembnem revolucionarnem obdobju, ki sa ga prehodili Novo mesto, Dolenjska in njeni ljudje. Razstava sama, čeprav po besedah prof. Janka Jarca, ravnatelja Dolenjskega muzeja, ni iz-
DVE DRAMI MIRKA ZUPANČIČA
Med zbirkami, ki jih izdaja MLADINSKA KNJIGA, je tudi -„Drama danes“; njeni uredniki so Lojze Filipič, dr. Bratko Kreft in Dušan Moravec. Te dni smo dobili njeno prvo letošnjo knjigo: drami Mirka Zupančiča „Dolina neštetih radosti“ in „Hiša na robu mesta“.
Spremno besedo je knjigi napisal Vasja Predan, ki med drugim pravi 0 dramatiku:	„Zupančičeva	drama-
tika se je v zemljevid novejše slovenske literature zarisala predvsem s svojo navezanostjo na izročilo, s svojo družbenokritično zavzetostjo in zlasti z doslednostjo pa zvestobo svoji percepciji humanizma.” Pisca obeh dram ocenjuje Predan kot izrazito angažiranega umetnika.
ivp I it 111
il;
PLAKATI GOR, PLAKATI DOL
-	V petek, 7. maja, naj bi Bela krizantema ponovila Vovkovo igro „Skozi temo ali devalvirana mo-rala“. To so še dan poprej napovedovali številni plakati na novomeških ulicah. Naslednji dan, ko so se mnogi že pripravljah na predstavo, so bili plakati potrgani, v dvorani Doma kulture pa so ob uri, ko bi morala biti igra, vrteli film. Zakaj tako? Na Zavodu za kulturno dejavnost trdijo, da jih Bela krizantema o ponovitvi igre ni nič obvestila, zato ji ni rezerviral dvorane in odra za predstavo, voditelji Bele krizanteme \ pa se sklicujejo na trden dogovor z vodstvom zavoda in govorijo, kako je nezaslišano, da je morala njihova predstava odpasti.
ZBOROVANJE BELOKRANJSKIH PROSVETARJEV - V dvorani metliške Beti je bilo v soboto, 8. maja, zborovanje prosvetnih delavcev Bele krajine. Okoli 160 ljudi je prisluhnilo besedi dr. Franceta Strmčnika, docenta na filozofski
fakulteti za pedagogiko v Ljubljani, ki je govoril, kaj vse vpliva na uq>eh pouka, in predavanju Mira Lužnika, namestnika direktorja republiškega Zavoda za šolstvo, v katerem je obdelal položaj in reformo osnovnega šolstva. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, zatem pa so si ogledali tovarno.
DANES GOSTUJE OPERA - V novomeškem Domu kulture bo drevi gostoval ansambel ljubljanske Opere z delom „Don Pasquale“. V glavni vlogi bo nastopil prvak, basist Ladko Korošec. Predstava bo v okviru abonmajskih prireditev na novomeškem odru.
GOSTOVANJA - Amatersko gledališče iz Novega mesta gostuje v maju po okoliških krajih in v sosednjih občinah. 8. maja je v Črnomlju ponovUo Klabundov „Krog s kredo", igro „Mož svoje žene“ A. P. Čehova pa do zdaj v Črnomlju in Beli Cerkvi. V nedeljo, 16. maja, namerava gostovati * s Čehovom v Prečni.
^ >
Slovenci se res ne moremo pritoževati, da imamo slabo razvit revialni tisk. Tudi revije za književnost in družbena vf)raša-nja so posejane tako nagosto, da jih imajo vsa pokrajinska središča, razen Novo mesto.
Dolenjska z Novim mestom kot nekronanim kulturnim središčem je izjema tudi na tem področju. Po izidu nekaj številk Dolenjske prosvete iz petdesetih let se, žal, ni pojavilo nič takega, kar bi dišalo po samostojnem književno družbenem glasilu. V zadnjih nekaj letih to vrzel občasno zapolnjujejo Dolenjski razgledi kot razširjena kulturna rubrika v našem tedniku. To pa seveda ni rešitev, ker Dolenjski list za to razširjeno dejavnost ne prejema niti dinaija družbene pomoči. So pa Dolenjski razgledi pomagali do dragocenega spoznanja: da je glasilo za literarna in družbena vprašanja na Dolenjskem potrebno in da, če bi se naposled posrečilo poviti tako glasilo, tudi sodelavcev ne bi manjkalo.
Želja po samostojni reviji na Dolenjskem je vznikla močneje zlasti v mlajšem in najmlajšem rodu ustvarjalcev, tako pri ljudeh peresa kot pri ljudeh čopiča. Njihove ambicije niso majhne, kar nekateri že nekaj časa in vztrajno dokazujejo z javnimi nastopi. Kjer je želja, je običajno tudi potreba, zato je pričakovati, da vse skupaj ne bo ostalo samo pri praznem in jalovem besedičenju.
Ko je bila misel o dolenjski reviji povedana v javnosti, so se nekateri	skoraj	zgroziU,	češ:
„Fantje, to je vse lepo in prav, kje boste pa *)bili denar za izdajanje? “ V času, ko govorimo
o	velikem gospodarskem napredku pokrajine in še bolj dolenjskih industrijskih središč, ko je družba z zakonom omogočila kulturi boljše življenje, denar ne bi smel biti glavna ovira. Zlasti ne, ker bi revija še vedno manj stala kot prenekatera zavožena gospodarska investicija. L Z. . s	'
črpno in v mnogih dokumentih tudi pretresljivo izpričuje priprave in sam revolucionarni boj dolenjskega delovnega človeka za lepšo prihodnost, za katero je pripravljen žrtvovati tudi življenje. ,,Uporni človek nosi parole in mine“ je zapisal Edvard Kocbek v pesmi ,,Do-lenjska“, navdihnjeni v časDi, ko je pesnik partizanil v naših krajih, in prav v takem duhu je prikazan dolenjski človek skozi vsa obdobja, izpričana z razstavljenimi dokumenti.
V	mali galerijski dvorani so hkrati odprU tudi razstavo „Risbe iz narodnoosvobodilnega boja“. To so dela 24 slikarjev, nastala pa so na partizanskih pohodih, med bojem, med počitkom po boju, v zaporih in fašističnih ter nacističnih uničevalnih taborišč Dl. Slikarji, ki so bih pri partizanih, so risali predvsem portrete borcev, partizanske kolone, prizore z ranjenci, partizanske objekte, požgana naselja in okupatorjeva nasilja. V taboriščih je bilo umetniško ustvarjanje neprimerno težje, a so kljub temu nastajali portreti internirancev, kupi človeških trupel, stražni stolpi, barake z bodečo žico itd. Ta slikarska razsiava je dragocena tembolj^ ker prikazuje likovne zapise, nastale sredi težkih dni in neposredno po pretresljivih dogodkih v usodnem času pred tridesetimi leti.
Dokumentarna in slikarska razstava bosta odprti do 30. maja. Prireditelj Dolenjski muzej ju je postavil v počastitev tridesetletnice Osvobodilne fronte in vstaje ter letošnjega praznika dela.
IVAN ZOPAN
Berite »Dolenjski list«
Belokranjska kulturna revija
Od 18. do 21. maja bo v Črnomlju kulturna revija pod pokroviteljstvom tovarne Cos-mos-Belt. Svečana otvoritev bo v torek, 18. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu. Prvi dan bodo nastopili Semičani s komedijo „Matajev Matija“.
V sredo, 19. maja ob 20. uri, bo Recital ob glasbeni in slikovni spremljavi filmov iz Bele krajine. Nastopi foto'kino klub IRIS iz Črnomlja.
V četrtek, 20. maja, ob 20. uri bo glasbeni večer. Nastopijo: godba na pihala iz Črnomlja, Intervali, harmonikarski sekstet Glasbene šole in godba na pihala iz Metlike.
V petek ob 20. uri bodo Črnomaljci uprizorili Katajevo komedijo ,,Dan oddiha". Po predstavi bo podelitev nagrad in priznanj.
Do 26. maja bo v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju odprta razstava del slikatja Poldeta Miheliča, dolgoletnega znanca tabor-slcih srečanj slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. To je hkrati letošnja tretja Miheličeva razstava, saj je pokazal svoja dela tudi že v Zagoiju in Trbovljah. Na sliki; VAŠKO TIHOŽITJE. — Slikar živi v Litiji, kjer je likovni pedagog (Litija, Ponoviška 15).
Glasbeno srečanje ob Korani
Na tekmovanju pevskih zborov in instrumentalnih skupin v Karlovcu je kot gost sodeloval tudi mladinski zbor s Senovega in bil najbolje ocenjen — Tekmovanje razbilo mrtvilo na glasbenem področju
Zorin dom v Karlovcu je bil spet kraj lepega in nepozabnega kulturnega dogodka: 22, aprila je bilo v njem tekmovanje pevskih zborov in instrumentalnih ^upin pionirskih in mladinskih organizacij s karlovškega območja.
Sodelovah so pionirski in mladinski pevski zbori iz osnovnih šol Karlovca, Mahična, Lasinskega, Sjeni-čaka. Duge Rese in kot gost mladinski pevski zbor osnovne šole Senovo pri Krškem. Instrumentalne skupine so prišle iz Rečice, Vojniča in Duge Rese^ pridružil pa se jim je harmonikarski orkester kultumo-prosvet-nega društva „Triglav" iz Karlovca.
Med pevskimi zbori je bil najboljši gostujoči zbor s Senovega. Prav gotovo to ni naključje, saj ima zbor ne le nadaijene pevce, ampak v
Janezu Ceglarju tudi sposobnega dirigenta in razgledanega glasbenega izobraženca.
Med instrumentalnimi skupinami je bil najbolje ocenjen harmonikarski orkester društva „Triglav". To je razumljivo, saj deluje v samem Karlovcu, kjer ima boljše pogoje za delo in razvoj kot drugi instrumentalisti v okolici in na podeželju.
Tekmovanje je imelo izreden kulturni pomen: gre namreč za razvoj to poglobitev glasbenega amaterizma v Karlovcu in njegovi okolici, gre pa tudi za glasbeno vzgojo množic kot
most, ki pelje v razumevanje resničnih glasbenih umetnin.
Da se je ta prireditev tako posrečila in vzbudila tolikšno zanimanje, gre zasluga vsem članom karlov^e kulturno-prosvetne skupnosti, predvsem pa Adiju Grudnu, Dragom Ni-kohču in Mladenu Suvajdžiću.
Sodelovanje Slovencev je ponoven dokaz za resnične vezi bratstva in enotnosti ljudi na desnem bregu Kolpe, prav zaradi tega sodelovanja pa je bil spored še bogatejši in zanimivejši.
V	Karlovcu je zadnje čase čutiti zastoj v delovanju glasbenih amaterjev, zato je prišlo tekmovanje kot naročeno:	prekinilo	je začasno
mrtvilo in spodbudilo glasbenike k delu.	DRAGO PASSEK
F*S; Finžgar
STRIGI
Vstal pa je tudi Boltežar - sin, ki ga ni bilo bolj zadovoljnega človeka na svetu. Vsekalo je vanj nekaj prečudnega, ko je slišal, da se brat oženi in da bo gospodinjila po hiši Lucija. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi kdaj zapuščal Podlog. $e na semenj so ga težko spravili. Ta hip ga je zabolelo pri srcu, daje udrihnil:
„Če je taka, meni doto in pojdem!“ Sam sebe se je ustrašil, da je sedel nazaj k peči.
, Jn še meni,“ je dodal Mihor k bratovemu,
„Nikarta!“ je poprosil Gašper, ki je bil mahoma ves mehak. „Lucija je tako dobra.“
,JDoto!“ je zarežal Mihor.
,J)oto!“ je ponovil Boltežar.
Oče je že stisnil pest, da bi vžgal ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vtaknil je zato pest v žep, se dvignil izza mize in si poiskal besede:
„Norci! Doto sem, doto tja! Tebi ta vogel, onemu onega — in tistile na
peči — še tretjega. Le razkopljite hišo in zemljo — potem pa hajdi — z malho po svetu. Podlog je moj; dokler bom gibal, ga nihče ne bo trgal. Kdor pa hoče iti, naj gre; na vse vetrove peljejo poti s Podloga.“
Mihor in Boltežar sta se dvignila s klopi, Gašper je stopil proti očetu. Molče so obstali za hip in gledali vsak v svojo plat kot hrasti na gori.
„Kaj se pričkate, dedci? “ seje prikazala med vrati Maruša.
,J*ojdi!“ je velel oče rahlo; „se bomo brez tebe.“
Maruša je užaljena zadrlesknila duri. Prvikrat, odkar je po umrli gospodinji prijela za kuhalnico, so skrili pred njo družinsko tajnost.
,,Za tujo žensko ne bom vlekel in garal; jaz pojdem,“ je gledal Mihor na polico, kamor je bil vtaknil knjigo. Ne očetu ne bratu ni mogel dati oči.
„Tudi jaz, tudi jaz,“ je prikladal bratu Boltežar in z nogo iskal pod pečjo cokle.
„Oh, zak^? “ je poskušal mečiti Gašper, ki mu je oče prevzel besedo: „Za tujo žensko? Lucija ne bo tuja in če je z njo, Icakor mi je pripovedovala Božnarica sama, ne bo, ampak je že naša. Za koga sem vlekel in garal jaz? Vsak zase — in vsi za Podlog. To je pamet, vse drugo je norost. Kdor hoče za norostjo, naj se zgodi, kakor sem povedal.“
„In se bo,“ je vrgel Mihor oguljeni suknjič na pleča in šel. Za njim je ro-
potal v coklah čez prag Boltežar in ponavljal grožnjo za bratom.
Oče je sedel nazaj k mizi. Gašper se je vrnil k peči. Nad njima so bobneli koraki sinov, ki sta šla spat v zgornjo sobo. Nerazločne, a trde besede so trkale ob strop. Šimen si je podprl glavo. Gašper je gledal očeta, odpiral usta, se premikal na klopi, toda ziniti ni mogel.
„Tega ti je bilo res treba,“ je oče z vzdihom očital sinu.
Gašper ni pogledal v tla. Svetlo je zrl v revno luč pod stropom in na smeh mu je šlo.
,Ali ni Lucija kar prava ženska, oče? “
„Je. Sem jo videl pri žetvi, v hlevu iB pri peki, ko nam je hodila v dnino. Ženska — kakor gre.“
„In kako narejena! Na vse kraje in konce prav,“ je kar privzdigovalo Gašpeija.
Oče se mu je skrivaj namuznil, malomarno odmdinil z roko in menil: „Seveda, tvoje oči vidijo samo to.
—	Ampak onadva! “
„Saj ne pojdeta zaradi Lucije. Saj sta bila vedno dobra z njo.“
„Brat ne pozna tako bratov kot oče sinove; pojdeta, ti pravim.“ „Pregovorim ju .. .“ .
„Saj je vseeno. Če bi ju Bog ne bil dal, bi se Podlog ne bil podrl. In če gresta, se tudi ne bo. — Ti glej, da še ta predpust urediš,“
„Še ta predpust? “
„Le kaj izprašuješ! Našega rodu otroci se bodo pod našo streho rodili. Za nedeljo dobi može in zasnubite. Povej, da bomo svatovali na Podlogu
—	in ne po bajtarsko.“
„Oče, oče, res ne vem . . .“ je skušal sin vstajati od peči. Objel bi bil očeta, ko bi ne bilo to tako tuje na Podlogu. Vendar je nerodno stopil do njega, ga prijel za roko, mu jo stiskal, mežikal z očmi, kamor so silile solze, požiral sladko grenkobo in obljubljal:
„Oče, tako vam bo stregla Lucija, po angelsko-.. .“
Tudi oče je potegnil sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu.
„Spat pojdiva," ga je odgnal od sebe.
Gašper je zginil v hlev, kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino tudi ponoči.
Oče je zapalmil za njim duri, se vrnil v hišo, sezul se in nato tiho stopil na klop k peči, pobožal Štefo, ji popravil vzglavje in dolgo gledal v smehljajoči sc obrazek s sklenjenimi rokami, kakor bi molil. Nato se je ozrl po hiši, da se je prepričal, ali sta res sama s IŠtefo, se nagnil nad dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal vanjo: „Kakor mama, prav taka je!“ Nato je pomočil palec v kropilček za vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: „Lahko noč, ljubka nioja.“
II
Gašper je prižgal hlevno svetilko, jo obesil na kljuko nad vzglavjem po-*
grada in legel, kakršen je bil. Niti klobuka ni snel z glave. Živina je prežvekovala. Plavka je včasih globoko zasopla, se prelegla, zasmrčala kot v skrbeh in počivala dalje. Gašperje gledal v strop, kjer so se blesketale kapljice strnjene sopare. Samo od sebe sc mu je smejalo. Preudarjal je, kakšne noči so mu tekle in se vlekle, zlasti od takrat, ko mu je Lucija pred kratkim razodela skrivnost. Luči tedaj ni strpel. Bal seje, da bi se videle njegove misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela luč, drobne zvezdice so se utrinjale v kapljicah po stropu; kot da je v božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija, brata, poroka, svatba -vse je bila ena sarfia lepa pravljica.
Hipoma ga je vrglo kvišku. Samo trenutek je posedel na stranici, nato je oprezno pogledal skozi vrata. V hiši je bila čez in čez tema. Tudi brata sta luč že ugasila. Upilmil je svetilko in šel po prstih iz hleva.
Ne,gosto je snežilo. Gašper je tipal po predrju, na koncu hleva se je pa spustil nizdol na celo. Zaprašil se je v metež, oral gaz in še malo mu ni bilo mar, da bi zgrešil. „Srce mi sveti,“ je pomislil in kar zavriskal bi bil v gluho noč.
Pri Božnaijevi bajti se je oddahnil. Strašno so ga srbeli prsti, da bi po-trkljal na kanimo okno, kjer je spala Lucija.
,,Nocoj pa ne na okno! Drugače na-"pravitn:**
France Demšar - Jože Valentinčič
iKRLVNGST, ¥d NI SKRIVN05T
16
zastarelim nazorom in navadam, ampak tudi proti vsej veljavni morali. Oznanjajo neomejeno svobodo v odnosih med §po-loma: vse naj bo dovoljeno, nič 'prepovedano (tudi onesrečiti sebe in sočloveka jn ga izrabljati za svoj užitek). Ko so dosegli to svobodo in se otresli vseh moralnih zavor, pa so postali v resnici sužnji svojih nagonov. Svoje nazore proglašajo za napredne, vzore zanje pa iščejo v nevezanem spolnem življenju, kije bilo značilno za praskupnost. Veliko govorijo o spolnosti, ne poznajo pa skoroda več - ljubezni.
Ti novi vali se najbolj očitno kažejo v zabavnem tisku in filmu. Nasploh se danes veliko več in bolj odkrito kot nekoč piše o spolnosti in spolnem življenju. Veliko je tudi golote, ki naj bi bila za vabo bralcem in filmskim gledalcem. Ne gre, da bi kar vse od kraja zavračali in obsojali, zlasti ne resnega in dobronamernega pisanja in resnično umetniških del. Obsodbe vredno pa je plitko in človeka nevredno pisanje in prikazovanje spolnosti, katerega ustvarjalcem gre le za dobiček, pa čeprav z rušenjem in uničevanjem človeških vrednot.
Mladi morajo torej kritično presojati te pojave in poglede, sprejemati dobro in zavračati slabo. Ločiti je treba, kaj vodi k višjim, srečnejšim odnosom med spoloma, kaj pa človeka ponižuje in plitvi, kaj ga oddaljuje od resnične človečnosti in torej tudi od sreče!
Človeštvo se s težavo prebija po svoji razvojni poti navzgor. Njegov cilj ne more biti le blaginja, ampak tudi boljši človek in boljša družba, kjer bo resnična enakopravnost med spoloma, kjer ne bo več izkoriščanja sočloveka (tudi med spoloma ne) in ne dvojne morale. Stvar nas vseh, zlasti pa vas mladih je, da oblikujemo ČLOVEKA PRI-HODNOSTL
Ob slovesu
Čas je, da se posloviva od tebe.
Skušala sva ti odgovoriti na vprašanja, ki so se v tebi že prebudila, pa tudi na tista, ki jih bodo priklicala na dan leta, ki so pred teboj.
Povedala sva ti resnico o človeku in o ljubezni, ki daje življenje in ga osrečuje.
Najina želja je bila, da začutiš lepoto in veličino tega dogajanja, lepoto in veličino človeka.
Če so se najine želje v tebi uresničile, se poslavljava s prijetno zavestjo, da bodo tudi najine misli in nasveti pripomogli, da bo tvoja mladost vedrejša, tvoje življenje srečnejše.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO v Novem mestu. Ljubljanska 8 Odbor za medsebojna razmerja
vabi k sodelovanju
— dva dipl. gradbena inž. za visoke ali nizke gradnje,
— dipl. pravnika s sodnim izpitom,
— pet gradbenih tehnikov za visoke ali nizke gradnje
— štiri gradbene tehnike — pripravnike za visoke ali nizke gradnje,
— ekonomskega tehnika.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom In dokazili
o	strokovnosti pošljite Cestnemu podjetju, Novo mesto
— Ljubljanska 8.
Obenem razpisuje;
— eno štipendijo na gradbeni fakulteti
— pet štipendij na srednji tehnični šoli — gradbeni oddelek.
B	Zaupanje v sočloveka je lepa
■ stvar, vendar le, če je v njem tu-
■ di previdnost. Zaupanje brez 2 previdnosti pa imenujemo lahko-
■ miselnost!
■ ZAKAJ GLEDAJO S	NEKATERI
■	NA	UUBEZEN
1	DRUGACE?
2	Mnogi so mi že postavili vpra-
■ sanje - in tudi tebi se morda vsi-5 ljuje — zakaj gledajo na ljubezen
Sin odnose med spoloma nekateri drugače, zakaj tudi ravnajo dru-g gače, kot bi bilo treba.
■	O mnogoterih vprašanjih so S človeška mnenja različna; marsi-
■ kdaj ljudje v svojem ravnanju od-J stopajo od veljavnih moralnih 2 pravil. Nemara pa to nikjer ni ta-
■ ko očitno kot pri odnosih med S spoloma.
■	Razlago za te pojave bi lahko JI našli v preteklosti. Tisočletja je 2 bila žena neenakopravna in pod-
■ rejena možu. Dvojna morala je H moškim dovoljevala marsikaj,
■ kar je pri ženskah obsojala. Moji ški se je imel kar za , junaka“, če 2 je premotil in prevaral mnogo
■ deklet, in si ni niti očital, da jih 5 je onesrečil.
B	Dvojna morala je morala izko-
jj riščanja in sebičnosti! Žal pa tu-5 di pri nas še ni docela izkoreni-
■ njena!
5	Pogledi na ljubezen in spol-
■ nost so se skozi stoletja spremi-5 njali. Krščanska morala je nekoč 2 učila, da je spolnost in vse, kar
■ je z njo v zvezi, nizkotno in greš-I no, vzvišena je le duhovna Ijube-
■ zen. Včasih se o spolnosti ni I smelo govoriti naglas v spodobni g družbi. Nekateri pa so celo vsa-
■ ko spolno poučitev smatrali za S „pohujševanje“, kvarjenje mla-
■ dine. Podobna gledanja so se pri JI nekaterih še ohranila.
B	Sodobni človek — in zlasti
■ mladina — se upira preživelim 5 pogledom na ljubezen, spolnost
■ in odnose med spoloma. Neka-J teri pa gredo v tem v nasprotno
■ skrajnost. Ne borijo se le proti
SPOMINI PARTIZANSKEGA GLASBENIKA JANEZA KUHARJA
Opera, ki je bila rojena ob ognju topov
Med vojno se je v Beli krajini rodila prva partizanska opera »Tam nekje v gozdovih« izpod peresa partizanskega glasbenika Janeza Kuharja — Kuhar je skom-poniral tudi partizansko pesem »Jutri gremo v napad«
Janeza Kuharja, vodjo mladinskih pevskih zborov na ljubljanskem radiu, znanega mladinskega skladatelja in organizatoija pevskih nastopov, najmlajših 'v ■ številnih vrtcih širom po Sloveniji ni treba posebej predstavljati. Če še povemo, daje Janez Kuhar že med narodnoosvobodilno borbo s svojo harmoniko nastopal na neštetih partizanskih mitingih v Beli krajini in sodeloval pri rojstvu naše partizanske pesmi in njenem uveljavljanju, povemo vse. Razen tega se ga spominjamo še kot prvega partizanskega opernega skladatelja, saj je njegova opera „tam nekje v gozdovih" na besedilo pesnika Mateja Bora doživela krstno uprizoritev februara 1945 v Črnomlju. Med največje ustvaritve prav gotovo lahko štejemo Kuharjevo pesem „Jutri gremo v napad“, ki je zaključna koračnica njegove opere in ki je dosegla vrhunec partizanske pesnitve.
—	Ali se še spominjate partizanskih let v Beli krajini?
„Bela krajina in njeni ljudje so se mi živo vtisnili v spomin. Ne morem pozabiti, kako so skrbeli za nas. Bili smo njihovi in to smo tudi ostali. Na Belo krajino me veže kopica sponinov. Tam sem delal kot zborovodja, vodil sem ženski pevski zbor, ki so ga sestavljale domačinke in partizanke. Ker sem bil glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča, sem imel možnosti, da sem veliko delal na glasbenem področju. V tem času sta nastali tudi moja opera in „Jutri gremo
v napad “. Spominjam se, koliko truda smo vložili, da smo opero postavili na oder. Sodelovali so znani slovenski umetniki Jože Tiran, France Presetnik, Tone Potokar, Bogdana Stritarjeva, Marjan Kozina in drugi. Poleg vsega naj povem še, da sem se v Otovcu med vojno tudi poročil. Torej spominov ne manjka."
-	Kako to, da ste se danes v glavnem posvetili najmlajšim?
„Ker sem ugotovil, da je na tem področju največja vrzel -pisal je v glavnem samo Janez Bitenc - sem še sam začel to zelo hvaležno poslanstvo. Mladinska pesem je zaživela. Pevski zbori rastejo kot gobe po dežju. Velik delež imata pri širjenju
glasbene kulture tudi slovenski radio in televizija. Menim, da smo danes že precej daleč, prav gotovo pa na razvitem evropskem vrhu. Če bomo tako nadaljevali, potem se ni treba bati, da bomo Slovenci kot pevski narod zgubili dosedanji primat.“
-	Ali ste že veliko napisali za mladino?
„Izdal sem že šest zvezkov skladb za najmlajše s klavirsko spremljavo. Za otroke ni težko pisati. Ko sem bil pred mesecem na zdravljenju v Dolenjskih Toplicah, sem napisal 24 pesmic. Kraj, lepa narava in od tega dobi človek pravi navdih."
—	Ali narodno glasbo radi poslušate?
„Te naše alpske viže so se res lepo uveljavile, rad jih tudi poslušam. Menim, da vse, kar ljudje poslušajo in jili plemeniti, je tudi sprejemljivo."
- Kaj pa beat glasba?
„Če je umirjen ritem in da., ni samo skakanje, je tudi takšno početje lahko koristno in zanimivo. V beat glasbi sem našel marsikaj zanimivega, mislim, da je prinesla sprejemljive novosti."
- Kakšno mnenje imate na splošno o Dolenjski?
„Ko se po toliko letih vračam v kraje, kjer sem partizanil, sem vesel, da je na vsakem koraku viden napredek. Poznajo se pridne roke Dolenjcev, ki niso čakali na pomoč, ki naj bi jim jo namenila skupnost za njihov veliki delež v revoluciji, ampak so se naslonili predvsem na svoje lastne moči. In tako je tudi prav.
r
POHOD SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Na jubilejnem XV. spominskem pohodu „Po poteh partizanske Ljubljane", la je dosegel svoj vrhunec v nedeljo, 9. maja, je letos nastopilo blizu 30.000 udeležencev. Med njimi je bilo tudi precej zastopnikov iz Dolenjske, ki so nastopili v tekmovalnem in manifestativnem delu prireditve. Videli smo tabornike, dijake, delavce, borce, invalide, športnike itd., vsi so se oddolžili spominu herojske Ljubljane.
Slak se še vedno ne da!
Ponovno je zmagala Slakova »Visoko nad oblaki«, sledi Boba Stefanovič »Obriši suze, draga«,, na tretjem mestu pa je »Lola« Pro arte
v tem tednu smo prejeli rekordno število glasovalnih lističev. Večina naših mladih zvestih bralcev se je odločila za Lojzeta Slaka, za njegovo „Visoko nad oblaki". Prejeli smo tudi precej pi-
/adt ht
**
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
5 J S
4
4
4
\
4
\
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
J
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4^
Teorija eno, praksa drugo!
Tudi mladi čutijo vrzeli v našem samoupravljanju, ki pa niso znane od včeraj, ampak so že stalni spremljevalec samoupravnih dogajanj
Dragomir Milojevič, 23-letni tehnik iz žužemberškega obrata Iskra, opravlja dve pomembni družbeni halogi: je predsednik mladinskega aktiva, poleg tega pa še predsednik delavskega sveta podjetja.
- Kako je z mladinsko dejavnostjo v Žužemberku?
„če sem odkrit, moram priznati, da smo računali, ko uredimo mladinski klub, da bo dejavnost bolj zaživela. Prve mesece je še šlo, zdaj pa je vedno slab%. Sami smo iskali vzroke za nedejavnost in prišli do sklepa, da brez pestrega programa klub nič ne pomaga."
- Kaj nameravate ukreniti?
„Računamo na pomoč občinskega vodstva mladine iz Novega mesta, ki ima menda strokovnjaka za pripravo programov v mladinskih klubih. Program je eno, drugo pa je seveda denar. Če bomo dobili ustrezno denarno pomoč, bo naš klub lahko postal resnično shajališče mladine, ki se drugam res nima zateči. Ostane ji torej samo še gostilna!"	\
- Kako se počutite kot samoupravljavce?
„V našem delavskem sv^u je kar šest mladincev, vendar naS prispevek ni tolikšen, kot bi moral biti."
- Na kakšen prispevek pa mislite?
„Ne moremo se uveljaviti tako, kot bi želeli. Vse preveč se čuti strokovni kolegij, mladinci pa nimamo dovolj znanja niti izkušenj, da bi se lahko spuščali v vsa, sicer izredno važna strokovna vprašanja v kolektivu."
- Kaj potem stojite ob strani?
„To ne! Lahko rešujemo vprašanja splošnega družbenega značaja, kjer igra pomembno vlogo predvsem človekoljubje, pri drugem pa smo v glavnem spremljevalci in opazovalci"
-	Kaj torej predlagate?
„Ne moremo uveljaviti takšnega samoupravljanja, kot ga opisujejo teoretiki. Teorija je eno, praksa pa drugo! Mladi nimamo dovolj izkušenj za delo v samoupravnih organih, ki bi po mojem morali biti sestavljeni iz
ljudi, ki največ vedo (to so strokovnjaki in ostali izobraženci). Sola nam o samoupravljanju ni povedala skoraj nič, tukaj pa naj* bi delali čudeže!"
- Ali mlade še kaj drugega moti?
„Precej je še strahu, ta pa izhaja iz neznanja. Saj če bi bili bolj osveščeni, bi naša samozavest občutno porasla. Trema mine, ko ima človek občutek, da zna."
- Kaj torej pričakujete od delavskega samoupravljanja?
„Korenite in revolucionarne spremembe, ker sicer govorimo eno, delamo pa povsem drugo!"
SLAVKO DOKL
sem, kjer se oba tabora borita za „svoje pravice". Velika večina jih je na strani narodne pesmi, v glavnem so to ljubitelji Slakovih poskočnih viž. Drugi, ki so v manjšini, pa zagovarjajo moderno glasbo, ki vedno bolj prodira. Ena naših bralk nam je predlagala, da bi objavljali dva kupona ter tako zadovoljili tiste, ki so za narodno, oziroma druge, ki so za moderno ^asbo. O predlogu bomo še razmisUli. Malči Meglen iz Po-tiskovca pri Strugah bi tudi rada Slakovo ploščo. Žal smo dobili samo tri, zato so te že pošle. Sonja Švirt iz Jelš pri Novem mestu je trdno prepričana, da bo Slak ostal še precej časa na vodilnem mestu. Po vaših odgovorih sodeč, mu ta teden res ni šlo na noMe, saj je dobil kar 72 glasov, drugi pa so se morali zadovo^iti z 10 in še manj glasovi.
Naše tekmovanje je kljub poletnemu vzdušju še vedno zanimivo, zato ga bomo v prihodnje skušali še nekoliko bolj poživiti.
Ta teden smo izžrebali naslednje: Ljubo Filipič, Cesta na Dobravo 4, Sevnica; Toneta Blažiča, Štrauberk 3 pri Otočcu; Geno Krempelj, iz Raščice 27 pri Velikih Laščah. Prejeli bodo plošče novomeške Elektrotehne.
NOVO MESTO - Večina občin skih vodstev mladine je pripravila obsežne programe za praznovanje letošnjega dneva mladosti. Kaj so pripravila vodstva za svojo mladino, pa bomo nekoliko bolj obširno pisali prihodnjič.
BREŽICE - V počastitev dneva mladosti in dneva jugoslovanskega vojnega letalstva bo 20. maja v Brežicah tradicionalno srečanje mladih iz Brežic, Novega mesta in Cerkelj. Pomerili se bodo tudi v namiznem tenisu.
Iz vseh strani
PRELOKA — Pred kratkim je občinska konferenca ZMS Črnomelj v Preloki sklicala sestanek mladinskega aktiva. Lani je bil namreč aktiv izredno delaven, letos pa je delo zamrlo. Osnovni vzrok za mrtvilo je bil v vodstvu, ki ni delalo. Zato so poskrbeli za novo vodstvo, ki bo skušalo delo oživiti. Za novega predsednika so izvolili Ivana Starešiniča, tajnica pa je Martina Plut. Novo vodstvo je že začelo delati.
NOVO MESTO - To nedeljo bo že tretji pohod po „Poteh partizanskih brigad", ki se ga udeležuje nekaj več kot sto udeležencev. Zbor bo tokrat ob 6. uri zjutraj na novomeški Loki, od koder bodo odšli na Brezovo reber. Pri partizanskem domu na Frti bo srečanje mladih, na katerem bo govoril Niko ŠUih.
ŠENTRUPERT - Pred dnevi so ustanovili nov mladinski aktiv, ki je sprejel delovni program za prihodnje obdobje.
SISAK - Na sestanku predstavnikov občinskili mladinskih vodstev zletnega področja so sklenili ustanoviti posebno mladinsko brigado, ki naj bi pomagala porušeni Banjaluki. Predstavniki mladine so odločno bili proti, da bi taka brigada sodelovala na akciji „Sava 71" v Zagrebu.
ČRNOMELJ - Letos ima občinsko vodstvo mladine v programu poleg drugega tudi sodelovanje vaških aktivov in pripadnikov JLA. V okviru takega sodelovanja je igralska skupina iz Zilj v ned^o, 25. aprila, gostovala v garniziji Črnomelj in se predstavila s komedijo B. Nušiča „Sumljiva oseba". Poleg tega so isti dan zvečer nastopili še v Tribučah. Letošnjo sezono so imeli kar 10 nastopov, dvakrat so bili tudi zdoma. S tem so se vključili v natečaj za Župančičevo nagrado. V teh mesecih bodo preuredili oder in se lotili ostalega dela, ki ga imajo v programu.
NOVO MESTO - pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Novo mesto bo v počastitev dneva mladosti večja revija mladih pevcev v Novem mestu, na kateri bodo sodelovali novi glasovi, razen tega bodo na tej prireditvi sodelovali; zabavnoglasbeni ansambel Orioni, pevca Tatjana Gros in Janez Rus^a ter humorist Toni Gašperič iz Metlike. Najboljši pevci amaterji bodo nagrajeni.
GOSPI Č - Mladi iz Gospića se z vso vnemo zavzemajo, da bi v okviru XI. zleta bratstva in enotnosti že letos organizirali srečanje mladih pesnikov iz treh republik. Organizacijski odbor zleta je načelno njihov predlog sprejel, vendar je sklenil, naj bi bila prireditev jeseni.
CERKLJE - 9. junija bo letališče v Cerkljah obiskalo veliko mladine, ' ki se bo seznanila z življenjem in delom naših letalcev.
urednikov kotiček
Vabilo pevcem — amaterjem
Vse, ki želijo nastopiti na pevski reviji „Revija novih glasov" v Novem mestu 29. maja, vabimo na pevsko avdicijo, ki bo v soboto, 15. maja, ob 16. uri na Otočcu. Zbor kandidatov je ob 15. uri na novomeškem Glavnem trgu (pri vodnjaku). Avdicijo bo opravil znani ansambel Orioni. Vabimo vse mlade pevce iz Dolenjske. Informacije lahko dobite pri Dolenjskem listu (telefonska številka 21-227).
LOT
NAJ
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
priimek
POTA
IN sntf
Dežurni poročajo
TAT PRI STEKLARJU - Neznanci so pred kratkim vlomili v steklarsko delavnico Jožeta Šiške in Franca Klobučarja na Košakovem dvorišču v Novem mestu. Iz mize v delavnici so ukradli ročno blagajno s 110 din.
VLOMILCI SO JEDLI - Prejšnji teden so zvedeli, da so neznanci vlomili med prvomajskimi prazniki v brusniško trgovino. Privoščili so si brezplačno malico in odnesli iz pult-nega predala 15 dolaijev.
V	„KRKI“ UKRADENO ORODJE - Iz skladišča tovarne zdravil Krka v Ločni so zlikovci ukradli orodje, last IMP v Ljubljani, in naredili za 3.500 din škode.
POŽAR V NOVOLESU - Pred dnevi je izbruhnil požar v obratu vezanih plošč v Straži. Ogenj je naredil za več kot 7.000 din škode. Goreti je začelo v kanalu transportnega traku pod drobilcem lesnih odpadkov. Ogenj so pogasili sami delavci.
VLOM V DRVARNICO - Amalija Božič iz Stopič je novomeškim miličnikom prijavila vlom v drvarnico. Neznanec je vlomil v noči na 6. maj in z motoija, ki je bil spravljen v drvarnici, ukradel verigo in izpušno cev.
TAT NA TRŽNia - Amalija Udovič iz Cegelnice je 7. maja obiskala novomeško tržnico. Neznani zlikovec ji je v gneči izpulil torbico z 200 din in jo popihal.
RAZGRAJAL V LEKARNI -Ignac Brajdič iz Žabjeka je prišel 7. maja v novomeško lekarno po zdravila. Ko so mu zravila dali, ni hotel zapustiti „grenke“ trgovine, osebju se je postavil po robu, poleg tega pa motil obiskovalce in jih obmetaval z nmjrazličnejšimi ž^jivimi izrazi. Poklicali so miličnike, da so Brajdiča odpeljali na iztreznitev.
. NEMIREN V POLJANAH - Jože Mede iz Jurke vasi se je pred kratkim v gostilni v Poljanah tako nedostojno vedel, da so morali poklicati na pomoč miličnike iz Dolenjskih Toplic. Le-ti so Medeta res odvedli in ga pridržali do iztreznitve.
AVTO SO MU RAZBILI - Neznani zlikovci so se grdo znesli nad osebnim avtomobilom dr. Staneta Repšeta iz Ljubljane. Dr. Repše je v noči od 9. na 10. maj pustil vozilo na Trdinovi ulici v Novem mestu.
CESTNI OVINEK pred viniškim mostom je na slovenski strani Kolpe prava past za neprevidne in hitre voznike. Od leta 1969 dalje se je tu zgodilo že 7 prometnih nesreč. Običajno zleti vozilo čez desni rob cestišča po nasipu na travnik in pristane na bregu Kolpe. Nujno bi bilo* postaviti vsaj ograjo in opozorilni znak.
JO'VU GOLE&U IZ METLIKE; JE »POSEL« LEPO' CVETEL
Zasebni uvoznik pred sodniki
Obtoženi Goles je z devizami, ki je imel naložene v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, kupoval tuje avtomobile in jih prodajal najboljšim kupcem — Za devet uvoženih avtomobilov je svojo »storitev« zaračunal z 31.883 dinarji — Obsojen je pogojno, zaslužek mu bo odvzet
44-letni Jovo Goleš, kmet in oče dveh otrok iz Metlike, je bU 4. maja na novomeškem okrožnem sodišču obsojen na 10 mesecev zapora, pogojno za dve leti, ker je tri leta in pol „švercal“ z osebnimi avtomobili in pri tem mastno zaslužil. Zagovaijati se je moral zaradi nedovoljene trgovine po čl. 226/lV kazenskega zakonika.
in prodal najmanj devet osebnih av-V obtožbi so mu očitali, daje od	tomobilov ter pri tem spravil v žep
decembra 1964 do maja 1968 uvozil	čistih 31.883 din.
Novomeška uprava javne varnosti išče Staneta Brajdiča, roj. 28.7. 1933 v Šmihelu pri Žužemberku, in njegovo ženo Martino Brajdič, roj. 24. 1. 1939 v Jurki vasi. Osumljena sta večjega števila tatvin na območju Žužemberka. UJV predvideva, da se potikata po Dolenjskem, in prosi občane, ki o njiju kaj vedo, da to takoj sporočijo na UJV ali najbližjo postajo milice. — UJV Novo mesto.
EjPELOG NESREČE PRI SELIH NA SOiDIŠČU
Družinska tragedija
Franc Florjančič je priznal, da je 6. januarja letos prehitro in nepazljivo vozil fička po avto> mobllski cesti proti Ljubljani
Zamolkel kovinski pok, kije mizlega večera 6. januarja letos odjeknil z avtomobilske ceste pri Selih, je pomenil začetek hude tr^e-dije za družino Franca Florjančiča iz Novega mesta. Pri trčenju z nekim angleškim avtomobilom je žena Vida umrla, hči Zlatka in mož oziroma oče Floijančič pa sta postala trajna invalida.
Florjančič je tega večera vozil tička, v katerem sta bili tudi žena in hči, po avtomobilski cesti proti Ljubljani Cesta je bila gladka in
HUMORESKA
Tj meni, jaz tebi
Onega dne je bilo sila lepo vreme; tako prijazno, da se je človeku samo smejalo. Ljudje so odložili dbbele površnike in radovedneži so se spet lahko s pogledi pasli na nežnih oblinah, ki so se dotlej skrivale pred nepoklicanimi očmi Je že tako, da pomlad na vsakoga spodbudno vpliva; fante se podi za žogo; deklič bi se rad spustil dlje, pa sramežljivo pobesa oči; zreli moSki m ženske vedo, kako se posameznim rečem stieže; stari m onemogli pa se spomii\jajo na lepe čase. Vendar eno diži; vsi so zadovoljni!
In tako je bila onega l^ega dne zadoi^oljna tudi Berdaisova Ein. Zakaj neki ne bi bila, ko jo je na skrivaj, ko njenega moža ni bilo doma, obiskoval vili in krepki Mihol, Guncl^, kot mu
f)iav^ po domače. Vse bi bilo epo in prav, če Mihola prav onega dne ne bi opazila jezikava TOdračka. Videla je, ko je počasi stopal v dn^o nadstropje, trikrat pozvonil in se kot senca splazil v Berdajsovo stanovanje. In dolgo je bfl notri...
Berdajs je bil dobričina. Z nikomer ni bH sprt in z vsemi je prijazno govoril, tudi z Bedrač-ko. Ta mu je ob priliki omenila, da je, ko njega ni bilo doma (pa naj zaradi tega nič hud^a ne misli), videla Mihola, ko je šel k njegovi, Berdajsovi, ženi, in dolgo tam ostal...
Berdigs je sprva pobledel, nato pozelenel in končno — zardel. Kako pa je bilo kasneje, ko sta se z ženo sama znašla v
stanovanju, zgodovina molčL Diži le eno: Bedračka je kmalu zatem dobila vabUo na sodišče in tožbo z njim. Pisalo je, da je Bedračka o Elfi oziroma njenem zasebnem življenju raznašda nekaj, kar ut^ne škodovati njeni (EIfini) časti in dobremu imenu, s tem da je Elfinemu možu rekla, da je bil v času njegove odsotnosti pri njej (Elfi) neki Mihol. Četudi bi bUo res, kar pa odločno ni, je to popolnoma in docela Elflna zasebna stvar, ki se nikogar nič ne tiče, najmanj pa Bedi^ke, ki ima biti tiho. TaKo tožba.
In Bedračka se je znašla med hladnimi zidovi, na dolgih hodnikih, pred samo pravico. Povedala je, kako in kaj, in rekla, da zares ni nič slabša mislila, ko je Berdajsu omenila Miholove obiske.
„Po mojem najglobljem pre-pr^anju,“ je tekla, „mora biti mož prvi obveščen o tem, kdo zah^av njegovo stanovanje."
„Sicer pa,“ je še dodala, ,,Ber-dajsova je pa mene obrekovala. Ko je namreč zvedela za moj razgovor z njenim možem, mije dotesedno rekla: ,Zavidaš mi,
E rasica; tuđi ti bi se rada kur-ala, pa te nihče ne pogleda!’ To pa seveda ni res.“
In tako je tudi Bedračka tožila Berdajsovo.
Kot poročajo iz zanesljivih virov, zadeva še ni končana, ker obe stranki navajate nove dokaze o - njuni nedolžnosti..
JAKA PRAVIČNIK
spolzka zaradi snežne bro^e. Blizu Sel je voznik zaradi prevelike hitrosti in nepazljivosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo in treščil v neko angleŠKO vozilo, kije prihajalo naproti
Na novomeškem okrožnem sodišču se Florjančič 4. maja niti najmanj ni poskušal izmakniti krivdi za to nesrečo. Vse po vrsti je priznal, čeprav se ni spominjal vseh podrobnosti o dogodku. To pa sodišča ni motilo pri razsoji, saj je imelo na voljo trdne dokumente o sledovih, ki jih je bil fičko pustil usodno uro na avtomobilski cestL
Senat je Florjančiča obsodil na sedem mesecev zapora, pogojno za dve letL Na odmero so vplivali predvsem tile razlogi: velika obtožen-čeva prizadetost, saj je izgubil ženo, hči pa je invalidka, dejstvo, daje pri nesreči tudi sam postal trajni invalid, kakor tudi, da je bilo njegovo prejšnje oziroma dosedanje vedenje neoporečno.
Goleš je bil več let na delu v Nemčiji Prihranil je precejšnjo vsoto deviz, ki jih je hranil v bankah v treh mestih: v Ljubljani, Novem mestu in Kranju. Pravico do deviznih računov je kajpak imel kot zdomec. Za te devize je potem tudi kupoval uvožene avtomobile in jih prodajal po ceni ki jo je sam določil.
Začel je ob koncu leta 1964 z opel rekordom. Pfodal ga je Tiborii Tormi v Ostojičevo za 28.000 din in tako spravil v žep okoli 5000 din čistega. Marca 1965 je uvozil opel kadet za Janoša Cajkaša iz Subotice ter imel 5500 din dobička. Januarja 1966 je prodal uvoženi volkswagen 1300 Alojzu Čarmanu v Zabukovje pri Kranju za zaslužek 6400 din. Nekaj tednov kasneje je naročil opel kadet za Radivoja Kovačeviča iz Ade in spravil v žep 218 din dobička, kupcu pa pustil še plačilo carine. Čez deset dni je enako vozilo prodal Ferencu Molnarju v Subotico za 718 din čistega Pri peugeotu 404, prodanem čez leto dni je zaslužil skoraj 9700 din. Aprila 1967 je uvozil Niku Badovincu iz Metlike volkswagen 1500; od kupca je zahteval povrnitev ,,dejanje cene“, čeprav carina še ni bila plačana. V tistih dneh je prodal audi 72 Janezu Svetku v Ljubljano in si ,,izgovoril“ samo 3786 din dobička. Maja 1968 je šel po volkswagen 1200 za Novo-meščana dr. Alojza Mihelčiča, „sto-ritev“ pa mu je še dodatno zaračunal s tem, da je moral kupec poravnati še stroške na carinarnici Goleš je pred sodniki pet dejanj priznal. Pojasnil je, daje avtomobile res kupil za devize, nato pa jih prodal kupcem, ki so ga ,,celo sami iskali" na domu. O odgovornosti za nedovoljen uvoz in prodajo štirih avtomobilov pa ni hotel slišati. Zagovarjal se je, da je dal kupcem na voljo le svoj devizni račun, na katerega so naložili devizne vsote, nato pa samo odredil nakazilo na podjetje, kjer so bili avtomobili kupljeni Sodišče pa takega z^ovora ni sprejelo, med drugim tudi zato, ker obtoženec svojih trditev ni mogel dokazati
Kot smo že uvodoma zapisali, je bil Cioleš obsojen pogojno in na odvzem z nedovoljeno trgovino pridobljenega premoženja v znesku 31.883 din.
Uidi m cesti smo ljudje...
Ni še dolgo, bilo je malo pred prvomajskimi prazniki, a na lep in sončen dan, v mestu pa živo, kot že dolgo ne.
Opravke sem imel v trgovini, pa sem jo mahnil peš po novomeškem Glavnem trgu. Kar zagledam skupino ljudi, ki so se glasno prerekali.
Stali so ob motoiju s tablico L. Vozniški „vajenec”, sem pomislil; tako pravim vsem, ki se učyo voziti. Motor je bil zvit, udarjen. Očitno nesreča.
Vsi so silili v visokega moža, ki je stal sredi skupine, a malo govoril „Nesrečo je videl,“ mije eden pojasnil. Mlajši in manjši moški se je venomer sukal okoli njega kot mačka okoli vrele kaše in visokemu možu dopovedoval: „Nič ne pripovedujte, kako se je zgodilo, kaj ste videli. Nič, tudi miličnikom ne.“ Govoril je, kot bi bil krivec, in kot sem zvedel kasneje, je bil res.
Ne vem, kako se je tista zadeva končala. Odšel sem, preden so prišli miličniki. Kaj je povedal visoki mož pristojnim, ne vem. Ptepričan sem, da je govoril -resnico. In samo t^o je treba, na cesti ali kje drugje.
Skrajno porazno
Do konca aprila je novomeška uprava javne varnosti raziskala 426 kaznivih dejanj, ki so se zgodila letos. V primerjavi s prejšnjimi leti in tudi z lanskimi prvimi štirimi meseci je to precejšen porast.
Iz podatkov je razvidno, da so bili v tem času najhujši tatovi in vlomilci: tatvin je bilo 149, vlomov pa 47. Roparji so bili na delu enkrat samkrat.
22 dejanj je bilo takih, v katerih je tekla kri ali so pokale kosti. Dogajali so se pretepi, napadi, obračuni Dvah-at so storilci zagrešili uboj
Rdeči petelin je bil tudi letos neusmiljen Štirinajst-krat je gorelo zato, ker je bil ogenj podtaknjen. Igra z vžigalicami je dobila uničevalne
razsežnosti
Zoper narodno gospodarstvo oziroma družbeno premoženje so se storilci pregrešili štirikrat, v 21 primerih pa so „pokazali hrbet" uradni dolžnosti Več kaznivih dejanj delavci javne varnosti še niso raziskali, zato tudi niso upoštevana v tem pregledu.
Preseneča predvsem porast tatvin in vlomov. Precej „zaslug*' za to ima Anzulo-vičeva vlomilska skupina, ki čaka na sodbo v novomeških preiskovalnih zaporih.
Prav tako je pretresljiv podatek o telesnih poškodbah ljudi in ubojih. Kaže, da na Dolenjskem niti s strogimi kaznimi ne moremo preprečiti ali celo iztrebiti tega družbenega zla.
I	Z.
V.
MRTVICE: UMRL POD VOLKS-WAGNOM - Svetozar Vijakov iz Bačke Palanke je 9. maja vozil osebni avtomobil volksvvagen po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Mrtvicah je za krmilom zadremal. Vozilo se je znašlo na bankini, podrlo smernik in v ostrem loku zavilo na travnik, kjer se je prevrnilo na streho. 24-letni voznik Vijakov je med prevračanjem padel iz avtomobila tako nesrečno, da se je vozilo prevrnilo nanj. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v brežiško bolnišnico umrl. Sopotnici Terezija Mojzič in njena 6-letna hčerka sta tudi padU iz avtomobila, ko se je prevračal, ter bili huje ranjeni: odpeljali so ju v brežino bolnišnico. Avtomobil je razbit, škodo pa so ocenili na 10.000 din.
TREBNJE: MALA KOLESARKA V BOLNIŠNICI - V novomeško bolnišnico so 9. maja proti večeru pripeljali huje ranjeno 5-letno Mojco Mišinaš iz Starega trga. Popoldne se je z dvorišča s kolesom pripeljala na cesto pred fička, ki ga je iz Trebnjega proti Mirni vozUa Marta Stemad iz Puščave. Avtomobil je otroka zbil po cestišču, kjer je obležal huje ranjen.
POLJANE: PRINZ JE GOREL -Nurija Husić iz Ljubljane je 8. maja vozil prinza kranjske registracije po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Poljanah je ustavil, ker se je iz motoija močno kadilo. Ko je odprl pokrov, j? izbruhnil ogenj. Takoj je začel gasiti, vendar ne s prevelikim uspehom. Ogenj je dokončno zadušil voznik avtobusa „Kompas" z gasilnim aparatom. Gmotno škodo so ocenili na 15.000 din.
OTOČEC: „SKODA" NA KOLU
—	Ljubljančan Matija Končar je vozil 8. maja škodo po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Pri Otočcu je zapeljal na bankino, zdrknil na travnik in zadel več metrov dolg kol na ograji. Kol je prebil vetrobransko steklo in se zadrl v streho. Pri tem je bila sopotnica Marija Končar laže ranjena, škodo pa so ocenili na
3.500	din.
STEFAN: FORD Y JARKU - 8. maja popoldne je Fehim Nuhbego-vić iz Podhuma pri Mostarju potoval s fordom zagrebške registracije po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Stefanu je zs^eljal s ceste v jarek in treščil v dcalo. Voznik in sopotnik DžuDco Žunil iz Zagreba sta bila ranjena. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din.
SELA: AUSTIN S CESTE -Novomeščanka Milena Sefman je 7. maja zvečer peljala austin maxi od
V ječo, ker ni plačeval za otroka
Prvič bo sedel štfri mesece — Če se ne bo spametoval, bo druga kazen hujša — Ni dovolj otroke le spraviti na svet, ampak je treba zanje tudi skrtseti — Žene brez dote ni hotel, zdaj ona noče njega
Milan Žagar iz Banje Loke 9 v kočevski občini je bil pred letom dni obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti, in plačevanje mesečne preživnine 300 din za ženo Emilijo in otroka Milana in Marjetko.
Proti koncu preteklega leta se je žena pritoka, da mož preživnine ne plačuje, zato je sodišče pogojno sodbo preklicalo, Milan Žagar pa je letos moral v zapor. Preživnino lx) moral plačevati zdaj s tistim, kar bo zaslužil v zaporu. Ko bo prost, bo moral ^et redno plačevati preživnino, sicer bo spet romal v zapor. Ni namreč dovolj, da nekdo otroke le spravi na svet, zanje pa potem ne skrbi.
2agar živi sicer pri materi, ki je stara že 78 let in ne more delati na posestvu. „Njeno posestvo'je zelo
veliko, saj plačuje največ davka v občini," je povedal sam Milan Žagar. Dodal je tudi, da Je preživnino v redu plačeval, dokler je bil redno zaposlen. Predlagal je še, naj pride žena z otrokoma k njemu, na posestvo njegove matere, kjer bo gospodinjila, on pa se bo Ij^ko zaposlil. Zdaj ne more pustiti matere same.
Njegova žena Emilija pa je na razpravi povedala, da bi se mož lahko zaposlil, a sc noče, ker bi se rad izognil plačevamu preživnine. Noče 'delati m pije. "Že 7 let živita ločeno.
Premagan na ovinku smrti
Ovinek smrti v Trnovcu je premagal še enega neizkušenega avtomobilista, ni pa terjal njegovega življenja: 4. maja okoli 23. ure se je tam prevrnil Vojteh Klančar iz Novega mesta. Sedel je za krmilo in se odpeljal proti Metliki, čeprav še ni naredil voz-nišk^a izpita. Ravna cesta do ovinka ga je premotila, daje pritisnil na plin. Ker je prehitro zar peljal v ovinek, gaje vrglo s ceste v breg, od katerega se je avtomobil odbil in se skotalil na cesto. Posledice: avtomobil razbit, voznik pa v bolnišnici, kjer gotovo premišlja o tem, da ni dobro izzivati nesreče, ki čaka v zasedi
Dolenjskih Toplic proti Podturnu. Pri Selih je avtomobil na ovinku zaneslo s ceste. Po nekaj metrih vožnje se je austin spet znašel na cesti, a že spet zapeljal s ceste ter na drugi strani treščil v usek, nakar se je prevrnil. Gmotno škodo so ocenih na
9.500	din.
DRUŽINSKA VAS: NEVAREN OVINEK - Ciril Pavšelj iz Irče vasi je 7. maja vozU osebni avtomobil od Družinske vasi proti Novemu mestu. Na hudem ovinku v Družinski vasi je zletel s ceste na travnik in se trikrat prevrnil. Škodo so ocenili na 3.000 din.
DOBRAVA: HUD PADEC S KOLESOM — Marija Pavlič iz Tomažje vasi se je 6. maja peljala s kolesom od Dobrave proti Dobruški vasi. Pri odcepu za Hudenje je padla in dobila hude poškodbe na glavi. Nezavestno so odpeljali v novomeško bolnišnico.
ŽABJA VAS: NEMSKI KADET
V	TOVORNJAK - Na ovinku v Žabji vasi sta se 5. maja med srečanjem zaletela opel kadet nemške registracije, ki ga je vozil Zdravko Zarabec, in tovornjak Rada Skedlja iz Brusnic. Škodo so ocenili na
40.000	din, kljub hudemu trčenju pa ljudem ni bilo nič.
ŠENTJURJE: KO SE JE OGNIL OVIRI... - Nemec Franc Schubert je 4. maja potoval z opel rekordom po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Sentjuiju se je izognil gumi na cesti, potem pa ni več obvladal vozila: zapeljal je s ceste in se prevrnil na streho. Škodo so ocenili na 3.000 din.
TRNJE; TRNOVO ZA FIČKE -4. maja zvečer sta se med srečanjem v Trnju zaletela s fički Janez Sepic iz Muhabrana in Miro Marolt z Male Loke. Škodo so ocenili na 500 din.
Ni je hotePvzeti domov, ker je zahteval doto. Zdaj pa ona noče več k njemu. Od občine dobi na mesec 100 din podpore. En otrok hodi v 4., drugi pa v 8. razred. Otroka preživlja s pomočjo sorodnikov in z občinsko podporo.
J. P.
Roka v nesreči
Lani je nesreča zadela trebanj-sk^a miličnika Julija Glavana: ogenj mu je uničil hišo in vse premoženje v njej.
Sindikat pri UJV v Novem mestu je že naslednje dni začel nabiralno akcijo: člani so prispevali 2670 din, 2500 din pa je primaknila uprava sama iz sklada skupne porabe. Pomoč so začeli zbirati tudi na trebanjski milici, nakar je 2000 din nakapala še tamkajšnja občinska skupščina. Za Glavana so zbrali skupaj okoli 8000 din. To mu je om^o-čilo, da je začel dom obnavljati.
Maijan Pureber, predsednik sindikata pri UJV, je dejal, da to ni bila edina akcija, edina pomoč njihovim ljudem. Že nekajkrat so pomagali tudi drugim, ki jih je doletela nesreča ,4*o-magati sočloveku - to je tudi naloga sindikata," je poudaril Marjan Pureber.
»OSMICA« ZA PRVENSTVO' SLOVENIJE
Horvat in Milavec navdušila
Velik uspeh Doienjcev — Pokroviteljstvo IMV močna spodbuda razvoju avtomobilskega športa — Tekmovalci so vozili 13 ur — Zaslužena zmaga para Novak v nacionalnem razredu — Mini nedosegljiv v spretnostni vožnji, med 20 najboljšimi kar 8 austinovl
v nedeljo, eno minulo po polnoči, seje v Novem mestu začel prvi letoš^i avtomobU^i rally za repubUško prvenstvo. Tehnična komisija je dovolite start 61 tekmovalnim parom. Med njimi je kar 16 vozil zastopalo domače barve (Novo mesto, Črnomelj)^ kar je zlasti razveseljivo za razvoj avtomobU« skega ^rta na Dolenjskem. Sest Dolenjcev se je uvrilo med 20 najboljah slovenskih avtomobilistov, saj so se v „Dolenjski osmici 71“ pomerili vsi, ki v našem avtomobilskem športu kaj pomenijo. Tekmovala sta tudi Aleš Pušnik iz Orehove vasi, prvi rekorder Gorjancev, in Rajko Krašna iz Kopra, bivfi jugoslovanski raily šampion.
Piva hitrostna preizkušnja v Kačje tide od BišUna do Jablana po grobem makadamu, oa katerem
r' editB^ pr^akoVal mgveč nesreč, poteli^ brez zastojev, V' |?m etapi od Novega m^sta.čez Lit^v Zidani most in Krško do Piekope pri Kostanjevici so; odpovedali tnje avtomobili. Druga etapa, ki se je končala v Škofljici pri Ljubljani je bila najbolj dramatična zaradi hitrostne preizkušnje na zahrbtni vijugasti cesti med Mokrim poljem in Ratežem. Tu je zletelo s ceste več avtomobilov, pet med njimi tako nesrečno, da niso mogU nadaljevati vožnje. Trem voznikom z lažjimi poškodbami so morali nuditi prvo pomoč v novomeški bolnišnici; vsi trije so se takoj nato vrnili na prireditev. Najhitreje je to preizkušnjo prevozil Drago Horvat (BMW 2002 ti), ki je dosegel neverjeten čas 1 minuto 2 sekundi in 4 desetinke ali skoraj 130 kilometrov na uro!
Najlepša je bila tretja etapa čez Loški potok, Cabar, Osilnico in Brod na Kolpi do Kočevja. Znani ljubljandci tekmovalec L. Ambrož je rekel: „To je nelepši rally, kar sem jih do zdaj videl!" Pravi rally se je začel v Kočevju, ko so mor^i tekmovalci na petinko sekunde natančno pripeljati v Koprivnik, nato pa poimati skozi gozdove čez Stari trg in Sinji vrh pravo pot do Vinice. Od tu do cilja na Otoccu je bila vožnja po asfaltu pravi nedeljski izlet. V Metliki so morali voziti skozi ulice in čez Partizanski trg 300 m vzvratno brez ustavljanja.
Na cilj je prišlo 51 voziL Najtežji del rallyja - spretnostno vožryo, si je ogledalo blizu 900 ljudi Največji aplavz je požel Janez Milavec (AMD Novo mesto), ki je s svojim minijem izvedel pravo bravuro obrata na mestu in najhitreje prevozil tudi vse druge naloge (slalom med keglji, vzvratna osmica, garaže, z desnim Diednjim kolesom med opekama).
•^lošnega uspeha naših bili najbolj veseli prvega mesta novomeške tekmovalne ekipe (Milavec, Badovinac, Rebernik), še zlasti pa prvega mesta v nacionainem razredu, ki sta ga dosegla Tone in Branka Novak. S tem sta bili najlepše poplačani Jtlovakova skromnost in prizadevnost na vseh dosedanjih prireditvah.
Tekmovalci in delegat republiške ^rtne komisije AMZS Saso Stančič so bili s prireditvijo povsem zadovoljni, kar je bila tudi največja nagrada prirediteljem za precejšen trud, saj so ponovno u^tovili, daje priprava tak^a rall^a celo bolj zahtevna kot organizacija gorske dirke.
Rezultati:
NACIONALNI RAZRED:	1.
Novak Tone - Branka (Novo mesto, zastava 750), 1229 kazenskih točk; 2. D. Koruza - J. Košenina (Maribor, zastava 750), 1312 točk, R. Krašna-D. Dušič (Koper, ami 8), 1344 točk; ^8. Jože Smodg-Boris Golež (Novo m., zastava 750), 1480 točk; 15. Franc Guštin-Jure Murn (Novo mesto, zastava 750), 1724 točk.
Do 850 ccm: 1. R- Kamičnik-J. Tichy (Maribor, zastava 850), 1251 točk, 2. M. Purkart-M. Holynski (Lj. Moste, zastava 750), 1503; 3. Alojz Gotlib-Maijan Gregorčič (Novo mesto, zastava 750) 1593 točk; 4. Bogdan Že^jko-Jože Zupančič (Novo mesto, zastava 750), 1576 točk; 5. Andrej Senica-Karel Korbar (Novo mesto, zastava 750) 1583 točk; 6. Rudi Cesar-Ivan Stariha (Črnomelj - zastava 750), 1918 točk.
Do 1000 ccm: 1. Janez Milavec-Roman Jelovčan (Novo mesto, mini
cooper 1000), 833 točk; 2. V. Btt* čer-T. Goršič (SOLT Lj., mini cooper iOOO), 948 točk, 3. DragO Badoviiii^Jože Skobe (Novo mesto, fiat 850 SC), 985 točk. 5. Slavka Kos-'Brane Murn (itovo mesto, mini 1000), 1139i točk.
Do 1300 ccm: 1. M. Bahar-V. Savec (SOLT, Lj., NSU TT), 887 točk; 2. V. Čuček (Ljubljana, renault), 911 točk; 3. M. Kožar-I. Bombek (Ljubljana, NSU 1200), 1092; 6. Andrej Andrijanič-Janez Murn (Novo mesto, austin 1300) 1156 točk; 7. Drago Rebernik-Igor Gruden (Novo mesto, fiat 124), 1166 točk, 10. Cveto Janetič-Kazi-mir Malič (Črnomelj, austin 1300), 1612 točk.
Nad 1300 cmm: 1. D. Horvat-J. Duhovnik (Kamnik, BMW 2002 ti), 693 točk; 2. P. Lapanja-N. Trošt (N. Gorica, saab 96) 1131 točk; 3. Florjan Satošek-Matija Satošek (Črnomelj, BMW 1600), 1339 točk; 4. L Kern-R. Drnovšek (Cerklje, ford ca-pri), 1772.
EKIPNO: 1. AMD Novo mesto, I. (Milavec, Badovinac), 1818 točk; 2; AMD ŠOLT Ljubljana (Bučer, Ba-har), 1832; 3. AMD Novo mesto II (Antojanič, Novak), 2385; 4. AMD Cerklje, 5. AMD Koper, 6_. AMD Novo mesto III (Gotlib, Željko), 3115; 7. AMD Črnomelj (Satošek, Cesar), 3275.
GENERALNA UVRSTITEV: 1. Horvat, 2. Milavec, 3. Bahor, 4. Čuček, 5. Bučar, 6. Badovinac, 12. Kos, 13. Andrijanič, 14. Rebernik, 17. Novak.
GENERALNA UVRSTITEV AVTOMOBILOV: 1. BMW 2002 ti, 2. austin cooper 1000, 3. NSU TT, 4. renault, 5. austin cooper 1000, 6. fiat 850 SC, 7. austin 1300, 8. NSU 1200 C, 9. simca 1000 GLS, 10. austin 1300, 11. saab 96,12. austin mini, 13. austin 1300, 14. fiat 124, 15. simca 1000,16. austin mini, 17. zastava 750, 18. zastava 850, 19. renault 8 S, 20. austin mini.
M. MOSKON
mfmM:
Karlovi športniki so idcreno čestitali NovomeSČaioin zs zmago. Na. sliki; Vrtačič in Milan
Šimunič sprejemata čestitke sosedov. (Foto: S. Dokl)
XI. ZLET SE JE ŽE ZAČEL
Prvi zmagovalci Novomeščani
Prvo mesto za atlete in kegljače Novega mesta — Uspešen start v športnem programu XI. zleta za predstavnike iz Dolenjske — Te dni bo v Sisak potovalo veliko dolenjskih najboljših športnikov
4. maja je bil v Sisku v počastitev osvoboditve mesta veliki ulični tek, na katerem je sodelovalo blizu 150 tekmovalcev iz Beograda, Zagreba, Splita, Banjaluke, Bihaća, Karlovca, Prijedora, Novega mesta in Siska. V
zahtevni konkurenci so se mladi Novomeščani kar dobro odrezali. Najuspešnejši so bili v balkanski štafeti (800 X 400 X 200 x 100 metrov), kjer so osvojili prvo mesto. V teku na 3.000 metrov so nastopili Retelj,
Dve lepi zmagi Brežičanov
v teh dneh so rokometaši Brežic zabeležili dve lepi in pomembni zmagi. Zlasti je vredno omeniti zmago nad ljubljanskim Slovanom z 12:9 in nad mariborskim Branikom z 20:15. Nepričakovan poraz so doživeli Sevničani v Kamniku.
BREŽICE : SLOVAN 12:9 BREŽICE : BRANIK 10:10 .
Brežičankam je uspelo odščipniti točko vodilni ekipi v ligi. Braniku. ,To je vsekakor lep uspeh za domače igralke, ki so se tokrat predstavile v lepi luči. Najboljši strelki sta bili Vladka Bužančič in Vlasta Mišič.
Brežice: Z. Zorko, Bužančič 3, Molan 2, Stangelj, Pah, A. Mišič 2, Kolar, V. Zorko, V Mišič 3, Kovačič 1.
BREŽICE : BRANIK 20:15
Pred odmorom so si domačini priigrali prednost, ki je niso več izpustili iz rok. Najboljši v vrstah Brežičanov so bili Mars, Bosina in Antolovič.
Brežice: .Berglez, Mars, Rovan 1, Antolovič 7, Šetinc 3, Bosina 7, Iskra l, .Zore, Novosele, Jurišič 1, Blatnik.
Pungerčar in Seme, vendar niso dosegli kakšnega vidnega uspeha. Slavko Retelj je po prvem krogu bil sicer na drugem mestu, potem pa je precej popustil.
Najzanimivejši je vsekakor bil tek balkanskih štafet, kjer so Milan Šimunič, Jože Vrtačič, Vojko Dragaš in Maijan Somrak bili težek boj z odličnimi Karlovčani. Karlovčani so sicer zmagali, vendar niso tekli po pravilih organizatorja in so bili diskvalificirani. Zmaga Novomešča-nov je zaslužena in je lep uspeh mladih novomeških atletov. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Ob progi se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so bodrili vse nastopajoče.
Ta prireditev je bila uradni start letošnjega Zleta bratstva in enotnosti, na katerem se bo v maju in juniju zvrstilo v raznih športnih panogah blizu 1.700 tekmovalcev iz treh republik. Ce bodo organizatorji še ostala srečanja pripravili tako vzorno, bo ta zlet lahko eden od boljših.
Celulozar prevzel vodstvo
Kandidati za osvojitev naslova prvaka Dolenjske v kegljanju so: Celulozar, Iskra, Železničar in
Rudar
Odličen uspeh Šentjernejčanov
v letošnjem tekmovalnem delu XV. pohoda , Po poteh tovarištva in spo-minov“ v Ljubljani so se od Dolenjcev najbolj odrezki Sentjernejčani, saj so se uvrstili na vidna mesta. Najbolj se je odrezala ekipa mladink (Janc, Krumar, Kosmač), kije na progi 3 x 600 m osvojila tretje mesto. Uspešne so bile tudi atletinje Ručigaj, Turk in Bratkovič, ki so na isti progi zasedle osmo mesto, samo da v drugi kategoriji. Tudi fantje so bili uspešni. V kategoriji 3 X 1000 m za telesnovzgojne organizacije je ekipa SŠD Polet (Selak, Pucelj, Bučar) zasedla deveto mesto. V kategoriji 3 x 1000 m za ostale organizacije pa so M. Pavlič, Janc in F. Pavlič zasedli dvanajsto mesto, V kategoriji 3 X 1000 metrov za šole II. stopnje so dijaki ESS iz Novega mesta zasedli 17. mesto.
Po sedmem kolu dolenjske kegljaške lige se je prebila v vrh ek^a krškega Celulozaija, ki ima 10 točk. Res, da novomeški Železničar in Rudar iz Kanižarice, ki imata odigrani dve tekmi manj, lahko Celulozaija prehitita.
Rezultati 6. in 7. kola: Brežice : Trebnje 467:451, Krško : Stari devet 50:0, Vseh devet : Sevnica 467:471, Krka : Iskra 409:505, Celulozar : Žužemberk 515:490, Vseh devet: Celulozar 377:471. Sevnica : Idcra 427:470 in Luknja : Brežice 423:389.
LESTVICA PO 7.
NEPOPOLNEM KOLU:
Celulozar	7 5 02 3432:3369 10	
Iskra	7 5 0 2 3094:3106	10
Železničar	5 40 1 2391:2150	8
Rudar	5 40 1 2311:2186	8
Brežice	740 3 3191:3111	8
Krško	5 3 02 1943:1819	6
Luknja	5 3022282:2186	6
Sevnica	6 3 0 3 2740:2747	6
Vseh devet	6 2 04 2612:2723	4
Žužemberk	5 1 0 4 2164:2293	2
Stari devet	5 1 04 1637:1793	2
Krka	5 1 04 2105:2282	2
Trebnje	6 1 0 5 2606:2772	2
J. MRZLAK
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega avtomobila
TAM-4500
Avto je v voznem stanju.
Izklicna cena je 20.000 din.
Licitacija bo v sredo, 19. maja 1971, ob 9. uri za družbeni sektor, za ostale od 10. ure dalje. Dražba bo na dvorišču podjetja v Sevnici, Glavni trg 25. Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni podjetja.
NiAŠ RAZGOVOR
Trebnje: nič več »bele vrane«
Tudi v Trebnjem bodo v kratkem na osnovni šoli ustanovili šolsko športno driištvo — Poleg tega si želijo urejeno asfaltno igrišče
Franja Gruden, telesnovzgoj-na delavka na osnovni šoli v Trebnjem, je bila pred leti aktivna športnica na Ravnah. Pri ravenskem Fužinaiju je igrala rokomet, poleg tega pa je tudi plavala. V telesni vzgoji bi rada še več naredUa, vendar zaradi tega, ker se vozi v Trebnje, ne more izpeljati svojih načrtov. Najin pogovor je v glavnem tekel o šolskem športnenii društvu, ki ga še nimajo, kljub temu pa je športna aktivnost mladih na trebanjski osnovni šoli precejšnja.
- Kako to, da niniate šolskega športnega društva?
,,V glavnem so kadrovske težave. Za organizacijo takega društva bi potrebovali človeka, ki bi še več delal z mladimi. Kljub temu da društva nimamo, dejavnost teče. Ob tem seveda razmišljamo, da bi tudi pri nas čimprej ustanovUi SSD, ker nočemo biti bela vrana. “
- Ali so to želje učencev ali koga drugega?
„Opažam precejšnjo pripravljenost učencev za sodelovanje v ^ortnih sekcijah. Zato ni nič čudnega, da tudi oni želijo sodobno organizacijsko obliko, ki se je najbolj obnesla s šolskimi športnimi društvi.**
- Kaj pa športna razgibanost?
„Največje navdušenje je za košarko, rokomet in odbojko. Ker sami ne utegnemo, dobimo pomoč tudi od zunaj. Se več je bomo potrebovali, ko bomo še bolj razgibali športno dejav-nost.“
-	Kaj pa mislite, da zavira še hitrejši razvoj športa v Trebnjem?
„Osnovni pogoj za uspešno dejavnost so športni objekti. Pri nas razen telovadnice nimamo
ničesar! Zato dokler ne bomo
imeli asfaltiranih športnih igrišč, bo to cokla nadaljnjemu razvoju.**
-	Kaj pa pomoč šolskega vodstva?
„Vodstvo šole se po svojih močeh trudi, da bi tudi ta koristna dejavnost dobila čimveč privržencev. Vendar brez izdatne pomoči zunanjih dejavnikov ne bo napredka, kot si ga želimo.** SLAVKO DOKL
J. KUHI'LJ
DRUGO MESTO ZA OSTERMANA
V	finalnem delu hitropoteznega šahovskega prvenstva ljubljanskega Zmaja je nastopilo 22 igralcev. Viden uspeh je dosegel kočevski šahist Rudi Osterman, la je zasedel drugo mesto. Tone Praznik pa se je uvrstil na deveto mesto.
AMATERJI ZMAGALI
V	BREŽICAH
Pod pokroviteljstvom „Večernega lista** je bil v Brežicah v počastitev dneva zmage košarkarski tumir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Amateiji (Ogorevc, Senica, Senkovič, Vrhnjak, Željko, Zore, Cop in Matkovič), druga je bila ekipa Brežice 71 itd.
M. JARANOVIC
BELA KRAJINA : TOLMIN 0:1
Belokranjci nadaljujejo s slabo igro in porazi. To nedeljo so doživeli drugi poraz na svojem igrišču. Zmaga gostov je zaslužena, zadetek pa so Tohninci dosegli že v prvi minuti. V zadnjih minutah srečanj je Karin zastreljal enajstmetrovko. Domačini so večji del srečanja igrali z 9 igralci, ker sta bilaT. Weiss in Dimič izključena.	T.	LATERNER
NOVO MESTO : SAVSKO NASEUE 79:65
Novomeški košarkarji so tudi v tretjem kolu slovenske B lige zmagali. Na domačem igrišču so pred 300 gledalci premagali Savsko naselje iz Ljubljane 79:65 (39:28).
Začetek je bil kot ponavadi slab, saj so gostje vodili 20:10, šele potem so se Novomeščani zdramili in do polčasa dosegli lepo prednost. V drugem delu so jo brez posebnih težav še povečali. Za Novo mesto so igrali: Šepetave, Splichal 18, Ž. Kovačevič 19, Počrvina 5, S. Kovačevič 11, Pirc 10, Bencik, Piletič in Šobar 6.
1 y 1111 i I
SEVNICA — V nadaljevanju sindikalnih športnih iger so bili v keg-(anju doseženi naslednji rezultati: Beton : Lisca 301:385, Kopitarna : Metalna II 410:330, Lisca : Metalna
1	325:367, Metalna II Lisca 384:348, Lisca Kopitarna 311:365, Kopitarna : Občinska uprava 364:344, Lisca : Stilles 336:349, Jutranjka : Metalna II 391:388,. GP Beton Zagoije : Metal-;nal 353:426., Metaliia II: GP Beton 3t&1:360, GP 2Jagoije.: Stil: ; fes. .337:543, StiJ&s : Jutranjka'* 329:279,' Jutranjka Očinska uprava 446:272, Metalna I : Prosveta 410:333, Občinska uprava — GP Beton Zagorje 330:395, Prosveta : Jutranjka 310:396, GP Beton Zagorje : Prosveta 401:310, Jutranjka : Kopitarna 341:366, Občinska uprava : Metalna II 302:349, Lisca : Jutranjka 317:369, Metalna I : Metalna II 342:425, (J. B.)
GRADAC - V prijateljski nogometni tekmi so se srečali nogometaši Gradca in Doblič; zmagali so gostje z 8:6. Za Dobliče je dosegel pet zadetkov Polde Pinterič, kije bil tudi med najboljšimi na tekmi. (S. T.)
KRMELJ - V počastitev 30-ob-letnice OP in praznika dela je bil odigran hitropotezni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo šest ekip. Zmagal je Mokronog (13 točk). Sledijo: Svoboda Krmelj, Kopitarna Sevnica, Iskra Mokronog, KZ Mokronog in SZDL Krmelj. Med 14 udeleženci je med posamezniki zmagal Rudi Prosenik z 9,5 točke, sledijo: Šribar, Drstvenšek, Blas, Žvar, Debelak, Sibilja, Zutič, Hočevar itd. (B. D.)
NOVO MESTO - Tekmovanje v odbojki za občinsko sindikalno prvenstvo je v teku. Neporaženi ekipi sta samo še Novoteks in žužem-berška Iskra. Rezultati zadnjih kol: Iskra (Žužemberk : Družbene službe 2:0, Družbene službe - IMV 2:1, Prosveta; IMV 2:1. (M. H.)
STARI TRG OB KOLPI - Pred kratkim je bilo končano prvenstvo osnovne šole za pionirje in pionirke. Pri dekletih je postala prvakinja Lučka Rom, pri fantih pa Marko Kobe. (V. K.)
NOVO MESTO - Na prvenstvu Dolenjske v kegljanju za dvojice sodeluje več kot 50 kegljačev. Trenutno vodi par Badovinac-Bradač (Iskra 3.296 kegljev, 2. Turk-Rožič (N. m.) 3.289 itd. (J. M.)
SEVNICA - Prijateljsko rokometno srečanje med Radečami in Sevnico se je končalo 16:16. (J. B.)
NOVO MESTO - Na no^met-nem turnirju za občinsko sindikalno prvenstvo so bili v tem tednu doseženi naslednji rezultati: Iskra (Šentjernej) : Krka 3:9, Novoteks : ELA 2:2, Novoles : Iskra (Žbk.) 1:1, Dru3jene službe : Pionir 0:3, IMV : Prosveta 7:1, Kremen : Iskra (N. m.) 6:2. (J. M.)
STARI TRG OB KOLPI - V okviru praznovanja 1. maja je bil odbran rokometni tumir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Vrstni red je bil naslednji: 1. Radenci, 2. osnovna šola Stari trg, 3. Stari trg ob Kolpi. (V. K.)
SEVNICA - V 17. kolu LCRL so Sevničani gostovali v Kamniku in izgubili s tesnim rezultatgm 21:20. Nekaj minut pred koncem so Sevničani vodili še z dvema goloma razlike, a so kljub temu srečanje izgu-biU. (J. B.)
KAMNIK: SEVNICA 21:20
V	17. kolu LCRL so Sevničani gostovali v Kamniku in izgubili z najtesnejšim rezultatom. Nekaj minut pred koncem so gostje celo vodili z dvema goloma razlike, a so kljub temu srečanje izgubili.
LESTVICA PO 16. KOLU
1. Zagorje	16	11	1	4 286:233 23
2. OUmpija	16	10	1	5 270:222 21
3.Sevnica 15 9 2 4 315:258 20
10. Krmelj	15	4	1	10 230:280 9
11. Medvode	16	0	0	16 150:357 O
m
Na prvi prireditvi v okviru XI. zleta bratstva in enotnosti, uličnem teku v Sisku, se je največji boj odvijal v tekmovanju bikan-skih štafet med atleti Novega mesta in Karlovca. Prvi so na cilj pritekli Karlovčani, vendar so jih diskvalificirali, ker so skrajšali progo. Protesti niso pomagali; sodniki so odločno vztrajali pri svojem. Novomeščani so tako osvojili prvo mesto.
Ko so podelili pokale zmagovalcem, so atleti Karlovca pristopili k zmagovalcem in jim iskreno čestitali. Lepa in športna poteza, ki nedvomno utrjuje prijateljske vezi.
,4^ekorda vam žal ne bomo mogli priznati, gospod Skokec - pozabili ste palico!“
BREZ BESED
^4^
h
KAJ VSE DOŽIVE DELAVCI NA TUJEM
BREZ BESED « 0 # • # •
#
#••••••
MLIN SE JE USTAVIL Martin Rivec, 66-letni mlinar iz Impoljskega grabna pri Im-poljci, je zadnji go^odar v mlinu, kjer so se kolesa vrtela več kot sto let. 2^aj so utihnila, mlinar je ostarel, ostarel pa je tudi mlin, ki vidno propada. Martin je mlin podedovd od očeta in meni, da je zdaj konec mlinarske obrti v tej dolini. Roke ga več ne ubogajo, noge ga ne držijo, pekli pa ga tudi huda naduha. „Ko sem včasih mlel cele noči, sem preveč užival tobak. Zavijal sem, ga kar v časopisni papir, zato se mi to zdaj maščuje. Kakšen dan me že tako hudimanovo duši!“ je pripomnil mož. Na sliki: mlinar Martin na brvi potočka, ki se igra in žubori, ne ve pa nič za tegobe mlinarja, kateremu je pomagal do kruha celih 66 let.
S. DOKL
^KBOeiE Jk TIZ&1I#
DELI BRZOSTRELKE
Komandir Obradović iz liške-ga odreda je rad preizkušal, kako njegovi borci poznajo orožje in kako z njim ravnajo.
JCuj, Švrale,^* je rekel, ,',ko-Uko delov ima tvoja brzostrelka? “
.. „Ot,vettko!“
\,Dobro. Mi jih lahko opi-. M? “ .
,Morda bi jih res lahko, ča-kaj, da se spomnim,^ je v za-dregifidgpvpril Švrale, pogledal neise 'zareze na kopitu in^potiho štel
„Tovariš komandir, mislil sem, da jih je več, zdaj pa sem jih prestal: J 9 Lahov, 12 Švabov, 8 četnikov in 11 ustašev!**
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Ibvice.
Nemiri v Južni Ameriki
(V južnej Ameriki) so nemiri navadni. V državi Cile se bije vže dalj časa domača vojska. Zadnji čas kaže, da se bodo pomirili po prizadevanju druzih držav, ali vže se poroča, da preti ustaja v republiki Costariki.
(Prvega maja) so se delavci po svetu sploh potegovali zato, da naj se jim čas za delo skrajša — plačilo pa poveča. Pri nas je bilo vse sicer precej mirno. Na.Laškem in Francoskem pa je tekla kri. Posebno hudo je bilo v francoskem mestu Furmi, kjer je brezdimni smodnik prvič podiral — francoske delavce.
(Z Dvora) 10. maja. - Pravijo, da pride v kratkem k nam knez Auersperg s celo komisijo pregledat svojo tukajšnjo železno tovarno, da ukrene, ali se še splačuje delati ali ne. V skrbeh smo, da nam fabrike ne zapro, kajti potem smo še ob ta siromašni zaslužek. Kedor ima posebej kaj zemljišča, za silo še rine, ali manjka nam kapitala, da bi si kupili boljši živino in orodje. V tem obziru nam bo gotovo dobra pomoč nova posojilnica v bližnjem Žužemberku. Bogataši in izposojevalci sicer nasprotujejo, pa to ne bo nič škodilo, ampak dobro vem, da je posojilnica imela vže prvi teden čez 2000 gld. prometa. To je prav, saj se posojila dobivajo z malimi stroški po samo 6 od sto, v hranitev pa se jemljejo denaiji po 4 1 /2 %, videti je toraj, da se ne išče nikak dobiček, ampak da se le hoče pomoči revnemu narodu.
Dobro delo za mrtvega tovariša
Med italijanskimi delavci v Wuppertalu in med nemškimi domačini je zbral denar Zo< prevoz pokojnika v domovino
prijateljstvo, kije združevalo oba moža daleč od domovine. Zvestoba Maria Sava-stanija do ponesrečenega tovariša pa je premagala smrt: z vsemi močmi si je začel prizadevati, da bi zbral denar za prevoz pokojnika v Italijo. Med italijanskimi de-
lavci v Nemčiji je zbral 496^ mark. To seveda ni bilo dovolj. V lokalnem časopisu je nato objavil kratko vest in prošnjo: „V noči na nedeljo smo izgubili prijatelja Lam-berta Truchija, kije umrl ob nesrečnem slučaju. Kdo bi nam pomagal, da bi ga lahko
prepeljali v domači kraj, v IlaUjo? “
'<;^Ogias je ganil prebivalce Vi uppertala. Podarili so toliko denarja, da bo pokojnik Ižiiko pokopan v Italiji. Ža-losten«.je dejal Mario: „To je bilo žal vse, kar sem za Lam-berta še lahko naredil.“
_____'
Številna pisma, ki jih je dobil zvesti Mario Savastano, so potrdila, da so rojaki pripravljeni dati pomoč
Vesela sta se poslovila Mario Savastano (38) iz Genue in njegov rojak Lamberto Truchi (28), ko je prvi obiskal dnigega po težki bolezni in je Lamberto spet smel stopiti na noge. Oba sta na delu v Nemčiji. Uro kasneje pa je bil Lamberto že mrtev: njegovo telo je ležalo na tračnicah cestne železnice Wuppertal-Oberbarmen.
Tako je bilo prekinjeno
Pri prekoračenju ceste je prišel Lamberto Truchi pol kolesa cestne železnice v VVuppertalu-Oberbarmenu. Bil je takoj mrtev. Reševalci in gasilci so lahko odnesli samo še njegovo truplo. Levo; težak vlečni stroj cestne železnice
Kako pa drugje?
v 9 občinah:
prebivalcev
V 9 občinah širše Dolenjske je živelo 31. marca letos 189.873 prebivalcev, medtem ko smo imeli začasno na delu v tujini 7011 občanov — Največja občina: novomeška z 49.979 prebivalci, najmanjša: metliška, ki ima zdaj ■ 7144'preblvalcev ^—V SRS: 53.499 prebivalcev več '
Zanimivi so tudi podatki, koliko naših ljudi dela na tujem. Medtem ko je iz Slovenije po prvih začasnih podatkih začasno na delu v tujini 49.563 prebivalcev, nam podatki za naše območje pokažejo naslednje ' Število zdomcev:
Po podatkih ^^formacijskega biltena** Zavoda SRS za statistiko 00 znani prvi re^tati popisa prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Številke, o katerih gbvori tudi ta naš kratki pre^ed, so sesta\ijene po prvih seštevkih popisovalcev in občinskih popisnih komisij, aradi'česar jih kdiko štejemo le kot začasne. Končna obdelava bo opravljena potem,kb bo popisno gradivo natanko pregledano in ko bodo ilobljene podatke, dokončno obdelali na eleibronskih ustrojih v republiki in v zvezni zavodu za statistiko^
posebni popisovalci. Kot gospo-
Bralceni pojasnjujemo, da so bili kot prebivalci Slovenije popisani prebivalci, ki so imeli v trenutku popisa stalno stanovarye v Sloveniji, ne glede na to, ali so bili ob popisu pri-fotni ali začasno odsotni. V prve podatke pa še niso vključeni vsi tisti prebivdci, ki so bili ob popisu v tujini (na začasnem delu v tujini, zdomci) in so jih popisala naša diplomatika in konzularna predstavništva ali
dinjstva,so bile štete skupine oseb, ki živijb v stanovanjski in ekonomski skupnosti. Popisana so bila tudi vsa stanovanja, vključno počitniška, kakor tudi drugi, ob popisu naseljeni prostori, seveda pa tudi vsa skupinska stanovanja v zavodih, študentskih in samskih domovih ter v delavskih barakah. Popisali so samo stalno naseljena in prazna stanovanja.
Danes objavljamo predvsem začasne rezultate popisa prebivalstva, medtem ko bomo o drugih popisih poročali še kasneje.
Medtem ko je bilo pri popisu prebivalstva v letu 1961 na območju se-jdanjih 9jobčin, kolikor-jih pokriva ■naš časnik,Vskupno. 186.021 prebivalcev, so jfc ob sedanjem popisu .našteli 189.873 ali 3852 več. Številke povedo, da imamo po prvih začasnih podatkih na naŠem območju za 2,07 odst. več prebivalcev kot pred 10 leti.
Številke spet povedo, da imajo občine Brežice, Krško, Ribnica in Trebnje danes manj stalnih prebivalcev, kot so jih imele 1961. Največji prirastek je v občini Novo mesto, saj znaša kar 9,9 odst. za zadnjih 10 let.
Brežice: Črnomelj: Kočevje: Krško: Metlika: Novo mesto: Ribnica: Sevnica: Trebnje: SKUPAJ:
Ce primerjamo število začasno na tujem zaposlenih občanov iz 9 občin z začasnim podatkom o številu prebivalcev našega območja, lahko ugotovimo, da imamo v 9 občinah 3,69 odst. zdomcev, največ pa jih je iz občin Brežice, Krško in Novo mesto.
Prihodnjič:	nekaj	o gospo-
dinjstvUi, stanovanjih in stanju živine v naših krajih ob letošnjem popisu.
PL1(^
m
... Potem ko je tovariš Tito zahteval dejanja, imajo povsod same sestanke, kako bi prišlo — od besed k dejanjem. Na sestankih pa - govorijo!
•
... Direktor Novograda Vinko Bele in njegov sodelavec Franc Bevc sta bila tako obupana nad slabim ribolovom v Krki, da sta ribe poskušala loviti tudi z rokami - ko sta z brega padla v vodo ...
•
... Doslej se še ni pojavil tisti, ki je pisal po Novem mestu parole za obletnico OF in L maj: ker je treba pri nas vse plačati, se SZDL boji, kdaj bo priromal račun za plačilo!
m
... v poročilu o anketi v občinski organizaciji ZK Novo mesto so zapisali, da „mnogi ne hodijo na sestanke zaradi slabe ceste, ker imajo dolg v članarini'*. Ne cesta, vest je slaba!
•
... Robert Romih, sekretar občinske zveze za telesno kulturo v Novem mestu, se že nekaj let odpravlja v pokoj. In se bo še, saj služba ni slaba!
•
... Novomeški košarkarji, ki jih je zbodel „Žebljiček** Slavka Dokla v Dolenjskem listu, so pobirali v soboto vstopnino v skrinjico - brez blagajnika. Od 300 gledalcev jih je plačalo 20. Pa pravijo, da ni poštenja...
•
... Moda kratkih hlač je mrzlično zajela dekleta. Morda pa bodo kratke hlače zdaj, ko je moderno, začeli nositi tudi šestnajstletniki, ki jih je bilo doslej preveč sram pokazati se tako (nejoblečene?
1.359
935
586.,
1.077
302
1.054
v' 822
561
315
7.0Jl\
- Gospodična Justinka, mislim, da bi vas zdaj lahko poljubil, toda kako gre stvar potem naprej?
(Iz Novega Mesta) - Zadnja leta je dobila tukajšnja samostanska cerkev mnogo olepšav - veliki altar, malarijo; ali zadnji čas zopet krasen, nov kinč — velike orgije. Napravil jih je znani domači mojster g. Goršič iz Ljubljane — ogrodje — vnanje lice — pa jim je zdelal iz hrastovega lesa kaj lepo v pravilnem slogu tukajšnji mojster gospod V. Umek. Strokovnjaško oceno o orglah prinesemo v prihodnjih ,iiovicah“. Zadnjo nedeljo jih je blagoslovil mil. g. prošt P. Urh. - Želimo, naj pojo mnogo let v čast — slavo božjo!
(Iz Metlike). - Pri nas smo imeli jako strogo zimo; vsled dolge lege snega pognila in pozebla je rež tako, da jo ljudje preoravajo za debelačo (koruzo). - Zima trajala je skoraj do majnika. Prvi dnevi majnika pa so nastali naenkrat tako gorki, da je bila vsa priroda v nekaj dnevih v zeleni opravi, in zdaj je uže vse sadno drevje v dišečem cvetji — deloma pa je vže odcvetelo. - Strn, katera je užugala mraz in sneg, lepo kaže. - Zdaj imamo pa vreme jako slabo, dežuje vže nekaj dni in kmetič ne more delati; vsled tega bode d^lo zaostalo, ker se delavci težko dobe. - Trtje, kolikor ga je še ostalo, se ve sem in tja jako malo, od nesrečne trtne uSi, poganja lepo. — Naši ljudje obojega spola se še vedno izseljujejo v obljubljeno deželo — Ameriko? — dasiravno nekateri od tam v domovino prav slabo in obžalovanja vredno pišejo, - da dela ni — a preveč ljudi.
.	, (Iz Dolenjskih^Novic 15. maja 1891)
	PREBIVALCEV		INDEKS
	1961	1971	1961-71
SR Slovenija;	1.591.523	1,725.088	108,4
Občine -			
BREŽICE:	25.293	24.856	98,3
CRNOMEU:	16.906	17.109	101,2
KOCEVJE:	16.970	17.054	100,5
KRŠKO:	26.549	26.113	98,4
METLIKA;	6.881	7.144	103,8
NOVO MESTO:	45.457	49.979	109,9
RIBNICA:	11.816	11.734	99,3
SEVNICA;	18.719	18.784	100,3
TREBNJE;	17.430	17.100	98,1
SKUPAJ;	186.021	189.873	102,1
t			
ha Črnem kontinentu
'Krpanov kotiček
Pri zdravniku
Zadnje čase mi je čedalje bolj migalo pred očmi, da še pisanja nisem mogel vzeti v roke. Kajpak, star sem že in čas je, da tudi meni jezdijo očala na nosu, kot se vsakemu staremu človeku spodobi. Kako bi prišel do njih? Njega dni so zdravniki hodili po hišah pa zdravili ljudi in živino, ako je bilo potreba. Ob poti vprašam kmečkega moža, ki se je za vremenom oziral, pa me je podučil: „Najprvo potrebuješ papirje od domačega zdravnika. Kar tja pojdi!**
Poslušal sem ga in se odpravil jutro dan zarana v Mišji dol. Stopil sem v tisto izbo, kjer bolniki čakajo, pa jih je bilo vse polno. „Bom kmalu opravil, ka-li? ** jih vprašam, pa so me tako zabodeno pogledali, da sem precej vedel, kakšno neumnost sem zinil Tako čakam debelo uro, kar stopi skozi duri ženska v belem in spusti k sebi zgolj tiste, ki so bili poviti, potlej pa še druge, ki jim je s šivanko nekaj onegavila.
„Zdaj bom na vrsti,** si mencam roke, kar pride spet tista ženska, ki' so jo sestra imenovali, pa pravi, da mora zdravnik takoj na pot, ker je nekoga povozilo.
Čakam, sedim, vstanem in mencoritim; še v trebuhu me je začelo zvijati, preden se je vrnil zdravnik. Malical je. Zakaj vendar ni tak kot moja kobilica, ki se naje zgolj zjutraj in zvečer, čez dan pa le takrat, kadar počiva.
„Umira, umira!** vpije stara ženica, da je zdravnika precej odneslo skozi duri. Ravno poldan je zvonilo, ko je prišel nazaj. Nas, z mano vred, pa je ostalo še za pol izbe.
„Tisti, ki niso hudo bolni, naj gredo domov,** veli sestra v belem. Mislite, da je kdo odšel? Vsi so ostali. Pa pride sestra in vsakega sprašuje, da mu pretiplje obisti
„Ste naročeni? ** me vpraša, ko sem ravno zadremal v tisti sopari.
,JVe. Prišel sem zavoljo ...** ji hočem dopovedati, pa me kar odrine:
„Danes ne bo nič. Pridite jutri. **
Kaj sem hotel? Zajezdil sem kobilico pa se vrnil še drugi in tretji dan v Mišji dol, da sem dobil prave papirje za posebnega zdravnika. V mestu sem komaj našel pravo hišo, saj jih je toliko kot v Trstu. Tam sem se postavil v vrsto, dolgo kot kurja čeva, in videl, da vsi dajejo papirje v lino. Tudi jaz sem storil takisto.
,J*ridite čez pol leta,**za-žvrgoli skozi lino kot škrjanec nad oratarjem
„Da te vendar! Saj imam papirje. Potrebujem očala, in to takoj. Kdo ve, kje bom čez pol leta? Mogoče bom že mrzel. **
„Ne morem pomagati, prej je vse zasedeno, ** še pravi in me zapne v debele bukve.
MARTIN KRPAN
0
#
#
S
0
5
S
0
0
0
\
0
$
*4
0
0
0
0
0
0
*0
0
r
0
0
0
VODORAVNO: 1. klic, 7. nekdanja šola, 8. avstrijska reka, 9. nemški predlog, 10. Sombor, 11. ribja koščica, 12. rudar, 14. hudo dejanje, 16. papeževa krona, 18. ognjenik, 19. staroslovansko pivo, 20. ženski glas, 21. lijak, 23. numero, 24. vojvodinsko meirtece, 26. diktat, 27. del obraza, 28. slog, 31. konica, 33. simbol za nikelj, 34. površinska mera, 35. zahrbtna bolezen, 36. za-graditev, zaprtje, 38. namiznoteniški
lOTJlIpf* 17 ^7
NAVPIČNO: 1. glas veselja, 2. grški filozof, 3. tatarski poglavar, 4. lanskega leta, 5‘. bajeslovni letalec 6. nemški fjlozof, začetnik kriticizma (Immanuel, 1724-1804), 11. ploščat prod, 13. zavetišče, 15. plug, lemež, 16. lepa pkrasna cvetici (Holandija),' 17. ime.pesnika Aškcr ca, 18. krmifb pri avtomobilu, 22. hudo^t, jeza, 25. preizkus,'29.'finsko je^zero,.30. vrsta ribe, 31. zelenica y pušČ£Wl, 32. neprijeten občutek, 35. p'riostren ko s-lesa, 37. avtpgiobjlska ozt^a.Peruja
, REŠITFV KRIŽANKE 0Đ6.MAJA
RESITEV: 1. čmtlj, >6. Skila, 11. tajfun, 13. tržan, 14. Tna, 15. Semič, 17. KT, 18. ve, 19. otrok, 20. Ema, 21. ostriga, 23. Amur, 24. raca, 25. kros, 26. Pula, 27. plen, 28. meso, 29. drenaža, 32. ost, 33. trava, 34. et, 35. Sn, 36. Nande, 37. Ane, 38. Tibet, 40. otitis, 42. ekipa, 43. agent;
Naloga, ki mi jo je zaupal agent zavarovalne družbe NIL, ni bila lahka. Tem manj, ker je bilo treba najti dokaze, da človek, kije pred nekaj meseci umrl - ni mrtev!
— Mister Wood, vi ste eden najbolj znanih zasebnih detektivov. Zato vam tudi zaupamo „primer Jordon“. Tu so vsi podatki - je dodal Gordon Like, dal modro mapo na mizo in zapustil pisarno.
Primer sem razmeroma poznal. Minilo je skoraj pet mesecev od smrti Rogerja Jordona, pozaba je prekrila vse podrobnosti. Ta primer policije že dolgo ni več zanimal. Moral sem ga izvleči iz „naftalina". Toda to mi ni bilo usojeno. Vsaj ne, da bi ga rešil.
Maščevalnost in užaljenost sta mi to preprečili. Toda ne moja maščevalnost.
Edna in Roger Jordon sta živela tri leta v srečnem zakonu. Način njunega življenja ni ustrezal njunim gmotnim možnostim: oba sta bila mlada uradnika. Toda prišla sta na - zanju - rešilno misel: Roger je zavaroval svoje življenje za 20.000 funtov štcrlingov. V primeru smrti bi družba NIL morala ta denar izplačati ne glede na vzrok morebitne nesreče. To je bilo nekako pred letom dni.
Nato je prišel tisti usodni trenutek.
Sončni zahod je puščal poslednje sledove na Temzi, predah v življenju Londona je napovedal burno noč. Roger Jordon se je vračal z obiska pri svojih prijateljih. Nenadoma je avto zavil v stran, nekaj časa vozil ob robu ograje na mostu, prebil njen leseni del in zletel v reko!
Slišati je bilo krik mimoidoče pešakinje, v hipu je množica preplavila most. Na površini vode so se na kraju, kjer je padel kadet, delali krogi. Zavijanje sirene je napovedalo prihod policije. Po obveznih formalnostih in neuspelih poskusih, da bi s posebnimi „grabljami** izvlekli avtomobil, so zapisali izjave očividcev.
Naslednji dan so kadeta izvlekli iz vode. Trupla ni bilo v njem! Med prevračanjem so se odprla vrata. Truplo nesrečnega Jordona so našli na neki plitvini zunaj mesta.
Njegova žena Edna Jordon je prišla na tretjo policijsko postajo v črnini in vsa izmučena. Po krajšem spraševanju in identifikaciji trupla so jo poslali domov.
Mnogo pozneje, ko so opravili formalnosti o proglasitvi Jordona za mrtvega, je njegova soproga vložila na hranilno knjižico v neki londonski banki 20.000 funtov šterlingov, ki jih je izplačala družba NIL. Medtem je Roger Jordon zadovoljno pil pivo v — Parizu.
... Z že pripravljenimi dokumenti in lažnim potnim listom na ime Teda Baxterja je Jordon tistega „usodnega** večera izkoristil mrak, pravočasno odprl vrata in skočil iz avta še medtem, ko je bil v zraku. Kot odličnemu plavalcu in potapljaču mu ni bilo težko, da se je neopaženo spravil do obale. Izkoristil je gnečo na mostu in si oblekel drugo obleko, kije bila že prej pripravljena in skrita na palubi nekega starega ribiškega čolna, zasidranega blizu , Jeraja nesreče**. Truplo za identifikacijo je bilo pripravljeno že prej.
' Ostalo je bilo lahko. V Parizu je dčlno S[5remenil svojo zilnanjost in užival brezskrbne dneve-s prihranki, ki jih je imel. Čakal je .na Edno. Potem pa bosta bogata in preskrbljena nadaljevala življenje v'BraziUji, Mehiki... Skoraj nobene možnosti ni bilo, da bi odkrili prevaro.
^ Nekajkrat je\pisal ženi, pa mu ni odgovorila. Iskal Je opravičilo v njeni opreznosti, ona že ve, kaj dela. Pozneje pa ga je začelo skrbeti. Zaman je iskal po angleških časnikih, ki so prihajali v Pariz, da bi kaj '"lasledil o svoji soprogi. Čeprav vznemi^en, je rhoral čakati. Drugega „izhoda ni bilo.	.	‘
„Po^ej no, poglej, Katrca, tudi to noč sem spet malce
•v _ 1	44
shujšal...
i
kf
28. — Minili so časi, ko smo^ofe pripravljali večerjo! je zvišala glas Klara, ko je^pazila, daje užgala s svojim govorom.
— Atomska doba je tu! Našejedi so pripravljene v petih minutah, in to brez najn^jšega truda! je nadaljevala Klara. — Namesto, da b^e potili ob loncu, se predajmo kulturnim užitkom!
iOara je izvlekla ličen tranzistorček in ga podda
po^vaiju. Ta je zavzet obmO gumbek in tranzistor-če^e zapel kot ^ujanček:
Ce SE KUHA,
NAJ SE KUHA VEDNO LE POSAVKA JUHA
— Tako je! je pribila Klara in odprla prt^žnlc.
Izvlekla je naročje zavitkov odlične paradižnikove juhe. Stopila je h kotlu.
- Ven, nesnaga! je zavpila na Paradižnika in vsula v vodo vse, kar je bilo v zavitkih.
Vidite, takšna je bila resnica. Toda kaj sem mogel jaz,'za^bni detektiv, napraviti za Gordona Lika, agenta zavarovalne družbe, kije pred tremi dnevi prišel z zahtevo, naj brskam po tem primeru? Za vse ljudi v Londonu, pa tudi zame je bil Jordon mrtev. Tem bolj, ker se je njegova vdova poročila z Benom Towkom, enim najbolj znanih mož podzemlja.
Kaj sem mogel napraviti? Zakaj je od mene zahteval nemogoče?
Mister Like mi je na kratko povedal svoje sume, ki so izvirali iz nekega pisma Edne Jordon, ki je slučajno prišlo v roke ljudem iz družbe NIL. Toda to ni pomenilo skoraj nič. Kljub temu . . .
Čudno je to. Zavedate se, da rešitve ni, da je vse tako, kot je uradno ugotovljeno, čutite pa, da je kljub temu drugače! Tako sem čutil, ko sem brskal po »primeru Jordon**. Tako sem se poglobil v položaj, da sem še sam veijel, da Jordon ni mrte. Da je morda kralj Soha, kakor so' imenovali Towka, preoblečeni Jordon! Imel sem stotine idej, mnogo poti, nisem pa vedel, kam naj krenem .. .
Rešitev je prišla nenadoma. Brez moje intervencije. Človeško maščevanje in občutek ogoljufanosti sta nadvladala strah pred odgovornostjo. Po petih mesecih čakanja in neki majhni vesti v družabni kroniki Daily Expressa je Jordon vse razumel. Z denarjem od njegove „smrti** se je zabaval nekdo drug. Edna ne bo nikoli prišla v Pariz. To je bil zanj hud udarec.
Med nekaj kombinacijami se je odločil za eno. Dva dni pozneje je v Scotland Yardu stal Jordon sam! Povedal je vse. Pojasnil je svojo „smrt** in odhod. Inšpektorju Levinu ni bilo težko verjeti zgodbi, da je Rogelja Jordona na tak korak nagovorila njegova žena.
Ko so jo pripeljali na tretjo policijsko postajo, češ da gre za neke dopolnilne podatke, Edna Jordon ni slutila, da bo tam našla svojega moža. Cim ga je zagledala, je prebledela in se niti ni skušala braniti.
Dan pozneje je inšpektor Levin slavil zmago. Nazadnje je imel dokaz proti Benu Towku. Edna je vse priznala. Njen ljubimec je bil pobudnik vseh dogodkov, tako da bi hkrati prišla do denarja in sc znebila Rogerja. Nemočna, izgubljena in razočarana, je Edna razkrila še nekatere druge elemente, porazne za Towka, ki ga je inšpektor takoj aretiral.
Družba NIL, ki je cenila priznanje, je najela odvetnika za Rogerja Jordona. Preostalo mi je samo še pozabiti ta primer, v katerem nisem imel sreče. Užaljeni ponos prevaranega soproga mi je „ukradel** rešitev tega primera .. .
Nerazpoložen sem sedel v pisarni in malomarno dvignil slušalko, ko je pozvonil telefon. Slišal sem glas svoje tajnice:
- Neki moški vas želi videti! Pravi, da je nujno.
- Naj vstopi — sem odgovoril s nasmehom, ki se mi je nenadoma pojavil na obrazu. Menda bom to pot imel več sreče - sem si zadovoljno zamrmral v brado.
Magister inž. Jurij Ivanetič — petdesetletni!«
v družinskem krogu in med svojimi prijatelji je praznoval aprila svojo petdesetletnico Novomeščan mag. inž. Jurij Ivanetič.
Jubilant izhaja iz učiteljske družine, mati in oče sta bila učitelja v Novem mestu, oče pa tudi zelo znan igralec, režiser in knjižničar, po osvoboditvi pa je bil predsednik občine Novo mesto.
Starši so Jureta vzgajali domoljubno. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Novem mestu. Ze kot gimnazijec je igral v sokolskem orkestru in mestni godbi ter delal v naprednih dijaških društvih. Po maturi se je odločil za študn montanistike. Ko pa je začel že 1941 sodelovati z OF in ko je šel v partizane, je študij prekinil. V partizanih je bil miner; biJ je hudo ranjen in iz partizanov je prišel kot invaM. Preden je bil demobiliziran, je delat v upravi javne varnosti, nato pa Je ^&l nadaljevat študij. Postal je inženir montanistike in » specializiral. nekovinske rtulnine. Zaposlil, se je v Novem mestu pri Kremenu v času, ko je bil Kremen zelo slabo stoječ. Juretu je uspelo, da je podjetje saniral in ga gospodarsko tako utrdil, da še danes dobro uspeva. Iz Novega mesta je odšel za direktorja rudnika kaolina v Crno pri Kamniku. V Tuhinjski dolini je
odkril nove rudnike kaolina. V stroki se je tako izpopolnil, da je postal izvedenec. Kot tak je bil v mnogih evropskih in afriških državah. Ko mu je umrla mati, se je mudil na otoku Samosu.
Predaval je tudi na sloviti weimar-ski univerzi. Prejel je Prešernovo nagrado. Sedaj je zaposlen v kamniški smodnišnici. V svoji stroki tudi znanstveno dela, tako je napisal že več strokovnih del, med drugimi „Pravilna uporaba Kamex-a“, „Lijakasti poizkusi kot osnova za projektiranje masovnega miniranja z globokimi minskimi vrtinami" in druga. Bil je izvoljen za predavatelja na ljubljanski univerzi.
Našemu rojaku želimo ob petdesetletnici še mnogo delovnih uspehov in da bi uresničil vse načrte, ki si jih je zastavil v svojem življenju.
B. K.
m
KJE JE VAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA?
Nft dbrngen kongres« aatBcapCTrtja^cev v Sarajevu so delavce novomeAe obdim zast(qxdi: Zofka
^3ehle» Jože Kavšek, Milena Mavsar, prof. Jože Škufca, Franci Šali (delegat republiške konference SZENL), Alojz Jožef, Janko Goleš (na sliki); manjkata pa inž. Božo Hočevar in Maijan Šonc
BLIŽA SE ČAS ODDIHOV
Kdo bo lahko šel na dopust?
Letovanja so še vedno posebna ugodnost manjšine — Kaj storiti, da bodo vsako leto letovali vsi zaposleni? Denar je najpomembnejši
Če priznamo ali ne: ujeti smo v mrežo potrošniške družbe. Ce zahteva ta vedno več dela, vedno večje pehanje za zaslužkom — zahteva hkrati tudi organiziran oddih. Razmerje med delom in oddihom pa je pri nas čestokrat hudo porušeno. Koliko jih je še, ki med dopustom delajo doma v vinogradu, na polju, ki gradijo hišo. In koliko jih je tudi, ki si zaradi majhnih osebnih dohodkov dopusta enostavno ne morejo privoščiti!
Če tega ne verjamete, vas lahko prepričamo s statističnimi podatki. Sociolog Franci ŠaH je 1969. leta opazoval 11.470 zaposlenih v novomeški občini in ugotovil; da jih je bilo na dopustu 1.409 ali 12 odstotkov. Ce upoštevamo, da je v teh številkah zajetih še vsaj polovico svojcev — potem je bilo na oddihu malo zaposlenih.
Letovanje na morju ali v planinah j« še zmeraj — pa naj nam
bo to ljubo priznati ali ne - posebna ugodnost manjšine. Čeprav denar ni edino merilo za tako stanje, igra odločilno vlogo. Od 537 letujočih v 1969. letu jih je imelo 405 osebne dohodke večje od 1.000 dinarjev. Statistika pa pravi, da je v tem letu bilo tri četrtine zaposlenih,, katerih osebni dohodki so bili manjši od tega zneska.
1969 je na Dolenjskem komaj vsak stoti z osebnimi dohodki pod 1.000 dinarjev šel na morje ali v hribe in vsak 12. z osebnimi dohodki nad to mejo. Regresi, ki jih delovne organizacije dajejo za letovanje, niso vedno pravični. Tako so delovne organizacije, ki dajo več tistim z večjimi osebnimi dohodki - in še večajo prepad med možnostmi in željami za oddili tistih z manjšimi prejemki. Na splošno pa v novomeški občini izplačujejo vsem enako. Predlanskim so tako izplačali v 29 organizacijah, v še-
stih različno in v dveh sploh niso dali regresa za dopust. Zanimivo pa je, da so zlasti v novomeški občini tudi že delovne organizacije, ki presegajo številke, ki jih narekuje sindikat: med 300 in 600 dinarji regresa za dopust. Nekatere organizacije so že predlanskim dale tudi po 1.000 iri še več dinarjev regresa. Da to poglablja socialno neenakost in še naprej povzroča, da lahko gredo na dopust samo imovitejši, ni treba posebej poudarjati.
Zanimiv je predlog Franca Šalija: dobrim delavcem, ki si ne morejo privoščiti dopusta izven kraja, kjer živijo, bi morali omogočiti, letovanje. Eno leto enim, drugo leto drugim. In glede na možnosti bi potem podjetja tako prakso razširjala, dokler ne bi dosegli, da bi ob podpori kolektiva dejansko vsak vsako leto lahko šel na dopust.
J. SPLICHAL
\ Ugotovitev komisije \ \_______________strokovnjakov______________\
^ Odgovor sekcije slovenskega zdravniškega druitva, ^ 5 podružnice Novo mesto, na članke v zvezi z delom ^ ^	dr. Kocutarja	^
t nekaj za otroke
Bodo letos novomeški otroci dobili res igrišča? — V ospredju ureditev Igrišč na Mestnih njivah in na Ragovski cesti pri novem vrtcu
8. maja 1971 je bil v Novem mestu delovni sestanek novomeške podružnice Slovenskega zdravniScega društva. Na sestanku so prisotni zdravniki med drugim razpravljali tudi o dveh člankih v Dolenjskem listu, kar je bilo pisano v 15. in 18. številki letos. Zbrani zdravniki so iz svoje srede izbrali štiričlansko komisijo, kateri so naložili, da prouči primer strokovno. Komisija zdravnikov se je lotila dela in pregledala dokumentacijo.
Na podlagi te proučitve je prišla komisija do sklepa:
zdravnik zdravstvene postaje Žužemberk dr. Leopold Kocutar je popolnoma pravilno ravnal, ko ni hotel dati Emilu Glaviču brezpogojne napotnice za zdravljenje Pavle Glavič na urološkem oddelku Kirurgične klinike v Ljubljani.
Veljavni pravilnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu namreč določa glede zdravljenja v bolnišnicah, da se zavarovanec, ki je član te skupnosti praviloma zdravi, na oddelkih splošne bolnice v Novem mestu. Izjema so bolezni, katerih v Novem mestu ne zdravimo. Ce se bolnik v pri-
meru bolezni, katero uspešno zdravimo v Novem mestu, kljub ■ temu odloči za zdravljenje v drugi splošni ali celo klinični bolnišnici, je po istih predpisih dolžan plačati sam morebitno razliko v ceni, kadar je oskrbni dan iste vrste oddelka v Novem mestu cenejši.
Komisija je ugotovila na podlagi medicinske dokumentacije, da je bilo obolenje Pavle Glavič take narave, da bi se lahko zdravilo v novomeški bolnišnici, kjer se taka obolenja že dolgo vrsto let uspešno zdravijo in tudi operirajo na ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice.
Prosimo, da ta odgovor oz. ugotovitev objavite v enaki obliki in na enakem mestu, kot so bili objavljeni omenjeni članki.
Prof. dr. Oton Bajc, l. r.
Dr. Franc Huebscher, l. r.
Dr. Bienenfeld Eugen, 1. r.
Dr. Janez Janžekovič, 1. r.
Pr^is uredništva: Za vse, ki nimajo več kaj bistveno novega zapisati, z odgovorom novomeške sekcije slovenskega zdravniškega društva zaključujemo polemiko.
0
S
J
4
4
4
4
Načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občinski skupščini Novo mesto Marjan Simič je pred dnevi sklical posvet o urejenosti in nadaljnji gradnji otroških igrišč v Novem mestu, ker je na ta račun zadnje čase bilo napisanih precej kritičnih besed. Kritika je bila usmerjena na neurejenost igrišč, ki se nikakor niso razvijala v skladu s hitrim razvojem stanovanjske dejavnosti, še več, posegi gradbincev so šli celo na zelene površine, kjer so imeli otroci vsaj zasilna igrišča. Edino, vsaj za silo urejeno igrišče je pri otroški vzgojno varstveni ustanovi na Ljubljanski cesti, drugje pa je prava žalost.
Vse kaže, da bo letos končno le nekaj narejenega. Dejavnost bo v glavnem usmerjena v ureditev igrišč na Mestnih njivah, Ragovski cesti pri novem vrtcu, Znančevih njivah in v naselju Nad mlini. Na Mestnih njivah bodo uredili igrišča za predšolske otroke in celo za odrasle, kjer bodo lahko igrali igre z žogo. Ker bodo igrišča tudi asfaltirana, bodo lahko mladi tudi kotalkali.
Na Ragovski cesti bo pri vrtcu igrišče za otroke iz varstvene ustanove in tiste iz velikega Naselja Majde Šilc. Podobno nameravajo urediti tudi igrišče pri današnjem vrtcu na Kristanovi cesti.
Delavci vprašujejo:
\ »Mi vse — vi pa še nič?« \
Največjo dejavnost predvidevajo pri Kovačičevem mlinu, kjer bi ob Težkem potoku zrasel velik športni park z gostin-sko-turističnimi objekti. Idejni osnutek je že narejen, izdelal'-ga je Novomeščan inž. Marjan Lapajne in je vreden nadaljnje pozornosti. Razumljivo, da letos še ne bo nič. Vendar je načrt daljnosežen.
Precej bonarejenega na Mestnih njivah, na Ragovski cesti ter pri novih šolah na Grmu in v Bršlinu; to pa je za enkrat že kar precej.
Denar je na voljo, strokovnjaki pa so tudi obljubili pomoč, torej premik bo!
S. DOKL
Bralci — presodite
Občinska konferenca SZDL Novo mesto je letos zagotovila za obveščanje toliko denarja, da bo poslej ena izmed obeh novomeških strani okrnjena: namesto dosedanjih 12 kolon bo 10 kolon, dve pa bosta namenjeni oglasom. Zaradi tega bo potrebno nepomembnim aji manj pomembnim stvarem odmeriti manj prostora kot doslej. Za zdaj smo se odločili, da ne bomo prav nič krajšali ali izpuščali stvari, ki zanimajo večji krog bralcev. Prosimo pa vas, spoštovani bralci, da nam sporočite svoje želje in .predloge, da bosta novome**^’ strani kljub skrčenemu obst.'.u zanimivi.
' UREDNIK STRANI
Za novi osnovni šoli na Grmu in v Bršlinu smo zbrali
2^ do konca aprila že 10,406.680,75 din, skoraj 2 milijona ^ ^ din pa je zaostankov v mnogih novomeških podjetjih ^
in ustanovah!
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
#
4
4
4
4
4
4
4
4
#
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
s
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
J
4
4
4
\
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Občinska skupščina v Novem mestu je v letu 1967 na seji obeh svojih zborov priporočila vsem delovnim organizacijam z območja novomeške krajevne skupnosti, naj prispevajo za gradnjo osnovnih šol v Novem mestu od 1967 do zgraditve šol 1 odst. od neto izplačanih osebnih dohodkov ali pa po 100 din na leto za vsakega delavca, ki je zaposlen v delovni (Hganizaciyi na območju občine Novo mesto. Čas hiti, gradnja obeh novih osnovnih šcA gre poča» h krajuv nakupiti bo treb» šoiska pohištvo ter dmgo <^renK» in ’^ors^ bi lahko žr	šok>	to
vsekakor ve^ ‘ šaj so novi šolski okoliši že l>iK spresti na zadnjih zboiA votivcev v novomeški kr^^i skupnosti, tako- '4 dia je vse pripravljeno, da. bi jeseni stekel pouk tudi že v -novih šolah na Grmu in v Bršlinu.
Vse je pripravljeno — le denarja še ni zbranega dovolj!
Položaj je zdaj tak, daje nekaj delovnih organizacij v Novem mestu že poravnalo vse svoje obveznosti po dogovoru od 1967 do vključno 1971. Občinska skupSčina je lani ponovno priporočila, da naj bi vse delovne organizacije tudi letos prispevale svoj delež, saj se je gradnja obeh novih šol precej podražila zaradi dovolj znanih vzrokov, - Nekaj delovnih organizacij je v redu poravnalo vse svoje prispevke^ ki so zapadli do konca 1970. - Zal imamo v občini kar 41 delovmh organizacij, ki še izpolnjujejo svoje • obveznosti, vendar z zamudo.
Na spisku pa je tudi 58 delovnih organizacij, ki niso še nič prispevale za gradnjo osnovnih šol v mestu. Med njimi je precej takih, ki imajo svoje centrale izven občine in celo izven Slovenije.
Cas pa hiti in nič ne vpraša, ali in kdaj bo zbranega dovolj denarja, da bi novi šoli na Grmu in v Bršlinu dogradili in v celoti na novo opremili. Zato se upravni odbor sklada za gradnjo novih šol ponovno obrača na vse delovne organizacije, ki so v zamudi s svojimi prispevki, da bi takoj poravnale svoje obveznosti in s tem zadostile pravičnemu načelu:
Gre za zdravo bodočnost vseh otrok vseh naših zaposlenih delavcev in uslužbencev! Ne bilo bi pošteno, če bi polovica zaposlenih imela občutek, da so^ njihovi delovni kolektivi prispevali svoj delež za novi šoli, da pa je hkrati v občini skoraj še polovica takih podjetij, ki so s prispevki v zaostanku — ali, ki celo ruso še ničesar prispevala, da bi bili naši otroci v lepih, svetlih in sodobnih šolskih prostorih!
Upravni odbor imenovanega sklada bo odslej sproti obveščal novomeško javnost v Dolenjskem listu z imeni podjetij, ki so že prispevala vse prispevke, >d(ljučno z zadnjim zneskom za 1971, objavljal pa bo tudi imena vseh drugih, ki so izpolnili svoje obveznosti do konca 1970, kakor tudi imena tistih, ki niso še ničesar prispevali za novi šoli. Hkrati odbor ponovno prosi delavske svete, upravne odbore, vodstva organizacij v podjetjih ter vse zaposlene, da zahtevajo takojšnje plačilo odprtih prispevkov povsod tam, kjer tega (Mjslm še niso uredili. Gre skoraj za 200 milijonov starih dinarjev - tolikšen je namreč skupni znesek zaostalih prispevkov, pri čemer so seveda všteti tudi vsi zneski za I. 1971.
Do 10. maja je bil položaj z vplačili za novi osnovni šoli v Novem mestu takle:
VSE PRISPEVKE, TUDI ZA 1971,
SO DO DANES VPLAČALI:
Elektro Novo mesto Tovarna zdravil KRKA SGP Pionir (eh del bo še dalo)
Knjigotisk Lekarna Dolenjska banka in hranihiica Dolenjski list
SVOJE OBVEZNOSTI DO VKLJUČNO 1970 SO IZPOLNILI:
Kolodvorska restavracija Obč. zveza za teles, kulturo Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Obč. konferenca SZDL Obč. odbor Zveze borcev Občinski odbor RK Podružn. SDK Novo mesto KZSZ Novo mesto Goijanci (za olJrat Novo mesto) Hotel Otočec (za Ribjo restav.) Zveza ribiških družin
Svoje obveznosti izpolnjuje v skladu s pogodbo tudi kolelctiv tovarne NOVOTEKS v Novem mestu.
Omenili smo že, da 41 različnih delovnih organizacij izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer pa imajo večje ali manjše ostanke in zamude. Predvsem nanje apelira upravni odbor sklada, da takoj poravnajo zapadle obveznosti. Njihova imena bomo v kratkem začeli objavljati v Dolenjskem listu.
SEZNAM DELOVNIH ORGANIZACIJ, KI NISO ŠE NIČ PRISPEVALE:
A) obrati, ki imajo svoje centrale izven Novega mesta:
ŽTP Novo mesto. Standard, Obrtnik, Elektrotehna, Žito, Kurivo; Borovo, Astra, Dinos, Varteks, Delo, Lovec, LZ, Sešir, Varnost, Kompas, Hmeljnik, Petrol, Mladinska knjiga. Droga, Skladišče TT, Peko,’ Alpina, Ljub. mlekarne, Koteks-Tobus, Ljublj. dnevnik. Vektor, Koka.
NOVOLES - za „Opremales“ Pekarna in slaščičarna
Dimnikarsko podjetje Zavod za šolstvo -PE Novo mesto Meteorološka postaja
B) obrati, ki imajo svoj sedež v Novem mestu:,
KRKA, Krojač, Fototeh-nika. Javno kopališče. Gimnazija, Delav. restavracija; OMP Inštalater, Vodovod, Glasbena šola. Dolenjski muzej. Studijska knjižnica, Dol. letalski center, Okrožno sodišče, Avto-moto društvo, Obč. komite ZMS, Občinsko sodišče.	’
Zavod za požarno varnost Šolski center za kov. stroko Kmetijska šola Grm Šolski center za gostinstvo Zavod za kult. dejavnost Vzgojnovarstv. zavod Zavod za rehab. ROG Dolenjska turistična zveza Občinsko javno pravobranilstvo Občinski sodnik za prekrške
KOLIKO SMO ZBRALI DOSLEJ?
Do 30. aprila 1971 smo v novomeški laajevni skupnosti po doslej znanih podatkih zbrali za novi osnovni šoli:
krajevnega samoprispevka	3,690.807,06	din
prispevka delovn. organizacij	6,715.873,69 din
SKUPAJ:	10,406.680,75	din
Kot smo že dejali, pa je v podjetjih skoraj še 2 milijona dinarjev neporavnanih obveznosti. V imenu staršev vseh šoloobveznih otrok v Novem mestu ter v imenu vseh delavcev in delavk v tistih delovnih organizacijah, ki so že v celoti izpolnile svoje obveznosti, ponovno prosi upravni odbor sklada za gradnjo novih šol:
IZPOLNITE SVOJE OBVEZNOSTI DO NAŠIH SOLARJEV! NJIHOVA BODOČNOST JE LAHKO ZAGOTOVLJENA LE, CE, JIM BOMO DALI DOBRO ZNANJE V NAJBOLJŠIH POGOJIH, KI JIH LAHKO ZDAJ ZAGOTOVIMO!
UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA GRADNJO NOVIH ŠOL V NOVEM MESTU
J
J
J
4
4
4
4
J
4
5 J
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
ž
I
4 4 4 4 ■4 4 ' 4 4
4
5
4
4
■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
.4
NOVOMEŠKA TRIBUNA
'"*"'	"V"""	s'
^TRTKQV INTERNU
Promet iz mesta!
Pius žužek: »Dobri načrti, ki naj bi rešili zadušljivo prometno gnečo; problem je denar«
Prejšnji četrtek je inž. Niko Rihar vprašal, kako se bo Novo mesto rešilo zadušljivega prometnega vrveža. Vprašanje je zastavil projektantu novomeške občinske skupščine Piusu Žužku.
„Gospodarski napredek mesta je zadnje čase daleč prehitel razvoj na drugih področjih. Prav infrastrukturni objekti so najbolj zaostali in to nam povzroča največ težav."
-	Nekaj načrtov je že narejenih, ki naj bi omilili prometne težave Novega mesta. Kaj lahko poveste o tem?
,J^ajbolj pomembno je, kako premostiti promet čez Krko. Izkušnje kažejo, da bo potrebno zgraditi dva mosta.
Prvi most naj bi postavili vzporedno z železniškim mostom, drugi most, ki bo povezoval Karlovško cesto z avtomobilsko cesto, pa v Ločni
Novo modernizirana cesta iz Vavte vasi se bo priključila na prvi most. Od tega mosta bo šla cesta po sedanjem priključku na avtomobilsko cesto pri Mačkovcu. Zgraditi pa bo treba podvoz pod železniško progo pri mrtvašnici bolnišnice, ker bo le tako mogoče povezati modernizirano cesto iz Vavte vasi s sedanjim priključ-
kom in omogočiti obnovitvena dela na mostu čez Krko v Kandiji Ta most bo potem namenjen le lokalnemu prometu.
Deloma bo preloženatudi cesta čez Gorjance: od Pogane bo šla nad cikavskim klancem do hiše v Ločni št. 9, katere lastnica je Tončka Zalokar. Nasproti pekarne bo zgrajen most čez Krko, ki bo povezoval avtomobilsko cesto s cesto čez Gorjance. Ta povezava in pa gradnja hitre ceste Zagreb-Reka bosta še povečali pomembnost gorjanske ceste, ki naj bi turistično močno pridobila. “
- Prometne težave Novega mesta so vse hujše. Vi ste delali nekaj analiz o teh problemih. Kaj lahko poveste?
„V februarju, ki je prometno vsekakor med najslabšimi meseci v letu, smo organizirali štetje avtomobilov. Na mostu čez Krko smo v 24 urah našteli kar 1L500 avtomobilov, na cesti, ki pelje proti Mačkovcu pa v 14 urah 5.000 vozil. Opozorim naj, da je po vseh veljavnih računih 9.000 vozil zgornja meja za dvopasovno cesto. Mostu čez Krko v Kandiji pa ne moremo šteti niti za dvopasovno cesto. “
- ,Kdaj se potem Novo mesto ne bo več dušilo v teh težavah?
„Morda nam bo uspelo načrte uresničiti v petih letih. To je optimistično: samo most čez Krko v Ločni bo veljal vsaj 15 milijonov dinarjev. “
- Kakšno vprašanje boste zastavili?
„Zanima me, kako bo z ureditvijo vinogradov v občini, kako modernizirati vinograde tako, da bo mogoče delati s stroji in kako zaščititi dolenjsid cviček? “ Tit Doberšek, kmetijski inšpektor, je strokovnjak na tem področju - naj on kaj pove o tem."
JOŽESPLICHAL
Dokumentarno razstavo ,J^ovo mesto in Dolenjska v letu 1941“ ter umetniško razstavo ,^isbeiz narodnoosvobodilnega boja“ so 6. maja odprli v obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu. Uvodno besedo na otvoritvi dokumentarne razstave je imel dr. Tone Ferenc, ravnatelj Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (na sliki: prvi na levi). (Foto: Ivan Zoran)
MO'RDA DA, MOiRDA NE V KMETIJSTVU
Niti spomladi ne cveto vijolice.,.
Osupljive in zaskrbljujoče številke: v dveh letih je zapustilo zemljo kar 2400 kmetov — Hudo siromašen narodni dc^odek kmetijstva
Direktor novomeške Kmetijske zadruge Krka inž. Jože Tanko je v kratkem pogovoru potožil, da se stanje od hude krize ni dejansko nič popravilo.
V	najhujših škripcih je živinoreja, saj močnih krmil še vedno ni mogoče dobiti, še vedno jih je treba izredno drago plačevati
—	njihova kakovost pa je prej zanič kot dobra. Da zadrege ne bi obšle poljedelstva, zadnje čase manjka tudi umetnih gnojil-
Vse to kaže, da težave kmetijstva še niso mimo. Vse to pa povzroča stare in stokrat opisane težave: mladi nimajo veselja do kmetovanja, zapuščajo zemljo in beže v mesta. To pa povzroča nove probleme, saj ostaja na kmetih vse več ostarelih in onemoglih. Tako se kopičijo socialni problemi.
Predsednik občinske konference SZDL Novo mesto Franc Beg te težave kmetijstva dokazuje tudi s številkami. V novomeški občini, kjer je napredek industrije najbolj silovit, so socialne razlike najbolj občutne.
TEMA TEDNA
šteli smo se: 49.943 nas je
Novomeško mestno jedro ima 9664 prebivalcev, mestno otxnočje že 12.070 — Po številu prebivalcev slede Šentjernej, Straža, žužem^rk
Popisne komisije, ki med 1. in 10. aprilom niso imele počiti^, so preštele, koliko nas je v občm. Po neuradnih podajtkih je v občini 49.943 prebivalcev. Pri zadgjem štetju i»ed desetimi leti je bilo v občini 45.457 prebivalcev.
Neuradni podatki - iiradne bomo zvedeli šele čez nekaj mesecev, ko bo delo popisovalcev preve^ elektronika — govore, da je zdaj v i»vo-meški občmi 13.931 gospodinjstev in 13.186 naseljenih stanovanj. Imamo pa še 420 vikendov, zidanic oziroma barak.
Statistični podatki tudi dokazujejo, da je na delu v tujini 1054
g^bivalcev iz novomeške občine, b popisu je bilo začasno prisotnih v občini 1952 ljudi.
Letošnji popis je zahteval tu(U podatke o stanju živine. V občini je 3165 konj, 14.407 glav govedi, 266
ovc in 13.613 svinj. Tudi za te številke je potrebno zapisati, da so neuradne.
In kako je z Novim mestom, občinskim središčem? Tudi število prebivalcev je dokaz, da se mesto in mdustrlja v njem zelo hitro razvijata. Ob zadnjem popisu pred desetimi leti je štelo mesto ^85 ljudi, mestno območje pa je štelo 8649 prebivajcev. Odtlej se je posebno v Novem mestu močno povečalo število prebivalcev, saj’ so jih prejšnji
NA DELAVSKIH ŠPORTNIH igrah se je začel nogometni turnir. Zanimivo je., da letos nogometaši ne igrajo v Novem mestu: preselili so se na igrišči v Žužemberk in Šentjernej. Tako naj bi še povečali zanimanje za te igre, ki jih pripravlja občinski sindikalni svet.
ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete ANETURK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter duhovnikom, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom internega oddelka in strežnemu osebju, ki so ji stali ob strani ob njeni poslednji uri.
Žalujoča nečakinja Marija Železnik z družino Novo mesto, 12. maja 1971
mesec našteli popisovalci že 9664. Mestni okoliš šteje danes 12.070 ljudi.
Mimo Novega mesta štejejo največ prebivalcev v občini Šentjernej, Straža (če seštejemo Gornjo in Dolnjo) in Žužemberk. Vsi tr||e kraji im^o po okrog 800 prebivalcev.
Številke so torej zanimive. Novo mesto pa lahko hitro pričakuj dva nova rekorda: občina bo kaj kmalu presegla skupno število 50.000 občanov, samo novomeško jedro pa bo doseglo 10.000 prebivalcev.
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
Žužemberški pionirski fotokro-žek bo zastopal slovensko ekipo na zveznem tekmovanju pionirjev -fotoamateijev. Žužemberški foto-krožek je pripravil štiri albume s kronološkimi pregledi NOB v Žužemberku in okolici. Albumi so opremljeni s tekstom in 150 fotografijami. Pri pripravi in opremi albumov je sodelovalo 10 pionirjev
—	članov fotokrožkov.
Združena razstava 30-letnice OF in dneva zmage je bila na Dvoru. Pester program so pripravili šolarji dvorske šole. Slavnostni govor je imela predsednica KO SZDL Dvor Slavka Andrejčič.
Žužemberški ribiči pridno gradijo svoj dom. Opravili so že veliko prostovoljnega dela, prispevali pa so tudi v denarju. Dom bo zgrajen v nekaj mesecih.
Narodni dohodek kmetov je bil predlanskim komaj 2.477 dinarjev, narodni dohodek sploh pa 8.249 dinarjev - pa je treba še upoštevati, da so ga znižali prav knietje s svojim nizkim dohodkom. Vprašanje je, kdo bo ob takih nesorazmerjih še vztrajal na kmetiji. Zato ni nič čudnega, da je v štirih občinah zapustilo zemljo v zadnjih dveh letih kar 2.400 ljudi!
Katastrski dohodek je siromašen: od 13.290 gospodarstev v novomeški, trebanjski, metliški in čmomaljski občini je kar 7.041 takih, ki imajo katastrski dohodek nižji od 2.000 dinarjev. Še 5.016 gospodarstev pa je v skupini, ki ne presega 7.000 dinarjev katastrskega dohodka.
^ >
Podpora Titu
Prejšnji četrtek se je v Novem mestu zbral politični aktiv novomeške in trebanjske občine. Na seji, ki jo je sklical medobčinski svet Zveze komunistov, so podprli sklepe in zamisli brionskega plenuma in govora maršala Tita na prvomajskem praznovanju v Labinu. Ugotovili so, da je zdaj vzdušje primemo za konkretno akcijo.
Zato bodo v novomeški občini na širšem aktivu političnih in družbenih delavcev ter s sekretarji in vodstvi osnovnih organizacij ZK ocenili politično stanje in pripravili delovni program. Akcijski program bo zbral naloge v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju.
Občina in delovne organizacije bodo sprejele konkretne stabilizacijske programe, ki jih zdaj še nimajo. V praksi bodo začeli uresničevati 20. in 21. ustavni amandma, kar naj pripomore k boljšim samoupravnim odnosom. Program bodo pripravili do 13. maja, ko bo seja centralnega komiteja slovenskih komunistov. Osnovna ugotovitev je: vsako zavlačevanje z ^kcijo bi bilo škodljivo!
LETOS ŽE PREUREJENA DVORANA?
Dvorano v gasilskem domu je sprejela v upravljanje krajevna skupnost v Smarjeti. Ker pa je dvorana v slabem stanju, so izvolili poseben odbor, ki se bo še letos lotil preureditve dvorane. Potrebovali bodo
20.000	dinarjev. Vendar računajo, da jih bodo nekaj zbrali sami, drugo pa bodo dobili od drugod. Dvorano naj bi predvidoma uredili do sredine letošnjega leta.
Z drugimi besedami: imovitih kmetov pri nas ne poznamo. Nekaj izjem pač le potrjuje pravilo.
Vsa borba za obnovo kmetij, za njihovo modernizacijo — bo ostala brez moči, če konkretnih akcij za reševanje kmetijstva ne bomo znali izpeljati. Trenutno stanje pa kaže, da vijolice kmetijstvu ne cveto niti spomladi .. .
r------------------------------>
MINI ANKETA:
Kongres želja
V	sarajevski dvorani Skende-rija se je končal drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Ce bi vse misli, vsa upanja ob tem kongresu strnili v en stavek, bi lahko zapisali: „Dovolj je l5ilo besed, potrebna so dejanja! “
In kaj pravijo o kongresu in o željah po njem novomeški delegati?
Franci Sali: To je dogovor in spodbuda za nadaljnje samoupravljanje, za nove samoupravne integracije, za razvoj samouprave v družbenih in političnih skupnostih.
Inž. Božo Hočevar: Od načelnih deklaracij prihajamo k sklepom, kj so mnogo bolj konkretni. Ostaja še zadnje dejanje: sklepe bomo morali tudi izvajati!
Milena Mavsar: Veliko konkretnih rešitev bo treba uresničiti, brionski plenum in govor maršala Tita v Labinu lahko veliko pomagata v tej akciji.
Alojz Jožef: Razkriti moramo vse napake, ki so se doslej kazale v našem samoupravljanju, le tako bomo lahko napredovali. Tudi samoupravljanje je razvoj, ki ima svojo pot, ki teče ...
Prof. Jože Škufca: Mislim, da je po kongresu čas, da se onemogočijo vsi tisti poskusi, da bi kdo prisvajal človekovo delo ali da bi kdo razpolagal z njegovim presežkom vrednosti dela!
Janko Goleš:	Razreševanje
samoupravnih težav ni lahko, to je zapletena naloga, ki je ni mogoče hitro rešiti. Dobro obveščanje slehernega delavca lahko pri tem veliko pomaga.
Zofka Mehle:	Vse težnje
samoupravljavcev so usmerjene v splošen napredek življenjskih pogojev; to bo glavna naloga tudi v prihodnjem času.
Jože Kavšek: Mislim, da v prihodnje lahko pričakujemo, da bodo samoupravljavci laže opravljali svoje delo. To velja zlasti za naloge v majhnih kolektivih, kjer je bilo samoupravljanje dostikrat samo na papirju.
Tako torej pravijo nekateri izmed delegatov. Iz besed ljudi je mogoče razbrati, da je zdaj napočU ugoden čas za učinkovito akcijo, za hitrejši napredek in za ustalitev gospodarskih to-^ov. Nam bo u^elo?____________
KovomeSJ^ kronika
AVTOMOBILSKA Dolenjska osmica je ogrela Novomeščane, saj so mnogi po kosilu odšli na Otočec, kjer so si ogledali spretnostno vožnjo tekmovalcev. Kaj so se naučili, so nekateri pozneje pokazali tudi na novomeških cestah ..,. za zdaj še brez hujših posledic.
CESTNO PODJETJE je na tortnih igriščih na Loki začelo polagati asfalt. Že dotrajano košukarsko igrišče bodo obložili z novo plašno, asfaltirali pa bodo tudi rokometno igrišče. Vsekakor bodo možnosti za boljšo vadbo zdaj mnogo večje.
POLETNA SEZONA se bliža, to dokazujejo tudi izložbe novomeških trgovin. Za pulti že postrežejo s poletnimi klobuki, poletnimi bla^ in čevlji, skratka z vsemi tistimi izdelki, ki jih človek kupuje v tem času.
VRTIČKARJI SE PRITOŽUJEJO, da ljudje niso najbolj kulturni, saj so vrtovi dostikrat polni papiga in drugih odpadkov. To še posebej velja za vrtičke ob Krki in pa za vrtove okrog novomeškega Doma kulture.
IZ novomeške$E PORODNIŠNICE^;^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Terezija Veselič iz Črnomlja - Natašo, Jožica Us iz Krmelja - Matejko, Olga Bartolj iz Bistrice - Frančka, Majda Može z Dolža - Majdo, Milka Nemanič z Radoviče — Jožico, Marija Teropšič iz Crešnjic - Natašo, Štefka Sterk iz Kanižarice — Veroniko, Anica Leskovšek iz Jurovskega broda - Natašo, Klotilda Anžlovar iz Dolnjih Selc - Aleksandra, Frančiška Janže-vec iz Cilja — Natalijo, Jožefa Mlakar iz Kamnega potoka - Darinko, Ivanka Kovač iz Žužemberka -Majo, Zora Hribar iz Dolnjih Jesenic
- Frančiško, Neža Jančar iz Žapuž
- Majdo, Tilka Tori iz Ivanje vasi -Bernardko, Ana Zupančič iz Knežje vasi - Renato, Jožefa Pirnar iz Dolenje vasi - deklico, Majda Peterlin iz Cadraž - dečka, Terezija Potisk iz Mirne peči — deklico, Alojzija Erlah z Velikega Slatnika - dečka, Jožefa Štravs iz Stavče vasi - deklico, Darinka Tisu iz Starega trga -dečka, Olga Pavlovič iz Reštanja -dečka in Bernarda Krhin z Rateža -»deklico. — Čestitamo! ^ r ■> *
TRŽNICA JE BILA v ponedeljek poprečno založena, veUko prodajalcev pa je prineslo prodajat sadike. Sicer pa so veljale na trgu take cene: cvetača 5 din, čebula 2, česen 8, fižol 6, krompir 1, korenje 6, kumare 7,5, ohrovt 4, pesa 3, por 4, peteršilj 10, paradižnik 16, solata 5, špinača <
4,	zelje 5, zelena 8, suhe fige 5, hruške 8, jabolka 6,60, limone 5,5, orehi 3, pomaranče 5, suhe slive 5, banane 6, smetana 16, ananas 9 in redkvice 7,5 din za kg. Sirček je bil po 50 par, jajca pa po 50 do 60 par.
V	PORODNIŠNICI so prejšnji teden rodile: Joža Došler s Kristanove 26 - deklico, Marija Berginc iz Kolodvorske 2 - dečka in Zalka RepŠe s Kurirske poti 18 - deklico.
NA LOCENSKEM pokopališču so pokopali Mitro Mitrić, 78, iz 2La-grebšce 8, na šmihelskem pokopali-^u pa Ano Turk, 63, iz Vavte vasi.
NOVO MESTO VABI
Novomeška podnižnica društva upokojencev SR Slovenije je vsem podružnicam po Sloveniji poslala vabilo, naj obiščejo Novo mesto in Dolenjsko. Izleti so namreč pri večini podružnic med pomembnejšimi delovnimi oblikami članstva. Novo-meščani zdaj pomagajo vsem, ki sc bodo odločili za izlet na Dolenjsko tako, da bodo preskrbeli vodiča. To je gotovo poteza, ki bo našemu turizmu lepo pomagala.
- Ena gospa jc rekla, da imajo mrtvi hude čase, saj na pokopališču zmanjkuje prostora, druga pa jc pristavila, da imajo tudi drage_čase, ker morajo na vse storitve živi plačati djfvck . ? . ' V' ' , ^	■
BREŽIŠKA OPEKARNA SE BO'RI Z ZAOSTALOSTJO
Ko vreme ne bo več njihov gospod
če bo šlo vse po sreči, čez dve, tri leta skok na 15 milijonov opečnih izdelkov — Z modernizacijo se vključujejo v dolgoročni program opekarstva na Slovenskem — Povečano proizvodnjo bodo z lahkoto prodali
„žalostno za nas, da nam pred nosom iztovaijajo opeko iz drugih opekam, po tri vagone na dan, toda s tem smo se sprijaznili samo začasno,“ menijo brežiški opekaiji.
Kot dokaz, da niso držali rok križem, mi pokažejo zajetno knjigo z načrti za modernizacijo, podatki o tržišču in naložbah, ki so potrebne za rekonstrukcijo. Potrebujejo pa denar, veliko denarja, da jih čas ne bi povozil do kraja in da bi se dvignili iz životarjenja. Na deset mili-
jonov računajo. S tem bi povečali proizvodnjo od sedanjih šest milijonov na petnajst milijonov enot opečnih izdelkov.
Opekarna stoji od 1903. leta. Takrat so naredili v njej 1 milijon opek na leto, čez 20 let so povečali sušilne prostore in proizvodnjo več kot
NOVO v BREŽICAH
podvojili. Leta 1955 se je podjetje odločilo za prvo rekonstrukcijo in preskočilo od treh milijonov na šest milijonov izdelkov na leto.
Toda še vedno je kolektiv odvisen od vremena, od letnih časov. Zimska sezona je mrtva, proizvodnja je draga, veliko ročnega dela zahteva in ta zaostalost vsako leto bolj vpliva na rentabilnost.
Z rekonstrukcijo in modernizacijo bi predvsem izkoristili zmogljivost krožne peči in izboljšali kakovost izdelkov. Potem bi za izdelo-
vanje opeke potrebovali namesto sedanjih »4 le še 54 delavcev. Preostalih 30 ljudi bi nato zaposlili v obratu
V SOBOTO, 15. aprila, prireja hortikulturno društvo izlet na razstavo cvetja v Zagreb, 30. maja pa bodo člani obiskali arboretum v Volčjem potoku, kjer si bodo ogledali cvetoče rododendrone. V Brežicah bo razstava cve^'a 26. septembra. Združena bo s prikazom knjig in revij o vrtnarstvu m cvetličarstvu z vsega sveta. Založbe so že obljubile, da bodo poslale na ogled razpoložljivo literaturo. Knjige bodo razstavljene 14 dni, cvetje pa pet dni.
ZNANJE IZ PRVE POMOCi BO PRIHODNJO NEDELJO preizkusilo enajst ekip iz krajevnih skupnosti domače občine. Tekmovanje prireja svet za narodno obrambo pri občinski skupščini v Brežicah skimaj z Rdečim križem. Pričakujejo 66 udeležencev. Tekmovalci bodo najprej izpolnili teste, nato pa bodo na stadionu pokazali praktično znanje pri nudenju prve pomoči. Tam bodo gledalci l^ko spremljali potek tekmovanja, ki bo pokazalo, kako so posamezne ekipe izurjene.
V STARI OSNOVNI SOLl si bodo mladinci iz Brežic uredili klubske prostore. Računajo na dve učil-
nici. Pripravljeni so ju urediti s prostovoljnim delom, za opremo pa bodo potrebovali nekaj denarja. Klub bo razvil več dejavnosti. Mladi zatrjujejo, da je to resen poskus in da se tokrat njegova dejavnost ne bo izrodila.
SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV. Konec maja bo v Cerkljah revija šol^ih pevskih zborov. Tako predlaga občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Dramske revije letos ne bo v Brežicah, na vrsto pride vsako drugo leto.
VELIKO ZANIMANJE ZA KREDITE. Kmetje v brežiški občini se pdnje čase zelo zanimajo za posojila pri hranilno-kreditni službi. Dobijo jih lahko za nakup plemenske živine, za preurejanje in opremo gospodarskih poslopij, za nakup strojev in za nove nasade. Hranilno-kreditna služba kmetijske organizacije, ki daje posojila po 3-odstotni obrestni meri, dobi po sedanjih predpisih iz republiških sredstev stoodstotno nadomestilo za razliko v obrestih, ker je v brežiški občini nad 35 odst. kmečkega prebivalstva.
bre&Ske vesti
za izdelovanje nosilcev in preklad.
Načrt za modernizacijo obsega zgraditev zorilnice za glino, popolno umetno sušenje opečnih izdelkov, mehanizacijo transporta, nakladanja in razkladanja polizdelkov ter preureditev krožne peči.
Povečano število izdelkov bo brežiška opekama z lahkoto prodala na ožjem območju od Sevnice do Za-prešiča, kjer ima že sedaj večino odjemalcev.
J. TEPPEV
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ljudmila Bostele iz Zdol je padla s kozolca in si poškodovala hrbtenico; Mahmur Hasič iz Brežic je padel z motorjem in si poškodovd glavo ter dobil pretres možganov; Janez Kre-jačič, zklar iz Slogonskega, je padel in si zlomil desno nogo; Nada Zrnič iz Zagreba si je pri prometni nesreči zlomila desno nogo; Aleksander Kelhar z Bizeljskega se je opekel po desni roki; Antonija Starc iz Drenovca si je poškodovala glavo, ko je padla s kolesom; Jela Požgaj je padla po stopnicah in si poškodovda glavo; prim. dr. Franjo Pavlič je padel in si zlomil levo nogo; Marica Matas iz Drenja je padla z lestve in si poškodovala levo nogo; Jože Rutar iz Brežic je padel skozi okno in si poškodoval glavo; Franca Trefalta iz Mrzle Planine je zadel kos lesa v trebuh, ko je ž^al drva; Milan Vidovič iz Osunje je padel v lonec vrele vode.
r.
Sv. Birokracij prizanesi nam!
Za dinar razlike kar osem prenosnih nalogov
Gledala sem uslužbenko pri pisanju prenosnih nalogov za banko. Delala jc obračun prispevkov za tri mesece nazaj. Popravki prispevkov so me tokrat zbodli v oči, da ne morem molče mimo njih. Organizacija, za katero uslužbenka dela, je dobila 160 dinarjev razlike, za to razliko pa je uslužbenka porabila dva delovna dneva. Da ne bi bilo pomot je prispevke pregledala še v banki.
Vprašujem se, ali je kdo preračunal ure, ki so jih porabili pri Zavodu za socialno zavarovanje, da so napisali skoraj sto strani obrazcev, ure za njihovo izpolnjevanje v delovnih organizacijah in ure za nadzor pri Službi družbenega knjigovodstva. Naj opišem primer, ki sem ga videla na lastne oči. Za en dinar razlike v prispevkih je moja znanka napisala osem prenosnih nalogov v štirih izvodi, in za 6,75 dinarja razlike, ki jo bo dobilo socialno zavarovanje za obdobje od januarja do marca, je prav tako napravila osem nalogov. Provizija za prenosni nalog je en dinar, vsote na nalogih pa so bile takele: 0,10 din 0,35 din, 0.80 dinj 1,10 din, 1,60 din itd.
Že tako je odvajanje prispevkov zamotano. V državi bi prav gotovo prihranili milijone ur in nadzor bi bil učinkovitejši, če bi vseh 12 prispevkov za redno delovno razmerje vpisali v en nalog. V banki bi potrebovali manj uslužbencev za kontrolo in zlahka bi si privoščili delovno moč za razporejanje prispevkov. To ni strokovno mišljenje, toda morali bomo spoznati, da je čas zlato tudi za administracijo.
JOŽICA TEPPEV
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Duh, upokojenec s Tolč, star 63 let; Jožefa Resnik, gospodinja iz Šentlenarta, stara 48 let; Marija Kmetič, gospodinja iz Krškega, stara 70 let, Jelica Tkalčič, družinska upokojenka iz Zaprešiča, stara 72 let; Jure Knezič iz Klanjca, star 69 let; Jože Hribar, upokojenec iz Krmelja, star 78 let.
POTEM PA VSE TIHO JE BILO ... Sedemdeset odklonjenih
otrok še vedno čaka na sprejem v otroški vrtec v Brežicah. Nova varstvena ustanova bo zgrajena 1972, do takrat pa je skupščina dolžna poiskati začasne prostore. Na sliki: skupina varovancev na dvorišču otroškega vrtca v središču mesta. (Foto: J. Teppey)
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Darinka Klavžar iz Brestanice - Natalijo, Anica Stengl iz Rud - Danijelo, Stefica Mokrovič iz Laduča - dečka, Majda Juratovec iz Brezine - Martina, Dragica Bo-škovič iz Gregurič brega — Snježa-no, Štefanija Tašič iz Kraja Donjega
- deklico, Magdalena Bogovič s Sremiča - dečka, Božislava Mlakar iz Studenca — Aleksandra, Ana Bogovič iz Kostanjka - Stanislava, Vida Bernardič iz Krškega — dečka, Marica Horvat iz Gradne - Mirjano, Slavka Pevec iz Zakota — dečka, Angela Blatnik iz Sevnice - Karmen, Marija Hohnec iz Pušče — deklico in dečka, Jožefa Zupanc iz Stranja — Jožeta, Jožefa Dreo iz Ljubljane - Simono, Tatjana Švigelj z Gore - Tatjano, Mira Djošič iz Brežic - Aleksandra, Božica Coban iz Prečne - deklico, Melanija Gabrič iz Sevnice — Tadejo, Zora Rizvič iz Spodnjega Starega grada -Zorana, Nada Kelher iz Artič — Ivana, Pavica Grdovič iz Grdanjcev — Sanjo, Anica Fabjanec iz Samobora
- Franja, Anica Grgat iz Podvrha -Djurdjico. - Čestitamo!
Preteklo soboto so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene:
(cena v din za kg)
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
koleraba
korenje
kumaie
ohrovt
por
peteršilj paradižnik repa — kisla solata — mehka špinača zelje
zelje - kislo
zelena
češnje
fige - suhe
hruške
jabolka
limone
orehi
orehi - jedrca pomaranče slive - suhe banane jajca
6,60
3,20
8,00
4,60, 5,00 in 6,00 1,00 10,00
8.50 8,00
4.00
3.00
8.00
15.00
4.00
5.00
4.00
5.00
3.50
5.00
12.00
6.00
9.60 6,00 in 7,20
5.40 6,00
32,00
5.40 5,00
6.60 0,60
agrotehnika
obvešča cenjene kupce, da ima stalno razstavo in prodajo v novi prodajalni
paviljon
S konsignacijskih skladišč in za dinarska sredstva nudimo blago raznih renomiranih firm!
OBIŠČITE NAS OD 15. DO 23. MAJA NA SEJMU ALPE
ADRIA
OBENEM PROSIMO CENJENE KUPCE, DA SE OBRAČAJO DIREKTNO NA NOVO PRODAJALNO OSEBNO ALI PO TELEFONU NA (061) 313-398, KJER BOSTE DOBILI TUDI VSE POTREBNE INFORMACIJE.
Za takojšnjo dobavo s konsignacije vam nudimo:
samonakladalne prikolice
IMENBELE
r
traktorje
traktorje
kosilnice
BCS
DEUTZ
obračalnike
X
Ul
2
CC < a< N
>
O
•-)
C/5
<
Z
o
'S.
0
0
4 0
0
J
P
J
5
p
s
4
J
j
i
0 I 0 \
5 0
A
Praznik Rdečega križa
Rdeči križ: organizacija, ki se bori za socialistični humanizem — 111 držav iz vsega sveta
8. maja je najbolj humanitarna oiganizacija na svetu slavila svoj praznik, svoj mednarodni dan. Na ta dan se je namreč rodil ustanovitelj organizacije Švicar Henry Dunant in ta dan slavi kot praznik lil držav, v katerih delajo organizacije Rdečega križa. Rdečega polmeseca in Rdečega leva s soncem. V te organizacije je vključenih 200 milijonov ljudi; to dovolj zgovorno dokazuje, da je Rdeči križ velika in pomembna organizacija.
Zamisel o organizaciji se je v glavi švicarskega bankiija rodila 1859 v bitki pri Solferinu: Dunant je pomagal ranjencem in štiri leta pozneje je bila v Ženevi organizacija ustanovljena. Švicarski bankir je ves svoj denar vložil v organizacijo humanitarnega Rdečega križa, katerega načelo je socialistični humanizem.
V maju je zato en teden namenjen Rdečemu križu. V tem času organizira organizacija svoje sestanke, na katerih pregledajo člani delovne uspehe, sprejemajo delovne programe in organizirajo najrazličnejše akcije. Naj zapišemo, da so v letošnji nabiralni akciji samo v novomeški občini zbrali okrog 10.000 dinarjev. Najpomembnejši dogodek za mlade je nedvomno sprejem mladih članov v RK. Samo v Sloveniji je v tej organizaciji 220.000 članov — pionirjev. V 25 letih dela Rdečega križa Slovenije v novi Jugoslaviji so člani prispevali velik delež k obnovi porušene domovine, h krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in naprednimi narodi vsega sveta. Zato ni čudno, da je to množična organizacija, ki ima v Sloveniji 500.000 pripadnikov in ki si prizadeva, da bi ljudje spoznali, daje zdravje največje človekovo bogatsvo.
Večkratnim in zaslužnim krvodajalcem so pred kratkim v Črnomlju podelili značke. Na fotografiji; značko pripenjajo Mirku Čadoniču, ki je več kot desetkrat daroval svojo kri za sočloveka. (Foto: Albin Božič)
In v kaj je usmeijeno delo Rdečega križa na Dolenjskem danes, več kot 100 let po ustanovitvi organizacije? Prizadevna dolgoletna aktivista Milica Sali in inž. Ivo Zobec iz Novega mesta pravita:
„Naša glavna dejavnost je vsestranski boj za zdravo življenje!"
V tem samem stavku pa je pravzaprav zajeto ogromno nalog. Sem sodi preprečevanje bolezni, sem sodi boj proti socialnim boleznini, Kakršni sta recimo tuberkuloza in alkoholizem. Rdeči križ skrbi za ostarele in osamele občane - prav tu sc močno izkaže mladina, ki ob različnih priložnostih z obiski in skromnimi darili stare občane močno r^-veseli. Prav tako je ogromna akcija Rdečega križa usmerjena v orgainiza-cijo letovanj za mladino. V novomeški občini bodo denar, ki so ga zbrali v letošnjem tednu RK, namenili za letovanje otrok in za potovanje invalidov s sončnim vlakom.
Omenimo šc krvodajalstvo, katerega uspeh je izključna zasluga Rdečega križa, ker se druge družbeno-
politične organizacije svoje vloge premalo zavedajo ali pa se je sploh ne zavedajo.
Rdeči križ je tudi vzgojna organizacija: s številnimi tečaji, predavanji in filmi skrbi za osveščanje občanov. RK sodeluje tudi pri tečajih za civilno zaščito občanov, prireja tečaje za izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil, se, skratka, zares trudi za socialistični humanizem, ki je njeno življenjsko načelo.
Zato niso naključne besede tovariša Tita, ki je ob neki priložnosti dejal:
„Vsi prostovoljni delavci Rdečega križa, in teh je širom po svetu na milijone, so lahko ponosni, ker so v vrstah organizacije, ki je nosilka tako plemenitih teženj, humanih dejavnosti in konstruktivnega ter miroljubnega sodelovanja med narodi.“
+
HVALA ZA PRISPEVEK
SGP PIONIR, Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
pravnika
v pravni in komercialni službi podjetja
Pogoji: diplomiran pravnik, prednost imajo kandidati s prakso.
Podjetje zagotavlja ugodne delovne pogoje in dobre osebne dohodke.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
iTiirn- II ninii
W'W" W'W
Na Senovem uspešno priučujejo bivše rudarje za nov poklic. Letos bo zapustilo delo v jami še okoli 90 rudarjev in se izučilo za delo v kovinarskem obratu. (Foto: J. Teppey)
KAPITAL PRITEKA V KRŠKO' 0'BCINC'
Cilji se ne odmikajo več
Elektrarna, hotel, keramika, črpalke in ceste
Leto 1971 je za krško občino leto pomembnih investicij, leto močnega odriva od mejnikov nerazvitosti k napredku. Za jedrsko centralo ni več dvomov: stala bo v Stari vasi in priprave na gradnjo tečejo. Vzporedno z njimi pa Krčani že uresničujejo načrte za druge investicije.
Istra-benz bo v kratkem začel graditi tri bencinske črpalke: dve ob cesti Ljubljana — Zagreb, tretjo z avtomatsko pralnico avtomobilov pa na levem bregu Save v Krškem. Koprsko podjetje Slavnik je naročilo projekte za hotel s 150 ležišči („Srerr’č“ jih ima sedaj le 60). Hotel bo stal na Vidmu nasproti pošte. Imel bo nekaj apartmajev, 250 restavracijskih sedežev, v njegovem sklopu pa bodo uredili še štiristezno avtomatsko kegljišče.
Krško gospodarstvo se je
vključilo tudi v priprave za graditev tovarne keramičnih ploščic na Senovem, za katero se zanimajo investitorji v domovini in zunaj meja.
V gramoznici na Drnovem postavljata novomeški Pionir in Splošno gradbeno podjetje Nova Gorica obrat za izdelovanje gradbenih elementov. To investicijo cenijo na 10 milijonov dinarjev. V obratu bodo našli delo domači delavci.
Letos bo končno modernizirana cesta na odcepu od Impolj-ce do Pijavškega. Do Krškega bo ostalo še sedem kilometrov
SODOBEN KMET MORA SOTOBNO MISLITI
S kumaricami drami svojo vas
Kmet z Bregov se povezuj’e z živilsko industrijo — Upa, da bo dobil za delo boljše plačilo
Mladi gospodar Ivan Škofija-nec z Bregov pri Krškem živi s svojo materjo na enem največjih posestev v vasi. Devet hektarov orne zemlje imata, vseh površin pa 14 ha. Traktorje že nekaj let pri hiši. Več glav živine je prodal Ivan, da ga je lahko kupil, zdaj pa je hlev spet poln.
Pred leti je obnovil tudi vinograd. Posekal ga je, ker je računal na pomoč kombinata pri obnovi. Prosil je za posojilo, pa so ga iz meseca v mesec prepričevali, naj še malo počaka. Pravi, da je bil drugi na seznamu, a so ga drugi prehiteli, ne ve, zakaj. Tudi z buldožerjem niso prišli rigolat, češ daje to področje nedostopno. Zdaj orjejo tudi po takih površinah. In tako je Ivan zavihal rokave in sam skopal svoj vinograd.
Kmetija mu nudi premalo dohodka, zato Škofljanec želi vpeljati nekaj novega. Odločil se je za gojitev kumaric za živilsko industrijo v Kamniku. Pridobil je tudi nekaj drugih vaščanov in tovarna jim je že poslala v podpis pogodbe za letos. Kmetje se težko odločajo za „novotarije", nimajo pravega zaupanja, čeravno se jim obeta lep dohodek. In ta predel je za kumarice ugoden, zato so bili v Kamniku veseli odločitve. Najmanj dva hektara bi morali v vasi zasaditi s kumaricami, sicer se podjetju ne bo izplačalo organizirati prevozov. Vsaka dva dneva v sezoni bo pripeljal njihov avtomobil in naložil natrgane kumarice.
Skofljanec bo letos zasadil 30 arov kumaric. To mu bo dalo šest tisočakov dohodka.
makadama. Občinska skupščina in občani želijo, da bi cesto ob Savi modernizirali v celoti. Prepričani so, da se bo to dalo urediti s posojilom. V tem primeru bo še vedno čakalo pet kilometrov ceste od Krškega do odcepa na avtomobilsko cesto. Tudi to bo nujno treba modernizirati, saj je že zdavnaj preozka za sedanji promet.
J.T.
Kmetje so prodali nad milijon litrov mleka
Odkup mleka je lani v brežiški občini presegel 1,182.000 litrov. Oddajalo ga je 460 kooperantov. Res, da se je njihovo število od leta 1967 zmanjšalo za 266, zato pa so narasle količine za 240 tisoč litrov. Trije kooperanti so sami oddali 38 tisoč litrov mleka. Kmetijska zadruga teži za tem, da redijo posamezniki čimveč molznic, zato tistim, ki se specializirajo v to smer, pomaga tudi s posojili.
Za nakup umetnih gnojil, kmetijskih strojev in plemenske živine so kmetje najeli pri Agrarii Brežice lani za 369 tisoč din posojil. Kmetijska zadruga Bizeljsko je za gnojila in ccpljenke dajala večinoma kratkoročna posojila, medtem ko daje za obnovo vinogradov kredite na daljše obdobje. Za en hektar obnovljene, vinogradniške površine dobi kmet lahko 20 tisočjjcov posojila. Za kredite je do sedaj zaprosilo 18 kmečkih gospodarjev.
V torek na seji
11. maja se je sestala občinska skupščina Krško. Na dnevnem redu je bil pregled gospodarjenja delovnih organizacij v minulem letu. Poročilo o delu v preteklem letu je podala tudi temeljna izobraževalna skupnost. Pridružila so se ji še poročila občinskega sodišča, sodnika za prekrške in javnega pravobranilstva v Celju. Skupščina je sklenila najeti posojilo za obnovo Zdolske ceste, za ureditev Kolodvorske ulice, za parkirne prostore in obnovo pločnikov v starem delu mesta. Razpravljala je tudi o podehtvi domicila krajiški brigadi, v kateri so bili mnogi slovenski izgnanci.
Krško v Cankarjev spomin
Lepo kulturno slavje sta pripravila Svoboda Krško in fotokfno sekcija društva: v ponedeljek popoldne na obletnico rojstnega dne velikega pisatelja, je bil v krški galeriji recital Kuntnerjeve poezije, ki jo je z orgelsko glasbo spremljal komponist Jože Privšek. Pesmi nadaijenega poeta so brali Štefka Drolčeva, Angelca Hlebcetova, Lučka Uršič-Drolčeva, Janez Bermež in Ivan Jezernik, tisto o „Lesniki" pa je Janez Kuntner prebral na koncu še sam. Bil je večer žlahtne poezije; začel gaje Matko Matjan, kije predstavil tudi avtoije filma NA KLANCU.
Zvečer so v kinu Svobode na Vidmu počastili najprej spomin na Milentija Popoviča, nenadoma umrlega predsednika zvezne skupščine SFRJ. Ljudje so si nato ogledali film po znanem Cankaijevem delu, nato pa so prisrčno pozdravili ustvarjalce filmske umetnine. V torek dopoldne si je film ogledala tudi krška mladina.	Tg.
Kmet t>o imel boljšo strokovno pomoč
Agrokombinat iz Krškega je letos na novo razporedil strokovno pomoč kooperantom. Do sedaj je veljalo zanjo teritorialno načelo. Območje občine so razdeHli na več okolišev in vsakega od njih zaupali enemu svojih strokovnjakov. Ker pa so ti strokovnjaki specializirani vsak za svojo stroko, poiroč ni bila najbolj učinkovita.
Poslej bo ta pomoč drugačna. Strokovnjak za vinogradništvo bo pomagal vsem vinogradnikom, strokovnjak za živinorejo živinorejcem itd. Sodelovanje s kmeti bo okrepil tudi svet kooperantov, ki mu statut kmetijske organizacije omogoča pomemben vpliv na delo enote za kooperacijo.
RECITAL V GALERIJI
95. obletnico rojstva velikega mojstra slovenske proze - IvanaCankarja so v ponedeljek zvečer v krški galeriji počastili z recitalom Kuntnerjeve poezije in s slavnostno predstavo slovenskega fibna ,,Na klancu" v domu Svobode na Vidmu.
S POSOJILOM DO PLEMENSKIH KRAV
Z denarno pomočjo občinske skupščine in bančnih posojil bo kmetijsko podjetje Agrokombinat Krško v kratkem nakupilo 50 do 60 plemenskih krav in telic za zasebne živinorejce. Prodali jih bodo kmetom na tistih območjih, kjer se je živinoreja že do sedaj uspešno razvijala. Kupci bodo dobili živino po zelo ugodnih plačilnili pogojih.
KRŠKE NOVICE
Ivan Skofljanec je poleti kmet od jutra do večera, pozimi pa prebije marsikatero urico ob knjigah in še sam se loti pisanja o srečanjih in doživetjih z ljudmi. Tudi umetniške razstave rad obiskuje. (Foto; Jožica Teppey)
delo in druge stroške pa bo moral šc odračunati. Sicer pa trdi, da bo treba dati le gnoj in kumarice dvakrat okopati, potem pa jih pridno trgati. Prepričan je, da bo poskus uspel in bodo sosedje prihodnje leto že bolj pripravljeni sodelovati.
J.TEPPEV
V NEDELJO DOPOLDNE je bil v dvorani Svobode razgovor z zasebnimi obrtniki in gostinci ter kmeti-kooperanti o ustavnili spremembah. Razgovor je organizirala SZDL v dogovoru z odborom za obrt, gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici SRS.
KINO PREDSTAVE BODO v Krškem odslej le ob sredah, sobotali in nedaljah. Četrtkovo predstavo je uprava kina ukinila, saj je število gledalcev med tednom že nekaj časa upadalo.
KOMITE OBČINSKE KONFERENCE Z K je v pon> deljek popoldne razpravljal o stališčih brionske razširjene seje predsedstva ZKJ. Krški komunisti sklepe v celoti podpirajo in žele, da bi jih začeli čim prej uresničevati, saj je od njili odvisen uspeh gospodarskih stabilizacijskih ukrepov.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST je na petkovi seji s'voje skupščine razpravljala o letošnjem delovnem programu in sprejela merila za financiranje vzgoje in izobraževanja. Clani skupščine so pred tem poslušali še poslovno poročilo skupnosti za lansko leto.
TEDEN RDECEGA KRIŽA je v krški občini minil v znamenju popularizacije te humanitarne organizacije. Po vseh šolah so posvetih po
eno šolsko uro Rdečemu križu, najmlajše pa so svečano sprejemali za člane RK. Mladi člani RK so prodajali propagandni material iii z nabiralniki zbirali denarne prispevke. Preteklo sredo sta aktiviste in mentorje mladih čhmov RK sprejela na posebni svečanosti predsednik občinske skupščine Joško Radej in Peter Markovič, predsednik občinske konference SZDL.
KOSTANJEVIŠKI PROSVETNI DOM potrebuje pred začetkom Dolenjskega kultupega festivala nekaj popravil. Zaradi močno poškodova-nili garderob v domu vso zimo ni bilo gledaliških predstav. Za popravila so v Kostanjevici zbrali že več kakor 10.000 novili dinarjev, potrebovali pa bi še denarno pomoč krške kuhurne skupnosti in občinske skupščine.
V JUNIJSKI KRVODAJ^TS^«-AKCIJI bo občinski odbor Rdečega križa poskušal pridobiti 1000 krvodajalcev. Števila najbrž ne bo težko doseči, saj so se mu že lani močno približali. Organizatorji akcije računajo tudi tokrat na pomoč krajevnih organizacij RK, občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic v delovnih organizacijali in ustanovah. Krvodajalska akcija bo trajala štiri dni, kri pa bodo odvzemah na Senovem, v Brestanici, Krškem in Kostanjevici.
Mokronog: 20 let pevskega zbora
Mokronoški pevski zbor, sekcija domačega prosvetnega društva ,JEmil Adamič“, bo v soboto, 22. maja, slavil 20-lctnico delovanja. Ta dan bo ob 20. uri v prosvetnem domu priredil slavnostni koncert. Pevski zbor je ustanovil sedanji pevovodja Vilico Videčnik, ravnatelj mokronoške osnovne šole, nekaj časa pa so ga vodili še pevovodje Lojze Gunde, dr. Rajko Fene in Roman Kramaršič. Pokrovitelj proslave jubileja je krajevna skupnost Mokronog.
Tudi v Trebnjem kulturna skupnost
Na ustanovni skupščini so 7. maja tudi v Trebnjem ustanovili temeljno kulturno skupnost, ki bo pomenila novo, samoupravno ureditev kulturnega udejstvovanja v trebanjski občini. Za predsednika so izvolili Vilka Videčnika iz Mokronoga, za podpredsednika Janeza Gartn^a, za člane predsedstva, ki bo izvršilno telo 25-članske skupščine, pa Miroslava Farčnika, Adolfa Gruma, Jožeta Klemenčiča, Franca Režuna in Jožka Zupana. Skupščina je že sprejela sklep o začasnem financiranju kulture. Letos bo v občini v ta namen na voljo 310.000 dinarjev, kar je več kot dvakrat toliko kot lani, ker prispeva tudi republika del prometnega davka od prodaje na drobno. Kulturna skupnost bo podpirala amatersko kulturno dejavnost in Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, ki je s svojim dosedanjim delom že dokazal upravičenost obstoja.
DOMICIL BATALJONU VDV
Se ena partizanska enota, ki je med vojno delovala na območju sedanje trebanjske občine, je tu dobila domovinsko pravico. Občinska skupščina Trebnje je na zadnjem zasedanju 22. aprila podelila domicil še trećemu bataljonu l. brigade VDV (vojske državne varnosti), ki je bil v začetku marca 1944 ustanovljen v bližini Mirne. Preživeli borci te enote, kije imela pomembno vlogo pri varovanju ljudske oblasti, se bodo odslej sestajali na tovariŠcih srečanjih ob krajevnem prazniku Mirne, 6. junija.
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene:
Sevnica Trebnje (cena v din za kg) cvetača	6,50	6,00
čebula	3,00	3,10
česen	9,00	8,00
fižol	6,30	8,40
krompir	1,00	0,75
korenje	8,00	8,00
ohrovt	2,60	-
peteršUj	9,00	7,80
solata - mehka 7,00	6,00
zelje	3,80	3,80
zelje - kislo	3,00	-
fige	-	6,30
jabolka	3,50	5,70
limone	5,70	5,50
orehi-jedrca	30,00	27,50
pomaranče	5,20	5,30
slive - suhe	5,30	4,60
banane	6,00	6,20
jajca	0,60	0,60
smetana - liter	14,20	3,70
(1/4 1)
sirček	7,20	9,30
Pred delavnico novoustanovljenega podjela INKOT v Trebnjem, ki se uveljavlja s svojimi klimatskimi in prezračevalnimi napravami. (Foto: Legan)
OB SEDANJEM POLOŽAJU V DRŽAVI
Vsakdo naj začne najprej pri sebi
V trebanjski občini sploina podpora sklepom nedavne brionske seje
Vodstva družbeno-političnih organizacij v celoti podpirajo sklepe brionske seje, na kateri so zadnje dni aprila ocenili družbenoekonomski in politični položaj v Jugoslaviji ter sklenili odpraviti nakopičene pomanjkljivosti in napake. Enoglasno podporo je dal izvršni odbor OK SZDL v četrtek, 6. maja, v ponedeljek pa še občinski komite ZK na svoji razšiijeni seji. Po ugotovitvah teh dveh v6dstev sklepe in ugotovitve podpira tudi članstvo.
Kaj so obravnavali na brionski seji in kakšne sklepe so sprejeli, so bili
ljudje obširneje seznanjeni prek dnevnih listov, radia in televizije.
OBČINSM REIZULTATI POPISA
Redčenje že pojenjuje
Število prebivalstva občine se ne zmanjiuje več tako naglo kot prej — Zahvala sodelujočim
Trebanjska občina šteje med tistih 15 slovenskih občin, kjer se je v zadnjih desetih letih število prebivalcev zmanjšalo. To je pokazd nedavni popis prebivalstva, ko so v občini našteli natanko 17.100 ljudi, kar je 330 manj kot leta 1961. 312 ljudi je zdaj na delu v tujini.
Zmanjševanje števila občanov pa zadnjih deset let ni več tolikšno, kot je bilo desetletje poprej. Se leta 1952 so v občini našteli 18.493 ljudi ali nad tisoč več kot 8 let kasneje.
Letošnji popis je razen o prebivalstvu prinesel tudi dragocene podatke o stanovanjih in živini. V občini je bilo zadnjega marca v 219 naseljih 4.840 stanovanj, razen tega pa še 140 začasnih prebivališč, kot so zidanice, vikendi itd. Gospodinjstev je bilo 4.832.
V	popisnem času je bilo v občini 1.700 konj, 8.978 govedi, 45 ovc in 6.229 svinj.
Ko je občinska popisna komisija pred kratkim obravnavala potek popisovanja je ugotovila, da je bilo delo pravočasno in dobro opravljeno. Za to gre zasluga vestnim popisovalcem (83 po številu), 8 inštruktorjem, 7 članom popisne komisije in občanom samim, ki so se pripravili na popis in s tem omogočili, daje potekal brez zastojev.
Zlasti so pozdravili odločnost, daje potrebno pri nas dosledneje odpravljati napake, zaostriti odgovornost, izvajati sprejete sklepe in dogovore ter si iskreno prizadevati, da se uresničuje splošno sprejeta reformska politika.
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so poudarili, da se je treba obrniti k sebi in najprej pri sebi poiskati napake in slabo delo. V ta namen je potrebno pripraviti poročilo o gospodarskem položaju v občini, ki naj konkretno obravnava posamezne delovne organizacije. Narediti je treba tudi stabilizacijske programe za posamezne delovne organizacije in občino kot celoto. Izvršni odbor je sklenil predlagati predsedstvu občinske skupščine, naj skliče sestanek s predstavniki delovnih organizacij in se dogovori, kako bi uresničili te naloge.
' Izvršni odbor je na svoji seji ugotavljal, da so dosedanje politične sklepe in dogovore izigravali predvsem v vi^ih vodstvih, ker so pač imeli večje pristojnosti in s tem večje možnosti. Kljub temu pa je izvršni odbor menil, daje treba začeti najprej v občini, saj je le tako mogoče odločneje zahtevati drugačno delo in ravnanje tudi pri drugih.
SPOMINI PROLETARCA
»Navdušil nas je Kidrič«
Spomini Edvarda Kolenca na sestanek pri Kačjih ridah in na srečanje z B. Kidričem
DROBNE IZ MIRNE
CELJSKI GROFJE NA MIRNI. Za letošnji krajevni praznik, ki bo kot vsako leto 6. junija, se v kraju že pripravljajo. Na ta dan bo občinska skupščina podelila domicil tretjemu bataljonu prve VDV brigade, ki je bil v začetku marca 1944 ustanovljen v bližini Mirne. Sola bo pripravila kulturni spored, razen tega pa bo popoldne 6. junija prijateljsko srečanje pod mirenskim gradom. Večer poprej bo Šentjakobsko gledališče IZ Ljubljane prav tam uprizorilo Kreftove „Celjske grofe“. Celjani so bili svoj čas, kot je znano, tudi lastniki mirenskega gradu.
VODA BR2, ko bo MOGOCE. Svet krajevne skupnosti se opravičuje plačnikom prispevka za napeljavo vodovoda na mirensko pokopališče. Iz tehtnih razlogov ni bilo mogoče vode napeljati že spomladi, kot je bilo rečeno, pač pa je že n^upljen ves potreben material in bodo vodo napeljali, brž ko bo mogoče, najkasneje pa v letošnji jeseni.
192 DAROVALCEV KRVI. 7. maja je bila na Mirni spet dobro obiskana krvodajalska akcga. Prijavilo se je 217 (judi, kri pa jih je darovalo 192, kar je nov dokaz, kako ljudje razumejo to humano delo.
KROMPIR OSTAJA. Kmetje po okoliških vaseh imajo na zalogi še precej krompirja. Res škoda, da zanj ni popraševanja, saj bi ga kmetje radi spravili v denar.
ZADNJI MLIN UTIHNIL. Stari, dobri Strgarjev mlin na Mirni je utihnil, ne ropoče več. Od treh mlinov, ki jim je dajal moč potok Mirna, je s tem utihnil zadnji. Najbliži mlin za Mirenčane je zdaj pri Grdi-nu pod Cirnikom.
TUDI BREZ ŽAGE. Tudi ža^* za razrez lesa Mirna nima v bližini. Kdor želi hlode spremeniti v deske, mora les peljati v Mokronog. Zaga, ki je delala na Mirni v sklopu Tovarne šivalnih strojev, že leto dni ne obratuje. Nekateri kmetje so si pomagali tako, da so si sami naredili zasilne žage s krožno žago.
NEZANIMIVI POLŽI. Trgovina kmetijske zadruge odkupuje velike vrtne polže po zelo ugodnih cenah. Žal za ta zaslužek med ljudmi ni zanimanja; prodajalec nam je povedal, da jih do 7. maja ni prinesel še nihče. So na Mirni glede tega premalo obveščeni ali ni polžev? Cena je kar spodbudna: 3 dinaije plača zadruga za kilogram, kar je za otroke lahko kar lop zaslužek. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih.
V	NEDELJO IZLET UPOKOJENCEV. Mirenski upokojenci se bodo v nedeljo, 16. maja, odpeljali z avtobusom na ogled znamenitosti Kumrovca, Celja in Velenja. Ce bodo člani zadovoljni z izletom, bo upravni odbor društva upokojencev letos priredil še dva izleta.
Cas se odmika in bledi spomine. Toda ne vseh enako naglo, predvsem ne tistih, ki jih je v zavest ljudi vtisnila vojna in ljudska vstaja. Ljudje, med njimi Edvard Kolenc-Blaž z Brezovice pri Mimi, so takrat doživeli preveč, da bi mogli pozabiti.
Za letošnjo 30-letnico ifstanovitve OF so pokojnemu Borisu Kidriču podelili posebno priznanje. Edvarda Kolenca, ki sc je pred 34 leti na Jur-jevo udeležil sestanka pri Kačjih ridah pri Novem mestu, smo zaprosili, naj kot preprost delavec pove kaj o prvem srečanju z velikim pokojnikom.
„Teden poprej, preden so me povabili na sestanek, sem prišel iz zapora. Sedel sem, ker so me zalotili pri raznašanju plakatov, pa tudi sicer so me imeli žandarji na piki, ker sem bil delavski zaupnik. Natanko
mUMSEI NOVICE
Trebnje slavi
Krajevna skupnost Trebnje bo v soboto, 15. maja, slavila krajevni praznik v spomin na partizansko akcijo Cankaijeve brigade. Krajevna organizacija ZB NOV je v sodelovanju z drugimi pripravila naslednji spored: popoldne bo najprej občinsko strelsko tekmovanje, nato ob 16. uri odbojkarski turnir, na katerem bo razen Trebnjega sodelovalo še moštvo Žužemberka in No-volesa, ob 1830 pa bo slovesnost pri spomeniku NOB. Sledila bo akademija v prosvetnem domu, kjer bodo nastopili učenci šole in varovanci vrtca ter pevski zbor z Mirne.
.S;
se še spominjam, kako smo posamično prihajah na dogovorjeni sestanek. Ob cesti je stal neki Novo-meščan in vprašal, če grem „na Jur-jevo nedeljo". To je bil dogovorjen poziv, in ker sem prikimal, mi je s palico pokazal pot v gozd. Na posebnem mestu je bilo že precej ljudi, med njimi je bil tudi Boris Kidrič. Nikoli ne bom pozabil, kako je znal govoriti in navdušiti. Dejal je, daje v državi preveč žandarmerije, da bi lahko delavci bolje živeli in da tako dolgo ne bo moglo več trajati. Povedal je še toliko resnice, ki smo jo tedaj v sebi vsi čutili, da smo sledili njegovim besedam in zgledu.“
Edvard Kolenc jy že aprila 1942 stopil v partizanske vrste in bil borec do konca vojne. Zdaj živi, 67 let star, upokojen v samotni hiši ob gozdu. Zadovoljen je z malim in ponosen, da je bil mod prvimi, ki so se z orožjem v roki borili za drugačen delavčev svet.
M. L.
# Perutninsko meso in kokoija jajca prodajamo odslej tudi na tržnici.
Cenjeni potrošniki, obiščite nas!
KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto
Razpisna komisija pri
Zavodu za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov »ROG«, Novo mesto
razpisuje na podlagi čl. 28 in 29 statuta zavoda prosti delovni mesti za:
1. direktorja zavoda
Kandidati na razpisana delovna mesta morajo poleg z
zakonom določenih pogojev izpolnjevati Se naslednje
pogoje:
— da imajo visoko ali viSJo Solo tehnične smeri s 4 leti delovnih izkuSenJ. od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu;
— da imajo srednjo Solo tehnične smeri z 8 leti delovnih izkuSenJ, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu. OD po pravilniku o delitvi OD.
2. vodjo inštalatersko-kleparskega obrata
—	da Imajo srednjo Solo tehnične smeri ali njej sorodne smeri. OD do 2500 din po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje po dogovoru.
Prošnje z dokazili o strokovnosti poSljite na upravo zavoda — razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.
INVALIDSKE DELAVNICE BRESTANICA
objavljajo prosta delovna mesta za
več kvalificiranih ključavničarjev
Interesenti naj pošljejo prijave na upravo podjetja. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa.
»DOLENJKA«
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto:
1. poslovodje
za prodajalno »Market«, Semič, in
objavlja prosta delovna mesta:	\
2. poslovodje
za prodajalno »Potroinlk«, Semič
3. mesarja-sekača
4. treh prodajalk
v prodajalni »Market«, Semič
5. prodajalke
v prodajalni »Delikatesa«, Novo mesto
6. strojepiske
v upravi podjetja
POGOJI:
pod 1.: visokokvalificiran trgovski delavec s S-letno prakso ali kvalificiran trgovski delavec z 8-letno prakso;
pod 2.: visokokvalificiran trgovski delavec s 3-letno prakso v železninarsko-tehnični ali meSani stroki ali kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso v železninarsko-tehnični ali meSanl stroki;
pud 3.: kvalificiran mesar-sekač z najmanj 2-letno prakso; pod 4.: kvalificirana prodajalka živilske stroke; pod 5.: kvalificirana prodajalka živilske stroke ali kvalificirana natakarica;
^ pod 6.: končana srednja Sola z obvladanjem strojepisja.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Kandidati za razpisano delovno mesto pod 1. naj poSljejo ponudbe v 15 dneh po dnevu razpisa, za ostala delovna mesta pa v 8 dneh po dnevu objave.
Od priznane tovarne s konfekcijo smo ponovno prejeli v razprodajo najkvalitetnejše moške obleke iz čistega kamgarna po izredno znižani ceni 495 dinarjev. Prodajamo tudi na 5-mesečno brezobrestno odplačilo.
ČRNOMELJ
ZA VITKE,
SREDNJE IN MOČNE postave lahko izberete ženske letne obleke, moške letne hlače in druga oblačila v poslovalnici »KONFEKCIJA« trgovskega podjetja SEVNICA
Kmetijski izobraževalni cfMiter Grm v Novem m«s(u
»prejme v delovno ra/.-merje /.a nedoločen čas
DELAVKO
za delo pri praAićih
Zaposlitev možna lakoj! — Družinsko stanovanje nti 1'azpolaKi).
Veterinarska postaja Novo mesto
objavi ju pmsto delovno mesto
HLEVARJA — BIKOREJCA
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je> 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
v novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
• ZBIRALI HRANILNE VLOGE
• VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
• VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
• OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
• OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
■■■ I
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšlo:
13 BARVNIH FOTOESEJEV
Knjiga Envina Fiegerja (240 strani barvnih fotografij) 3® na fotografskem in tiskarskem področju enkraten založniški dogodek. V svojih posnetkih se avtor razodeva kot iza^no živ in intuitiven človek, ki pozorno sprejema vase vsako kulturno dfedi-ščino. Vse njegove poetične fotografije so nastale spontano in nikoli niso aranžirane. Večina teh esejev niso reportaže v običajnem smislu; težišče je v čisto estetskem in v izvirnosti liko\Tie zamisli. Knjiga velikega formata in bibliofilskega videza ima predgovor v nemščini, anglešfini in francoščini. Založba je poskrbela še za slovenski in srbohrvatski predgovor in radage k posameznim fotoesejem. cena: 450 din.
Marjan Rožanc: ZRAČNA PUŠKA
Novelistična zbirka sodobnega slovenskega pisatelja. Novele se izpovedno vežejo na našo vsakdanjost in na usodo ljudi, ki svoje revolucionarne preteklosti niso mogli ali znali skladno vključiti v sodobne tokove.
120 strani, cena: broš. Z9 din.
Matevž Hace: VAŠKA KRONIKA
v knjigi opisuje avtor p>odobo polpreteklega in sodobnega vaškega življenja na Notranjskem. Ob posameznih usodah oživlja podobo vaškega kolektiva in hkrati kritično ocenjuje povojne spremembe na našem podeželju.
192 strani, cena: broš. 38 din.
Pavle Zidar: JAZ SEM Tl
V	tem kratkem romanu obravnava avtor s psihološkega in etičnega stališča problem zločina in kazni v sodobnih razmerah.
84 strani, cena: broš. 15 din.
KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZAL02BE — NAROČITE JIH LAHKO TUDI PRI UPRAVI ZALOZBE Z DOPISNICO. PRI VEČJEM NAKUPU VAM NUDI ZAL02BA UGODNOST MESEČNEGA ODPLAČILA.
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
RUDARSKI.ŠOL5KI CENTER ZAGORJE PRI ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH, TRBOVUE
VPISUJE za šolsko leto 1971/72 učence v poklicno rudarsko Solo v Zagorju
ZA POKLIC RUDAR-KOPAČ
POGOJI: končanih najmanj 6 razredov osemletke, telesno in duševno zdravje.
NUDIMO: visoko mesečno nagrado; popolno oskrbo v internatu; izvenšolsko udejstvovanje po želji; nadarjenim štipendijo za nadaljnje šolanje.
Prijave pošljite na Rudarski šolski center Zagorje, Cesta zmage 5, pošta 61410 Za-Rorje ob Savi.
OBĆANI O PREIDVIDEasrffl USTAVNIH IX)OPOILNIIJH
Kaj pa kmet dovolj mislimo nanj?
Poglavitno vprašanje v sevniških ustavnih razpravah: kdo je tisti, ki bo uresničil načela in ustavil stvari, ki gredo zdaj svojo pot?
O predvidenih ustavnih dopobiilih so te dni razpravljali na zborih volivcev in v nekaterih delovnih organizacijah sevniške občine. Medtem ko so razlago o novostih v zvezni ustavi z zanimanjem poslušali, ljudje niso imeli kaj več pripomb.
Izjema so bili nekateri kraji. V Šentjanžu na primer so volivci menili, da bi morali tudi kmetom priznati neko nadomestilo za minulo delo, kar za delavce v družbenih podjetjih predvideva ustavna sprememba. To so povezovali s prispevki kmetijstva v času povojne graditve. Predlagali so, da bi na nek način to zadevo uredili tudi za kmeta, ki nujno potrebuje večjo družbeno pomoč. Podobno so menili še v nekaterih drugih kmetijskih krajih.
Predvidena ustavna dopolnila podpirajo tudi v podjetjih. V Stil-lesu so posebej poudari pomen
Boštanj: dr. Pedičkovo predavanje
6.	maja je bil v Boštanju pri Sevnici zelo uspel roditeljski sestanek, na katerem so starši z vso pozornostjo prisluhnili zlasti več kot enournemu predavanju znanega pedagoga univ. prof, dr. Franca Pedička IZ Ljubljane. Drugi del roditeljskega ‘ sestanka je bil v šoli po razredflfi. Iger so razredniki dajali pojasnila o posameznih učencih.
F. D.
»Dolenjski list« v vsako družino
enotnega'jugoslovanskega tržišča, v Kopitarni so se dalj zadržali pri 23. amandmaju, ki govori o zasebnem delu in o zasebni spodbudi. Poudarjali so, da bo treba čimprej bolje urediti davčno službo in družbeno kontrolo.
V	podjetjih so razpravljali tudi o tako imenovanem minulem delu, o denarnem plačilu za prispevek zaposlenega v minulem časovnem obdobju. Zamisel je sicer dobra, tako so ocenili, vendar bo v praksi to težko uresničiti, ker obstaja vrsta vprašani, na katera še ni odgov^ora.______
Ce na koncu povzamemo še poglavitno misel, kije spremljala ustavne razprave v sevniški občini, je treba reči, da je bila le-ta v naslednjem; občani podpirajo spremembe, zadržani pa so do vprašanja, kdo bo
uresničil na papiiju dobro zastavljena načela, ko se je do sedaj že- večkrat izkazalo, da je teorija eno, praksa pa lahko čisto nekaj drugega.
Deset let — enako število
Zadnjih deset let se skorajda ni spremenilo število prebivalcev sevniške občine. Popis je leta 1961 ugotovil 18.719 ljudi, letos
E a 18.784, kar je le nekaj več ot pred desetimi letL V osmih letih pred tem se je število občanov zmanjšalo skoraj za 600, V nedavnem ljudskem štetju so ugotovili tudi, da je trenutno na delu v tujini 561 občanov, daje v občini 5.270 stanovanj, da imajo v občini 644 konj, 6.732 govedi, 220 ovac in 5.361 prašičev.
OP<Mm GRADrrELJEOVI
Križ z gradnjo v Križu
Viktor Pompe bo dobil občinsko denarno pomoč, da si bo lahko zgradil novo stanovanjsko hišo, ker mu sedanja na plazu polzi v d^ino
Kako važno je poprej pogledati, kje bi gradili stanovanjsko hišo, vnovič dokazuje primer v vasi Razbor (v zaselku Križ). Tam stoji hiša Viktorja Pompeta na zemeljskem plazu.
OB USTANOiVITVI OBRTNE ZADRUGE
Kje »obliž« za storitve?
Novoustanovljena zadruga bo usmerjena v proizvodnjo in ne bo reševala storitvene obrti
Po zgledu obrtne nabavno-prodaj-ne zadruge „Metal“ z Jesenic so te . dni tudi v Sevnici ustanovili tako zadrugo, ki združuje 27 obrtnikov iz Sevnice in krške občine. Namen je jasen: zadruga bo skupen posrednik med obrtniki in naročniki, omogočila bo, da ne bo treba vsakemu posamezniku iskati naročila in nakupovati material, zato pa se bo lažje
Sosvetil svojemu delu in bil v njem olj urešen.
Občinska skupščina je podprla ustanovitev zadruge, ki jo bo vodil ^ Dane Mižigoj, nekdanji občinski re-' ferent za gradbeništvo in urbanizem. Skupščina je v ta namen tudi priporočila celjski banki, naj da zadrgi iz ukinjenega družbenoinvesticijskega sklada začetno posojilo v znesku
30.000	dinarjev, da bo lahko začela poslovati.
Obrtna nabavno-prodajna zadruga pomeni napredek za razvoj obrtništva, vendar pa najbolj žgočega problema v obrtništvu očitno ne bo odpravila. Narava njenega dela je namreč taka, da bo združevala predvsem obrtnike proizvodne usmeritve, za storitveno obrt, ki je v občini najslabše razvita, pa ne bo ponenila posebne pridobitve.
Kako zaostala je storitvena obrt, ve samo tisti, ki išče njene usluge. Položaj se iz leta v leto slabša. V storitveni obrti, zlasti v nekaterih strokah, ostajajo le še stari ljudje, ki se zasilno preživljajo z obrtništvom^ nimajo pa naraščaja, ki bi za njimi prevzel delo.
Kakšen je izhod za storitveno obrt, to vprašanje je na zadnjem za-
ZABUKOVJE: ,>!OHAMED H GORI“
Popravili smo most, če je še kaj treba, bomo tudi to naredili, pravijo ljudje v Zabukovju, ki niso zadovoljni s tem, da felski avtobus prihaja samo do Dol, ne pa v samo 2^bukovje, kjer je veliko šoloobveznih otrok. Dodajajo; če z organizacijskimi spremembami v šolstvu ukinjajo višje razrede, naj za^tovijo vsaj prevoz. Ce je še treba kaj pomagati, smo to voljni narediti.
DU TRŽIŠČE BO RAZVILO PRAPOR
V	nedeljo, dne 16, maja bo razvitje prapora društva upokojencev Tržišče. Praporu bodo kumovali ,>IETALNA‘' Krmelj, „LISCA“ Sevnica. Trgovsko podjetje Sevnica, Ferdo Setrajčič in Ciril Knez. Pred razvitjem prapora bo tudi občni zbor društva, po razvitju pa bo prosta zabava s plesom.
Dolgoletna želja upokojencev je sedai uresničena, društvo vabi vse upokojence in njihove znance na čim številnejši obisk.
sedanju vnovič stalo pred občinsko skupŽino. Nekaj bo nujno potrebno narediti, saj tako ne bo moglo več dolgo naprej. Poslanec Vinko Božič je predlagal, da bi ustanovili posebne obrtne servise, v katerih bi delali tudi ljudje, ki so sicer v podjetjih redno zaposleni, pa so po rednem delovnem času še voljni delati. Predlog bi kazalo preizkusiti.
M. L.
dolgem kakih 160 m in širokem do 60 m, ki počasi poki v dolino. V stavbi so se že pojavile razpoke. Široke do 1 cm.
Skrb, kaj bi se zgodilo, če bi po dolgotrajnejšem deževju plaz pospešil svojo pot in odnesel v dolino hišo s stanovalci vred, je prisilila svet za gospodarstvo in Hnance, za njim pa še občinsko skupščino, da sta spregovorila o tem. Posebna strokovna komisija, ki so jo poslali na kraj nevarnosti, je ugotovila, da polzečega pobočja ni mogoče zaustaviti in da je najbolje, če Pompe razmisli o gradnji dmge hiše. Občinska skupščina mu je iz občinskega rezervnega sklada dodelila 20.000 dinarjev pomoči, da se bo lahko čimprej lotil gradnje.
V	sevniški občini pa v Križu ni edini primer gradnje na plazovitem svetu. Kako ravnati v podobnih primerih? Skupščina je menila, da primer iz Križa ne sme biti zgled za druge, da bi zahtevali občinsko denarno pomoč, ker drugod, kot je znano, niso v nevarnosti ljudje.
OD LISCE DO MALKOVCA
KRMEU BREZ GOSTIŠČA. Odkar so v Krmelju zaprli edino gostilno, so v kraju nast^e težave zaradi prehrane. Tudi sicer se spodobi, da bi imel Krmelj, ki je drugi največji kraj v sevniški občini, primeren lokal, kamor bi lahko šel obiskovalec jjJi izletnik. Prej ali slej bo potrebno odreti obrat družbene prehrane, saj se delavci, z izjemo onih v Metini, nimajo kje hraniti. Papeževa gostilna je bUa razen tega tudi pribežališče potnikov, ki so čakali na avtobus, ker Krmelj nima primernega postajališča. Prav zdaj se svet krajevne ^upnosti dogovarja s Tobačno tovarno iz Ljubljane, ki namerava postaviti nov kiosk, hkrati s tem pa bi lahko uredili tudi postajališče.
BOŠTANJ; LETOS DO SAVE. Boštanjska skupnost ima letos v načrtu, da bo podaljšala napeljavo za kansJizacijo do reke Save, uredila smetišče na boštanjskem pokopališču ter še bolj kot doslej poskrbela za vaške poti in ceste. K^o pa bo z vodovodom, ostane še vprašanje, zakaj krajevna skupnost sama ne more rešiti zagate, ki se obeta zaradi pomanjkanja vode.
SEVNICA; CEUE BO POMAGALO. Na območju sevniške občine bo domačemu katastrskemu uradu pomagal še celjski geodetski zavod. Tako je na zadnji seji sklenila občinska skupščina, ko je ugotavljala, da katastrski urad sam ne zmore > vseh naročil, razen tega pa nima niti vseh potrebnih instrumentov, ki so za zahtevnejše geodetske meritve potrebni.
ZAPRTO TUDI NA MALKOV-CU. Ob lepih nedeljah, kakršna je bila zadnja, prihaja na Malkovec veliko izletnikov, ki bi si radi privoščili tudi znani pristni malkovški cviček, Zal pa je gostišče pri kleti letos žc vseskozi zaprto, kar je prav-• zaprav velika škoda za turistični razvoj tega lepega predela Dolenjske. Domačini vsekakor niso pričakovali, da bo podjetje Hme^jnik, ki je klet prevzelo od kmetijskega kombinata, jmplo ob sobotah in nedeljah za-
prto, pričakovali so, da se bo Malkovec hitreje razvijal. Take so bile tudi takratne obljube.
ZABUKOVJE; NUJNO OSEMENJEVANJE. Kmetje so s pomočjo
Eosojil nakupili plemensko živino,
i	ni bila poceni. Zdaj obstaja nevarnost, da bo zbledel rejski učinek, ker so plemenske krave ostale brez ustreznega osemenjevanja. Zakotni biki, ki nimajo ugotovljenih genetskih lastnosti, so kaj slabo nadomestilo za licencirane plemenjake ali umetno osemenjevanje. Rejci pozivajo, naj pristojni nekaj ukrenejo, sicer živinoreja ne bo mogla napredovati tako, kot bi želeli.
V	LEDOGNJU DODATNE NAPRAVE. Nesreča na železniškem prehodu v Ledognju pri Sevnici je dovolj resno opozorilo, da je potrebno ta prehod bolje zaščititi. Verjetno bodo potrebne dodatne signdne naprave. To so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine, ko je v zvezi s tem odbornik Ivan Nagode zastavil odborniško vprašanje.
TRŽISCE; razvijanje PRAPORA. V nedeljo, 16. maja, bo društvo upokojencev v Tržišču razvilo svoj prapor. Kumovali bodo: METALNA iz Krmelja, Lisca iz Sevnice, Trg. podjetje Sevnica, Ferdo Setrajčič in Ciril Knez. Predtem bo občni zbor društva, po razvitju prapora pa zabava s plesom. Društvo vabi!
SMARCNA; z gondolo ČEZ SAVO. Pri Smarčni je pred nekaj leti kmetijski kombinat „Zasavje" s pomočjo vojakov JLA naredil brod za prevoz tovorov čez Savo. Čeprav je gradnja precej stala, je bil brod neuporaben, ker niso bile urejene naprave za pristajarye. Nedolg tega so se predstavniki občine, kombinata in Splošne vodne skupnosti Dolenjske dogovorili, da bo kombinat odstopil brod občini, ta pa krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti. Preučili naj bi možnost, da bi uredili gondolski prevoz ljudi, če bi pa to preveč stalo, bi uporabili le en čoln, les in še nekaj opreme pa prodali.
MESO SPET DRAŽJE
7. maja so v kočevski občini za okoli 20 odstotkov podražili goveje in telečje meso. Poprečna cena za kilogram teletine je porastla od 21,80 din na 24,20 din, za meso mlade pitane govedi do dveh let od 17,50, na 20,50 din in govedine prve vrste od 15,70 na 17,50 din. Ob tej prodražitvi, ki je prizadela vse občane, najbolj pa družine, ki štejejo več članov, priporočamo občinski skupščini, inšpekcijskim službam, krajevni skupnosti in trgovcem, naj le urede vse potrebno, da bi v Kočevju spet prodajali tudi ribe.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V aprilu so bile na območju matičnega urada Kočevje rojene 3 deklice. Poročilo se je 5 parov. Umrli so: Janez Slapšak, upokojenec iz Salke vasi 92, star 65 let; Jožefa Bižal, invalidska upokojenka iz Kočevja, Trg svobode 2, stara 89 let;. Džuro Simel, delavec iz Starega loga 2, star 52 let; Jože Pečjak, upokojenec iz Dolge vasi 60, star 75 let; Zvonimir Logar, strugar iz Črnega potoka 16, star 23 let, in Ante Jukič, strojnik iz Kočevja, Ljubljanska cesta 26/a, star 28 let.
Gasilci so dobili nov avto
Botrovala sta mu dr. Nikolič in Rauhova
v nedeljo, 25. aprila, je bila v Vasi Fari velika svečanost za ves ta del Kolpske doline. Gasilsko društvo je dobilo nov kombi. To priložnost pa so izkoristili še za proslavljanje dneva OF in 1. maja.
Svečanost je bila pri šoU, Na njej so govorili predstavniki gasilskih organizacij iz Vasi, Broda na Kolpi in Kočevja. V kulturnem delu sporeda so razen učencev osnovne šole nastopili tudi gasilci.
Za nov gasilski kombi, kije veljal blizu 46.000 din, bodo gasilci prispevali 15.000 din, ostalo pa občinska gasilska zveza Kočevje. Doslej so gasilci iz raznih virov in s prostovoljnimi prispevki zbrali v 28 vaseh na svojem območju 12.000 din. Dolgujejo torej še 3.000 din.
Josip Vidmar, predstavnik sosednjega hrvatskega gasilskega društva Brod na Kolpi, je v govoru na svečanosti obljubil, da bodo tudi hrvatski gasilci prispevali za ta avto, saj bo koristil vsej Kolpski dolini, se pravi
Slovencem in Hrvatom. Poudaril je, da bodo gasilci z obeh strani Kolpe tudi v bodoče lepo sodelovali.
Franc Volf pa ni pozabil omeniti posodobljenja ceste Kočevje-Brod na Kolpi, ki naj bi v ta lepi kotiček slovenske in hrvatske zemlje prinesla lepše življenje in ga rešila zaostalosti.
Boter novega gasilskega avtomobila je dr. Stanko Nikolič, botra pa Milica Rauh. „Mokre vaje“ v počastitev novega avta so bile „Pri Papežu“.
J. P.
Dve iz Vasi- Fare
DROBNE IZ KOČEVJA
12.000 SADIK smreke je pred kratkim posadilo 130 gimnazijcev v Logu (Sohnu) pri Kočevju. Pogozdovanje je vodil inž. Tone Prelesnik.
SPET STOJI OGRAJA ob Rinži pri cerkvi v Kočevju. Neznani huligani so jo {5olomili in zmetali v Rinžo. Pred kratkim je KOMUNALA s posebnim dvigalom pobrala kamnite in železne dele iz reke. Vseh seveda niso našli. - Nameščeni so tudi trije betonski stebri na mostu pri cerkvi, ki so jih neznanci polomili.
TEKMOVANJE v znanju prve pomoči bo v teh dneh. Udeležilo se ga bo 8 ekip sedmih razredov osnovne šole Kočevje.
i^BIRAJO PRISPEVKE za socialno opožene otroke. Zbiranje je organizira - podobno kot lani -Rdeči križ v vseh delovnih in drugih organizacgah. Zbrani denar bodo
porabili za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok v letovišču Gorje pri Bledu. Lani je RK prispeval za letovanje socialno ogroženi 8.000 din.
- Slikanje pljuč je brezplačno.
— Že, že, ampak prostovoljne prispevke za novo aparaturo so pa med fluorografiranjem (slikanjem pljuč) kljub temu pobirali!
KOČEUSKE N0U16E
KURIRČKOVO POŠTO smo 5. maja sprejeli pri spomeniku na Žabjaku. Kurirka Ana Spiletič in Helena Šega sta po skrivnih poteh varno prinesli torbico z dokumenti na javko in jo predali Dragu Grilu. V kulturnem delu svečanosti ob sprejemu kurirčkove pošte so nastopili učenci osnovne šole. Naslednje jutro je kurirčkova pošta krenila proti Banji Loki in Kočevju.
ZASTOJ NA KLANCU - 3. maja je bil promet na cesti Brod na Kol-pi-Kočevje zelo gost. Ob 16. uri sta se v Čolnarskem Idancu srečala avtobus SAP, pobi izletnikov, m neki osebni avto. Avtobus se je umaknil preveč na desno in pričel lesti v prepad. Potniki so se srečno rešili. Avtobus so privezali za neko močno drevo. Cesta je bila zaprta do 14. ure v torek, ko je prišlo dvigalo z Reke in rešilo avtobus. Ta nesreča je ponovno dokazala, da se ureditev te ceste prepočasi rešuje. Ne smemo čakati, da bo prišlo zaradi nevarne ceste do številnih človeških žrtev. Ta cesta je vedno bolj prometna.
M. V.
Kurirčkova pošta
6. maja so pri spomeniku v Kočevju slovesno sprejeli kurirčkovo pošto. Pionirji so predali torbo prvoborcu Nacetu Karničniku, ki je nato govoril na zborovanju ob sprejemu pošte. V kulturnem delu programa so nastopili učenci kočev^e osemletke. Kočevski kurirčki so v soboto, 8. maja, predali torbo s pozdravi za predsednika Tita ribnišlam na Jasnici.
v Vas-Fari je bOa velika slovesnost, ko so gasflci dobili avto (Foto: J. Primc)
PREDSEDNIKOVIH 50 LET
A/ace Kamšek deta povsod
čeprav je upokojen, se njegovo delo čuti povsod, posebno v rudniški krajevni skupnosti
Krajevna skupnost Rudnik pri Kočevju dobro dela, kar ja med drugim tudi zasluga njenega predsednika Naceta Kamška, ki je pred kratkim (4. maja) praznoval 50-letnico rojstva.
Lani dobile javno razsvetljavo Željne, letos pa so se že začela enaka dela za Klinjo vas.
Razen tega so lani zgradili na Rudniku nov, 260 m dolg vodovodni priključek v smeri proti separaciji, ker so pri prejšnjem cevovodu zaradi polzenja zemlje popokale cevi. Lani so nadaljevali z gradnjo krožnega vodovoda Mlaka - Klinja vas - Salka vas in ga dogradjU do konca Klinje vasi, medtem ko bo do
dneva borca letos ta krožni vodovod predvidoma popolnoma dokončan.
Pri vseh teh delih sodelujejo tudi občani s prostovoljnim delom, Nace Kamšek pa je vedno med organizatorji in zbiralci prispevkov za dela, ki bodo v korist vsem občanom.
Nace Kamšek je poskrbel tudi za organizacijo civilne zaščite in njenih ekip na območju krajevne skupnosti in za njihovo opremo. Je prizadeven organizator gradnje gasilskega doma v Šalki vasi. Borci ga imajo radi ne le kot dolgoletnega predsednika svoje organizacije, ampak tudi zato, ker jim vedno rad pomaga, kadar želijo uveljaviti svoje pravice.
Naceta Kamška, ki je že upokojen, imajo radi vsi njegovi so-
delavci, ti so tudi predlagali, naj
bi ga za njegovo dosedanje delo presenetili s čestitko v časopisu. MenUi so, da to zasluži, saj seje vse svoje življenje prizadeval za dobro vseh ljudi. Izhaja iz rudarske družine. Že mlad je šel v partizane in je rezervni kapetan. Za svoje delo in vojaške zasluge je prejel več odlikovanj, diplom in pohval.
J. P.
I
agrotehnika
obvešča cenjene kupce, da ima stalno razstavo in prodajo v novi prodajalni
paviljon
S konsignacijskih skladišč in za dinarska sredstva nudimo blago raznih renomiranih firm!
OBIŠČITE NAS OD 15. DO 23. MAJA NA SEJMU ALPE - ADRIA
OBENEM PROSIMO CENJENE KUPCE, DA SE OBRAČAJO DIREKTNO NA NOVO PRODAJALNO OSEBNO ALI PO TELEFONU NA (061) 313-398, KJER BOSTE DOBILI TUDI VSE POTREBNE INFORMACIJE.
Za takojšnjo dobavo s konsignacije vam nudimo:
r
samonakladalne prikolice
traktorje
traktorje
kosilnice
BCS
deut:
obračalnike
X
s
M
u
s
s
5
>co
o
Pu,
s ;<
Ph m
>
o
»-I
Vi
<
Z
►—I
O
s
Praznik Rdečega kriza
Rdeči križ: organizacija, ki se bori za socialistični humanizem — 111 držav iz vsega sveta
8. maja je najbolj humanitarna oiganizacija na svetu slavila svoj praznik, svoj mednarodni dan. Na ta dan se je namreč rodil ustanovitelj organizacije Švicar Henry Dunant in ta dan slavi kot praznik 111 držav, v katerih delajo organizacije Rdečega križa, Rdečega pohneseca in Rdečega leva s soncem. V te organizacije je vključenih 200 milijonov ljudi; to dovolj zgovorno dokazuje, da je Rdeči križ velika in pomembna organizacija.
Zamisel o organizaciji se je v glavi švicarskega bankiija rodila 1859 v bitki pri Solferinu; Dunant je pomagal ranjencem in štiri leta pozneje je bila v Ženevi organizacija ustanovljena. Švicarski bankir je ves svoj denar vložil v oiganizacijo humanitarnega Rdečega križa, katerega načelo je socialistični humanizem.
V maju je zato en teden namenjen Rdečemu križu. V tem času organizira organizacija svoje sestanke, na katerih pregledajo člam delovne uspehe, sprejemajo delovne programe in organizirajo najrazličnejše akcije. Naj zapišemo da so v letošnji nabiralni akciji samo v novomeški občini zbrali okrog 10.000 dinaijev. Najpomembnejši dogodek za mlade je nedvomno sprejem mladih članov v RK. Samo v Sloveniji je v tej organizaciji 220.000 članov -pioniijev. V 25 letih dela Rdečega križa Slovenije v novi Jugoslaviji so člani prispevali velik delež k obnovi porušene domovine, h krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in naprednimi narodi vsega sveta. Zato ni čudno, da je to množična organizacija, ki ima v Sloveniji 500.000 pripadnikov in ki si prizadeva, da bi ljudje spoznali, daje zdravje največje človekovo bogatsvo.
Večkratnim in zaslužnim krvodajalcem so pred kratkmi v Črnomlju podelili značke. Na fotografiji; značko pripenjajo Mirku Čadoniču, ki je več kot desetkrat daroval svojo kri za sočloveka. (Foto: Albin Božič)
In V kaj je usmerjeno delo Rdečega križa na Dolenjskem danes, več kot 100 let po ustanovitvi organizacije? Prizadevna dolgoletna aktivista Milica Šali in inž. Ivo Zobec iz Novega mesta pravita;
„Naša glavna dejavnost je vsestranski boj za zdravo življenje!“
V tem samem stavku pa je pravzaprav zajeto ogromno nalog. Sem sodi preprečevanje bolezni, sem sodi boj proti socialnim boleznim, kakršni sta recimo tuberkuloza in alkoholizem. Rdeči križ skrbi za ostarele in osamele občane - prav tu se močno izkaže mladina, ki ob različnih priložnostih z obiski in skromnimi darili stare občane močno razveseli. Prav tako je ogromna akcija Rdečega križa usmerjena v organizacijo letovanj za mladino. V novomeški občini bodo denar, ki so ga zbrali v letošnjem tednu RK, namenili za letovanje otrok in za potovanje invalidov s sončnim vlakom.
Omenimo še krvodajalstvo, katerega uspeh je izključna zasluga Rdečega križa, ker se druge družbeno-
A
HVALA ZA PRISPEVEK
SGP PIONIR, Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
pravnika
v pravni in komercialni službi podjetja
Pogoji : diplomiran pravnik, prednost imajo kandidati s prakso.
Podjetje Ziagotavlja ugodne delovne pogoje in dobre osebne dohodke.	>
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: >:?P »PIONIR«, Novo mesto. Kettejev drevored 37.
Načrtov dovolj, denarja pa nič
Turistični delavci se nočejo več smešiti z napovedmi, kdaj bo Ribnica dobila park kulturnikov — Cestarji niso dobri vrtnarji
Ribnica je pred novo turistično sezono. Na zadnji seji odbora turističnega društva so zato spet govorili o načrtih za ureditev Ribnice in ugotovili, da so načrte za ureditev poslali že lani občinski skupščini in KOMUNALI, vendar je bilo narejenega le malo ali nič.
Poudarili so tudi, da jih je sram, ker govore leto za letom o istih zadevah in načrtih, narejenega pa ni nič. Vendar so krivdo za nedelavnost preložili s svojih pleč, ker menijo, da je turistično 'društvo tisto, ki predlaga, opozaija in spodbuja
PRVO MESTO ZA RIBNIČANE
V počastitev dneva zmage je krajevna organizacije ZZB v Kozini organizirala tradicionalni rokometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe Slovana, Ribnice, Ajdovščine in domačega Jadrana. Najuspešnejši so bili Ribničani, ki so odnesli prehodni pokal, najboljši strelec pa je bil Franc Ponikvar, ki je dosegel 14 zadetkov. Rezultati:	Ribnica :
Ajdovščina 14:10, Ribnica : Slovan 10:9 in Ribnica : Jadran 18:12.
o stvareh v zvezi z ureditvijo kraja, za izvajanje del pa mora poskrbeti tisti, ki ima denar ali je za posamezna dela zadolžen.
Turistični delavci so ugotovili, da se je njihovo društvo zelo prizadevalo za kulturno pobiranje in odlaganje smeti, za čiščenje Bistrice, za gospodamo vzdrževanje gradu in za čistočo v njem, za sodobno urejene parke in zelenice, za snažno pometanje pločnikov, za primerne parkirne prostore, za ureditev parka kulturnikov, za postavitev primerne legende v Ribnici itd. Vendar vse te zadeve v glavnem niso urejene.
Turistično društvo daje nagrade za najlepše ocvetličenje, za najlepšo gredo in najlepše pročelje zgradbe. Vendar so bila drevesa v parkih letos prepozno obrezana. V gradu še ni urejen park.
Turistično, društvo je zato predlagalo, naj bi urejanje parkov in obrezovanje nasadov prepustili vrtnarju-strokovnjaku, ne pa cestarjem. Če ni vrtnarja v Ribnici, naj bi ga povabili iz Kočevja ali Ljubljane. Res bo to verjetno več veljalo, vendar bo Ribnica tudi lepša.
Turistično društvo se tudi ne mara več osmešiti z napovedmi o ureditvi parka kulturnikov pri fibniškem gradu, ker nima denarja za ureditev. Denar za izdelavo načrtov za park kulturnikov je bil že nekaj let zapovrstjo zagotovljen, porabljen pa ni bil nikoli za ta namen. Seveda je 30.000 din za plačilo načrtov zatovljenih tudi letos. Pravijo, da bo letos denar zagotovo porabljen za plačilo načrtov. Turistični delavci pa predlagajo, naj bi nekje „iz-vrtali“ še 20.000 din za plačilo kamna, ki ga bodo potrebovali za ureditev parka kulturnikov.
J. P.
Cene v Kočevju in Ribnici
v
nah ! in Ribnici cene:
ponedeljek so veljale v trgovi-sadjem in zelenjavo v Kočevju naslednje maloprodajne
Se bolj bodo krmili divjad
V najem vzamejo površine ob robu gozdov Včasih kmetje že preveč izkoriščajo lovce
politične organizacije svoje vloge premalo zavedajo ali pa se je sploh ne zavedajo.
Rdeči križ je tudi vzgojna organizacija: s številnimi tečaji, predavanji in filmi skrbi za osveščanje občanov. RK sodeluje tudi pri tečajih za civilno zaščito občanov, prireja tečaje za izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil, se, skratka, zares trudi za socialistični humanizem, kije njeno življenjsko načelo.
Zato niso naključne besede tovariša Tita, ki je ob neki priložnosti dejal:
„Vsi prostovoljni delavci Rdečega križa, in teh je širom po svetu na milijone, so lahko ponosni, ker so v vrstah organizacije, ki je nosilka tako plemenitih teženj, humanih dejavnosti in konstruktivnega ter miroljubnega sodelovanja med narodi.“
Lovska družina Ribnica je pred kratkim sprejela delovni plan za novo lovsko leto. V njem so dali še poseben poudarek krmljenju divjadi.
Skoda po divjadi iz leta v leto hitro narašča. Kmetje se vedno bolj zavedajo svojih pravic, nekateri pa pri tem že pretiravajo in skušajo izrabljati lovsko družino.
Zato so lovci sklenili, da bodo vložili še več naporov in sredstev za krmljenje divjadi. Računajo, da bo potem divjad manj pritiskala na kmetijske površine.
Lovska družina tudi najema ali odkupuje zemljo ob robu gozdov. Za te namene bodo letos porabili 3 do 4 tisoč din. Del teh površin bodo uredili v krmne njive za zajce in fazane. Med visoko travo in nizkim grmičevjem bo dobila divjad hrano in zavetje pred sovražniki, ki jih ni malo.
LJUDSKA KNJIŽNICA v Ribnici je kar dobro založena, saj razpolaga z nad 8.000 knjigami in publikacijami. Lani je imela 4.778 bralcev, ki so si izposodili 6.637 knjig in publikacij.
GRADNJA NOVE OSNOVNE Sole v Loškem potoku lepo napreduje. Sedaj je že videti precejšen del sezidane stavbe, ki pa še hitro raste. Potočani so vedno bolj prepričani, da bo nova šola dograjena'do roka, se pravi še letos.
OSNOVNE IN PODRUŽNIČNE Sole v ribniški občini obiskuje 1.696 učenccv, ki jih poučuje 73 učiteljev in profesoijev. Največ učencev ima osnovna šola v Ribnici, druga po številu je šola v Sodražici, tretja pav Loškem potoku. Najmanj učencev, in sicer 9, obiskuje podružnično šolo v Velikih Poljanah.
DVE OTROŠKI VARSTVENI USTANOVI v ribniški občini sta; v Ribnici in v Sodražici. V obeh je skupno 80 otrok.
NASA VEZ, glasilo delovne skupnosti INLES Ribnica, je izšlo 2/. aprila. „Naša vez“ izhaja že osmo leto, doslej je izšlo 41 številk tega časopisa, od tega letos tri.
Lovci so tudi sklenili, da,bo moral letos vsak lovec delati za obdelavo in ureditev teh površin 10 ur. Nadaljnjih najmanj 30 ur pa bo moral vsak prispevati za gojitev in gojitveni odstrel di^jadi.
Družina je sklenila tudi pogodbe s petimi lovskimi čuvaji, ki so razen za varovanje divjadi zadolženi še za vzdrževanje prež, razvažanje soli in podobna opravila.
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
koleraba
korenje
kumare
ohrovt
pesa
por
peteršilj paradižnik repa — kisla solata - mehk: špinača zelje
zelje — kislo
zelena
češnje
fige — suhe
hruške
jabolka
limone
orehi — jedrca pomaranče
slive - suhe
banane
jajca
Kočevje	Ribnica
cene v din za kg	
_	4,20
3,60	3,80
8,20	8,70
7,80	7,60
1,15	1,30
2,00	1,95
9,60	10,40
12,00	-
4,10	-
2,95	2,75
3,90	4,00
8,10	7,85
19,00	-
2,70	2,60
a 6,40	4,60
5,00	5,20
4,60	4,05
2,70	-
in 3,40	3,40
4,00	—
8,00	
6,90	7,00
8,80	8,65
5,10	6,65
6,20	6,15
27,00	30,00
4,90	—
in 5,55	5,50
4,85	5,40
6,30	6,15
0,65	0,65
Vedno manj Ribničanov
167 gospodinjstev brez lastnega stano> vanja — Zdomcev so ob popisu našteli kar 822
Nedavni popis prebivalstva je pokazal, daje v ribniški občini vedno manj prebivalstva. Leta 1953 je bilo v občini 12.042 ljudi, leta 1961 11.816 ali 2,6 odstotka manj, ob letošnjem popisu pa le še 11.734 ali 0,7 odstotka manj kot pred desetimi leti.
Vendar moramo upoštevati, da jih je izmed letos popisanih občanov še 822 na delu v tujini, kar pomeni, da je v občini dejansko le še 10.912 prebivalcev.
Ribniška občina meri 25.594 ha. Na kvadratni kilometer ima 45,8 prebivalcev, medtem ko jih je imela leta 1961 še 46,2, leta 1953 celo 47,1, leta 1948 pa približno enako kot danes, in sicer 45,7.
Gospodinjstev so našteli letos v vsej občini 3297, pred desetimi leti pa 3143. Vsako gospodinjstvo je štelo letos poprečno po Soljudi in pol (natančno 3,559), pred desetimi leti pa 3 ljudi in tri-četrt (natančneje 3,759). Stanovanj so letos našteli v občini 3130.
Ob letošnjem popisu, ki je zajel stanje na dan 31. marca, so popisovali tudi živino. V ribniški občini so našteli 869 konj, 3812 goved, 177 ovc in 1346 prašičev.
J. P.
v RIBNICI ŠB NI ZNANO',
koliko bo veljalo letovanje
Počitniška skupnost predlaga: »Dotira naj tudi sindikati« — Nižje cene junija in septembra
Počitniška skupnost Ribnica, ki ima počitniška domova v Novem gradu in MaUnski, še ne ve, koliko bo letos veljal oskrbni dan v obeh domovih.
Praktično nudi Počitniška skupnost le prenočišče v obeh svojih domovih. Hrano pa dobe dopustniki v bližnjih počitniških domovih, s katerimi se vodstvo ribniške Počitniške skupnosti še pred sezono dogovori za primerno ceno.
Počitniška skupnost je že poslala predlog občinskemu sindikalnemu svetu in vsem sindikalnim organizacijam, naj bi se odpovedale delu svojega dohodka in dotirale Počitniško skupnost. Ta pa bi v zameno zagotovila vsem, ki bodo letovali v obeh domovih, enako ceno prenočišča. Cena — če bo tak sporazum dosežen — ne bi bila višja, kot je bila lani.
Počitniška skupnost čaka zdaj odgovor na svoje predloge. Zagotavljajo, da bodo že v maju rešiU to vprašanje in da bo konec meseca tudi znano, koliko bo letos treba plačati za prenočišče v obeh domovih in koliko bo veljala hrana.
Hkrati se vodstvo Počitniške skupnosti prizadeva, da bi bila oba domova zasedena tudi v juniju in septembru. To nameravajo doseči s tem, da bi z nižjimi cenami v teh dveh mesecih pritegnili več gostov.
J., P.
ZOBOTREBCI
Športnika v gostilni - v
soboto, 15. maja, bo „Pri Rudku“v Prigorici veselo, seveda če bo lepo vreme. Igral bo ansambel Franca Mihelčiča, domači sin maneken Miloš pa je povabil na zabavo košarkarska asa Aljoša Žorgo in Boruta Bassina, ki ju bo predstavil gostom.
ZA LETOVANJE OTROK -Občinska skupščina Ribnica se do-govaija s predstavniki otro^ega letovišča Pulj za letovanje 15t) otrok. Tudi lani je letovalo toliko otrok iz ribniške občine v tem obmorskem mestu. Za bolne in socialno ogrožene otroke, ki jim morski zrak prija, plača oskrbnino - vso ali del - občinska skupščina.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA v Ribnici ima 28 učencev. Poučujejo trije pedagogi, ki uspešno vzgajajo manj razvite otroke.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
INLES še vedno najveiji
Sam INLES je ustvaril lani precej več, kot vse ostalo ribniško gospodarstvo skupaj
Analiza zaključnih računov delovnih organizacij v ribniški občini za lani pove, da so vsa podjetja dosegla nad 219 milijonov din celotnega dohodka (31 odstotkov več kot leta 1969) in 51 milijonov din dohodka (^ 28 odstotkov več). Pri 5 odstotkih zaposlenih je gospodarstvo povečalo produktivnost za 44 odstotkov.
INLES je največje podjetje v občini. Ustvaril je namreč 87 odstotkov skupno ustvarjenega celotnega dohodka na področju
industrije oziroma 67 odstotkov na področju celotnega gospodarstva v občini. Celotni dohodek tega podjetja je lani znašal 147,6 mUijona ali 40 odstotkov več kot leta 1969.
RIKO je bil drugo najpomembnejše podjetje v občini. Tudi ostale delovne organizacije so uspešno poslovale. Proizvodna podjetja so se srečevala lani s primanjkljajem obratnih sredstev, reprodukcijskega materiala in kvalificiranih delavcev.
MESO V ORTNEKU - Želja, da bi tudi v Ortneku lahko kupovali meso, se nam je izpolnila. Naša trgovina prodaja ob petkili pakirano meso in kuretino. Gospodinje so s to pridobitvijo najbolj zadovoljne. Zdaj pa je slišati želje, naj bi bila večja izbira manufakture!
ZASTAVli - Za praznike i.zobe-šamo razne zastave. Laščani so letos res bogato okrasili svoje kraje z lepimi in novimi zastavami. Tudi v naši občini nismo zaostajali. Vendar se še vsepovsod državljani, ki se ne potrudijo, da bi upoštevali barvno zaporedje zastav. Marsikatero zastavo bi bilo treba zaiadi obledelosti nadomestiti z novo, ker ne dela čast ne lastniku, ne kraju.
NOVI CASI - Streho bivšega skednja, kjer je sedaj betonarna, so začeU končno le popravljati. Res je bil zadnji čas, saj je mokrota pronicala na ostrešje in ga uničevala. Zamenjati so moraU tudi več lat. Tudi vrtno lopo, kjer je sedaj konjski hlev, je treba prekriti. Kaj bo z domom, pa bo pokazalo poletje.
SMRT KOSI - V torek, 27. aprila, smo pokopali našega znanega in . priljubljenega železničaija v pokoju 'Jožeta Žgajnarja iz vasi Praproče. Koliko znancev in prijateljev je imel pokojnik, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. V slovo so mu ganljivo zapeli slemenski pevci. Prisrčen poslovilni govor ob odprtem grobu je izzvenel v -nekrolog pošte-
njaku in vzornemu družinskemu f)četu.
ZADNJEGA SLIKANJA PLJUC so se občani kljub slabemu vremenu kar mnogoštevilno udeležili. Tudi s prostovoljnimi prispevki niso skoparili. In prav je, da za take akcije rade volje prispevajo. V Ortneku je bil majhen nesporazum: v bodoče naj dogovori drže!
VREME SE BO SCASOMA ustalilo in mnogi sprašujejo, kam poj-demo letos. Maj bo še muhav, pa bomo krenili na prvi izlet 5. junija -po dolini Soče preko Kobarida in Robiča v Beneško Slovenijo, v Čedad in Videm ter se vrnili preko Gorice. Prijavite se v Ribnici, Dolnji vasi ali Loškem potoku. Vabi vodič Prezelj,
AVTOBUSNIM ŠOFERJEM TUDI POHVALE. V petek, 7. maja, smo se z avtobusom pripeljali, v Nemško vas in pri gasilskem domu naleteli na nesrečo, ves promet je bil zaprt. Naš šofer je takoj povprašal za obvoz in nas po travniku pripeljal na prosto cesto ter nadaljeval vožnjo v Ribnico.
NAŠI LOKALNI CESTI IV. reda sta že dolgo v obupnem stanju. Koliko kletvic je bilo že na račun občine in odbornikov. Ker ni nič zaleglo, so 6. maja stopili v akcijo vojaki: nadaljnja popravila bo podprla vaška komunala iz Ortneka, ki jo predstavljajo prostovoljci iz gostilne, pošte in trgovine.
V. P.
—r
RESETĐ
Kdo bo pa učil?
Kadar ima vrag mlade, nima samo enega. Še kako ustreza ta pregovor za razmere v šolstm črnomaljske občine! Razen tega, da niti ena osemletka, kaj šele štirirazredna šola, ni urejena, še učiteljstvo beži v kraje, kjer več nudijo.
Za razredni pouk že zdaj manjka učiteljev, še manj je strokovnjakov za predmetni pouk, še več pa bo obojih manjkalo jeseni, ker mnogi že napovedujejo odhod. Zakaj? Ker ni stanovanj, služb pa je zadnje čase po Sloveniji na pretek in vsak si skuša prebrati na boljše. Najbrž tega učiteljem ne moremo zameriti
Take primere imajo v Semiču, Dragatušu in Starem trgu, kjer so popolne osemletke , še več pa jih je po bolj oddaljenih šolah. V Semiču se 4 učitelji vozijo v službo, v Dragatušu je vozačev še več in sami plačujejo vozne stroške. V Starem trgu obdržijo mlade ljudi, dokler opravijo diplomo za pouk na predmetni stopnji, potem je vsako prepričevanje odveč. Gredo in pika.
Kam potemtakem plove šolstvo? Očitno, da v vedno bolj razburkane vode. Pri vsem tem je najbolj žalostno, da trpijo otroci Po slabih cestah jih vozijo v šole, marsikje še toplih »malic ne dobijo. Pri pouku jim ne morejo nuditi tega, kar od njih zahteva učni načrt, ker ni opremljenih detavnic za tehnični pouk, ni telovadnic in ne kabinetnega pouka. Končno pa kaže, da bodo še ob učitelje. Kako naj torej belokranjski • otrok doseže srednjo, višjo ali celo visoko izobrazbo? Teoretično ima še vedno vse možnosti, praktično pa je takega upanja vedno manj.
RIA BACER
Gospodarjenje pred odborniki
7. maja sta oba zbora občinske skupščine Cmomelj pretresala analizo z^ljučnih računov delovnih organizacij za leto 1970, poslovna poročila skladov in poročilo komisije za družbeni nadzor, kije pregledala poslovanje v Gostinskem podjetju. Odborniki so poročilo komisije sprejeli, obenem pa priporočili kolektivu gostinskega podjetja, naj upošteva mnenje komisije za odpravo dosedanjih napak. Prav tako so priporočili, naj strokovnjaki za gospodarstvo proučijo možnost za združitev med gostinskim podjetjem, zadrugo in tovarno Belsad.
NOVA MOČ SE POZNA
Krajevna skupnost Vinica je najela stalnega delavca, ki bo za honorar čistil trg in cesto ter skrbel za prižiganje javne razsvetljave. Odkar je začel delati, sta vini^i trg in cestišče veliko bolj čista. Vaščani so zadovoljni tudi z novo frizerko, ki je pred kratkim uredila svoj lokal in je že nakodrala ter ostrigla nekaj domačinov.
F. P.
»Nihče ne vpraša,odkod imaš...«
»Mi, nekdanji borci in komunisti, smo pripravljeni v celoti podpreti besede tovariša Tita,« izjavlja Janez Žunič iz Črnomlja
Znanega belokranjskega prvoborca, ki je bil po vojni dolga leta sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov, pred upokojitvijo predsednik občinske skupščine, zdaj pa je član občinskega komiteja ZK, sem vprašala, kaj misli o sedanjem političnem vzdugu ob ustavnih spremembah in po zadnjih govorih predsednika Tita. Očitno je, da je o tem precej razmišljal, kajti niti za hipec ni odlašal z odgovorom:
„Zelo cenim prizadevanja tovariša Tita, imam pa občutek, da njegove besede v praksi nimajo dovolj veljave. Zadnji čas je, da komunisti ugotovimo, kje se razbijajo njegove misli, če smo vsi zanje. Red pa je treba napraviti od vrha navzdol! Ko razmišljam o tem, kakšne ocene včasih doživljamo danes o našem delu v najtežjih časih, mi je zares težko. Velik vpUv na tako popačeno mnenje, ki se je v javnosti že kar razpaslo, imajo tisk, kultura, televizija in fihni. Po mojem blatenja našega dela ne bi smeli dovoliti, zlasti ne za naš, družbeni denar! Če kdo kot avtor knjige ali filma obravnava posamezne primere nepravilnosti, ki so se včasih dogajale, naj s prstom pokaže na krivca, ne pa da stvari posplošuje. Trdim, da je velika večina ljudi na položa-
jih tako med NOB kot v povojnih letih pošteno delala.“
— Tovariš Tito je v Labinu govoril tudi o tem, da je treba delavcem z najnižjimi dohodki omogočiti boljše življenje. Kaj menite o tem?
„Čezmerno bogatenje je stvar,
ki nas, stare komuniste, močno moti. Strinjam se, da mora sposoben in šolan človek dobiti več, toda zašli šmo predaleč, prišlo je do prevelikih razlik v zaslužkih. Tega naš delovni človek ne more
preboleti. Ne morem razumeti, da nihče ne vpraša, od kod ljudem denar, ko vidimo, kako luksuzne vikende si nekateri gradijo. In ne samo enega! Kot rak se razpreda tudi korupcija. Slišim za ta ali oni primer, ne vem pa, da bi koga klicali na odgovor. Huda napaka je, da smo pozabili na delavca z majhnim zaslužkom. I^vsem se strinjam, da je temu treba odmeriti večji kos kruha. Po mojem je potrebno za ugled Zveze komunistov poskrbeti še na drug način. Nekdo, ki je imel opravka s kriminalom ali je kako drugače oblatil svojo partijsko izkaznico, nima mesta v naših vrstah ne na odgovornem položaju.
- Kot kaže, ste eden tistih, ki dajejo osebni poštenosti pravo veljavo. Se nameravate v vašem okolju zavzemati za to, da bi o nepravilnostih, ki jih najbrž tudi pred domačim pragom ne manjka, javno spregovorili?
„Nepravilnosti bomo morali razčistiti do dna in brez rokavic, sicer ni pričakovati, da bi stabilizacija uspela in da bi ob spremembah ustave zaživeli tako, kot si zamišljamo. Kar zadeva nas, belokranjske borce, zagotavljam, da bomo prizadevanja tovariša Tita v celoti podprli. ‘
RIA BACER
Letos bodo uspelii precej slabši
Gospodarstvu črnomaljske občine se obeta nazadovanje, če ne bodo podjetja takoj zgrabila bika za roge — Nujni so razvojni načrti in sanacijski programi, prav tako pa tesnejše medsebojno sodelovanje
Medtem ko je lani črnomaljsko gospodarstvo izkazalo kar lep napredek, ki ne zaostaja niti za poprečjem rasti v širši dolenjski regiji, so letošnje napovedi povsem drugačne. Po stabilizacijskih ukrepih se je v marsikaterem podjetju akumulativ-nost že zmanjšala, celo v semiški
Iskri, ki velja za najmočnejšo gospodarsko organizacijo.
Ko so o tem razpravljali odborniki na nedavnem zasedanju občinske skupščine, so bili mnenja, da je v sedanjem položaju nujno potrebno budno spremljati gibanje vsakega kolektiva. Prav tako nujno pa je, da
Praznik v Dragatušu
Slavnostno okrašen je Dragatuš v nedeljo privabil na slavje množico ljudi — Gasilci so ob jubileju dobili novo motorko
Dragatuščani so z večjim slayjem počastili kar 5 jubilejev: krajevni praznik, 60-letnico gasilskega društva, 30-letnico OF, praznik dela in dan zmage. Vaščani vseh sosednjih vasi so se poleg domačinov udeležili svečane proslave, ki je bila v nedeljo, 9. maja, dopoldne v zadružnem domu.
Nastopila je črnomaljska godba na pihala, o pomenu praznikov je govorila Fanika Toman, nato pa je šolska mladina uprizorila kulturni program. Ko so podelili značke zaslužnim krvodajdcem, se je slavje nadaljevalo pred ,tribuno na prostem. Tu je o gasilskem jubileju spregovoril predsednik dragatuških gasilcev Jože Perko, nato paje Janez Zupančič, direktor podjetja Co-smos, kot pokrovitelj slavja predal v uporabo novo motorno brizgalno.
Denar zanjo so zbrali vaščani z delno pomočjo občinske gasilske zveze, medtem ko je podjetje Co-smos prispevalo dodatno opremo.
Ob tej priložnosti je Janez Banovec, predsednik občinske gasilske zveze, še čestital okoli 30 odlikovanim zaslužnim gasilcem, sledil pa je gasilski sprevod skozi Dragatuš. Ob lepi udeležbi gasilcev sosednjih društev je proslava zares uspela.
Popoldne je bUa kot običajno vaška veselica, na kateri je bilo tja do noči sila živahno.
velika in mala podjetja izdelajo svoje razvojne načrte in sanacijske programe, katere naj bi pretresali predstavniki celotnega gospodarskega življenja v občini. Obstaja tudi vrsta možnosti za tesnejše sodelovanje med domačimi gospodarskimi organizacijami in prav te bi bilo treba v najkrajšem času pregledati.
Za integracije na vrat na nos s partneiji izven občine se v Črnomlju ne navdušujejo več, ker imajo izkušnje, da se ob združitvi marsikaj obljubi, a ne izvrši. Prav iz teh razlogov občinska skupščina ne podpira predloga za združitev gostinskega podjetja z novomeško Dolenjko, temveč predlaga, naj proučijo možnost za kakršnokoli tesno obliko sodelovanja med gostinci, zadrugo in tovarno Belsad. To je predlagala tudi komisija za družbeni nadzor, ki je pregledala poslovanje gostinskega podjetja.
Danes zaseda SZDL
Prva seja novoizvoljene občinske konference SZDL je sklicana danes dopoldne v Črnomlju. Razen volivcev je na dnevnem redu še ocena političnega položaja v občini in določitev letošnjih prejemnikov občinskega priznanja Osvobodilne fronte.
ČRNOMAUSKI DROBIR
ŽELEZNIČARSKA CESTA je zaradi delavnic avtomehanične stroke postala skoro neprevozna, je ugotovil svet krajevne skupnosti in sklenil glede tega ukrepati.
OD 1. MAJA DALJE velja na tržnici nov cenik za uporabo stojnic in prodajo blaga. Celodnevna stojnica za prodajo sadja in zelenjave ali bižuterije velja po novem 20 ain.
TEDEN DNI KASNEJE - V Črnomlju je bilo 8. maja napovedano gostovanje Novomeščanov z igro „l^og s kredo“, vendar zaradi bolezni v ansamblu predstave ni bilo. Prireditev bo 15. maja ob 20. uri v Prosvetnem domu.
KONCNO so SE SPORAZUMELI - V Prosvetnem društvu Miran Jarc so izbrali novo vodstvo. Predsednik je Ivan Strubelj, tajnica Metka Jeršin in blagajnik Dušan Košuta.
ZA JURJEVANJE že tečejo priprave v več komisijah. Sklenjeno je, da bo zaradi Kmečke ohceti v Me-
tliki letošnje Jurjevanje prestavljeno s prve sobote v juniju na 12. in 13. junij.
KRAJEVNA SKUPNOST namerava sklicati sestanek s Cigani s področja Lokev, da bi pred proslavo 30-letnice vstaje uredili hiše in njih okolico. Ob tej priložnosti se bodo pomenili tudi o obisku otrok v šoli ter o čistoči nasploh.
OBCANI pogrešajo USLUGE
- Kdor ima pokvarjen kakršen koli gospodinjski Stroj ali so čevlji potrebni mojstra, je v hudih težavah. V Črnomlju bf bUo nujno odpreti delavnico za popravilo gospodinjskih strojev, prav tako pa čevljarsko delavnico.
ORGANIZATORJI LETOŠNJEGA Župančičevega natečaja in belokranjske kulturne revije, ki bo v Črnomlju od 18. do 21. maja, pričakujejo na prireditvah v Prosvetnem domu dober obisk. Letošnja revija bo pod pokroviteljstvom tovarne Cosmos-Belt.
Takle je bfl v nedeljo dopoldne dragatuš trg, ko so se ljudje
zbirali na proslavo. (Foto: Ria Bačer)
# Perutninsko meso in kokošja jajca prodajamo odslej tudi na tržnici.
Cenjeni potrošniki, obiščite nas!
KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto
Razpisna komisija pri
Zavodu za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov »ROGa, Novo mesto
razpisuje na podlagi čl. 28 in 29 statuta zavoda prosti delovni mesti za:
1. direktorja zavoda
Kandidati na razpisana delovna mesta morajo poleg z
zakonom doloCenih pogojev Izpolnjevati Se naslednje
pogoje:
— da imajo visoko ali višjo Solo tehnične smeri s 4 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu;
— da imajo srednjo šolo tehnične smeri z 8 leti delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu. OD po pravilniku o delitvi OD.
2. vodjo Inštalatersko-kleparskega obrata
— da imajo srednjo šolo tehnične smeri ali njej sorodne smeri. OD do 2500 din po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje po dogovoru.
Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite na upravo zavoda — razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.
INVALIDSKE DELAVNICE BRESTANICA
objavljajo prosta delovna mesta za
več kvalificiranih ključavničarjev
Interesenti naj pošljejo prijave na upravo podjetja. Rok za oddajo prijav je 15 dni po objavi oglasa.
»DOLENJKA«
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto:
1. poslovodje
za prodajalno »Market«, Semič, in
objavlja prosta delovna mesta:
2. poslovodje
za prodajalno »Potrošnik«, Semič
3. mesarja-sekača
4. treh prodajalk
v prodajalni »Market«, Semič
5. prodajalke
v prodajalni »Delikatesa«, Novo mesto
6. strojepiske
v upravi podjetja
POGOJI:
pod 1.: visokokvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso ali kvalificiran trgovski delavec z 8-letno prakso;
pod 2.: visokokvalificiran trgovski delavec s 3-letno prakso v železnlnarsko-tehnični ali mešani stroki ali kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso v železninarsko-tehnični ali mešani stroki;
pod 3.: kvalificiran mesar-sekač z najmanj 2-letno prakso: pod 4.: kvalificirana prodajalka živilske stroke; pod 5.: kvalificirana prodajalka živilske stroke ali kvalificirana natakarica;
pod 6.: končana srednja Sola z obvladanjem strojepisja.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Kandidati za razpisano delovno mesto pod I. naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po dnevu razpisa, za ostala delovna mesta pa v 8 dneh po dnevu objave.
Od priznane tovarne s konfekcijo smo ponovno prejeli v razprodajo najkvalitetnejše moške obleke iz čistega kamgarna po izredno znižani ceni 495 dinarjev. Prodajamo tudi na 5-mesečno brezobrestno odplačilo.
>>Oeieteksfil“ ČRNOMELJ
ZA VITKE,
SREDNJE IN MOČNE postave lahko izberete ženske letne obleke, moške letne hlače in druga oblačila v poslovalnici »KONFEKCIJA« trgovskega podjetja SEVNICA
Kmetijski izobraževalni center Grm v Novem mestu
sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas
DELAVKO
za delo pri prašičih
Zaposlitev možna lakoj! — Družinsko stanovanje na razpolago.
Veterinarska postaja Novo mesto
o b j a v 1 ja prosto delovno mesto
HLEVARJA — BIKOREJCA
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je' 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Costi kom. Staneta 10 v Novem mestu.
v oovl ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
# ZBIRALI HRANILNE VLOGE
# VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
# VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšlo:
13 BARVNIH FOTOESEJEV
Knjiga Envina Fiegerja (240 strani barvnih fotografij) je na fotografskem in tiskarskem področju enkraten založniški dogodek. V svojih posnetkih se avtor razodeva kot izredno živ in intuitiven človek, ki pozorno sprejema vase vsako kulturno dledi-ščino. Vse njegove poetične fotografije so nastale spontano in nikoli niso aranžirane. Večina teh esejev niso reportaže v običajnem smislu; težišče je v čisto estetskem in v izvirnosti liko\Tie zamisli. Knjiga velikega formata in bibliofilskega videza ima predgovor v nemščini, angleščini in francoščini. Založba je poskrbela še za slovenski in srbohrvatski predgovor in razlage k posameznim fotoesejem. cena: 450 din.
Marjan Rojane: ZRAČNA PUŠKA
Novelistična zbirka sodobnega slovenskega pisatelja. Novele se izpovedno vežejo na našo vsakdanjost in na usodo ljudi, ki svoje revolucionarne preteklosti niso mogli ali znali skladno vključiti v sodobne tokove.
120 strani, cena: broš. 29 din.
Matevž Hace: VAŠKA KRONIKA
V	knjigi opisuje avtor podobo polpreteklega in sodobnega vaškega življenja na Notranjskem. Ob posameznih usodah oživlja podobo vašikega kolektiva in hkrati kritično ocenjuje povojne spremembe na našem podeželju.
192 strani, cena: broš. 38 din.
Pavle Zidar: JAZ SEM Tl
v tem kratkeni romanu obravnava avtor s psihološkega in etičnega staUšča problem zločina in kazni v sodobnih razmerah.
84 strani, cena: broš. 15 din.
KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZAL02BE — NAROČITE JIH LAHKO TUDI PRI UPRAVI ZALOŽBE Z DOPISNICO. PRI VEČJEM NAKUPU VAM NUDI ZALOŽBA UGODNOST MESEČNEGA ODPLAČILA.
Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER ZAGORJE PRI ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH, TRBOVUE
VPISUJE za šolsko leto 1971/72 učence v poklicno rudarsko Solo v Zagorju
ZA POKLIC RUDAR-KOPAĆ
POGOJI: končanih najmanj 6 razredov osemletke, telesno in d\iSevno zdravje.
NUDIMO: visoko mesečno nagrado; popolno oskrbo v internatu; izvenšolsko udlejsitvo-vanje po želji; nadarjenim štipendijo za nadaljnje šolanje.
Prijave pošljite na Rudarski šolski center Zagorje, Cesta zmage 5, pKJŠta 61410 Zagorje ob Savi.
  k
v nedeljo na slavnostni tribuni na kopališču ob otvoritvi mosta. Na
fotografiji: del gostov, med katerimi so tudi poslanci, predstavniki sosednjih občin in domači funkcionaiji. (Foto: Ria Bačer)
Rigolanje se nadaljuje
Na KrmačinI, v Vidošičih in na Radoviči obnavljajo večje vinogradniške površine
uiu
■ ^
Okoli 4 hektare vinogradov so na območju Krmačine že zri-golali letošnjo pomlad, na Vido-ličih pa so obnovili 6 hektarov, medtem ko parcele na 3 hektarih še čaka obnova. Drug buldožer rije po radoviškem trtju, kjer bo obnovljenih okoli 10 hektarov površin. Skupno je bilo minulo jesen in letošnjo pomlad obnovljenih nad 40 hektarov vinogradov.
»So še boljši od mene...«
Zvonko Pavlovič iz Metlike je eden letošnjih dobitnikov občinskega priznanja Osvobodilne fronte. Žirija ga je izbrala zaradi dolgoletnega in uspešnega dela na področju telesne kulture in pri gasilstvu.
- Koliko let delate v obeh organizacijah in na kakšnem položaju?
„Kot funkcionar pri TVD Partizan delam od 1957 dalje, prej pa sem bil aktiven član od ustanovitve po zadnji vojni. V metliškem gasilskem društvu sem tajnik in vodja skupine pionirjev celih 13 let.“
- Gotovo ste v tem času opravili veliko brezplačnega
Med vinogradniki, ki se letos tako vključujejo v obnovo, je precej takih, ki bodo imeli pravico do posojila iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in drugih ugodnosti, določenih za kmete, ki rigolajo večje vinogradniške komplekse, obenem pa upoštevajo tudi vsa navodila strokovnjakov.
Po pogodbah, ki jih letos sklepajo kmetovalci z zadrugo, se obeta velika novost: kmetu je zagotovljeno, da bo soudeležen pri dobičku, kolikor je s svojim pridelkom grozdja prispeval k zalogam v vinski kleti.
Škropiti bo treba
Računamo, da bo imela vinska trta okoli 13. do 15. maja poganjke, velike najmanj 10 do 15 cm. V tem stanju je nujno zaščititi trto pred rdečim listnim ožigom, sušico in oidijem. Trto obvarujemo pred navedenemi boleznimi z naslednjim škropivom:
Na 100 litrov vode raztopimo 20 dkg dithana M 45 in 30 dkg cosana. Namesto dithana M 45 lahko uporabimo tudi cuprablau. Koncentracija je mišljena za ročno nahrbtno škropilnico. Pri škropljenju z nahrbtno mo-torko povečamo koncentracijo škropiv za toliko, kolikor manjša je poraba vode. Nujno pa je temeljito oprati ali oprašiti spodnjo in zgornjo listno ploskev. Deset do dvanajst dni zatem moramo enako škropljenje ponoviti.
^ Inž. JULIJ NEMANIČy
POLOVICO VEC ŠTIPENDIJ
V	tovarni BETI so izdelali nov program izobraževanja za absolvente, štipendiste in vajence. Podjetje je sklenilo letos za 50 odst. povečati število štipendistov. Tako bo v novem šolskem letu tovarna štipendirala več kot 100 ljudi v rednih šolah, poleg tega pa še precej izrednih študentov iz vrst zaposlenih. Najbolj jim manjka tehnični kader.
BELOKRANJCI
V	LJUBU ANI
21. aprila so se v Ljubljani sestali člani Društva Bela krajina. Po uspešnem poročilu predsednika dr. Janeza Klobučarja je govoril še predsednik občin^e skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili tudi predavanju rojaka Johna Judniča iz Metlike. Živi okoli 30 let v ZDA, domov pa je prinesel več kratkometražnih filmov s poti od San Francisca preko Japonske in Indije v Metliko.
Za motorko vsak prispeva
Sredi Gradca opozarja visok mlaj na delavski praznik, ima pa še uporabno vrednost: gasilci ga bodo prodali za les
dela, ki večkrat v javnosti ni dovolj cenjeno, vi pa ste le dobili priznanje.
„Ni bilo povsem brezplačno. Spominjam se, da sem prvo leto pri Partizanu dobil 50 din. Res pa je, da ne prej ne kasnej,e nismo dobili nobene materialne nagrade. To se fni zdi povsem pošteno in pravilno. Ce vaditelji ne dobijo nič, ki imajo dosti težje delo, potem funkcionar po mojem nima nobene moralne pravice zahtevati kaj zase. Vem namreč, da je delo z mladino zelo odgovorno."
- Pa vendar! Na dnu srca se vam najbrž le dobro zdi, da je vaša požrtvovalnost nagrajena?
,,Ce po pravici povem, nisem tega preveč vesel. To je velika čast in zame preveč. V Metliki je še veliko bolj zaslužnih ljudi, katerih delo se v javnosti še bolj vidi. Če bi bil jaz v komisiji, bi odločil drugače.”
- Priznanje za vas najbrž ne pomeni konec aktivnega delovanja - ali pač?
„Se v glavo mi ne pade, da bi zdaj odnehal. Se bolj se bom potrudil. Delal bom, dokler me ^odo potrebovali."	R.	B.
Letošnji mlaj, ki so ga v Gradcu postavili gasilci ob križišču cest Crnomelj-Semič, meri 20 metrov. Gradčaanom se to ne zdi veliko, ker so imeli že dostikrat višje, mimoidoči pa se vseeno čudijo. To je navada, ki so jo obdržali še iz predvojnih časov, ko so na tak način počastili delavski praznik. Najvigi mlaj, ki so ga Gradčani doslej postavili, je segal kar 42 metrov v višino.
Mlaj bo krasil naselje le nekaj dni, potem ga bodo gasilci prodali za les, izkupiček pa je namenjen nakupu nove motorne brizgalne. Zanjo so zbirali že med vaščani in redki so bili, ki so pomoč odklonili. V bla-
gajni imajo gasilci že več kot 8.000 din zbranih prispevkov "^občanov, okoli 12.000 din pa je denarja od raznih podjetij in občinske gasilske zveze, ki so podprli gradaško akcijo. Motorka je že naročena in upajo, da jo bo vas dobila za krajevni praznik.
Nakup nove brizgalne je Gradcu zares potreben, saj je stara ročna brizgalna že muzejski predmet. Stara je 43 let, kupljena je bila med prvimi v metliški občini in je svoje že preživela. Večkrat so jo popravljali, uporabna je še danes, vendar zanesljiva ni več. Skupna akcija gasilcev in vasi bo le pomagala dotrajani motorki k zasluženemu pokoju.
SPREHOD PO METLIKI
15. maja bo v Metliki tekmovanje ekip prve pomoči. Nastopile bodo ekipe treh podjetij: tovarne BETI, podjetja KOMET in zadruge ter ekipi krajevnih organizacij RK s Suhorja in Dobravic.
GASILSKI PIONIRJI IZ ČRNOMLJA so pred nedavnim obiskali Metliko in si ogledali Slovenski gasilski muzej v tukajšnjem gradu. Bili so prijetno presenečeni nad bogatim gradivom, hkrati pa so dobili nazoren pregled skozi zgodovino gasilstva na Slovenskem.
V	DOMU UPOKOJENCEV V METLIKI so imeli pred kratkim lep tovariški večer, na katerem so se oskrbovanci in vodstvo doma poslovili od Ivana Kobšeta, ki se ie naslednji dan poročil in se po 54 letih spet vrnil v rodne Maline. Kobše, po domače Godčev Janez, ima za sabo zanimivo življenje, saj je kot vojak doživel judenburški upor, služboval kot orožnik in občinski uslužbenec po raznih krajih Jugoslavije. Zdaj bo po enoletnem bivanju v Domu upokojencev užival pokoj v prijazni podgoijanski vasi.
METLIČAN FERI ZALOKAR je 1. maja v krogu svojih prijateljev in znancev praznoval 50-letnico rojstva. Med zadnjo vojno je bil kot dijak interniran v Gonarsu in Tre-visu, po kapitulaciji Italije pa je bil v 15. belokranjski brigadi in je v nje-
nih vrstah dočakal osvoboditev. Vsa povojna leta je služboval v Celju in Ljubljani, zdaj pa je direktor računskega sektorja Agrotehnike v Ljubljani. Se na mnoga leta, tovariš Zalokar!
ZNANI METLIŠKI UPOKOJENEC IVAN DROBNIČ je v petek, 7. maja, stopil v svoje 88. leto. Verjetno ne bi bil ta osebni jubilej kaj posebnega, če ne bi vedeli, da Ivan Drobnič, kije kot bivši vodja zemljiške knjige znan skoraj po vsej Beli krajini, še vedno z vso svežostjo in odgovornostjo opravlja službo honorarnega arhivarja v Belokranjskem muzeju. Priljubljenemu Metličanu naše najboljše želje!
PODRUŽNICA DRUSTVA UPOKOJENCEV v Metliki bo imela v nedeljo, 16. maja dopoldne, v metliški kino dvorani svojo redno letno konferenco. Člani bodo razpravljali o poročilih in tekočih zadevah, pogovorili pa se bodo tudi o bližnjem izletu po Dolenjskem. Metliški upokojenci bodo takrat obiskali Šentjernej, Pleterje, Brežice, Cateške Toplice in Krško. Cena za ta lepi in hkrati poučni izlet bo 30 dinarjev.
V	juniju namerava podružnica za svoje člane organizirati še izlet v Bosno.
V	METLIKI STA UMRLI: Ana Jurajevčič iz Drašič, stara 73 let, in Terezija'Plut iz Drašič, stara 61 let.
metliški tednik
B
Petek, 14. maja — Bonifacij Sobota, 15. maja - Zofija Nedelja, 16. maja — Janez Ponedeljek, 17. maja - Mojca Torek, 18. maja — Srečko Sreda, 19. maja - Celestin Četrtek, 20. maja — Bernard
BREŽICE: 16. in 17. 5. ameriški barvni film „Alarm satelit 02“. 18. in 19. 5. ameriški barvni film ,,Obramba obtožuje“.
ČRNOMELJ: Od 14. do 16. 5. francosko-alžirski barvni film ,,Z“. 18. 5. mehiški barvni film „Srebrna rnsslcd^^
KOSTANJEVICA; 15. 5. španski film „Proces ene zvezde."
KRŠKO: 15. in 16. 5. ameriški barvni film „Tajna vojna Harry Frig-ga“. 19. in 20. 5. švedski film „Jaz - ljubimec**.
SLUŽBO DOBI
ISCEM ŽENSKO za 8-umo varstvo 5 mesecev stare deklice, najraje na mojem domu. Po potrebi zagotovljen prevoz. Martin Janc, Mestne njive 9, Novo mesto.
SPREJMEM več vajencev v uk. Začetna plača 500 din. Sobosli-karstvo in pleskarstvo Ivan Bobič, Irča vas 65, Novo mesto.
STALNO ali sezonsko zaposlitev nudimo v planinskih postojankah kuharicam, se.rvirkam in gospodinjskim pomočnicam. Pismene ponudbe dostavite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, 61001, Ljubljana, p. p. 320.
GOSTILNA SENICA na Senovem sprejme pridna in poštena dekleta za delo v kuhinji in strežbi. Zaželena osemletka, ni pa obvezna. Plača ugodna. Nastop službe 1. junija 1971 ali po dogovoru,
IŠČEM pečaija, ki bi mi položil keramične ploščice v novi hiši v Trebnjem. Naslov v upravi lista (1009/71).
RESTAVRACIJA V AVSTRIJI išče dekle ali ženo (starost od 18 do 40 let) za pomožna kuhinjska dela. Znanje jezika ni nujno. Nastop službe takoj. Naslov pošljite uredništvu Dolenjskega lista (1010/71).
IŠČEM FANTA ali dekle od 16 let naprej za pomoč na kmetiji. Preskrbim tudi službo, po njej pa bi pomagal meni. Nastop takoj. Marija Kostanjevec, Dolnja Nemška vas 19, Trebnje.
STANOVANJA
DVE DEKLETI iščeta opremljeno sobo v Noveni mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (974/71).
Motorna vozila
MOPED poceni prodam. Ogled popoldan. Šuštarič, Milana Majcna 12, Novo mesto.
PRODAM karambolirano Škodo 100 L, letnik 1970, Mrvar, Trdinova 50, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750. MUenkovič, Jerebova 16, Novo mesto.
PRODAM tovorni avto (3 t) Diesel Perkins s štiricilindrskim motorjem. Naslov v upravi lista (977/71).
PRODAM AVTO Fiat 615 Diesel, poltovorni, v voznem stanju, in stružnico — dolžine 1^0 v brezhibnem stanju, zelo primemo za kovinostruženje in kovaška dela. Naslov Ivan Gorenc, 68297 Šentjanž 16.
PRODAM odlično ohranjen fiat 125, letnik 1968. Sibester Mihelčič, Črnomelj.
PRODAM poltovorni volkswagen sive barve, letnik 1961, v brezhibnem stanju. Ogled vsak dan. Zvonko Berstovsek, Brezina 92, Btcžicce
PRODAM traktor Ferguson 35 KM. Naslov v upravi Usta (997/71)
Naslov v upravi lista (1001/71).
PRODAM
PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Ogled v^ dan od 15. ure dalje.
METLIKA: Od 14. do 16. 5. ameriški barvni film „Heroji Gvadal kanala**. Od 14. do 16. 5. ameriški barvni film „Lavrence Arabski**. 19. in 20. 5, ameriški barvni film „Bostonski davitelj**.
MIRNA: 15. in 16. 5. ameriški barvni fUm „Upor Apačev**.
Mirna: 22. in 23. 5. angleški barvni film „Meja v plamenu**.
MOKRONOG: 15. in 16. 5. nemški barvni film „Navihanci iz prve klopi**.
NOVO MESTO: Od 14. do 16. 5. italijanski barvni film „Che Guevara**. 17. in 18. 5. ameriški barvni film „Oropaj svojega bližnjega**. 19. in 20. 5. francoski barvni film „Malenkosti, ki naredijo življenje.**
RIBNICA: 15. in 16. 5. ameriški barvni film ,,Dan nevarnega orožja**.
SEVNICA: 15. in 16. 5. ameriški film „Šok**. 19. 5. italijansko-fran-coski film ,^Kot sova podnevi**.
SODRAŽICA: 15. in 16. 5. ameriški film ,Alarm v Firecreeku**.
ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 5. „Ljubezen v senci piramid**.
TREBNJE: 15. in 16. 5. ameriški barvni pustolovski film ,J*o sledi sokola**. 19. 5. španski barvni zabavni film „Marisol potuje v Rio“.
Franc Zupančič, Ragovska 9,
' Novo mesto.
UGODNO PRODAM poravnalni ^obelni stroj z elektromotorjem. Žabja vas 16, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov skedenj in košnjo na travniku v Mal. Brusnicah. Ogled vsak dan. Alojz No-
FRIZERSKI SALON ,ADAM‘* proda rabljene stole (1007/71).
PRODAM novo spalnico: dve omari, dve postelji, dve nočni omarici in dobro ohranjeno stilno jedilno sobo: ena večja in manjša kredenca, raztegljiva miza za 12 oseb s štirimi stoU. Uporabna za večje družine ali kot oprema za posebne gostinske sobe. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. K. B., Brežice, Gubčeva 13.
PRODAM STROJ za izdelavo strešne cementne opeke z 200 jeklenimi modeli. Alojz Kuzma, Loč-ka c. 44, Črnomelj.
PRODAM KOSILNICO ,Agnja“, štiritaktno, z 10 klinami, v dobrem stanju. Mirko Mihalič, Dolenji Lazi 15, Ribnica na Dolenjskem.
PRODAM rabljen magnetofon Philips (dvostezni) in kolekcijo posnetih trakov. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto (teL 21-517 v popoldanskem času).
PRODAM tri postelje, ena z vložkom 2,15 X 2,15, zelo primemo za skupno ležišče, in dve lepi omari. Gartner, Pot na Gorjance 11, Žabja vas.
PRODAM grablje Sonce. Anton Avsec, Cikava — pri sejmu. Novo mesto.
PRODAM tono betonskega železa. Naslov v upravi lista (963/71).
PRODAM vprežne grablje, Peter Deu, Mokronog.
UGODNO PRODAM televizor avto-matik, hladilnik HIMO in radio SOCA. Silvo Požar, Mestne njive 3, Novo mesto.
PRODAM rabljeno motorno kosilnico BCS; dolžina kose’110 cm. Vinko Mirtek, Mačkovec 15, Otočec.
PRODAM KOSILNICO - priključek za manjši traktor, gumi voz (16 col), ki je opremljen tako, da se lahko priključi k traktorju, mlin za žito na električni pogon ter kqsilnico na konjsko vprego, vse v dobrem stanju. Vprašajte pri Potokaiju, Stari trg 24, Trebnje.
PRODAM ali zamenjam 10 čebeljih družin za malo rabljene AŽ panje, prave mere' po dogovom. Franc Krhin, DoL Gradišče 4, Šentjernej.
PRODAM MLATILNICO Zarja. Anton Stariha, Osojnik 8, Semič,
ANSAMBLI, ojačevalec EKO, 100 W, in komplet bobnov znamke TAKTON in orgle EKO ugodno prodam. Raf Lindič-Troha, Rožna ul., n. h., 61330 Kočevje.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen štedilnik Ck>renje. Naslov v upravi lista (998/71).
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom proda Franc Pavkovič, Žlebič 8, 61310 Ribnica na Dolenjskem, KUPIM HIŠO ali stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (962/71). POCENI PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, nekaj gozda.
travnika in orne zemlje v bližini postaje Tržišče, Kaplja vas 1, Tržišče. Pojasnila pri Malusu, gostilna Tržišče.
PRODAM VINOGRAD (10 arov) v Kamenski gori pri Hmeljniku. Jože Globokar, Globočdol 2, Mirna peč.
V SUPETRU NA BRACU prodam dve enonadstropni zgradbi s 36 ležišči. Površina zemlje 1900 kv. m, do plaže 50 metrov. Cena 650.000 din. Pismeno se oglasite: Ivan Mikulec, 41000 Zagreb, Cmomerec 30.
R A Z N O
Ivan Kavran, Zilje 41, Vinica pri Črnomlju, opozarjam, da moja žena Dragotina Kavran ni upravičena prodajati premičnin, ker je vse skupna last, ter da ne bom plačnik njenih dolgov.
Janez Šmalc, Podturn 50, DoL Toplice, preklicujem vse besede, ki sem jih izrekel Francu Markoviču s Podturna 33, ker so neresnične, in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Milan Predovič, Gradac 12, preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o svoji ženi in njenih starših pred družinama Dim in F. Kovačič.
26. maja 1971 ob 9. uri in 12. uri: Ljubljana - Tehniška elektro šola, soba 218.
27. maja 1971 ob 8. uri: Sevnica
— klubski prostor TVD Partizan; 11. uri: Krško - predavalnica DU v stavbi soc. zavoda; 13. uri: Brežice
- sejna soba družbenih organizacij.
28. maja 1971 ob 9. uri Koper — DU Ivan Regent; 13. uri: Ilirska Bistrica - mala dvorana Doma družbenih organizacij.
Na ta posvet vabimo tudi tiste, ki do navedenega datuma ne bodo prejeli naših prospektov.
Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141.
Ob prezgodnji tragični izgubi ljubega, nadvse dobrega sina, brata in strica
JANEZA ANDOLJŠKA iz Hrovače 56 pri Ribnici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Jožetu Mrharju, šefu Koppebberg Migi KG Ottenbrauu iz Nemčije ter častiti duhovščini. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvda.
Žalujoči: oče, mama, brat Pavel z družino, sestra Marija z družino in vse drugo sorodstvo
Po dolgi in mučni boleli nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica, teta
JOŽEFA MEŽNARŠIČ iz Prečne
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, osebja Zdravstvenega doma Novo mesto, podjetju Hmeljnik in gospodu župniku za obred.
Žalujoči: mož Tone, sin Tone z družino, hčerki Mimi in Pepca z družinama in drugo sorodstvo
Ob boleči in prerani izgubi naše nadvse ljubljene in nepozabne hčerke
MARJANCE SKUBIC iz Gor. Kamene 15,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno sosedom in gospodu župniku in vsem tistim, ki so jo spremili do preranega groba.
Žalujoča: mamica in ata
Zahvaljujem se zdravnikom in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto - otroški oddelek za pomoč in skrb, ki so jo nudili mojemu sinu Branku Prešernu.
Ob smrti našega dragega očeta
ANTONA PERPARJA iz Korit
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilski četi iz Dobrniča za spremstvo, tov. Jeriču za poslovilne besede in gospodu dekanu za pogrebni obred. Žalujoča družina Perpar
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše ljube mame in stare mame
MARIJE GUŠTIN, roj. NEMANIČ iz Trnovca
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo v tako velikem številu zadnjič spremili ter ji posuli prerani grob s cvetjem. Prav lepa hvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto, zlasti dr. Starcu. Posebna zahvala organizaciji ZB Lokvica, IMV Suhor, „Opremi** - Izola za podarjene vence, gospodu župniku za spremstvo ter tovarišici Bajukovi za ganljive.besede. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi: Martin z družino, Tone in Jože, ter-drugo sorodstvo
Ob izgubi naše nepozabne in dobre mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE MEDVEŠEK iz Kališevca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem vencev in cvetja, vaščanom ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Še posebna hvala dr. Malavašiču za zdravniško oskrbo, pevcem ter duhovniku za spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči:	otroci	z družinami,
sestra, brata in drugo sorodstvo
V spomin blagopokojne Angele Bučar iz Kostanjevice daruje Emilija Fon za sklad , Lačni otrok** 100 din.
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE MOHAR
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih dneh njegove bolezni in smrti stali ob strani in nam izrazili sožalje, darovalcem vencev in cvetja, kolektivoma KRKE in IMV, vsem prijateljem, znancem in sosedom, posebno pa domačemu župniku ter gospodu kaplanu Pogačarju za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Pepca, sinovi Jože, Tone in Stanko z družinami, hčerki Joži in Eli, brat Janez, sestri Ana in Francka ter ostalo sorodstvo
RADIO
BREŽICE
Četrtek, i3. maja: i6.oodOi
16.10 — Napoved programa in poro-čUa - 16.10 do 17.00 NAJ POP LOT — Aktualnost tedna — NOVE PLOŠCE RTB — Iz naše glasbene šole — Obvestila in reklame — 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 15. MAJA: 16.00 do
16.30 Pol ure za pop glasbo — 16,30 do 16.40 Sobotno kramljanje — 16.40 do 17.00 — Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam —
17.00 do 17.20 Predstavitev Orkestra Dobova — 17.20 do 17.30 Za naše najmlajše: D. Kette — Pravljica o šivilji in škarjicah — 17.30 do
18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 16, MAJA: 10,30 Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupščine Krško - Razgovor z našimi delegati na kongresu samoupravljavcev v Sarajevu - Za naše l^etovalce: Veterinar svetuje
- Minute z Božom Grošljem -JAVNA RAZPRAVA O USTAVNIH SPREMEMBAH: Janez Pirnat
IOrgan federacije in politične spremembe - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.30 do
14.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 18. MAJA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje s tamburaškim orkestrom iz Artič (ponovitev) - 16.15 do 17.30 Poročila - Jugoton vam predstavlja
- Svetujemo vam - Kaj prinaša nova števca Dolenjskega lista - Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov -
16.30 do 18.00 Melodije z II. festivala narodnozabavnih melodij Ptuj 70.
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 16. MAJA: 10.30 -Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi — Zgodilo seje v preteklosti - Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča — Pogovaijali smo se z vaščani iz Šentjanža -Kmetijski nasveti - 20 minut od popevke do popevke — Vrt in vrtičkarji - Človek in delo - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 19. MAJA: 16.00 Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Z ribiško palico v roki: Ribič lovi kače - Parada starih hitov - Nasveti za gospodinjo - Po domače (glasbena oddaja) - Zaključek oddaje.
Qg
V NAJEM VZAMEM dobro vpeljano gostilno na Dolenjskem. Ponudbe pod „Dobra gostilna**.
ODDAM lokal (delavnico) s pritiklinami in opremljeno sobo. Krevl, Partizanska 19, Novo mesto.
DENARNICO z večjo vsoto mark, izgubljeno v stranišču hotela Metropol, prosim vrnite na naslov: Jože Banič, Zajčji vrh 9, Stopiče. Poštenemu najditelju dam za nagrado 1000 mark. Sem brez strehe in sem s tem denarjem hotel graditi hišo.
POROCNI PRSTANI! - K modemi obleki — sodoben nakit! Dobite ga po naročUu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ODDAM košnjo sena na stoječem. Franc Zupančič, Birčna vas 5, Novo mesto. Oglasite se od 14. ure dalje.
Zofiji Uluc iz Erkenbrechts-weicha v Zah. Nemčiji želi vse najboljše in najlepše za njen bližnji praznik družina Grili. Lep pozdrav tudi ostalim domačim.
Dragemu možu, očetu in sinu Stanku Štuberju iz Brezovice, Suhor pri Metliki, želijo za njegov 40. rojstni dan vse najlepše: žena Pepca, sinova Marjan in Stanko ter mama.
Dragi mami Ivanki Makše, Dol. Dobrava 9, za 70. rojstni dan želimo, da bi ostala še naprej srečna in zdrava med nami. Sinovi Jože in Tone z družinama ter Lojze, hčerke Justi in Ani z družinama, Ivanka z Brankom ter Lojzka, posebno pa mala Nataši.
Dragemu in dobremu možu, očetu Niku Badovincu s Suhorja 9 pri Metliki za 80, rojstni dan vse najlepše in najboljše ter obilo zdravja želijo žena Angela, hčerka Mimica, sin Niko, zet Marko ter vnučki Davor in mali Nikica,
Ljubemu sinu in bratu Tonetu Medveščku, ki živi v Kanadi, želimo za 21. rojstni dan in god, da bi mu bog naklonil še mnogo let - očka, mamica, brata Lojze, Martine, sestra Ivanka in stara mama. Družino Jordanovo pa lepo pozdravljamo, pridružujejo se sorodniki.
Dragomiru Crniču iz Črnomlja za uspešno opravljeno diplomo za strojnega inženirja čestitajo starši in sestre z družino.
Dragemu bratu Francetu in njegovi ženi Anici Rifelj iz Ždinje vasi 12 pri Otočcu za 15-letnico skupnega življenja iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo let. Sestre: Marija, Anica, Rezka in Pepca.
Mikličevima očetu in mami iz Razbor 15 pri Čatežu želijo za 25. obletnico poroke še mnogo let skupnega življenja - otroci.
Podpisana Terezija Žveglič iz Čanja 38 preklicujem žaljive besede, ki sem jih pisala o družini Trpine iz Kladja, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Podpisana Ivanka Kočevar iz Gradca 22 preklicujem kot neresnične besede, ki sem jih izrekla dne 9, 4, 1971 Alojzu Jakobčiču o njegovi bivši ženi Anici Jakobčič, šivilji iz Gradca 22, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Alojz Marinč, Kremen 31, Krško, preklicujem žaljivki, ki sem ju izrekel zoper Riharda Vevarja dne 11, 2. 1971 na Kremenu, ker so neresnične, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Adolf Lukek, Rakovnik 17, Šentrupert, pr^ovedujem hojo otrok, pašo koKOM in odmetavanje smeti po moji parceli pri blokih v Slovenski vasi. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Blažič, Vel. Slatnik 5, Novo mesto, prepovedujem hojo in pašo kokoši po moji njivi pri Kamnu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Antonija Kapler, Gorenja vas 2, Šmarjeta, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli pri Sv. Jožefu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Podpisana Marija Ucman iz Gabija 106 obžalujem, da sem razžalila Franca Medleta, upokojenca, Paderšičeva 26, Novo mesto. Zavežem se, da bom pustila v bodoče popolnoma v miru njega in družino njegovega brata Martina Medleta iz Gabija 73, ter se mu zahvaljujem, da je umaknil zasebno tožbo.
Mihela Ilič, Regerča vas 23, opozarjam vse, da nisem plačnica dolgov mojega moža Milorada Iliča.
GASILSKO DRUŠTVO DOBRNIČ bo slovesno prejelo dne 16. maja 1971 nov gasilski avtomobil, zato vljudno vabimo vse prijatelje gasilstva ter darovalce, ki so z nami sodelovali, na proslavo, ki bo v Dobrniču ob 13. uri. Za veselo razpoloženje bo igral trio Henček s humoristom Roblekom. Obenem se prav lepo zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam -pomagali pri nabavi novega gasilskega avtomobila!
V VALILNICI na Senovem lahko dobite vsako sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2 din; bele težke, ijave in črne. Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo 72.
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetkarske usluge nudi:	Ščetarstvo	Armič,
Trž^ka 52, Ljubljana.
HITRO OCISTI oblačUa družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto: od 6. do 18. ure.
VSE VRSTE PREVOZOV s kombijem opravim po konkurenčni ceni. Jože Zupan, Pečice 27, Podsreda.
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA v Ljubljani organizira posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij o sistemu IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH po dopisni metodi po razporedu:
10. maja 1971 ob 7.30: Vrhnika
— sejna soba občinske skupščine Vrhnika; 10.30: Cerknica - občinska stavba Cerknica; 13. uri: Postojna — sejna dvorana obč. sind. sveta; 8. uri: Celje - Laško, Šentjur pri Celju - SPO; 10.30: Slovenske Konjice - DU v Domu kulture; 12.30: Slov. Bistrica - občinska skupščina - črna sejna soba.
11. maja 1971 ob 9. uri: Maribor (Lenart) - Dom družbenih organizacij; 12.30: Murska Sobota (Gor. Radgona, Ljutomer, Lendava) - občinska skupščina.
13. maja 1971 ob 7.30: Škofja Loka - Dom ZB; 10. uri: Kranj (Tržič) - Delavski dom; 13. uri: Jesenice (Radovljica) - konf, soba občinske skupščine Jesenice; 9, uri: Šmarje pri Jelšah - občinska skupščina Šmaije pri Jelšah; 12. uri: Ptuj (Ormož) - delovni klub F, Krom-berger,
17, maja 1971 ob 8. uri: Žalec -sejna soba ODPO (stavba za banko); 10. uri: Mozirje - sejna dvorana občine Mozirje: 12.30: Velenje -občinska skupščina Velenje — sejna soba 28,
18, maja 1971 ob 7,30: Ajdovščina - Dom armije; 10, uri: Nova Gorica - sejna dvorana družb,-pol, org,; 13, uri: Sežana - občinski sindikalni svet; 10. uri: Slovenj Gradec (Ravne, Dravograd, Radlje) - občinska skupščina Slovenj Gradec.
19, maja 1971 ob 8. uri: Idrija -občinski sindikalni svet; 12. uri: Tolmin - mala dvorana družb.-pol, organizacij,
20, maja 1971 ob 8, uri: Trebnje
— prostori DU; 10, uri: Novo mesto
— občinski sindikalni svet; 12.30: Črnomelj (Metlika) - obč. komite ZK.
21, maja 1971 ob 7,30: Zagorje
— občinski sindikalni svet: 10, urč: Trbovlje — Dom družbenih oigani-zaeij; 13, uri: Hrastnik - občinska konferenca SZDL; 8, uri: Kočevje -sejna dvorana komiteja; 10.30: Ribnica — sejna dvorana o bčinske dcupščine; 13, uri: Grosuplje - Zadružni dom.
24. maja 1971 ob 9, uri: Domžale
— Dvorana občinske skupščine; 12, uri: Kamnik - občinska skupščina Kamnik,
ZAHVALA
Ob nenadni, boleCl Izgubi našega oćeta, starega ućeta, brata in strica
Antona Štiha
z Vrhka pri TrliSču
se iskrenu zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, vence, sočustvovali z nami In ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Levstiku za trud, da bi ga ohranil pri življenju, kakor tudi Ivanu Mirtu za hitro pomc^. Zahvala govorniku za občutene poslovilne besede, gospodu župniku za obrede in govor v cerkvi. Hvala sosedom za vso pomoč.
2taluJoči otroci: Jože, Terezija, Marija, Tone, Fani, Anica z drutinami In drugo sorodstvo.
TEDENSKi-r
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18,00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 14. maja: 8.10 Operna matineja - 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Neda Rihtaršič: Trgovina s krompirjem pri nas in v svetu - 12.40 Z ansam-olom Borisa Kovačiča — 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.30 Napotki za turiste — 16.00 „Vrtiljak - 17.10 Človek in zdravje — 18.50 Ogledalo našega časa —
19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Koncert moškega zbora ,J-ipa“ iz Litije ob 85-letnici ustanovitve — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 15. maja; 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz' tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl; Navodila vsem letošnjim pridelovalcem semen - 12.40 Pde''baritonist Fr^ce Langus - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak” -17.10 Gremo v kino - 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 „Mladinski radijski klub“ - 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 16. maja: 6.00 do
8.00 Dobro jutro! — 8.05 Radijska igra za otroke - Velimir Andrić: „Božanski zvezek" - 9.05 Srečanja
v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši... Milorad Gončin: Petnajst bojnih poletov Franje Kluza — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Pogovor s poslušalci - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli
- 14.30 Humoreska tega tedna -Zvonko Pavlič: Ugrabitev sence inšpektorja Brinona - 14.50 Orgle v ritmu - 15.30 Radijska igra - Ro-ger Vailland: „Kličem Jenny Mer-veiile“ - 16.45 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -20.00 „V nedeljo zvečer"
- 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 17. maja: 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb ^ 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Žgajnar: Energetska vrednost voluminozne krme je zelo pomembna za gospodarnost prireje - 12.40 z melodijami Hansa Freivogla - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Glasbeni intermezzo -16.00 „Vrtiljak” — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 „Signali" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra - 20.00 Charles Gounod: L, 2. in 3. dejanje opere ,J^aust“ - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 18. maja: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Vaški kvintet z Božom in Miškom ter Reziko in Sonjo
- 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Jazbec: Razvoj in redčenje plodov pri sadnem drevju - 12.40 Lepe melodije z or-
kestrom radia Svobodni Berlin -
13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Moj svet je glasba — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Horoskop" -17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! —
19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij
- 22.15 Večer skladatelja Bele Bartoka.
SREDA, 19. maja: 8.10 Operna matineja - 9.25 Iz glasbenih šol -glasbena šola Kamnik — 9.40 S pevcema Krunoslavom Slabincem in Gabi Novak — 10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Živko Košir: Kaj nam prikazujejo gozdno-gospo-darski načrti območij - 12.40 Po domače -	13.30	Priporočajo
vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak"
— 17.10 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 20. maja: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine —
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jelka Hočevar: Najpogostejše napake pri uporabi herbicidov na njivah -12.40 Od vasi do vasi - l5.30 Priporočajo vam ...	14.45	„Me-
hurčki" 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev -18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusa Wernerja Egka.
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 16.5.
8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.30 Po domače z ansambli Košmrlj, Šalej in Gorenjci (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.45 Mozaik (Lj) — 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti živali (Lj) - 11.45 Mestece Peyton - serijski film (Lj)
- 12.35 TV kažipot (do 12.55) (Lj)
- Športno popoldne — 18.05 Dečki iz Pavlove ulice - madžarski film aj) - 19.45 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik XLj) - 20.30- 3-2-1 (Lj)'
- 20.35 Zabavno glasbena oddaja aj) - 21.35 Videofon (Zg) - 21.50 Športni pregled (JRT) - 22.20 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 17.5.
9.05 Odprta univerza (Bgd) -9.35 TV v šoU (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg)
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) — 15.40 Nemščina - pono-
vitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.40 Tobija - II. del (JRT
- Lj) - 18.00 Risanka aj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Ljudje v soseski (Lj) - 19.00 Mozaik aj) -19.05 Maksimeter - zabavno glasbena oddaja (Bgd) — 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Inšpektor
- film iz serije VOS (Lj) - 21.25 Ustavna razprava (Lj) - 21.45 Pa-'
' riški mozaik: Pariške -fazglednice (Lj) - 22.25 Poročila (Lj)
TOREK, 18. 5.
9.35 TV v ŠoU (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 14.45 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina
- ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) —
17.45 E. Peroci: Nina in Ivo - II. del aj) - 18.00 Risanka (Lj) -
bonboni
s
UISOBI#-!
vo dijO
v kvaliteti
nagrajvge^
Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje.
Njihova posebnost je tudi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavlieni v
dolenjskem listu
besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo 2ito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk.
nagrada-visoki c
Kombinat
2ito.
LJubiJana, šmartitiHka 154 (nuKraila —^
\ iNoki C)
m
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Slovenski top-pops: Skozi 25 let, 4. oddaja aj) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Roboti - I. del aj) - 19.30 Starši in otrok aj) — 19.40 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Fihn meseca: Mladi Toerless — zahodnonem-ški film (Lj) - 22.00 Nokturno: Izbor Bartokovih violinskih duetov (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) - 22.20 Balkansko prvenstvo v odbojki -Jugoslavija : Romunija aj) - 22.50
' Napoved sporeda (Lj)
SREDA, 19. 5.
8.15 TV v šoli (Zg) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.20) (Bgd) - 17.45 Pika Nogavička - švedski film (Lj) -
18.15 Obzornik aj) - 18.30 Glasbena oddaja (Bgd) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naš ekran (Lj) - 19.25 Atene: Nogometni finale za pokal prvakov: Chelsea : Real (Madrid) (EVR) — V odmoru TV dnevnik aj) - 21.15 Propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Wolf Ferrari: Prebrisana vdova - I. del (Lj) - 22.25 PoročUa (Lj)
ČETRTEK, 20. 5.
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg)
- 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina — ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina — ponovitev (Zg) -16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pre-
(Pohorje, Plešivec) (Bgd) -17.40 Veseli tobogan - Radlje ob Dravi II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Skrivnosti živali - serijski film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj)
- 19.05 Enkrat v tednu (Lj) -19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bgd) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 L. Pirandello: Moj svet - nadaljevanka (Lj) - 400 let slovenske glasbe (Karl Pahor) (Lj) - Mednarodni atletski miting Alpe Adria (Lj) - Poročila (i,j) PETEK, 21. 5.
9.30 TV v ŠoU (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.45 TV v ŠoU -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.30 Vija-v^a ringa-raja (Levstik) (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbena oddaja (Bgd) — 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (LJ) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Gospa Curie - ameriški film (Lj) -22.35 Liga pevcev - posnetek (Lj)
- Poročila (Lj)
SOBOTA, 22. 5.
9.35 TV v ŠoU (do 11.00) (Zg) -14.50 Wembley: Nogomet AngUja : Škotska, prenos v barvah (EVR) -17.30 Obzornik (Lj) - 17.45 Andrejev zaklad - poljski plesi (Lj) -
18.15 Plus 5 - mladinski quiz TV Sarajevo (Sar) - 19.15 Mozaik (Lj)
- 19.20 S kamero po svetu: Vzpon na Troltind (Lj) - 19.45 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) -^20.35 Beograjska pomlad - prenos festivala zatovnOi melodij (Bgd) - 22.05 Nepremagljiv vi - serijsia film (Lj) - 22.55 tV kažipot (Lj) - 23.15 PoročUa (Lj)
- 23.35 Beograjska pomlad - nadaljevanje (Bgd) - 24.00 Napoved sporeda (Lj)
JUGOBANKA
<
Or
ObP^
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovšl<a 106
CELJE,
Titov trg 7
vabi vse delovne organizacije in občane, da svoje devizno po-posiovanje, ki so ga doslej opravljali preko Narodne banke Jugoslavije, v prihodnje poverijo poslovnim enotam JUGOBANKE
Ljubljana, Titova 32 Ljubljana, Celovška 106 Celje, Titov trg 7
JUGOBANKA si je z dolgoletnim poslovanjem pri
# odkupu in prodaji valut, čekov in kreditnih pisem v tujih valutah,
# posredovanju vseh vrst plačil s tujino (nakazila, inkaso, akreditivi) za občane in delovne organizacije in
# vnovčevanju poslovnih in zasebnih vrednostnih papirjev v poslih s tujino
pridobila bogate izkušnje in ugled pri tujih bankah.
VSE NAM ZAUPANE VLOGE BOMO IZVRŠILI Z VSO PO^ ZORNOSTJO!
JUGOBANKA
5
kcal/h
»Kjer je dim, je tudi ogenj«
Tone Plut, ravnatelj na osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju, si je v dol^ letih prosvetnega dela nabral obilo pedagoških izkušenj. Ker strokovnjaki zagotavljajo, da bo letošnjo jesen pihal (jpigačen veter v naši Soli, smo hoteli od priznanega pedagoškega delavca zvedeti tudi njegovo mnenje. Tovariš Plut je povedal, da je v tej smeri bilo precej ruareje-
nega, vendar da veUko grmenja še ne pomeni, da bo tudi deževalo. Vseeno smo mnenja, da kjer je ogenj je tudi dim.
- Kako gledate na sedanjo obremenjenost otrok v osnovni šoli?
„Otroci so preveč zaposleni. Če upoštevamo čas, ki ga preživijo v šoli, in tistega, ki ga porabijo za izvenšolske dejavnosti, jim skoraj nič prostega časa ne ostane za učenje, da o igri sploh ne govorimo. Če vse te ure seštejemo, ugotovimo, da so učenci bolj obremenjeni kot ostali ljudje, ki imajo 42-umi tednik. Vendar mlado telo ni sposobno prenesti takšnega bremena, zato se ne smemo čuditi, da so nekateri postali že malodušni. “
- Kaj bi vi naredili, da bi se obremenitev zmanjšala?
„Veliko lahko naredimo že v šoli. Pri večini predavanj gredo učitelji preveč v podrobnosti, mislim, da ne 'bi škodovalo malo več poenostavljanja. Premalo je praktičnega usposabljanja učencev za življenje. Saj vsi vemo, da ne bomo vzgojiti vsevedov! Poleg tega je treba spremeniti predmetnik, na osnovi tega pa tudi učni pro-gram.“
- Kaj prosvetni delavci do sedaj niste imeli možnosti nekatere stvari poenostaviti?
,JProsvetni delavci se preveč držimo učnega načrta. Ne vemo, kaj bi vrgli ven, da ne bi škodovalo. Morda smo tudi premalo ocenjevali sposobnosti vsakega posameznika. Nekdo lahko zna več, drugi pa manj, vendar je v obeh primerih znanje zadovoljivo. Morda bo tudi v takih primerih novi učni program pomagal. “
- Kdo pa sodeluje pri novem učnem načrtu?
„Anketiranih je bilo več kot tisoč praktikov, ki so povedali svoje mnenje. No, če bodo upoštevali vsaj malo tega, potem se res mora obrniti na bolje. Vseeno se bojim, da bodo spet prevladali stari teoretiki, ki bodo v predmetnike navlekli vse mogoče, kar pa bo spet Šlo na škodo novega in sodobnejšega v naši šoli. “
- Kaj pa učni pripomočki?
„Ostali so precej pred nami. Naših učbenikov ni Mi se večkrat zatečemo v Zagreb, kjer se dobi vse, potem pa prilagodimo našim potrebam. Menim, da smo pri nas vse preveč kritični, saj že vsako zamisel v kali zatremo. Brez sodobnih učnih pripomočkov pa se danes res ne da več učiti. V veUko pomoč so lahko učiteljem kot tudi učencem.** S. DOKL
ZLATA POROKA V LOŠKEM POTOKU
Oče Janez je zašil marsika-teri partizanski čevelj
Janez Zbačnik je služil kruh ne le doma, ampak tudi v Ameriki in Franciji — Oba zakonca sta med vojno pomagala partizanom
1. maja sta praznovala 50-letnico skupnega zakonskega življenja Angela in Janez Zbačnik iz Travnika v Loškem potoku. Zlatoporočencu Janezu Zbačniku je 80 let, njegovi ženi Angeli pa 71 let. Sta še čila in zdrava. V srečnem zakonu se jima je rodilo devetero otrok, od teh je osem še živih. Imata tudi že devet vnukov in dva pravnuka.
Oče Janez m mati Angela sta se morala vse življenje trdo boriti za obstoj. Janez Zbačnik se je izučil za čevljarja. To obrt je s krajšimi pre-dedki opravljal vse življenje in še sedaj kdaj pa kdaj prime za šilo in kopito.
Njegova mladost je bila grenka. Bil je najstarejši otrok v družini, zato so mu nalagali največ bremen. Ko mu je bilo 22 let, ’je odšel v ZDA, kjer si je služil kruh v rudnikih Pensilvanije, gozdovih Vestventi-nije in fabrik^ Clevelanda.
Po prvi svetovni vojni se je vrnil domov in se 1921 poročil. S prihranki si je uredu domačijo. Spet se je oprijel čevljarstva in vestno skrbel za družino. Življenje je bilo težko, ker obrt ni dosti nosUa, družina pa je naraščala. Zato se je 1937 ponovno odpravil v svet, tokrat v Francijo, kjer je ostal, dokler se niso začeli zbirati črni oblaki hitlerizma.
Oče in mati Zbačnik sta bila vedno napredna. FaSsti so jima že oktobra 1941 ob partizanskem na-
Eadu na Lož požgali hišo. Zbačni-ova družina je še bolj zagrabila za delo za NOV. Dva sinova, ki sta danes višja oficirja, sta odšla v partizane; prvi 1942, drugi pa spopadi
 N
1943. Ena izmed hčera pa je bila partizanska učiteljica.
Janez in Angela Zbačnik sta z vsem, kar sta premogla, pomagala partizanom. Oče Janez je zašil pre-nekateri partizanski čevelj. Danes uživa zasluženi pokoj.
Njemu in njegovi ženi želimo vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in sreče v družinskem krogu.
K. O.
Zlatoporočeoca Angda in Janez Zbačnft: iz Loft^a potoka s svo> jimi otroki ob 504etnici njune poroke. (Foto: Drago M<riiar)
Znani pevec Ivica Serfezi, ki mu pravijo „zlati fant“, je bil izredno navdušen, ko je gledal film „Kdor poje, slabega , ne misli". Posebno ga je prevzela pesem, ki sta jo pela Miriana Bohanec in Relja Bašič. Pred kratkim je posnel tudi to predvojno pesem iz filma Isaka Dunajevskega „Pastir Kosija", Pravijo, da je pesem zbudila izredno zanimanje in bo verjetno Serfezi imel spet eno zlato ploščo več. Trditev, da je vse, česar se Serfezi dotakne, zlato, bo ver-Jetno kar držalo!
__________________________________
Ko so nebo zakrili padalci, so se vojaki teritorialnih enot spopadli z njimi in jih že v zraku onemo*
gočili. Na sliki: zgoraj padalski desant, spodaj teritorialci iz Novega mesta čakajo na padalce. (Foto: S. Dokl)
■i‘% ‘
I
Sovražnik je napadel letališče v Cerkljah — Pričakala ga je organiziran* obramba pripadnikov JLA in teritorialnih enot — Vaja uspela
Hiša odkriva zgodovino
Tri dni so vojaki polkovnikov Nagodeta in Jordana ter teritorialnih enot iz Krškega, Brežic in Novega mesta sodelovali v skupnih pripravah obrambe letališča v Cerkljah. Letališče je bilo napadeno iz zraka, napadla so ga letala, padalci in helikopterske enote. Ura trenutka je napočila v nedeljo, 9. maja, nekaj po 4. uri zjutraj.
V nedeljo zjutraj je bilo nebo nad
Leskovcu, toda oživeli so grmiči, povsod so nepovabljene goste čakali teritorialci.
Vojaška vaja je v celoti izredno uspela. Vojaki in teritorialci so se dobro znašli. Sodelovali so, kot da bi se že dolgo poznali in skupaj va-dUi.	S.	DOKL
Na Roški cesti v Kočevju je na stavbi nekdanje Braunejeve gostilne razločno videti italijanski in nemški napis za gostilno, se pravi TRATTO-RIA in GASTHAUS. Vendar pa to fe ni tisti pravi prispevek k odkrivanju 500-letnice zgodovine mesta Kočevje.
Nekateri zgodovinarji namreč pričakujejo, da je pod to firmo še francoski napis, če ne celo turški. Francozi so biU namreč v Kočevju za
pa so ga
časa Napoleona, Turki sploh večkrat obiskali, ga zakurili In ob ognju pekli TSCHEWAPTSCHI-TSCHE.
To je tudi glavni vzrok, da napisa, ki se je prikazal, ni še nihče prebelil. Pričakujejo namreč, da bo se letos, ko Kočevje praznuje 500-letnico mesta, odpadel naslednji sloj ali dva beleža in da se bo pokazal francoski napis AUBERGE ali morda celo tur-Ski HAN, kar naj bi v obeh teh jezikih pomenilo našo GOSTILNO.
Neki B. K. (poudaijam: vmes je pika) je v svojem navdušenju v športnem ,J)elu“ v podnaslov zapisal: „Na tekmi med nogometaši Olimpije in Dinama je bilo res vse tisto, zaradi česar je ta šport tako priljubljen.“ Oprostite moji nogometni nevednosti, nisem vedel, da je bilo vse, kar sem videl in slišal, tisto, kar dela nogomet tako priljubljen pri širo« kih ljudskih množicah. * Nedeljsko popoldne me je po naključju zaneslo za Be^ žigrad, nevede med modre Dinamovce, ki so se že nekaj ur ogrevali za svoj nastop. (Takrat še nisem slutil, da bi bila lahko prav ta modra barva usodna, če ne bi v odločilnih trenutkih še sam spreminjal barve kot kačji pastir, id se spreletava nad ločjem).
Vrli poročevalci so do minute natančno opisali, kaj se je dogajalo na zelenem polju, zato ne bi dražil vaše
Eotrpežljivosti, berite raje, aj je bilo na tribunah. Komaj je prvi Olimpijec pokosil
Dinamovca (zato mu je po tekmi trener Gugolj čestitk za vzorno borbenost), že je glasno spregovorila tribuna in ni nehala, ko je bila fek-ma že zdavnaj končana.
,,Ci-ga-ni! Ci-ga-ni! Ci-ga-ni!“
Zaradi petard se je razburjene kmalu uneslo, prišli so dru^ dogodki.
„Oblak nema veze. Oblak nema veze ,.Svojemu Valcu so vpili: ,JZnerviraj ga, znerviraj ga.“ in res ga je znerviral, tako da mu^ je
»Kruha in iger!«
• Kdo Cigani? Mi, Slovenci* Cigani?
Odgovora ni bilo. Ve^^se, kdo sd Cigmi. Zagnd)čam so nadaljevali s svcgiiri-^jskandi-ranjem in šele ko je kuštrav pobič, napetih 'Žil 'ha vratu, vstavil še: „Četniki, Cet-niki!“ se mi je, bistri buči, zasvetilo. Pri Olimpiji si služijo vsakdanji kruh Pejović, Kapidžić in podobni tiči.
Tedaj je med Zagrebčane usekala petarda. Ena, dve, tri. Nast^ je nemir, usul se je plaz posvk, vsi so jeb ... vse po spiska, Zlata naša mladina se zna izkazati tudi v seksualni revoluciji.
Oblak to vrnil z udarcem, sodnik pa Ljubljančana za to ni huje kaznoval.
Takrat ^pa, dinamovci v bes, „Udan, iomi noge! “ so v jiboru svetovali svojim igralcfšin. iVilad fante, ki komaj ve, da je na svetu, je rotil nebo: ,JMislil sem, da so se samo Srbi zarotili proti nam, zdaj pa vidim, da so se tudi Slovenci. „Peder, peder! “ je spet drugi kričal na miličnika, ki je stal ob robu ograje in mimo motril, kaj se dogaja med gledalci, tekma pa mu je bila deveta skrb. Debel mož v modri trenirki — s slik vem, da je to zlati Zlatko Čajkovski - je
klavrno skakal kot kak klovn, vpil zdaj na enega, zdaj na drugega igralca in na sodnika.
Nenadoma se je začel zvijati stranski sodnik Maksimovič. Pa ga ni dajala revma, kosti mu je razbolel kamen, ki je priletel ii tabora modrih. ,4*rav mu je, Srb je, pa za Olimpijo navija! “ seje zadrl dolg fant z modro čepico na glavi, drugi pa so pritegnili za njim.
Stal sem med razgretimi navijači in razmišljal, kako šport združuje narode (in narodnosti). Razmišljanje pa lahko škodi, zato sem raje postal eden izmtd tisočev navijačev. Le ena nevšečnost je bila, ki pa smo je pri nas vajeni: nisem mogel govoriti čisto tako, kot sem mislil. Hvalil sem Dinamo, govoril hrvaško, skratka: bil sem di-namovec od pet do glave; to naklonjenost do zagrebških žogobrcev pa mi je narekovala vroča želja, da bi prišel zdrav in cel iz objema njihovih pregretih prijateljev.
M. LEGAN
Cerkljami prekrito z redkimi prozornimi oblaki. Povsod je vladal sumljiv mir, ki ni obetal nič dobrega, smrdelo je celo po smodniku. Obramba letališča je pričakovala napadalce, ni
pa vedela iz katere strani bodo uda- f ^___________________________  ^	:	A*
rili. Storjeni so biU vsi ustrezni ko-raki, tako da je sovražnika čakala samo zelena livada, betonska pristajalna steza in veliko število topniških cevi protiletalske obrambe.
Letala so izginila neznano kam, požrla jih je noč.
Nekaj po 4. uri v nedeljo so po predhodnem hudem letalskem napadu na letališče nebo zakrili veliki douglasi, ki so pripeljali padalce.
Izpod oblakov so se pognali padalci, ki se niso ustrašili divjega ognja, s čakali
^ MARKET na Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu
ISIšlIšlSSIšlIšlSŠ
katerim so jih pričakali branilci. Grmelo je, kot da bi se odprl pekel, redki bi živi pristali na zemlji, vse preveč cevi je bilo uperjenih v nebo.
Taktika napadalca ni uspela. V časasu padalskega desanta so se po dolini l6ke naskrivaj pritihotapili še helUcopterji, da bi branilce s poselv nimi enotami napadli v hrbet. Heli-kopteiji so se spustili ob Krki in pri
Ameriški vesoljski strokovnjaki še vedno mrzlično raziskujejo, zakaj je Mariner 8, ki naj bi poletel proti Marsu, komaj deset minut po izstrelitvi strmoglavil v Atlantik. Doslej še niso ničesar ugotovili... edina tolažba ostane zanje še vedno le stari latinski pregovor „per aspera ad astra" — skozi trnje do zvezd,...
m.
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference J
SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Drago«, Inž. Janez Gačnik, Janez Garinar (predsednik aveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar In Ivan Žlvič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože [■ Primc, Jože Splichal, Jožica-Teppey in Ivan Zoran. Tehnični ( urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna ■-naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej	p;
Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna | druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet E: 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino I v devizah). Naš de\Hzni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero)
33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgcJvarja Mirko Vesel.	'	.
TKKOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trR 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov in' fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske prnv'ce« v Ljubljani.	 J