Po ogledu zadrug v Vojvodini
Drbetinci 25. julija 1949
Po povralku z lzleta v Vojvodino, kl ga je organizlral OOOF v Ptuju, bi rad v par besedah povedal znanim in ne-znaniai Ijudem iz Slov. goric in ptuj-skega okraja, kar sem vldel prviL v svojem žjvljenju in kar je napravilo name zelo globok vtis.
V Vofvodino sem odšel s predsodkl, kl jih lmajo mnogi naši mladi In odrasli 1 ju-dje v Slov. goricah. Bil sem namreč prepričan, da bom moral v Vojvodini ugotavljati velike razlike med t<un-kajšnjimi zadružniki In našimi kmetf v korist naših kmetov. Po ogledu zadru-ge v Vojvodlni vidim, da sem se motil. Presenetlla me je velika družabnost in harmonija med zadružniki. Občudovati sem moral vse, kar sem videl, orodje, načine obdelovanja in način življenja zadružnikov. Videl sem veliko kmetij-sk^ podjetje z nepreglednimi hektari zeinlje, z ogromnlmi količinami pridel-kov tn tak način življenja med zadruž-nikl, ki si ga naši kmetje zamlšljafo, poti  do   n]ega  pa   doslej  še   niso  našli.
Nisem zadovoljen, da sem to sam vi-del. Bil bi srečen, če bi to vldell vsl ljudje iz Slovenskih goric. Kar vid4m  v
svojetn spomlnti ln kar čutim po izletn, bl rad razložil tako Janezn Druzovifu, ki je največji kmet v našem kraju, kot viničarju Antonu Kukovcu; rad bi to po-vedal kmetici Mariji Drazovič in osta-lim družlnam na Drbelinskem vrhu iB v Drbetincih. Ko bi videii zadruge v Voj-vodini, bi verjeli, da po bogastvih zem-Ije, po marljivosti in smislu za kolek-tivno življenje ne zaostajamo za zadruž-niki v Vojvodini, !e da doslej nismo znali razbitl predsodkov o zadružnem življenju. Sram me je bilo, ko sem po-niislil na počasen zadružni razvoj v na-Šem kraju, ko sem pomislil na škodo, kj jo trpimo zaradi posamičnega in ne-rentabilnega obdelovanja zemlje in za-radl česar zaostajamo za ljudmi, ki so se   oprijell zadružnega  življenja.
Prepričan scm, da bo v našem kra-jn več ljudi, ki bodo šli na oglede v zadruge drugih republik ln kl se bodo vrnili s sklepom, da bo tudi v našem kraju ustanovljeno veliko zadružno pod-Jetje z dobro zemljo fn marljivimi ljudml, ki se bodo prepričali, da je mo-goče z zdmženlmi močmi boljše in več delati ter udobneje živetl, kakor lahko danes živijo naši viničarji, bajtarji in mali kmetje.                                      T. D.