CATALOGUS LECTIONUM ÜNIVERSITATIS LABACENSIS
SEMESTRE HIBERNUM 1920/21.
Seznam predavanj
na
univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Ljubljani za zimski semester 1920/21»
Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra 1920.
Zimski semester traja od 1. oktobra 1920 do 15. januarja 1921.
V Ljubljani.
Založila univerza. — Natisnila Delniška tiskarna, d. d.
1920.
Navodilo za inskripcijo na univerzi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Za redne slušatelje univerze se sprejemajo oni dijalci, ki se izkažejo z izpričevalom o položenem zrelostnem izpitu na srednjih šolali (gimnazija, realna gimnazija, realka). Reden slušatelj juri-dične fakultete more postati samo absolvent gimnazije. (Člen 2. Uredbe Juridične Fakultete.)
Za izrednega slušatelja se more vpisati oseba, ki je dovršila kako strokovno srednjo šolo ali najmanj šest razredov srednje šole (gimnazija, realna gimnazija, realka). Izredni slušatelj nima pravice do polaganja izpitov.
Slušatelji, ki so prej obiskovali kako tujo univerzo, se morejo vpisati, ako imajo izpričevalo o položenem zrelostnem izpitu. Fakultetni Svet odloči, ali se jim všteje kak prejšnji semester.
Redni slušatelji, ki na novo vstopijo, se morajo najprej predstaviti dekanu dotične fakultete, na kateri se nameravajo inskribirati. Dekanu predlože zrelostno izpričevalo, oziroma oni, ki so bili prejšnji semester na kaki drugi univerzi, odhodno izpričevalo dotične univerze, nakar jim potrdi dekan, ako so izpolnjeni vsi pogoji za inskripcijo, provizorični sprejemni list.*
Nato izpolni slušatelj osebni izkaz in vpiše v indeks vsa predavanja, ki jih želi poslušati, in vse vaje, katerih se hoče udeleževati. Pri tem mora paziti na to, da vpiše predpisani minimum tedenskih ur (12) — ure vaj pri tem niso vštete — in da tekom osmih (pri medicincih desetih) semestrov vpiše vsa po uredbi svoje fakultete potrebna predavanja in vaje. Za vsako predavanje (vajo) izpolni še posebe belo zglasnico. Ko je vse to izpolnil, gre v univerzitetno pisarno, ki ga na podlagi potrjenega provizoričnega sprejemnega lista in pravilno izpolnjenega osebnega izkaza, indeksa in zglasnic vpiše v matrike. V pisarni se odvzame osebni izkaz, slušatelj prejme dijaško izkaznico in plača 4 K ftnatrikulačne pristojbine. Pri početnih
* Potrebne tiskovine kupi slušatelj pri hišniku in jih mora izpolniti v posameznih rubrikah sam.
predavanjih potrdijo predmetni profesorji v indeksu vpisana predavanja in vaje in sprejmejo od slušateljev zglasnice za svoja predavanja in vaje.
Za izredne slušatelje velja isto postopanje, samo da nimajo indeksa, ampak zglasilno polo in rdečkaste zglasnice; izredni slušatelj ne more biti imatrikuliran in ne more polagati izpitov.
Ako je kak slušatelj zamudil redni rok, mora vložiti prošnjo na Univerzitetni Svet za dovoljenje naknadne inskripcije, ki se mora izvršiti v treh dneh.
Imatrikulacija na kaki fakulteti velja za redne slušatelje toliko časa, dokler sltišatelj študijev na univerzi ne opusti ali ne prestopi na kako drugo fakulteto iste univerze ali na kako drugo univerzo; v zadnjem slučaju mora oddati dijaško izkaznico in si preskrbeti odhodno izpričevalo. Ako prekine slušatelj študije za daljšo dobo kot en semester, izgubi imatrikulacija svojo veljavnost.
Slušatelj ne sme ne v indeksu, ne v dijaški izkaznici ničesar sam izpremeniti; vsako potrebno izpremembo izvrši univerzitetna pisarna.
Univerzitetni slušatelji morajo redno hoditi k vsem vpisanim predavanjem in vajam. Redno pohajanje vpisanih predavanj in vaj potrjujejo profesorji s svojim podpisom v indeksu slušateljev na koncu semestra. (Predavanja, ki nimajo takega potrdila dotičnega profesorja, se smatrajo, kakor da niso vpisana.) Nato prinesejo slušatelji indekse k dekanu, ki s svojim podpisom in s fakultetnim pečatom potrdi dotični semester za veljaven, ako je v njem od strani učnih moči potrjeno slušatelju redno obiskovanje najmanj za toliko ur, kolikor jih je za dotično fakulteto predpisanih, drugače dostavi kratko ,pripombo in anulira semester.
Akademične oblasti
za študijsko leto 1920/21.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani; rektor: prof. dr. Rikard Zupančič; prorektor: prof. dr. Josip Plemelj.
Univerzitetni Svet; predsednik: rektor; podpredsednik: prorektor; poslovodja: prof .dr. Franc Ramovš; člani: vsi redni profesorji.
Univerzitetna Uprava; člani: rektor in vsi dekani.
Dekanat filozofske fakultete; dekan: prof. dr. Ivan Prijatelj; prodekan: prof. dr. Rajko Nahtigal.
Dekanat juridične fakultete; dekan: prof. dr. Gregor Krek; prodekan: prof. dr. Leonid Pitamic.
Dekanat medicinske fakultete; dekan: prof. dr. Alfred Šerko; prodekan: prof. dr. Ivan Plečnik.
Dekanat tehniške fakultete; dekan: prof. dr. Maks Samec; prodekan: prof. dr. Karel Hinterlechner.
Dekanat teološke fakultete; dekan: prof. dr. Aleš Ušeniinik; prodekan: prof. dr. Franc Ušeniinik.
Univerzitetno sodišče; predsednik: prof. dr. Metod Dolenc; člani: prof. dr. Ivan Plečnik, prof. dr. Ivan Zore in univerzitetni sekretar dr. Matej Šmalc.
Seznam predavanj.
I. Filozofska fakulteta.
Filozofija.
Izred. prof. dr. Karel Ozvald: Vzgojevalna etika, 3 ure: ponedeljek, torek, sreda od 11. do 12. ure.
Krivda, kazen in vzgoja (problem zločina s posebnim ozirom na mladino), 2 uri: petek, sobota od 11. do 12. ure.
Seminarske vaje: John Locke, Thoughts on Education (misli o vzgoji), 2 uri: četrtek od 15. do 17. ure.
Kraj predavanj se naznani pozneje.
Izred. prof. dr. Franc Weber: Analitična psihologija (nadaljevanje); dostopno tudi za novodošlece, 4 ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 17. do 18. ure.
Aksiomatična etika (za slušatelje glavnega predavanja)! 3 ure: ponedeljek, sreda, petek od 16. do 17. ure.
Sodobne filozofske struje in njihovi zgodovinski vzniki, 2 uri: sobota od 15. do 17. ure.
Seminarske vaje: I. Kant, Prolegomena, 2 uri: sreda od 17. do 19. ure.
Kraj se naznani pozneje.
Matematika.
Red. prof. dr. Josip Plemelj: Teorija analitičnih funkcij, 4 ure; samo za filozofe; čas in kraj po dogovoru.
Vaje v matematičnem seminarju za filozofe, 2 uri; čas in kraj po dogovoru.
Infinitezimalni račun in uporaba (nadaljevanje; za tehnike in filozofe), 4 ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9. do 10. ure; obrtna šola soba št. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 2 uri: torek, petek od 10. do
11.	ure, istotam.
Red. prof. dr. Rikard Zupančič: Algebrajična geometrija (nadaljevanje; samo za filozofe), 2 uri; obrtna šola soba št. 6; čas po dogovoru.
Infinitezimalni račun (za filozofe in tehnike), 4 ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9. do 10. ure; obrtna šola soba št. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 2 uri: ponedeljek, petek od
10.	do 11. ure, istotam.
Kemija.
Red. prof. dr. Maks Samec: Splošna in anorganska kemija (za kemike, filozofe, medicince, montaniste in plavžarje), 5 ur: torek, sreda, petek od 12. do 13. in pol ure; kemična predavalnica na realki.
Vaje v laboratoriju (za kemike in filozofe), 20 ur: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure; anorganski laboratorij.
Docent dr. /Marij Rebek: Analitična kemija (za filozofe, kemike L. semestra, plavžarje V. semestra), 3 ure.
Organska kemija cikličnih spojin (za filozofe, kemike III. sem.),
3	ure.
Čas in kraj po dogovoru.
\ /
Mineralogija in petrografija.
Red. prof. dr. Karel Hinterlechner: Mineralogija, I. del (za filozofe in tehnike), 3 ure.
Vaje iz mineralogije, 2 uri.
Petrografija, I. del (za filozofe in tehnike), 2 uri.
Vaje iz petrografije, 2 uri.
Vaje za filozofe višjih letnikov po dogovoru.
Ca* in kraj po dogovoru.
Geologija in paleontologija.
Izred. prof. dr. Marjan Salopek: Občna geologija, 3 ure: ponedeljek, sreda, petek od 12. do 13. ure.
Paleontologija, I. del, 2 uri: torek, četrtek od 12. do 13. ure. Geološko-paleontološke vaje, dnevno od 9. do 12. ure, šteto za 4 ure; geol.-paleontol. institut.
Geografija.
Red. prof. dr. Artur Oavaszi: Občna geomorfologija, 4 ure: torek, sreda, petek, sobota od 11. do 12. ure; geografski institut.
Občna klimatologi ja (nadaljevanje), 2 uri: četrtek od 10. do 12. ure, istotam.	x'
Vaje v geografskem institutu, vsakodnevno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, šteto za 4 tedenske ure.
/	Fizika.
Olej pri tehniški fakulteti.
Botanika.
Dr. Franc Jesenko, red. prof. zagrebške univerze, kot izredni predavatelj: Občna botanika (anatomija in fiziologija rastlin), 4 ure.
Mikroskoprie vaje, 4 ure.
Čas in kraj po dogovoru.
Zoologija.
Izred. prof. dr. Jovan Hadži: Specialna zoologija, I. Averte-brata, 4 ure: torek, sreda, četrtek, petek od 9. do 10. ure; zoološki institut.
Izbrana poglavja eksperimentalne zoologije, 2 uri: sreda, petek od 11. do 12. ure, istotam.
Mikroskopne vaje za začetnike, 4 ure: torek, četrtek od 10. do
12.	ure, istotam.
Uvajanje v znanstveno delo, celodnevno vsak dan, istotam.
Zgodovina.
Izred. prof. dr. Ljudmil Hauptmann: Občna zgodovina srednjega veka za postanka frankovskega in arabskega univerzalizma,
4	ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 8. do 9. ure; soba št. 77 v deželnem dvorcu.
Prepoma vprašanja iz staroslovenske zgodovine, 1 ura: sreda od 8. do 9. ure, istotam.
Seminar: Annales regni Francorum, 2 uri: petek od 9. do 11. ure; kraj se določi pozneje.
Izred. prof. dr. Nikola Radojcic: Ištorija Hrvata u doba narodne dinastije, 2 uri.
Pregled istorije Srba od VII. do XIV. veka, 2 uri.
Seminar: Život Stevana Nemanje od Stevana Prvovenčanoga, 2 uri.	,
Čas in kraj po dogovoru.
Jezikoslovje.
a)	Slovanska filologija.
Red. prof. dr. Rajko Nahtigal: Primerjalna slovnica slovanskih jezikov, II. Oblikoslovje, 3 ure: ponedeljek, sreda, petek od 10-, do
11.	ure; soba št. 77 v deželnem dvorcu.
Naglas v ruskem jeziku, 2 uri: sobota od 10. do 12. ure, istotam.
Seminar: Branje in razlaga starocerkvenoslovanskega spomenika „Glagolita Clozianus“, 2 uri: sreda od 16. do 18. ure; seminarski lokal.
Red. prof. dr. Ivan Prijatelj: Pisatelji „staroslovenstva“ (nadaljevanje;, 3 ure: ponedeljek, četrtek od 15. do ^17.ure, soba št.77.
Glavni pisatelji ruskega realizma (nadaljevanje), 2 uri: sobota od 9. do 11. ure, istotam.
Seminar: Literarno-zgodovinske vaje iz dobe „staroslovenstva“, 2 uri: torek od 15. do 17.ure; seminarski lokal.
Red. prof. dr. Franc Ramovš: Historična gramatika slovenskega jezika, /. Glasoslovje (nadaljevanje), 3 ure: ponedeljek, torek, sreda od 9. do 10. ure; soba št. 77.
Vaje v slovenski historični dialektologiji, 2 uri: ponedeljek od 17. do 19. ure; seminarski lokal.
Red. prof. dr. Franc Kidrič: Slovanske literature v prvi polovici XVII1. veka, 3 ure. .
Seminarske vaje, 2 uri.
Čas in kraj po dogovoru.
Kot izredno predavanje.
Dr. Ivan Grafenauer, priv. doc. zagrebške univerze: Zgodovina starejše slovenske književnosti do protestantske dobe, 3 ure.
Razvoj slovenskega pismenega jezika, 1 ura.
Vaje v starejšem slovenskem slovstvu, 2 uri,
Cas in kraj po dogovoru
b) Klasična filologija.
. Hon. prof. dr. Ivan Lunjak, bivši profesor na univerzi v Odesi: Zgodovina rimske elokvencije, 3 ure: ponedeljek, sreda, petek od S. do 9. ure, soba št. 128.
Interpretacija Evripidove Medeje, 2 uri: torek, četrtek od S.do 9. ure, istotam.
Seminar: Interpretacija izbranih pesmi Horacija s posebnim ozirom na metriko, 2 uri: sobota od 10. do 12. ure, istotam.
Hon. nast. dr. Josip Pipenbacher: Latinske proseminarske vaje, 2 uri. Čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. dr. Josip Debevec: Grški proseminar: Vaje v grški slovnici, 2 uri: ponedeljek od 16. do IS. ure, na 1. drž. gimnaziji.
c) Romanska filologija.
Hon. prof. Friderik Juvančič: Historična gramatika francoskega jezika, 3 ure.
Zgodovina francoskega gledališča, 2 uri.
Seminar: Uvod v starofrancoske tekste, 2 uri.
Čas in kraj po dogovoru.
č) Germanska filologija.
Doc. dr. Jakob Kelemina: Historična gramatika nemškega jezika (nadaljevanje), 3 ure: ponedeljek, torek, sreda od 8. do 9. ure.
Zgodovina nemške literature, 1. Najstarejša doba, 2 uri: četrtek, petek od 8. do 9. ure.
Seminar: a) siarejšTrdoba: Interpretacija Hartmannövega „Der arme Heinrich“ in „Reinhart Fuchs“, 2 uri: srecTa od 16. do 18. ure; b) novejša doba: Analize lirskih in krajših pripovednih pesnitev,
2	uri: ponedeljek od 16. do 18. ure.
Kraj se naznani pozneje.
d)	Primerjajoče jezikoslovje
Red. prof. dr. Franc Ramovš:" Indoevropski konzonantizem,
2	uri: sreda od 18. do 20. ure, soba št. 77.
Zgodovina umetnosti.
Doc. dr. Izidor CankarZgodovina umetnosti v starokrščanski dobi in zgodnjem srednjem veku, 3 ure: ponedeljek, sreda, petek od 1S do 19. ure
Impresionizem in ekspresionizem, 1 ura: sobota od 18. do 19. ure.
Umetnostno-zgodovinske vaje, 2 uri: čas po dogovoru.
Kraj se naznani pozneje.
Docent dr.Vojeslav Mole: Zgodovina antične umetnosti. I. del.
3	ure.
Uvod v zgodovino bizantinske umetnosti. 1. del. 2 uri.
Seminar: Ikonografične vaje, 2 uri.
Čas in kraj po dogovoru.
Hon. prof. dr. Josip Mantuani: Uvod v študij umetnostne zgodovine (nadaljevanje), 1 ura': torek od 17. do 18. ure; v deželnem muzeju.
Zgodovina grške umetnosti, 2 uri. četrtek, petek od 17. do 18. ure, istotam.
Umetnost v šolskem pouku, 1 ura: sobota od 17. do 18. ure, istotam.
Razno.
Hon. nast dr. Josip Pipcnbucher: Latinski kurz za absolvente realk, 1. oddelek: 4 ure; 2. oddelek: 2 uri. Čas in kraj po dogovoru.
Lektor za francoski jezik (ime se naznani pozneje): Praktični kurz francoskega jezika; 1. oddelek: 2 uri; 2. oddelek 2 uri; event. tudi 3.oddelek: 2 uri. Čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Gregor Krek: Pandektno pravo kot uvod v današnje državljansko pravo, I. del; 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 10. do 11. ure; zbornica.
Red. prof. dr. Anton Skumovii: Konverzatorij rimskega prava,
1	ura. Čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Rado Kušej: Splošno cerkveno pravo in krajevno cerkveno pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 9. do 10. ure; zbornica.
Cerkvenopravni seminar s posebnim ozirom na liber IV. codicis juriš canonici; 2 uri; čas in kraj po dogovoru.	*	-
Hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, I.del; 4 ure: torek, sreda, petek, sobota od 8. do 9. ure; zbornica.
Viri jugoslovanskega prava, 3 ure: ponedeljek, četrtek od 8.do
9.	ure, petek od 9. do 10. ure, j sto tam.
Red. prof. dr. Gregor Krek: Obče državljansko pravo (splošni del); 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 12. do 13.ure; zbornica.
Red. prof. dr. Stanko Lapajne: Obče državljansko pravo: rodbinsko pravo, 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 11. do
12. ure; soba št. 90.
Meddržavno in medpokrajinsko zasebno in kazensko pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2 uri. petek od 11. do
13. ure; soba št. 90.
Red. prof. dr. Anion Skumovii: Civilnopravdno postopanje,
4	ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 9. do 10. ure; soba št. 90.
Civilnopravdni seminar, 2 uri. Čas in kraj po dogovoru.
Hon. prof. dr. Milan Škerlj: Trgovinsko pravo, 5 ur: torek, sreda, četrtek, petek, sobota od 8. do 9. ure; soba št. 90.
Vaje iz trgovinskega in meničnega prava (za slušatelje, ki so že poslušali trgovinsko in menično pravo), 2 uri; čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Metod Dolenc: Kazensko pravo, 5 ur: torek, sreda, četrtek, petek, sobota od 10. do 11. ure; soba št. 90.
Vaje v kazenskem pravu in kazenskopravdnem postopku, 1 ura: torek od 16. do 17. ure; seminarska soba.
Temeljni problemi kriminalistike, 1 ura: petek od 17. do 18.ure; soba št. 90.
Hon. prof. dr. Janko Polec: Moderne smeri kazenskega prava,
2	uri. Čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Leonid Piiamic: Ustavopravna veda, 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 11. do 12. ure; zbornica.
Ustavopravni seminar, 2 uri; čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. dr. Henrik. Steska: Organizacija uprave in upravno postopanje, 2 uri.
Občinsko pravo, 1 ura.
Čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. dr. Bo^until Senekovič: Obrtno pravo; špecijalni del, s posebnim ozirom na delavsko pravo in obrtno zadružništvo, 2 uri: sobota od 11. do 13. ure; zbornica.
Hort. nast. dr. France Škuberne: Angleško javno pravo, 2 uri; čas in kraj po dogovoru.
Kontr. red. prof. dr. Aleksander Bilimovic: Narodno gospodarstvo, 5 ur; čas in kraj se razglasi pozneje.
Red. prof. dr. Franc Eller: Finančna veda (s posebnim ozirom na finančno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev), 5 ur. Čas in kraj po dogovoru.
Vaje na polju finančne vede in finančnega prava, 2 uri. Čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Ivan Žolger: Meddržavno pravo, 4 ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek od 12. do 13. ure; soba št. 90.
Seminar za meddržavno pravo, 2 uri; čas in kraj po dogovoru.
Red. prof. dr. Ivan Plečnik: Anatomija človeškega telesa; 5 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od V28. do x/$- ure v anatomičnem institutu.
Vaje v seciranju za slušatelje 3. semestra, šteto za 6 tedenskih ur; vsak dan poldnevno istotam.
Histologija z vajami, 4 tedenske ure; Čas se naznani pozneje.
Red. prof. dr. Alfred Šerko: Anatomija in fiziologija živčevja z vajami (za slušatelje 3. semestra), 6 ur: ponedeljek do sobote od do 0. ure.
Asistent dr. Evgen Konsky: Fiziologija človeka (za slušatelje
3.	semestra), 5 ur: od ponedeljka do petka od pol 10. do pol 11.ure; anatomično-fiziološki institut.
Fiziologične vaje, 2 uri; čas in kraj se naznanita pozneje.
Red. prof. Maks Samec: Anorganska in organska kemija, 5 ur: torek, četrtek, petek od 12. do VL>14. ure; kemična predavalnica na državni realki.
Vaje v kemični analizi za medicince, šteto za 4 tedenske ure; sobota od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure; začetniški laboratorij kemičnega instituta.
Docent dr. Alarij Rebek: Kvalitativna analiza za medicince, 1 ura; kemična predavalnica na državni realki; čas po dogovoru.
Hon. nast. dr. Pavel Grošelj: Splošna biologija, 5 ur; čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. Josip Reisner: Eksperimentalna fizika, 5 ur; čas in kraj po dogovoru.
Asistent dr. Vekoslav Košir: Razvoj in anatomija človeškega srca z vajami (za slušatelje 3. semestra), 1 ura; čas in kraj po dogovoru.
IV. Tehniška fakulteta.
• i
a)	Matematični predmeti.
Red. prof. dr. Rikard Zupančič: Infinitezimalni račun, 4 ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9. do 10. ure; obrtna šola s^oba
it. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 2 uri: ponedeljek, petek od 10. do 11. ure, istotam. >	\
Red. prof. dr. Josip Plemelj: infinitezimalni račun (nadalje-" vanje), 4 ure: ponedeljek, iorek, četrtek, petek od 9. do 10. ure; obrtna šola soba št. 5.
Vaje v infinitezimalnem računu, 2 uri: torek, petek od 10. do
11.	ure, istotam.
Izred. prof. dr. Alojz Kr dl: Teoretična mehanika, 4 tedenske ure:
Vaje iz r oretične mehanike, 2 tedenski uri.
Tehnična mehanika, 3 tedenske ure.
Vaje iz tehnične mehanike, 2 tedenski uri.
Čas in kraj po dogovoru. '
Kon. nast. inž. Leon Novak: Nižja geodezija, 5 tedenskih ur: ponedeljek’ torek, sreda, četrtek, pete« od 3. do 9. ure.
Vaje iz nižje geodezije, 3 tedenske ure.: sobota od 8. do 11. ure.
Kraj se naznani pozneje.
lion. nast. inž. Stane Premelč: Mehanična tehnologija 1. Lastnosti 'raznih surovin pri obdelovanju. Ponovitev glavnih podatkov
o	„plavžarsuu. Pripomočki za merjenje, začrtavanje, vklepanje, segrevanje itd. Obdelava s pomočjo vlivanja, klepanja, kovanja, stiskovanja, vtiskovanja. pretiskavanja, valjanja in teganja, 5 tedenskih UK
Strojno risanje, 2 tedenski uri.
Vaje v strojnem risanju, 6 tedenskih ur.
Čas in kraj po dogovoru
Hon. nast. Alfonz pl. Gspan: Tehnika katastra, 2 tedenski uri.
Vaje v tehniki katastra, 3 tedenske ure.
Čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. Ciril Pirc: Višja geodezija, 3 tedenske ure.
Čas in kraj po dogovoru.
b)	Naravoslovni predmeti,
Hon. nast. dr. Valentin Kušar: Fizika, 4 tedenske ure: ponedeljek, od 14. do %16. ure, sreda od 14. do 15. ure, četrtek od
14.	do Vsi6. ure; realna gimnazija, fizikalna učilnica.
Red. prof. dr. Maks Samec: Splošna in anorganska kemija (za kemike, filozofe, medicince, montaniste in plavžarje) 5 tedenskih ur: torek, sreda, petek od 12. do 15. ure; kemična predavalnica na realki.	'	.v.
Tehnična kemija (za strojne inženjerje, gradbenike, geodete)
1	tedenska ura: ponedeljek od 15. do 16. ure, istotam.
Vaje v laboratoriju (za kemike in filozofe), 20 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek od 9. do 18. ure; anorganski laboratorij.
Kemične vaje (za plavžarje 5. semestra), 10 tedenskih ur: ponedeljek, toi ek, sreda, četrtek, petek od 9. do 18. ure, istotam.
Kemične vaje (2& strojne inženjerje), 4 tedenske ure: nedelja od 9. do 13. ure, istotam.
Tehnična analiza plinov (za montaniste in plavžarje), 2 tedenski uri: nedelja od 9. do 13. ure, istotam.
Docent dr. Marij Rebek: Analitična kemija (za filozofe, kemike I. semestra, plavžarje V. semestra), 3 tedenske ure: kemična predavalnica na realki.
Organska kemija cikličnih spojin (za filozofe, kemike III. semestra), 3 tedenske ure; kemična predavalnica na realki, čas po dogovoru.
Red. prof. dr. Karel Hinterlechner: Mineralogija l.del (za filozofe in tehnike skupno), 3 tedenske ure.
Vaje iz mineralogije, 2 tedenski uri.
Petrografija I. del (za filozofe in tehnike skupno), 2 tedenski uri.
Vaje iz petrografije, 1 tedenska ura.
Kraj in čas vseli predavanj in vaj po dogovoru.
Hon. nast. Josip Zidanšek: Enciklopedija kmetijstva, 4 tedenske ure: torek, petek od 14. do 16. ure; obrtna šola II. nadstropje, soba št. 6..
c)	Strojeslovje in elektrotehnika.
Red. profr dr. Milan Vidmar: Električni stroji, 3 tedenske ure.
Gospodarsko-konstinktivni principi električnega stroj stva, IV2 tedenske ure.
Elektrotehnika: 4Vü tedenske ure.
Čas in kraj po dogovoru.
č) Gradbe in arhitektura.
Doc. Ivan Vurnik: Visoke stavbe, II. del (za 5. semester gradbenega oddelka) 6 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda od 8. do 10. ure; obrtna šola, II. nadstropje, soba št. 6.	*
Konstruktivne vaje, 8 tedenskih ur.
Čas in kraj po dogovoru.
Nauk o poslopjih (za V. semester gradbenega oddelka), V/o tedenske ure. '
Čas in kraj po dogovoru.
Hon. nast. inž. Lad. Bevc: Elementi gradbene stroke (za gradbeni in arhitektni oddelek), 2 tedenski uri. <	S’~,f
Vaje iz tehničnega risanja (za gradbeni in arhitektni oddelek),
3	tedenske ure.	'l-c
Enciklopedija visokih stavb (za slušatelje 5. semestra strojnega in kemičnega oddelka), 4 tedenske ure.
Čas in kraj po dogovoru.
d)	Državo- in pravoslovni predmeti.
Hon. nast. dr. Edvard Pajnič: Zakoni ter naredbe za geodete,
3	tedenske ure: torek od 17. do 19. ure, petek od 17. do 18. ure; obrtna šola soba št. 6, II. nadstropje.
Hon. nast. Martin Špindler: Narodno gospodarstvo, 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda, petek od 17. do 18. ure; državna realka,
I.	nadstropje.
e)	Razno.
Hon. nast. dr. Albin Kandare: Knjigovodstvo v industrijskih podjetjih, 2 tedenski uri: torek, sreda od 18. do 19. ure; risalna soba na državni realki.
Hon. nast. dr. Mavricij Rus: Prva pomoč, 2 tedenski uri.
Čas in kraj po dogovoru. *
a) Filozofska in dogmatična skupina.
Red. prof.dr. Aleš Ušeničnik: Uvod v filozofijo, 6 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota od 8. do 9. ure; Alojzijevišče, soba št. 43.
Vaje: Čitanje Summe sv. Tomaža Akv.; disputacije, 1 tedensko uro: sobota od 9. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št. 43.
Red. prof. dr. Franc Grivec: Osnovno bogoslovje (nauk o cerkvi),
4	tedenske ure: ponedeljek, torek, sreda od 9. do 10.ure, četrtek od S. do 9. ure; Alojzijevišče, soba št. 36.
Uvod v vzhodno bogoslovje, 1 tedenska ura, ponedeljek od 15. do 16. ure; Alojzijevišče, soba št. 36.
Seminar: Pojmovanje cerkvene ustave v grško-slovanski cerkveni literaturi, 2 tedenski uri, sreda od 14. do 16. ure; kraj po dogovoru.
Hon. nast. dr. Janez tv. Fabijan: Sistematična dogmatika: de fide, de Deo uno et trino, 7 tedenskih ur: ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota od 8. do 9. ure; 2 uri po dogovoru; Alojzijevišče, soba št. 36.
Izred. prof. dr. Franc Lukman: Dogmatični nauk o Zveličarjevi osebi in njegovem delu, 3 tedenske ure, ponedeljek, sreda, petek od 8. do 9. ure; Alojzijevišče, soba št. 26.	^
Dogemska zgodovina do nikejskega cerkvenega zbora (nadaljevanje), 2 tedenski uri, sreda, četrtek od 10. do 11. ure; Alojzijevišče, soba št. 26.
Dogemsko-zgodovinski seminar: Listi sv. Ignacija Antiohijskega (konec). Tertullianov, Ciprianov in Avguštinov nauk o evharistiji,
2	tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
b)	Biblična skupina.
, Izred. prof. dr. Matija Slavič: Splošni uvod v sv. pismo stare zaveze, 3 tedenske ure, torek, sreda, petek od 9. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št 43.
Eksegeza izbranih mest v pentatevhu, 3 tedenske ure, ponedeljek od 9. do 10. ure, torek od 10. do 11. ure, petek od 9. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št. 43.
Hebrejski jezik z vajami v hebrejskih tekstih, 2 tedenski uri: ponedeljek, petek od 10. do 11. ure; Alojzijevišče, soba št. 43.
Doc. dr. Andrej Snoj: Eksegeza evangelijev, 4 tedenske ure: ponedeljek, sreda od 10. do 11. ure. petek, sobota od 9. do 10. ure; Alojzijevišče soba št. 36.
Tolmačenje 1. in 2. lista Tesaloničanom, 1 tedenska ura, petek od 14. do 15. ure; Alojzijevišče, soba št. 36.
Seminar: Raziskovanje o pristnosti evangelijev, 2 tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
c)	Cerkvena zgodovina.
Red. prof. dr. Ivan Zore: Izbrana vprašanja iz splošne cerkvene zgodovine do Gregorija VII., 5 tedenskih ur' ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure, torek od 10. do 11. ure; četrtek od 9. do
10.	ure; semenišče, soba št. 26.
Cerkveno-zgodovinski seminar: Papeži-svetniki, 2 tedenski uri; čas po dogovoru; semenišče, soba št. 25.
Red. prof. dr. Josip Srebrnic: Zgodovina cerkve s posebnim ozirom na grško-slovanski vztok, 3 tedenske ure: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure; Alojzijevišče, soba št. 43.
Starocerkveno slovstvo, 3 tedenske ure: torek od 11. do 12. ure, četrtek, petek od 10. do 11. ure; Alojzijevišče, soba št. 36.
„Responsa Nicolai ad consulta Bulgarorum“ — Seminarske vaje, 2 tedenski uri; čas in kraj po dogovoru.
č) Moralna, pravna in pastoralna skupina.
Hon. prof. dr. Josip Ujčič: De principiis Theologiae Moralis, 8 tedenskih ur: ponedeljek od 9. do 11. ure, torek od 8. do 9. ure, sreda od 9. do 10. ure, petek od 9. do 11. ure, sobota od 8. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št. 26:
De dignitate morali corporis humani, 1 tedenska ura; čas in kraj po dogovoru.
Docent dr. Gregor Rožman: Jus canonicum (capita selecta Codicis juriš canonici), 6 tedenskih ur: ponedeljek do sobote od 8. do 9. ure^ Alojzijevišče, soba št. 30 a.
Red. prof. dr. Franc Ušeničnik: Pastoralno bogoslovje, 7 tedenskih ur: ponedeljek od 9. do 11. ure, torek od 9. do 10. ure, sreda od 9. do 11. ure, petek od 9. do 10. ure, sobota od 9. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št. 30 a.
Hon. nast. dr. Mihael Opeka: Teorija cerkvene retorike, 2 tedenski uri: sreda, petek od 14. do 15. ure; semenišče, šoba št.26.
Vaje v cerkveni retoriki, 1 tedenska ura: četrtek od 19. do 20. ure; semenišče, soba št 26.
Hon. nast. dr. Josip Demšar: Vzgojeslovna načela, 2 tedenski uri: ponedeljek, sreda od 11. do 12. ure; Alojzijevišče, soba št.30a.
Red. prof. dr. Aleš Ušeničnik: Sociologija, 1 tedenska ui'a: petek od 15. do 16. ure; semenišče, soba št. 26.
d)	Cerkvena umetnost.
hon. nast. dr. Franc K,imovec: Razvoj zgodovine umetnosti do konca srednjega veka s posebnim ozirom na cerkveno umetnost, 1 tedenska ura: torek od 9. do 10. ure; Alojzijevišče, soba št. 26.
Estetika notranje cerkvene oprave, 1 tedenska ura: četrtek od
15.	do 16. ure; Alojzijevišče, soba št. 26.
Načela spominiškega varstva s stališča krščanske umetnosti,
1	tedenska ura: četrtek od 14. do 15. ure; Alojzijevišče, soba št.26.
Hon. nast. Stanko Premrl: 1.) Koralna psalmodija, 1 tedenska ura: torek od 14. do 15. ure; semenišče, soba št. 26.	2.) Vaje:
Mašni spevi, 1 tedenska ura: četrtek od 11. do 12. ure; semenišče, soba št. 26.
s
Skupine izpitnih predmetov na filozofski fakulteti.
št.	Glavni predmeti	Stranski predmeti
I.	Latinščina in grščina.	
II.	Latinščina in en živ jezik.	— '
111.	Slovenščina s srbohrvaščino (ozir. srbohrvaščina s slovenščino) in en moderni jezik (rom. ali genn.)	—
IV.	Zgodovina in geografija.	—
v.	Zgodovina in * slovenščina s srbohrvaščino (oziroma srbohrvaščina s slovenščino)	-N Geografija.
VI.	Matematika in fizika.	—
VII.	Matematika ■ in opisna geometrija.	—
VIII.	Prirodopis in geografija.	—
IX.	Prirodopis.	Geografija in fizika.
X.	Prirodopis.	Matematika in fizika.
XI.	Prirodopis.	Matematika in opisna geometrija.
XII.	Prirodopis in kemija.	—
XIII.	Kemija.	Matematika in fizika.
. XIV.	Filozofija in grščina ali latinščina.	Drugi klasični jezik.
XV.	Filozofija in en živ jezik.	En živ jezik, ki ni učni jezik.
XVI.	Filozofija in zgodovina.	Geografija.
XVII.	Filozofija in prirodopis.	Geografija.
XVIII.	Filozofija in matematika.	Fizika.
Red
za državni diplomski izpit na filozofski fakulteti v Ljubljani.
člen 1.
Pravico do polaganja diplomskega izpita imajo oni redni slušatelji filozofske fakultete, ki s svojimi vpisnicami (indeksi) dokažejo, da imajo osem polnoveljavnih semestrov in da so v tem času poslušali vse predmete in vaje one skupine, iz katere želijo položiti diplomski izpit.	-
Učenci, ki so dovršili kako realno gimnazijo, morejo polagati izpite iz vseh skupin razen 1. IV. V. XIV. XVI. Ako hočejo dobiti pravico tudi za te izpitne skupine, se morajo izkazati z izpričevalom iz položenega dodatnega izpita iz grščine. Učenci, ki so dovršili realko, morejo polagati izpite le iz skupin VI. VII. VIII. IX. X.
• XI. XII. XIII.
Za pripustitev kandidatov k diplomskemu izpitu velja zrelostno izpriče\ialo, pridobljeno na realki, z dodatnim izpitom iz latinščine in filozofske propedevtike toliko kot zrelostno izpričevalo, pridobljeno na realni gimnaziji; ako pa je podan izkaz o dodatnem izpitu iz latinščine in grščine ter filozofske propedevtike, tedaj velja toliko kot zrelostno izpričevalo, pridobljeno na gimnaziji.
Člen 2.
Roki za polaganje diplomskih izpitov so: prvih 15 dni meseca junija, septembra in januarja.
Ako se je prijavilo veliko število kandidatov, tedaj more fakultetni svet te roke podaljšati največ za 15 dni.
Člen 3.	—
Kandidati, ki žele polagati diplomske izpite, se morajo pismeno prijaviti dekanu fakultete do 1. junija, oziroma do 31. decembra ali
do 1. septembra. Prijaviti se morejo za obči in za strokovni del diplomskega izpita istočasno, a ti izpiti se morejo polagati tudi v različnih izpitnih rokih. Prijava k celotnemu diplomskemu izpitu je dopustna le dvakrat.
Člen 4.
Prijavi mora kandidat priložiti:
1.) zrelostno izpričevalo srednje šole;
2.) vpisnico (indeks), ki dokazuje pravico do polaganja diplomskega izpita, kakor odreja čl. 1.;
3.) curriculum vitae, kjer naj se posebno očrta potek univerzitetnih študij;
4.) od kake izpitne komisije že dobljena izpričevala o aprobaciji ali reprobaciji, eventualno tudi izpričevala o položenih kolokvijih in o frekvenci seminarskih ali praktičnih vaj;
5.) izpričevalo o eventualno že uspešno dostanem filozofsko-pedagogičnem izpitu (gl. čl. 3. in 18.).
$
Člen 5.
izpraševanje kandidatov pri diplomskih izpitih se vrši z ozirom na celotno snov ved döticne skupine, neoziraje se na to, ali so bili vsi deli predmetov pri predavanjih dovršeni ali ne.
Člen 6.
Po sprejetih prijavah za diplomski izpit odredi filozofski svet za vsako naučno grupo izpitni odbor, sestoječ najmanj iz treh članov, predvsem iz profesorjev, ki te predmete predavajo. Ako je kak predmetni profesor zadržan in ne more k izpitu, mu fakultetni svet določi namestnika.
Predsednik vsakega odbora je po činu najstarejši njegov član.
Tako sestavljeni odbori določujejo kandidatom domače naloge in dneve posameznih izpitov.
Člen 7.
Domače naloge naj obsegajo špecijelne predmete izpita v taki meri, da more kandidat dokazati, da je sposoben znanstveno obdelati svoj tema.
Kandidati z latinščino kot glavnim predmetom, morajo domačo nalogo spisati v latinskem jeziku.
Za vsak glavni predmet se zahteva ena domača naloga.
Ako je z dvema glavnima predmetoma zvezan en stranski predmet, tedaj iz tega ni domače naloge.
Ako sta z enim glavnim predmetom zvezana dva stranska predmeta, potem izdela kandidat domačo nalogo samo iz enega stranskega predmeta, in sicer iz onega, ki si ga sam izvoli.
Za izdelek domačih nalog se kandidatu dovoli rok šestih mesecev; ta rok pa more izpitni odbor podaljšati na posebno prošnjo kandidata za največ šest mesecev.
Vse domače naloge mora kandidat istočasno predložiti izpitnemu odboru.
Istočasno s prijavo k diplomskemu izpitu more kandidat predložiti znanstveno razpravo (doktorsko disertacijo, večjo seminarsko ali inštitutsko nalogo) kot domačo nalogo. Izpitni odbor jo more po lastnem preudarku sprejeti za domačo nalogo ali pa, če ni povoljna, kandidatu določi domačo nalogo kot je sicer določeno^
Člen 8.
Ocenjevanje domačih nalog je isto kot pri pismenih izpitih, gl. čl. 14. Kandidat se pripusti k pismenemu izpitu, ako znaša ocena vsake domače naloge vsaj 6. Ako pa bi kandidat pri eni domači nalogi dobil nezadostno (5—1) oceno, tedaj mora iz istega predmeta izdelati novo domačo nalogo. Veljavnost odobrene domače naloge preneha po enem letu.
Vsak kandidat mora na prvi strani domače naloge s svojo častno besedo zajamčiti, da je nalogo sam izdelal. Ako bi izpitni odbor ugotovil, da ta izjava ni resnična, tedaj se zavrne od {»laganja izpita za eno leto, v ponovnem slučaju pa za vedno.
Člen 9.
Diplomski izpiti iz strokovnih skupin so pismeni (klavzure) in ustmeni; obči izpit iz filozofije je samo ustmen. Javni so samo ustmeni izpiti.
Člen 10.
. •
Vsak kandidat polaga po en pismen izpit iz vsakega predmeta svoje skupine. Pri skupinah, kjer sta dva stranska predmeta zvezana z enim glavnim, piše kandidat klavzurno nalogo le iz glavnega predmeta in iz onega stranskega, za katerega se ni zahtevala domača
naloga. Pismeni izpiti naj vsebujejo naloge, ki jih pred početkom vsakega takega izpita predlagajo predmetni profesorji in jih sprejme izpitni odbor.
Pismeni izpit iz vsakega predmeta se vrši posebe pod nadzorstvom enega izmed članov izpitnega odbora; traja najdalj štiri ure in se polaga brez pomožne literature, izvzemši posebne slučaje, v katerih meni izpitni odbor, da je potrebno, da se dopusti pomožna literatura.
Pri realnih predmetih more biti pismeni izpit združen s praktičnim delom.
Na en dan se more vršiti samo en pismen izpit. Ako je za isto skupino več kandidatov, tedaj morejo vsi obdelovati isto nalogo, izvzemši izpite s praktikom, kjer mora vsak kandidat dobiti posebno nalogo.
Člen 1 1.
Kandidat, ki bi pri pismenem izpitu uporabljal na skrivnem beležke ali dela, tuje koncepte ali nasvete, se takoj odstrani od izpita.
V	tem slučaju se more iznova javiti k izpitu šele čez eno leto. Ako se ta slučaj pri istem kandidatu zopet ponovi, se takoj odstrani od izpita in izgubi pravico do vsakega nadaljnjega izpita.
Člen 1 2.
Po tako dovršenem pismenem izpitu zbere nadzorni član odbora še prepise in koncepte kandidata in jih pod pečatom naslovi na dotičnega predmetnega profesorja. Pismeno nalogo oceni predmetni profesor.
Člen 13.
Po dovršenih pismenih izpitih ene skupine se sestane izpitni odbor na poziv svojega predsednika in odloči, na podlagi pismenih referatov in ocen predmetnih profesorjev o pismenem izpitu.
Člen 1 4.
Vsak pismeni izpit se ocenjuje s številkami od l do 10.
Kandidat je položil ves pismeni izpit, ako znaša ocena vsake klavzurne naloge najmanj 6.
Ako pa bi kandidat pri enem pismenem izpitu dobil nezadostno (5—1) oceno, se od izpita izključi. Veljavnost odobrenega pismenega izpita traja največ eno leto.
Kandidat je pripusčen k ustmenemu izpitu, ako je pismenega položil, kakor zahtevajo io gorenje odredbe.
Člen 15.
Ustmeni izpit polaga kandidat istočasno iz vseh predmetov svoje skupine. Ustmeni izpit za vsakega kandidata Iraja najmanj dve uri: eno uro za glavni predmet, a po pol ure za stranske predmete.
člen 16.
Ako kandidat ustmenega izpita ne' bi položil, ga mora položiti tekom enega leta, sicer izgube veljavnost vsi odobreni pismeni izdelki. O izjemnih slučajih sklepa fakultetni svet.
Člen 17.
Po dovršenem ustmenem izpitu iz vseh predmetov skupine predlože predmetni profesorji za vsak predmet utemeljene ocene, o kateri vsaki posebe odloča ves odbor.
Uspeh se, kakor pri pismenem izpitu, ocenjuje za vsak predmet s številkami ! do 10. Kandidat je položil ves ustmeni izpit, ako znaša ocena izpita iz vsakega predmeta najmanj 6.
Č1 en .1 8.
Izpitni odbor za obči izpit iz filozofije in pedagogike ter za obči izpit iz učnega jezika sestavljata predmetni profesor in še en profesor, ki ga fakultetni svet določi za predsednika.
Razporedbo za izpit določa predsednik po skupinah priglašenih kandidatov.
Obči izpit iz filozofije in pedagogike traja najmanj pol ure za vsakega kandidata in se ocenjuje s št. 1 do 10. Kandidat je izpit položil, ako je dobil najmanj oceno 6. Ta obči izpit more kandidat polagati po dovršenem 5. semestru, vsega skupaj samo trikrat.
Obči izpit iz'učnega jezika vsebuje: klavzurno nalogo, ki traja dve uri, in ustmeni izpit, ki traja pol ure. Ako je kandidat pisal klavzurno nalogo za odlično (10), se more ustmeui izpit na predlog predmetnega profesorja opustiti. Iz primerne jezikovne oblike strokovne klavzume naloge odbor lahko sklepa, ali se kandidat oprosti od občega izpita iz učnega jezika ali ne.
Clen 1 9.
O izpitih vsakega kandidata vodi izpitni odbor poseben zapisnik, v katerega se vpiše: kandidatovo ime, razporedba domačih nalog, pismenih in ustmenih izpitov, katere naloge in vprašanja je dobil, ali je kandidat izpit položil (oziroma se je odjavil od izpita, ali je bil odvrnjen in s katerega izpita) in slednjič končni sklep o položenem ali nepoloženem celotnem izpitu.
Predsednik izpitnega odbora sporoči kandidatom rezultat izpita, kadar so zapisnik podpisali vsi člani izpitnega odbora.
Po dovršenem izpitu izroči predsednik zapisnik s pismenimi deli kandidatovimi sekretarijatu fakultete na službeno uporabo.
Člen 2 0.
Kandidat, ki je po gorenjih odredbah položil diplomski izpit, prejme od rektorata fakultetno diplomo. V diplomi se imenuje naučna skupina s predmeti, iz katerih je kandidat položil strokovni in obči izpit, s posebno označbo uspeha (naznačeno s številkami) pri pismenem in ustmenem delu strokovnega izpita in pri občem izpitu. (Obča pripomba na diplomi označuje maksimalne in minimalne ocene, potrebne za položene izpite).
Diplomo podpišeta rektor univerze in dekan filozofske fakultete.
Študijsko navodilo za diplomski izpit na filozofski fakulteti.
Snov, ki se zahteva za posamezne predmete.
I. Latinščina in grščina.
1.) Kot glavni predmet.
Temeljito in trdno znanje gramatike (glasoslovje, oblikoslovje, skladnja) obeh jezikov, pridobljeno tudi na podlagi znanja primerjalne indoevropske gramatike; za latinščino še posebe stilistična spretnost (domača naloga); načitanost v klasikih, predvsem onih, ki jih bero na gimnazijah (Cezar, Livij, Salust, Cicero, Tacit, Ovid, Vergil, Horac, Plinij mlajši, Plaut, Terene, rimski elegiki; Ksenofon, Herodot, Demosten, Platon, Homer, Sofoklej, Evripid, Plutarh, Tukidid, Lizija, Aristotel, Eshil, grški liriki).
V glavnih obrisih znanje rimske in grške literature. Dobro poznanje literarne zgodovine, mitologije, starožitnosti, metrike in arheologije, tako da more kandidat klasike ne le formalno, marveč tudi v realnem oziru povoljno tolmačiti. Poznanje strokovne literature.
2.) Kot stranski predmet.	-	^
Trdno znanje oblikoslovja in skladnje, pri grškem jeziku vsaj pravilnost, pri latinskem povoljna stilistična spretnost v pismenih izdelkih.
Čtivo: Cezar, Salust, Cicero, Ovid, Homer, Ksenofon, Sofoklej, Demosten in pod.
Glavni podatki rimske in grške zgodovine, politične in literarne, mitologije in starožitnosti.
II.	Slovenščina s srbohrvaščino (ozir. srbohrvaščina s slovenščino).
V glavnih obrisih znanje praslovanske gramatike in razmerja slovanščine do drugih indoevropskih jezikov. Temeljito znanje staro-
cerkvenoslovanskega jezika; historična gramatika slovenskega in srbsko-hrvatskega jezika.
Zgodovina postanka starocerkvenoslovanščine; prevajanje in tolmačenje starocerkvenoslovanskih tekstov. Kandidat mora dokazati, da je znan s starejšimi slovenskimi in srbskohrvatskimi teksti in mora poznati glasoslovni in morfološki razvoj od najstarejših spomenikov do knjižnega jezika in sedanjih narečij. Znanje obče fonetike, slovanskega akcenta. Debloslovje. Skladnja.
V	glavnih obrisih znanje slovanskih starožitnosti. Temeljito znanje zgodovine naseljevanja južnih Slovanov.
Poznanje glavne strokovne literature.
Literarna zgodovina slovenska in srbsko-hrvatska od prvih početkov do sedanje dobe.
lil. Francoščina.
1.) Kot glavni predmet.
Domača naloga mora biti pisana v pravilni francoščini, tako v gramatičnem, kot stilističnem oziru. Pismeni izpit: pravilen prevod iz francoščine v slovenščino (srbohrvaščino) ali obratno brez pripomočkov ali pa mora kandidat v pravilni francoščini razpravljati o kaki lažji literarnohistorični ali gramatični nalogi.
Ustmeni izpit: gladko prevajanje in razlaganje klasičnih pisateljev različnih dob. Prevajanje in gramatično tolmačenje staro-francoskih tekstov. Temeljito znanje fonetike in historične gramatike francoskega jezika ter francoske literarne zgodovine. Kandidat mora tudi praktično obvladati jezik, zaradi česar se vrši del ustmenega izpita v francoskem jeziku.
2.) Kot stranski predmet.
Temeljito znanje novofrancoske gramatike. Pismeni izpit: prevod lažjega francoskega teksta v slovenščino (srbohrvaščino). Ustmeni izpit: Obvladanje francoskega jezika v govoru; gladko prevajanje in interpretiranje novofrancoskega teksta; v glavnih obrisih znanje francoske literarne zgodovine, posebno od XVII. stoletja dalje.
IV.	Italijanščina.
Velja v vsem obsegu isto kot pod III.
V,	Nemščina.
V*lia v vsem ob*egu isto kot pod III.
VI. Zgodovina.
Kronološko trden pregled svetovne zgodovine, vpogled v pragmatično vez med 'posameznimi glavnimi pojavi ter strnjen, jasen pojem o kulturno-zgodovinski vsebini najvažnejših dob, njihovo ustavno, gospodarsko, socialno, slovstveno in umetniško zgodovinsko ozadje. Z lastnim čitanjem pridobljeno znanje izbranih del najodličnejših zgodovinarjev. Natančno in vsestransko znanje južnoslovanske zgodovine in njenih stikov z občo. Kandidat mora dokazati z izkušnjo iz latinskega in grškega ali, na lastno željo, iz kakega modernega jezika sposobnost, da lahko sam nadaljuje svoje zgodovinske študije na podlagi literarnih zakladov dotičnih jezikov. Ta izkušnja se omejuje na lahek prevod kakega zgodovinskega teksta. V glavnih obrisih vpogled v zgodovinsko metodiko in zgodovinske pomožne vede.
VII. Geografija.
1.) Kot glavni predmet.
Trdno znanje splošne matematične, fizikalične, politične in historične geografije; obris geografije svetovnega prometa; zemljepisno poznanje evropskih dežel, predvsem pokrajin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; znanje kartografije in spretnost v grafičnem načrtavanju, v kolikor služi geografiji. Poznanje literarnih in didaktičnih pomožnih sredstev.
2.) Kot stranski predmet.
V	glavnem obrisu znanje splošne geografije in zemljoznanstva evropskih in izvenevropskih pokrajin, predvsem pa onih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
VIII.	Matematika.
1.) Kot glavni predmet.
Poznanje splošne aritmetike, višje algebre in teorije števil ter njihovega pomena za elementarno matematiko. Znanje elementarne geometrije, sintetične in analitične geometrije ravnine in prostora.
Osnovni nauki opisne geometrije.
Znanje infinitezimalnega računa in njegova uporaba v geometriji. Elementi variacijskega računa.
Znanje glavnih poglavij novejše funkcijske teorije.
Poznanje glavnih rezultatov vede o temeljih matematike.
2.) Kot stranski predmet.
Znanje elementarne aritmetike in geometrije. Vpogled v lastnosti reelnih števil. Zanesljivo in spretno reševanje enostavnih nalog. Pojem funkcije ter infinitezimalnega računa mora kandidat znati uporabljati in upodabljati pri funkcijah, v kolikor se poučujejo na srednjih šolah.
IX.	Fizika.
1.) Kot glavni predmet.
Znanje glavnih metod in dejstev eksperimentalne fizike.
Znanje temeljnih naukov analitične mehanike in razumevanja najvažnejših načel matematične lizike toliko, da more kandidat zadevne naloge lahko reševati.
Glavni nauki kemije in kozmične fizike, elementi splošne in specialne mineralogije, kolikor zahteva nižja srgdnja šola.
Dobro uporabljanje aparatov, njihovo konserviranje in najboljše demonstracijske metode.
Izpit iz kemije dela kandidat pri strokovnem profesorju lahko že po dovršenem (V. semestru; izstavi se mu zanj posebno izpričevalo, lei ga mora kandidat priložiti pismeni prijavi za diplomski izpit.
Povoljno kolokvijsko izpričevalo iz kemične fizike in mineralogije zadošča za dokaz o znanju teh ved; tak kolokvij se vrši špecielno v svrho diplomskega izpita.
2.) Kot stranski predmet.
Principiji eksperimentalne in elementarne matematične fizike, kemije, kozmične fizike in — če kandidat nima prirodopisa za glavni predmet — tudi še elementi splošne in specialne mineralogije, kolikor zahteva nižja srednja šoia.	i
Praktično znanje kemičnih in fizikaličnih šolskih poizkusov.
Iz kemije, mineralogije in kozmične fizike more kandidat polagati že prej posebne kolokvije; povoljni uspeh ga oprosti zadevnih
delnih izpitov. Kolokvij iz kemije se mora nanašati na najmanj štiriurno predavanje iz anorganske kemije, mora pa kandidat znati tudi elemente organske in fizikalične kemije.
X.	Opisna geometrija in geometrijsko risanje.
a)	Opisna geometrija.
Temeljito znanje ortogonalnih, poševnih in centralnih projekcijskih načinov vštevši aksonometrijo. Znanje reljefne perspektive, najvažnejših zemljevidnih projekcij, sosebno stereografske projekcije in ciklografije.
Veščina v konstrukcijah, tičočih se krivulj (sosebtuo krivulj drugega reda, prostornih krivulj tretjega in četrtega reda, vijačnic) in krivih ploskev (sosebno ploskev drugega reda, rotacijskih, vijačnih, premičnih in zavojnih ploskev), zlasti tudi -konstrukcijo njih senc. Znanje uporabe opisne geometrije (kakor načrtavanje solnčnih ur in streh, kamenorez).
Znanje projektivne in infinitezimalne geometrije, v kolikor ji uporablja opisna geometrija.
Obvladanje spretnega konstruktivnega risanja.
% \
b)	Geometrijsko risanje.
Osnovni nauki opisne geometrije v obsegu, ki ga določa učni načrt za realke. Aksonometrično načrtavanje. Osnovni nauki senčenja in linearne perspektive; geometrijske konstrukcije, tičoče se poligonov in najvažnejših ravnih krivulj, predvsem stožkosečnic.
Obvladanje spretnega konstruktivnega risanja.
XI.	Prirodopis.
Osnove splošne in teoretske biologije. Znanje najvažnejših dejstev morfologije, anatomije, fiziologije, paleontologije in ekologije rastlin in živali; njihova geografična razprostrtost, posebe še domača favna in flora. Osnovni nauki somatologije, to je človeške anatomije, fiziologije in higijene. Znanje najvažnejših morfoloških, fizikalnih in kemičnih lastnosti rudnin in njih zakonito soglasje; razlikovanje navadnih hribin in splošno znanje nauka o strukturi in izpremembah zemeljske skorje. Poznanje osnovnih pojmov splošno priznanih prirodopisnih sistemov. Poznanje narodopisnih teles, ki se odlikujejo
po posebnih lastnostih, veliki razširjenosti in ki so za praktično življenje važna. Kandidat mora predložena telesa teh vrst spoznati ali določiti.
XII.	Kemija.
Pri praktičnem (klavzurnem) izpitu mora kandidat rešiti: 1.)' eno kvalitativno analizo; 2.) 'eno kvantitativno analizo; 3.) eno mersko analizo ali pripravo kakega kemičnega preparata; 4.) nekaj šolskih poizkusov in navadne fizikalično-kemične operacije.
Pri ustmenem izpitu mora kandidat izkazati temeljito znanje fizikalične, teoretske anorganske in organske kemije, poznanje najvažnejših metod kvalitativne in kvantitativne analize in keroijsko-tehnične poizkusne metode in osnovnega nauka kemijske tehnologije.
Kandidati, ki za glavni predmet nimajo prirodopisa, morajo izkazati še — lahko tudi po posebnih kolokvijih — znanje elementov splošne in špecialne mineralogije; oni pa, ki nimajo fizike za stranski predmet, inorajo na isti način dokazati znanje eksperimentalne fizike,
XIII. Filozofija.
Poznanje glavnih filozofskih problemov, njihov zgodovinski razvoj in poizkusi reševanja. Specialni študij glavnih del kakega filozofa novejše dobe (Descartes, Spinoza, Leibnitz, Locke, Berkeley, Hume, Kant, Cohen, Windelband, Bolzano, Husserl, Lotze, Fechner, Helmholtz, Wundt, Spencer, Comte). Znanstveno obvladanje logike in psihologije. Kandidat mora znati jasno in lahko umljivo razložiti bistvene točke logike in ošobito psihologije, kakor to zahteva šolski pouk.
XIV.	Obči izpit iz filozofije in pedagogike.
Pri tem izpitu mora kandidat pokazati, da si je pridobil ono filozofsko-pedagoško izobrazbo, ki je vsakemu učitelju neobhodno potrebna. Izpit se zato nanaša na glavne pojme in temeljne vzgoje-slovne nauke,njihovo teoretično podlago v psihologiji in logiki. Obris zgodovine pedagogike višjega šolstva od XVI. stoletja dalje.
K temu izpitu se more kandidat prijaviti po dovršenem V. semestru. V pismeni prijavi na dekanat mora s prilogami (kolokvijska, seminarska izpričevala) izkazati, s kakimi študijami si je pridobil zahteyano filozofsko-pedagoško izobrazbo.
O uspehu izpita more dekanat izstaviti posebno izpričevalo, ako to kandidat zahteva, drugače pa se uspeh označi v 1'akultetni diplomi o položenem celotnem diplomskem izpitu.
Če kandidat tega izpita ne bi dostal, ga more ponoviti šele po preteku enega semestra.
XV.	Obči izpit iz učnega jezika.
Pri pismenem izpitu mora kandidat dokazati, da zna rabiti učni jezik v gramatično in stilistično pravilni obliki.
Pri ustmenem izpitu mora izkazati znanje najvažnejših gramatičnih pojavov, pravilni izgovor in poznanje glavnih književnih dob in literarnih del, predvsem novejšega časa.
Doktorski izpit na filozofski fakulteti.
Člen 1.
Doktorski izpit morejo polagati samo oni redni slušatelji filozofske fakultete, ki dokažejo, da imajo osem veljavnih semestrov in da so vsaj šest semestrov poslušali predmet, ki ga izvolijo za glavni predmet doktorskega izpita. Le izjemoma more fakultetni svet dovo liti,.da kandidat že tekom osmega semestra svojih študij polaga doktorski izpit.
Člen 2.
Za polaganje doktorskega izpita se javijo kandidati pismeno dekanu fakultete. Prijavi morajo priložiti: 1.) kratek opis življenja in študij (curriculum vitae); 2.) izkaz, ki potrjuje, da ima kandidat osem veljavnih semestrov (absolutorij) in da je šest semestrov poslušal glavni predmet svojega doktorskega izpita; 3.) izvirno disertacijo iz enega, v členu 3. naštetih glavnih predmetov, pisano v slovenskem ali srbsko-hrvatskem jeziku. V disertaciji mora biti natanko označena vsa znanstvena literatura, ki jo je kandidat uporabljal. Naslovna stran disertacije ima napis:
Disertacija,
ki jo predloži filozofski fakulteti univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za dosego doktorskega naslova in časti N. N.
Pod tem naslovom, mora kandidat s svojo častno besedo zajamčiti, da je disertacijo sam izdelal. Ako bi se pri kakem kandidatu pozneje ugotovilo, da ta njegova izjava ni resnična, se mu njegova doktorska diploma uniči.
Člen 3.
V	svoji prijavi mora kandidat označiti glavni in stranski predmet svojega doktorskega izpita.
Predmetne skupine »o sledeče:
št.	Glavni predmet	Stranski predmet
1,	Filozofija.	Posamezni specialni predmeti filozofije, ali latinski ali grški ali en živ jezik z literaturo, ali zgodovina. Ali pa: matematika, fizika, kemija, botanika, zoologija, mi-N neralogija, geologija, geografija, če ima kandidat za diplomski izpit skupine XIV do XVIII.
2.	Pedagogika.	
3.	Grški jezik, literatura in staro-žitnosti.	Latinski jezik, literatura in rimske starožitnosti ali primerjalno indoevropsko jezikoslovje.
4.	Latinski jezik, literatura in rimske starožitnosti.	Grški jezik, literatura in starožitnosti ali primerjalno indoevropsko jezikoslovje.
5.	Romanska filologija.	En romanski jezik z literaturo ali pa fonetika.
6.	En romanski jezik z literaturo.	Romanska filologija ali fonetika.
7.	Angleški jezik in literatura.	Germanska filologija ali fonetika.
8.	Germanska filologija.	Nemški jezik in literatura ali primerjalno indoevropsko jezikoslovje ali fonetika.
9.	En germanski jezik z literaturo.	Germanska filologija ali primerjalno indoevropsko jezikoslovje ali fonetika.
10.	Slovanska filologija.	En slovanski jezik z literaturo ali primerjalno indoevropsko jezikoslovje ali fonetika.
št.	O 1 a v n i predmet	Stranski predmet
11.	Slovenski jezik s srbohrvaščino (srbskohrvatski jezik s slovenščino).	Slovanska filologija ali indoevropsko primerjalno jezikoslovje, ali en drug slovanski jezik z literaturo, ali slovanske starožitnosti, ali en germanski ali romanski jezik z literaturo, ali grški ali • latinski, ali južnoslovanska zgodovlSa ali geografija ali fonetika.
12.	Primerjalno indoevropsko jezikoslovje.	Indijska ali grška ali latinska ali germanska ali baltska ali slovanska filologija, ali fonetika, ali en živ slovanski ali romanski ali germanski jezik z literaturo.
13.	Semitsko jezikoslovje.	Posamezni semitski jeziki.
14.	f Splošna zgodovina ali starega ali srednjega in novega veka.'	Južnoslovanska zgodovina ali geografija ali umetnostna zgodovina ali slovenščina s srbohrvaščino, ali en klasični jezik.
15.	Južnoslovanska zgodovina.	Splošna zgodovina ali starega ali srednjega in novega veka ali kot pod št. 13.
16.	Umetnostna zgodovina.	En klasični ali en moderni jezik z literaturo ali grške in rimske starožitnosti ali arheologija z epigrafiko ali splošna zgodovina starega ali srednjega in novega veka.
17.	Arheologija z epigrafiko.	Kakor pod št. 15. ali umetnostna zgodovina.
1 1 18.	Etnologija z etnografijo, an-tropogeografija s fizikalično geografijo.	Južnoslovanska zgodovina ali arheologija ali umetnostna zgodovina
Št.	Glavni predmet	Stranski predmet
19.	Geografija.	Splošna (ali stari ali srednji in novi vek) ali južnoslovanska zgodovina ali geologija ali fizika ali astronomija.
20.	Matematika.	Astronomija ali fizika.
21.	Fizika.	Matematika.
22.	Kemija.	Fizika.
23.	Mineralogija s petrografijo.	Kemija ali geologija.
24.	Geologija s paleontologijo.	Mineralogija s petrografijo.
•25.	Botanika.	Zoologija ali kemija.
26.	Zoologija.	Botanika ali geologija.
Kandidat pa more izbrati tudi predmet, ki v teh skupinah ni označen. V vsakem takem slučaju pa odločuje posebe fakultetni svet.
Člen 4.
Prijave za doktorski izpit se morejo predložiti tekom vsega študijskega leta. Na poziv dekanov določi fakultetni svet odbor za prijavljenega kandidata; poleg dekana so v odboru še trije člani, ki predavajo take predmete, ki so v zvezfz vprašanjem, o katerem razpravlja disertacija. Na podlagi pismenih referatov najmanj dveh odborovih članov, ki jih odbor izbere, odločuje odbor, ali se more disertacija sprejeti ali ne.
Člen 5.
Ako je odbor disertacijo sprejel, določi nato dan ustmenega izpita. Vsak član odbora more izpraševati kandidata in mu staviti vprašanja, ki so v neposredni ali posredni zvezi z disertacijo. Cilj tega izpraševanja je ta, da se dožene, ali je kandidat izdelal disertacijo sam, ali obvlada metodo, vire, rezultate in literaturo svojih predmetov.
Ustmeni izpit obstoji iz dveh rigorozov: 1.) dveurnega strokovnega in 2.) enournega filozofskega. Ce pa ima kandidat filozofijo za predmet strokovnega rigoroza, mora namesto filozofskega rigoroza polagati izpit iz enega predmeta, ki se predava na univerzi.
Izpit traja za glavni predmet najmanj eno in pol ure, za stranski predmet najmanj pol ure. Ocenjuje se, kakor tudi disertacija, s številkami od 1 do 10. Kandidat je položil doktorski izpit, ako mu je odbor prisodil najmanj oceno 6. Cenzurni izrazi, ki se navedejo tudi v diplomi (brez številk), so: summa cum laude (10), magna cum laude (9, 8), cum laude (7), rite (6).
Člen 6.
Doktorsko diplomo podpisujejo rektor, dekan filozofske fakultete in promotor. Pisana je v latinskem jeziku in se tiska na stroške kandidata na enem listu veličine 51V2 X 41V2 pod nadzorstvom dekana.
Člen 7.
Ako je bil kandidat od doktorskega izpita dvakrat zavrnjen, tedaj more biti tretja prijava sprejeta samo na podlagi sklepa fakultetriega sveta.
1. semester:
Anatomija človeka.	Eksperimentalna	fizika.
Anorganska in organska kemija.	Vaje v kemični	analizi.
Splošna biologija.
2. semester:
Anatomija človeka.	Anorganska in	organska kemija.
Vaje v seciranju.	Vaje v kemični	analizi.
Anatomija centralnega živčevja.
3. semester:
Histologija z vajami.	Anatomija in histologija	živčevja.
Fiziologija z vajami.	Vaje v seciranju.
4. semester:
Histologija z vajami.	Biokemija za medicince.
Fiziologija z vajami.
§ 1. Izpitni predmeti prvega medicinskega rigoroza so:
a) splošna biologija,
b) eksperimentalna fizika,
c) anorganična in organična kemija,
č) anatomija,
d) histologija,
e) fiziologija.
Izpit iz biologije in fizike je samo teoretičen, iz ostalih predmetov teoretičen in praktičen.
§ 2. Izpit iz biologije in fizike more polagati kandidat v začetku tretjega semestra, če se izkaže, da ima dva veljavna semestra medicinskih študij. Za veljavnost semestra je potrebnih 12 tedenskih ur.
§ 3. Izpit iz kemije, anatomije, histologije in fiziologije more polagati kandidat v začetku petega semestra, če se izkaže, da ima štiri veljavne semestre medicinskih študij, da je seciral najmanj dva semestra in da se je udeleževal kemiških, histoloških in fizioloških vaj vsaj po en semester.
§ 4. Kandidat, ki želi rigorozirati, naj se zglasi koncem 2., oziroma
4.	semestra z maturitetnim izpričevalom in indeksom na'dekanatu, ki mu nato določi natančni termin izpita.
§ 5. Izpitom, ki so javni, predseduje dekan medicinske fakultete ali njegov namestnik. Predsednik podpiše z eksaminatorjem izpitni zapisnik, ki vsebuje uspeh izpita in pri izpitu stavljena vprašanja.
§ 6. Uspeh poedinega izpita je ali odličen, zadosten ali nezadosten. Kandidat, ki je dobil v vseh izpitnih predmetih najmanj oceno .,zadostno“, je položil z zadostnim uspehom prvi medicinski rigoroz. Z odličnim uspehom je položil kandidat rigoroz, ako je dobil v štirih predmetih oceno „odlično“. Med temi predmeti morata biti anatomija in fiziologija.
§ 7. Kandidat, ki ni položil celega prvega rigoroza vsaj z zadostnim uspehom, ne more inskribirati kot redni slušatelj kliničnih semestrov.
§ 8. Ako je dobil kandidat v enem ali več predmetih prvega rigoroza oceno „nezadostno“, lahko iz teh predmetov izpit ponavlja.
§ 9. Ponavljavni rok neuspelega izpita določa dekan sporazumno z eksa-minatorjem. Najkrajši rok za ponovni izpit je en mesec za vsaki predmet.
§ 10. Ako je dobil kandidat pri ponovnem izpitu zopet oceno „nezadostno“, ne sme ponavljati tega izpita pred šestimi meseci. Ako je pa tudi pri drugem ponovnem izpitu padel, izgubi pravico do nadaljnjega študija medicine.
§11. Ako se za izpit prijavljeni kandidat brez tehtnega vzroka ne podvrže ob določenem terminu izpitu, se postopa ž njim kakor da bi bil dobil pri izpitu oceno „nezadostno“. Teiilni vzrok je zdravniško dokazana bolezen ali kaka druga vis major.
§ 12. Na željo dobi kandidat o prvem, z uspehom položenem rigorozu na dekanatu izpričevalo, ako plača 4 K za kolek in '4 K za tiskovine.
i
Učni načrt.*
I. Gradbeni oddelek.
Število tedenskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) 1	4	3
2.) Teoretična mehanika.............................................. 4	2
3.) Mineralogija . v................................................. 3	2
4.) Opisna geometrija................................................ 3	4
5.) Narodno gospodarstvo............................................. 3
6.) Tehnično risanje.................................................  2	6
7.) Knjigovodstvo .	.	. /.	.	.	.	.	.	.	.	2
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun)	4	3
2.) Teoretična mehanika.............................................. 4	2
3.) Mineralogija..................................................... 3	2
4.) Tehnična kemija.................................................. 3
5.) Opisna geometrija................................................ 3	4
6.) Osnovni nauki veljavnega civilnega	prava ...	2
7.) Tehnično risanje .	   2	6
3. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna inate- .
matika).......................................................... 4	3
2.) Fizika........................................................... 4
3.) Tehnična mehanika................................................ 3	2
4.) Mehanična tehnologija............................................ 5
5.) Petrografija  ................................................... 2	l
6.) Splošno strojeslovje............................................. 2
4. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) ....................................................'	.	4	3
2.) Fizika........................................................... 4
3.) Tehnična mehanika................................................ 3	2
4.) Visoke stavbe, I. del............................................ 6	—
5.) Petrografija........................................-	.	2	1
6.) Splošno strojeslovje............................................. 2
* Za nadaljnje semestre se objavi učni načrt pozneje.
Število tedenskih ur:
1.	semester:	predavanja	''"vaje
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun)	4	3
2.) Teoretična mehanika..................................."	4	2
3.) Opisna geometrija........................................... 3	4
4.) Narodno gospodarstvo........................................ 3
5.) Strojno risanje .	  2	6
6.) Knjigovodstvo...............................................  2
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) .	4	3
2.) "Teoretična mehanika		4	2
3.) Tehnična kemija		3	—
4.) Opisna geometrija		3	4
5.) Osnovni nauki veljavnega civilnega prava	2	—
6.) Strojno risanje		2	6
3. semester:
1.) Matematik^ (diferencijaine jednačbe, uporabna matematika) 		4 ,	3
2.) Fizika		4	—
3.) Tehnična mehanika		3	2
4.) Elektrotehnika		5	V-
5.) Strojni elementi		5	6
6.) Mehanična tehnologija		5	—
4.	semester:
1.) Matematika (diferencijaine jednačbe, uporabna mate matika)....................................................
2.) Fizika.................................................
3.) Tehnična mehanika......................................
4.) Elektrotehnika.....................................
5.) Teoretično strojeslovje................................
6.) Strojni elementi.......................................
7.) Mehanična tehnologija..................................
1.	in 2. semester:
Slušatelji arhitektnega oddelka vpišejo 1. in 2. semester na gradbenem oddelku.
IV. Kemični oddelek.
Število tedenskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Anorganska kemija............................................... 5	—
2.) Kvalitativna analiza  .......................................... 3	—
3.) Matematika (difereucijalni in integralni račun) .	.	4	—
4.) Teoretična mehanika............................................. 4	—
5.) Mineralogija ..........	3	—
6.) Laboiatorij....................................................  —	20
7.) Prva pomoč.....................................................  1	—
2. semester:
1.) Organska kemija................................................. 5	—
2.) Kvantitativna analiza........................................... 3
3.) Matematika (difereucijalni in integralni račun) .	.	4	—
4.) Teoretična mehanika..................................•	4	—
5.) Mineralogija  .................................................. 3	—
6.) Laboratorij..................................................... —	20
Število tedenskih ur:
1.	semester:	predavanja-	vaje
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun)	4	3
2J Nižja geodezija.................................................  5	3
3.) Mineralogija.................................................... 3	2
4.) Zemljedelstvo................................................... 4	—-
5.) Opisna geometrija............................................... 3	4
6.) Narodno gospodarstvo.................................."...	3
'2. semester^
1.) Matematika (diferencijalni in integralni račun) .	.	4	3
2.) Nižja geodezija......................................... .	5	7
3.) Mineralogija.................................................... 3	2
4.) Zemljedelstvo  ................................................ 4.
5.) Opisna geometrija............................................... 3	4
6.) Upravno pravo................................................... 2
3. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika)	  4	3
2.) Višja geodezija................................................. 3
3.) Nižja geodezija  ............................................... —	5
4.) Tehnika katastra......................._........................ 2	3
5.) Zakoni in naredbe............................................... 3
6.) Narodno gospodarstvo...........................................  3
7.) Petrografija...................................................  2	1
8.) Geodetsko risanje  ............................................  —	4
4. semester:
1.) Matematika (diferencijalne jednačbe, uporabna matematika) ............................................................ 4	3
&.) Sferična astronomija............................................ 4
3.) Nižja geodezija........................................................... 10
4.)/ Tehnika katastra	2	3
5.) Zakoni in naredbe .............................................. 3	—
6.) Petrografija.................................................... 2	1
7.) Tehnična kemija................................................  3
8.) Geodetsko risanje............................................... —	4
Število tedenskih ur:
1. semester:	predavanja	vaje
1.) Matematika (diferencijalni	in integralni račun)	4	3
2.) Mineralogija..................................................... 3	2
3.) Teoretična mehanika	.	.	v............................... 4	2
4.) Anorganska kemija	 ..................................... 5	—,
5.) Opisna geometrija................................................ 3	4
6.) Geodetsko risanje......................................•.	—	2
7.) Strojno risanje.................................................. 2	2
2. semester:
1.) Matematika (diferencijalni	in integralni račun)	4	3
2.) Mineralogija............................................... 3	.2
3.) Teoretična mehanika.............................................  4	2
4.) Organska kemija.................................................. 5	—
5.) Opisna geometrija  	  *3	4
6.) Geodetsko risanje .	  —	2
7.) Strojno risanje .	............................ 2	2
3. semester:
1.) Fizika.........................................................   4
2.) Nižja geodezija	  5	3
3.) PetrograHja...................................................... 2	1
4.) Tehnična mehanika  ...........................................    3	—	2
5.) Splošno strojeslovje..............................................2
6.) Strojni elementi................................................. 5	6
S 7.) Knjigovodstvo..................................................... 2
8.) Prva pomoč......................................  .	.	1
4. semester:
1.) Fizika........................................................... 4
2.) Nižja geodezija............................................«	5	3
3.) Petrografija..................................................... -	'
4.) Tehnična mehanika	  3	2
'	5.) Splošno strojeslovje.........................................
6.) Strojni elementi................................................ '5	6
7.) Higijena	   2
8.) Osnovni nauki veljavnega civilnega prava .	...	2
Začasni izpitni red za prvi del diplomskega izpita in za geodetski izpit.'
Vsled vedno še obstoječih vojnih razmer velja za prvi (teoretični) del diplomskega izpita in za državni geodetski izpit
do 1. avgusta 1921.
nastopni začasni izpitni red'.
1.) Predmeti teh izpitov se delijo v predmete L, 2. in 3. reda.
2.) Izpit iz vsakega predmeta prvega reda se lahko polaga pred izpraše-valno komisijo in se od g. kandidatov ne bo zahtevalo kolokvijskega izpričevala, toda kolokvijsko izpričevalo z vsaj dobrim uspehom nadomestuje komi-sijonalni izpit iz dotičnega predmeta.
3.) Za dopustitev k izpitu morajo g. kandidati:
a) predložiti iz vseh predmetov drugega reda kolokvijska izpričevala z vsaj zadostnim Uspehom; h) s potrdilom dotičnega g. predavatelja dokazati redni obisk vseh izpitnih predmetov, zlasti tudi vseh predmetov tretjega reda.
4.) G. kandidatom, ki so službovali več kot eno leto pri vojakih, se bo odpustil komisijonalni izpit iz predmetov prvega reda že na podlagi kolokvijskega izpričevala s samo zadostnim uspehom
5.) Sestava izpitnih predmetov je razvidna v nastopnem seznamu.
gradbeni etrojnoelektrotehniški kemični geodetski rudarski
® c	«-5	*
ÜfoPP^P
cx
M JB
>u O
a o
TJ
-o
© *
c id £
I-* —	—
M 'S
r © S
predmeti drugega dela diplomskega izpita, samo kotirana projekcija.
Izvleček
iz Obče Uredbe Univerze, tičoč se akademičnih dijaških organizacij.
Čl. 99. Slušatelji univerze imajo pravico organizirati se z namenom napredka v znanosti, književnosti in umetnosti ter svobodne diskusije o vseh vprašanjih v tem obsegu, kakor tudi z namenom vzajemnega materialnega podpiranja in telesnega razvijanja.
Čl. 100. Nobena organizacija univerzitetnih slušateljev se ne more izvršiti z ozirom na člen 98. te naredbe brez prejšnjega odobrenja njenih pravil od strani univerzitetnega sveta (člen 34. zakona o zborovanju in organizacijah z dne 5. junija 1903). Nobenih štatutov svet ne sprejme v debato, ako jih ni podpisalo najmanj deset slušateljev. Odobritev poda v imenu Sveta rektor na štatutih samih. (Člen 98. se glasi: Natančne odredbe o postopanju univerzitetnega razsodišča in o šolskem disciplinarnem postopanju predpisuje disciplinami red, ki ga izdata Univerzitetni Svet in minister prosvete.)
Čl. 101. Vsako dijaško organizacijo, ki je Univerzitetni Svet ni odobril, rektor začasno sistira. Ako pa bi po rektorjevi za-branitvi slušatelji skušali tako organizacijo obdržati, jih rektor obtoži pred univerzitetnim razsodiščem.
čl. /02. Pred objavo sestanka je predsednik ali en član odbora dolžan sporočiti rektorju dnevni red. Za izpremembo dnevnega reda ali za prekoračenje naloge organizacije na sestankih, je odgovoren predsednik sestanka, ako ni od svoje strani storil, da se prisotni člani ne pregreše proti tej odredbi. Za njim je odgovoren član ali člani organizacije, ki so postopali proti tej odredbi.
Čl. 103. Rektor in učne moči imajo pravico, da prisostvujejo sejam dijaških organizacij. A samo rektor ali določeni dekan more
zabraniti sejo, ako bi se na seji delovalo proti odredbi prejšnjega člena. Za vsak nered na sejah je odgovoren poleg provzročitelja tudi predsednik, ako ni podvzel potrebnih korakov, da nered ne bi nastal.
Čl. 104. Organizacija, ki bi bila tekom istega šolskega leta trikrat kaznovana, se more na predlog rektorjev po Univerzitetnem Svetu začasno sistirati.
Čl. 105. Samo s posebno pismeno odobritvijo rektorja morejo slušatelji imeti zborovanje v prostorih, ki pripadajo univerzi, ali ki so univerzi na razpolago in to samo takrat, ako cilj zborovanja ni protiven ni univerzi ni disciplinami naredbi. Na zboru se sme govoriti samo o onih predmetih, ki so bili stavljeni na dnevni red. Oni, ki so sklicali zbor proti predpisom tega člena, kakor tudi oni, ki so se ga udeležili, se kaznujejo po predpisih disciplkiarnega reda.
Čl. 106. Slušatelji, ki bi se na seji organizacije ali na zborovanju na poziv rektorja ne hoteli raziti, se kaznujejo po disciplinarnem redu.
Disciplinarna naredba.
(Odobrena 6. aprila 1. 1906., št. 3591.)
Obče naredbe.
Člen 1.
Disciplinarni naredbi so podvrženi vsi redni in izredni slušatelji univerze za vso dobo, dokler vpisujejo predmete.
Slušatelj, ki po dovršenem študiju preneha vpisovati predmete, je podvržen disciplinami naredbi samo v onem izpitnem roku, v katerem polaga izpite.
Člen 2.
Uporaba disciplinarne naredbe se more pri slušatelju izvesti ne-zavisno od sodnijskih kazni, ki bi bile nad njim izrečene.
I.	Disciplinarni prestopki.
Člen 3.
Disciplinarni prestopki so:
a) ako se slušatelji nevljudno vedejo proti univerzitetnim oblastem in uradnikom, svojim učiteljem in tovarišem;
b) ako se lahko ali težko pregreše proti šolskemu redu, kakor je predpisan v Obči Uredbi Univerze in v posebnih fakultetnih uredbah. Sem spadajo pregreški proti naredbam: o obiskovanju predavanj in obnašanju pri predavanjih, o popravljanju indeksa, o polaganju izpitov, o .ustanavljanju dijaških organizacij, o zborovanju in sestankih, o izdajanju listov in časopisov itd.;
c) ako delajo nerede in se nedostojno obnašajo v šoli in izven šole.
člen 4.
Disciplinarno se kaznujejo tudi oni slušatelji univerze, ki so storili kak nemoralen in brezčasten čin, ne oziraje se pri tem na kazni, ki jih za to predpisuje kazenski zakonik.
II.	Univerzitetne oblasti s pravico kaznovanja.
Člen 5.	*
Za obsojanje univerzitetnih slušateljev so pristojne te-le oblasti: rektor in Univerzitetno Razsodišče (člen 90. Obče Uredbe).
C1 en 6.
Rektor ima pravico, da kaznuje lahke pregreške proti šolskemu redu, kakor ga predpisujejo Obča Uredba Univerze in posebne fakultetne uredbe.
Člen 7.
Univerzitetno Razsodišče je pristojno:
a) za navadne prestopke, ki se kaznujejo po 3. oddelku kazenskega zakonika, ha podlagi § 322. kazenskega zakonika in § 27. policijske uredbe (člen 84. Obče Uredbe);
b) za težke pregreške proti dobremu obnašanju v šoli in izven šole in proti šolskemu redu, kakor ga predpisujejo Obča Uredba Univerze in posebne fakultetne uredbe;
c) za nemoralne in brežčastne čine.
i ' * '
III.	Disciplinarno postopanje.
Člen 8.
Rektor ne more kaznovati nobenega slušatelja univerze, dokler ga ni zaslišal. Rektorjev odlok je pravomočen.
Člen 9.
Univerzitetnemu Razsodišču more biti predan »lušatelj univerze samo na podlagi rektorjeve obtožnice. V tej obtožnici mora biti označeno:
a) za kak čin se slušatelja obtožuje;
b) kateri dokazi so se mogli proti njemu zbrati.
!?*r
Člen 1 D.
Univerzitetno Razsodišče se sestane in prične disciplinarno postopanje na rektorjev poziv.
Člen 11.
Predsednik Univerzitetnega Razsodišča je po letih profesorske službe najstarejši njegov član. Poslovodja je sekretar univerze in tudi on ima pravico posvetovanja. (Člen 95. Obče Uredbe.)
Člen 12.
Univerzitetno Razsodišče je dolžno zaslišati obtoženega univerzitetnega slušatelja, ki more svoja obrambo podati ustno ali pismeno.
Člen 13.
Univerzitetno Razsodišče ima popolno svobodo glede načini poizvedovanja, odločuje pa po svojem prepričanju.
Člen 14.
Vsak odlok Univerzitetnega Razsodišča mora imeti te-le dele:
a) kratko razlago rektorjeve obtožnice in preiskovanja;
b) uteiheljevanje;
c) zaključek.
Odlok podpišejo vsi trije člani Razsodišča in sekretar. (Člen 96. Obče Uredbe.)
Člen 15.
Odlok Univerzitetnega Razsodišča se ne more izvršiti, dokler ni objavljen na način, ki ga predpisuje člen 97. Obče Uredbe.
Člen 16.
Slušatelji univerze imajo pravico pritožbe proti odloku Univerzitetnega Razsodišča in to v obsegu člena 92. Obče Uredbe. (Člen 92. Obče Uredbe se glasi: Kaznovani slušatelj se more pritožiti, ako je kazen večja kot izguba enega semestra, v roku petnajstih dni od dneva objavitve obsodbe pri ministru prosvete, ki kazni ne more zmanjšati toliko, da bi bila manjša kot izguba enega semestra.)
Člen 17.
Slušatelji univerze morejo biti disciplinarno kaznovani z eno teh-le kazni: a) opominom; h) ukorom;
c)	razveljavljenjem enega semestra;
d) izgubo pravice na inskripcijo in polaganje izpitov največ za dobo
dveh semestrov;
e) izključenjem iz univerze največ za dobo dveh let, in
f) izključenjem iz univerze za vedno.
Člen 18.
Rektor univerze kaznuje z opominom in ukorom.
Člen 19.
Univerzitetno Razsodišče more, po svojem prepričanju, uporabiti točke a), b), c) in d) člena 17. te naredbe, a kazni pod e) in f) more izreči samo:
1.) za najtežje disciplinarne prestopke, kakor jih navaja ta ali Obča Uredba univerze;
2.) za nemoralne čine, posebno v slučaju, ako je redna sodnija obsodila slušatelja zaradi dejanja, ki mu sledi izguba meščanskih pravic.
Ako je izgubil slušatelj meščanske pravice po obsodbi redne sodnije zaradi čina politične narave, tedaj traja kazen izključitve iz univerze samo tako dolgo, dokler si slušatelj na način, kakor ga predpisujejo zakoni, ni zopet pridobil meščanskih pravic.
Člen 20.
Katero izmed kazni pod a),b),c) in d) naj Univerzitetno Razsodišče uporablja, zavisi: od občega obnašanja slušatelja, dalje od tega, ali je bil že prej kaznovan kakor tudi od velikosti disciplinarnega prestopka.
Člen 21.
Ako slušatelj, ki je že dovršil študije (vpisovanje semestrov), v onem izpitnem roku, za katerega se je prijavil, da hoče polagati izpite (člen 81. Obče Uredbe Univerze), stori dejanje, ki je po tej ali Obči Uredbi Univerze kaznivo, se kaznuje z izgubo pravice za polaganje izpitov za šest mesecev, leto dni, dve leti ali za vedno, kakor je že storjeno dejanje težko. Tudi za te slušatelje velja predpis člena 19. te Uredbe.
Pregled o frekvenci v letnem semestru 1920.
Fakulteta	Redni slušatelji	Izredni slušatelji	Skupaj	Ženskih slušateljev med temi
Filozofska	96	7	103	14
Juridična	230	11	241	2
Medicinska	63	—	63	6
Tehniška	257	1	258	3
Teološka	50	8	98	—
Skupaj	736	27 .	763	25
\