Številka 02 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVIII • Marec 2022 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, že diši po pomladi, in to ne samo z naše naslovnice. Marec je mesec, ko praznuje Obcina Ig, letos spet s prosla­vo in podelitvijo obcinskih priznanj v živo. Mostišcarja tokrat zacenjamo z županovim nagovorom, sledi nekaj novic iz obcinske hiše. Ne spreglej­te uradnih objav, saj sta v njih objavljena dva razpisa, pove­zana s kmetijstvom. Po dveh letih se je v Iško vas vrnil pust – kako so praznova­li, izveste v rubriki Društva, tam vas caka tudi nekaj vabil. Bliža se cvetna nedelja, ko v Vrbljenah pripravijo veliko velikonocno razstavo. Tudi na podrocju kulture je dogajanje vedno bolj pestro. Poleg Gove­karjevega vecera, ki je tokrat mdr. gostil domaco glasbeno zasedbo Pol plašca, so (z ižan­sko udeležbo) potekala tudi Izrekanja – srecanje literatov iz okolice Ljubljane, ki ga pri­pravlja obmocni Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Prvo leto delovanja je za sku­pino Prebrisani muzikanti – predstavljajo se tudi bralcem Mostišcarja. V koticku za mlade izveste, kaj so pretekli mesec poceli ucenci OŠ Ig – bili so v zimski šoli v naravi, ucenci 4. razre­dov pa so pisali razglednice in tako spoznavali Slovenijo. Najmlajši, ne spreglejte vabil Knjižnice Ig, ki vam lahko po­pestrijo popoldne. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. V Zgodovini naših krajev veljnikom štaba civilne zašcite lahko preberete krajše poroci-Obcine Ig Antonom Pucihar-lo s predavanja o rimskodob-jem. ni naselbini na Igu, zanimivo Za konec še nekaj športnih razmišljanje o tem, ali se prav tem – ponovno so bili uspešni piše Mókerc ali Mókrec, pa šahisti, Lara Janželj je postala nam je poslal Vincencij Kle-državna prvakinja v hitrih di­mencic z Golega. sciplinah! Cestitamo. Rubrika Dobro je vedeti je Želimo vam prijetno branje! 'žabje' obarvana – zacenja se sezona selitve žab, zato paz- Uredništvo Mostišcarja ljivo na cestah. V Ižanski pa-žarni objavljamo drugi, zadnji del pogovora z nekdanjim po- Volilna kampanja v Mostišcarju Objavo volilno propagandnih sporocil in oglasnih sporocil, povezanih z državnozborskimi volitvami, zaracunavamo po ceniku, ki velja za oglasna sporocila. Vsebina vseh politicnih oglasnih sporocil mora biti skladna z zakonom. Objavljeni bodo po vrstnem redu potrjenih list kandidatov v volilni enoti. Rok za oddajo volilnih oglasov je 31. marec 2022, sprejema-mo jih na: mostiscar@obcina-ig.si. Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 31. marca. Predvideni izid številke je 14. aprila. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 10. marec 2022 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Drage obcanke, spoštovani obcani. M enim, da je cas, da vas obvestim, da se moje vodenje Obcine Ig pocasi izteka. Na jesenskih lokalnih volitvah ne bom kan­didiral, ker menim, da je nabor projektov, ki sem si ga zadal pred lokalnimi volitvami leta 2002, izpolnjen, dvajsetletno vodenje obcine pa dovolj dol-go obdobje, da se poslovim. Novoizvoljenemu županji ali županu, ki mu boste volivke in volivci na jesenskih lokal­nih volitvah zaupali mandat, pa želim veliko poguma in od-locnosti pri sprejemanju od­locitev pri novih projektih in nadaljnjem razvoju Obcine Ig. Vsekakor bo novoizvoljene-mu županji ali županu veliko lažje pri prevzemu vodenja ob­cine, kot je bilo meni. Upam, da se še spomnite – vsaj veci­na vas –, kakšno je bilo stanje razvitosti takrat. Zdravstvo in zobozdravstvo je domovalo v kletnih prosto­rih blokovskega naselja. Po zdravila, gorivo in še marsikaj je bilo treba iti v Ljubljano. Vožnja z avtobusom po Ižan­ki je bila zaradi slabe ceste v zimskem casu prava avantu­ra. Knjižnica v neustreznih in majhnih prostorih. Vodovodna omrežja v veliki vecini zgraje­na iz salonitnih cevi, ki vsebu­jejo zdravju škodljiv azbest. Veliko cest makadamskih, tudi državni cesti Ig–Škofljica in Iška–Gornji Ig. Obcinsko središce dolga umazana vas z ožinami, ki niso dovoljevale normalnega pretoka prometa, in neurejenimi križišci. Golo in Ig brez kulturnih dvoran. Odvajanje in cišcenje odpad­nih voda zgrajeno v manjšem obsegu in zastarela cistilna naprava. Velike potrebe pri modernizaciji gasilstva. Pro-storske stiske v vrtcu in šoli ter še in še bi lahko našteval. Kaj pa danes? Imamo me-stni avtobus. Bencinsko cr­palko. Del obcine pokrit s plinskim omrežjem. Vsako gospodinjstvo v obcini ima možnost priklopa na internet. Sodoben 12-oddelcni vrtec. Prizidek osnovne šole na Igu in na Golem. V letošnjem letu bo izvedena energetska sana­cija starejših šolskih objektov v Tomišlju, Iški vasi, Golem in na Igu. Sodoben družbeni center, v katerem domujejo zdravstvo, zobozdravstvo, le­karna, velika sodobna knji­žnica in drugi lokali. Urejeno obmocje kmetijske zadruge ter urejen dostop in celotno obmocje gasilskega doma Ig, kjer je koncana gradnja nove kulturne dvorane, katere od­prtje bo predvidoma v prvih dneh aprila. Velika pridobitev za obci-no je Poslovno obrtna cona, ki raste ob cesti na Kremenico, ki že omogoca nove zaposlitve in povecuje razvoj gospodarske dejavnosti v obcini. Zaradi dobrega sodelovanja z Direkcijo za infrastrukturo imamo urejene vse državne ceste, ki povezujejo Obcino Ig z zunanjim svetom. Omeniti je treba, da je Obcina Ig asfalti­rala državno cesto Iška–Gornji Ig z razlogom, ker je bila ta cesta s strani države ocenjena kot ne dovolj obremenjena s prometom in povsem na repu državnega seznama sanacije. Preprican sem, da še danes ne bi bila asfaltirana, ce se v tis-tem casu ne bi odlocil, da ob­cina poskrbi, da bodo tudi ob­cani Gornjega Iga imeli enake vozne pogoje kot vsi drugi vozniki v obcini. Veliko kilometrov kanali­zacijskih vodov je bilo zgra­jenih za odvajanje in cišcenje odpadnih voda, in to brez evra nepovratnih sredstev. A kljub temu smo zgradili vrtec, šolo, Center Ig, kulturno dvorano, gasilski dom, asfaltirali ceste in sanirali kilometre vodovod­nih sistemov. Zgradili povsem nov vodovodni sistem Viso­ko-Rogatec ter izvrtali kar ne­kaj vrtin za normalno oskrbo s pitno vodo. V tem letu je v nacrtu vrtanje dodatne vrtine na obmocju vodovodnega sis-tema Golo-Zapotok, da preki­nemo crpanje iz površinskega dotoka Šumnik in zagotovimo tudi na tem vodovodnem sis-temu v sušnem obdobju ne­moteno oskrbo z zdravo pitno vodo. Vse te investicije, ki so se financirale iz proracuna ob­cine, kamor prištevam tudi vse kredite, ki jih odplacuje-mo skladno s pogodbami, so normalno potekale in poteka tudi financiranje vseh preosta­lih obveznosti. Financiranje društev, sociale, šolstva, pred­šolske vzgoje itd. V obdobju mojega županovanja smo za razvoj gasilstva iz proracu­na namenili okoli 2.800.000 evrov. Na letni ravni v pro-racunu zagotavljamo okoli 1.200.000 evrov za doplacilo ekonomske cene staršem, ki imajo otroke vkljucene v javne vrtce. V dvajsetletnem obdob­ju je to vrtoglava številka. Glede na vse težave, ki smo jih imeli, sem na opravljeno delo zelo ponosen. Je pa kljub temu nekoliko grenkega prio­kusa ob mojem odhodu. Med leti 2004 in 2008 smo zelo ak­tivno pripravljali dokumenta­cijo za pridobitev nepovratnih sredstev z naslova kohezije za izgradnjo sistema odvajanja in Drage obcanke, cenjeni obcani! Marec je mesec, ko praznuje naša obcina, tisti mesec, ki je v naši obcini povezan s številnimi dogodki, posebno z obcinskim praznikom. Uporni ižanski kmetje so 21. marca leta 1848 vzeli usodo ali prihodnost v svoje roke. Naj nas spomin na ta praznik povezuje, da nas tradicija in uspehi naše preteklosti navdajajo s ponosom. Naj bo prihodnost vseh nas polna ambicioznih ciljev za skupno dobro vseh. Cestitke vsem ob obcinskem prazniku! Vabljeni na osrednjo prireditev ob obcinskem prazniku, ki bo v petek, 18. marca 2022, ob 19. uri v Športni dvorani Ig. Župan Janez Cimperman cišcenja odpadnih voda na po­drocju celotne obcine. Doku­mentacija je bila v celoti pri­pravljena in denar v državnem proracunu zagotovljen v višini 20.000.000 evrov, do podpisa pogodbe pa ni prišlo. Nikoli nisem dobil odgovora takrat­ne vlade, kaj je bil vzrok, da ni prišlo do podpisa pogodbe, in nikoli odgovora naslednje vla­de, zakaj so iz državnega pro­racuna za leto 2009 umaknili sredstva za izgradnjo kanali­zacije na celotnem podrocju naše obcine. Pa nic zato! Saj sem si odgo­voril sam, in tudi na marsika­tero vprašanje v tem zadnjem mandatu. Pravijo, da vse dobro in pozitivno premaga vse tisto, kar je slabega in mracnega, in vse, kar smo zgradili v tem casu, je dobro in pozitivno. Zapomniti si vse, kar smo postorili v teh dvajsetih letih, je nemogoce. Omeniti pa je treba še tri pomembne projek­te za obcino, in to je projekt protipoplavnih ukrepov, ki je koncan 80-odstotno. Projekt gradnje doma starejših, za ka­terega je pridobljena koncesija in so postopki projektiranja že v polnem teku. Hkrati se pro-jektira tudi medgeneracijski objekt z balinišcem, ki bo po izgradnji prenesen v last Ob­cine Ig. Oba objekta, tako dom za starejše kot medgeneracij-ski center z balinišcem, bosta svoje stanovalce in dnevne obiskovalce sprejela konec leta 2023, ce bodo vsi postop­ki tekli, kot se nacrtuje. Ome­nim naj še projekt Na-kolih, ki dobiva svojo koncno podobo in bo postavil Obcino Ig med pomembne turisticne destina­cije ter pospešil razvoj turiz-ma. Vse, kar se je pletlo okoli tega projekta, je bilo resnici na ljubo neodgovorno pocetje, saj gre za našo ižansko svetovno znano kulturno vrednoto, ki je vpisana v seznam svetovne kulturne dedišcine pri Unescu. Ko bo projekt koncan in bodo zaceli prihajati obiskovalci, nekaterim datum 7. november 2018 ne bo ravno v ponos. Naj omenim še, da je v casu mojega županovanja v obcino pripeljal tudi mestni avtobus, ki bo zelo dobrodošel pri pro-jektu kolišc. Drage obcanke, spoštovani obcani, glede na vse, kar sem doživljal v zadnjem mandatu, predvsem pa v zadnjih nekaj mesecih s strani posameznih svetnic in svetnikov, sem ugo­tovil, da imajo nekateri en sam interes, in to je osebni. Prav na podlagi te ugoto­vitve in na podlagi pobude skupine ljudi sem se odlocil, da na aprilskih volitvah v Dr-žavni zbor Republike Sloveni­je kandidiram za poslanca na listi Povežimo Slovenijo kot kandidat Slovenske ljudske stranke. Ce bom izvoljen v DZ RS, bom glede na dolgoletne poli­ticne izkušnje in dvajsetletno uspešno vodenja Obcine Ig lahko pomembno prispeval k hitrejšemu razvoju prostora južno od Ljubljane, ki se mu rece Dolenjska. Od leta 2000 do leta 2004 sem že bil posla­nec v DZ RS in v tem mandatu mi je uspelo v državnem pro-racunu zagotoviti sredstva za ureditev ceste Ig–Škofljica in obnovo kulturne dvorane v Podpeci. Od tedaj ta prostor ni bil bistveno deležen pozornos-ti poslank in poslancev naših južnih krajev. Nikoli ne bom šel na nobeno ministrstvo in zahteval, da se del projekta iz­loci, ker je predrag, in potem razglašal, da sem privarceval nekaj denarja. Tudi kakšen osvetljen prehod bomo zgra­dili in tudi kakšen meter ploc­nika z državnim proracunom. Ce hoceš, se vse da. Ce noceš, pa …??? Hvala vsem, drage obcanke, spoštovani obcani, ki ste pod-pirali, kar smo ustvarjali skozi ves ta cas. Hvala vsem svetni-cam in svetnikom v teh dolgih letih, ki ste potrjevali projekte in druge odlocitve. Hvala so-delavkam in sodelavcem ob­cinske uprave za ves trud pri uresnicevanju projektov in prenašanju moje tecnobe v casu od leta 2002 do 2022, ki smo ga preživljali zelo delov-no. Iskrena hvala vsem. Janez Cimperman, župan • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Povabilo kmetom in kmetijskim gospodarstvom O bcina Ig v okviru Pra­vilnika o ohranjanju in spodbujanju ra­zvoja kmetijstva in podeže­lja v Obcini Ig objavlja Javni razpis za sofinanciranje kme­tijstva in razvoja podeželja v Obcini Ig za leto 2022. V tokratnem javnem raz­pisu nagovarjamo k prijavi predvsem manjše kmetije, da se ohranijo. Skladno z merili bodo ime­le tokrat prednost tiste kme­tije, ki so manjše, in imajo v lasti najmanj 2 ha primerlji­vih površin in v lasti najmanj 2 GVŽ. Ce se odlocate za posodo­bitev kmetije ali nakup stroja, vam obcina lahko sofinancira do 50 % stroška nakupa. Os-nova za sofinanciranje obcine in nakup stroja pa je racun. Javni razpis je objavljen na spletni strani Obcine Ig in v Mostišcarju na str. 6. Za vec informacij se lahko obrnete na Obcino Ig, tel.: 01/2802 324. Andreja Zdravje, obcinska uprava Cistilna akcija O bcina Ig v sodelovanju z vaškimi skupnostmi ter društvi organizira spo­mladansko cistilno akcijo na ob-mocju Obcine Ig. Cistilna akcija je predvidena 9. 4. 2022. Podrob­na navodila bodo vaške skupnos-ti in društva dobila dodatno. Naredimo naše okolje bolj cisto. Uroš Cuden, obcinska uprava Režijski obrat sporoca Porocilo o spremljanju skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih (na omrežju pri uporabnikih) v Obcini Ig za leto 2021 Obcina Ig, leto 2021 (omrežje) Vodovodni sistem (VS) Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja (M) Fizikalno kemijska preskušanja (K) M K SKLADNO NESKLADNO EC Ent. KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % IŠKA VAS 33 3 29 87,9 4 12,1 0 0 4 0 3 100 0 0 GOLO-ZAPOTOK 52 11 50 96,2 2 3,8 0 0 1 1 8 72,7 3 (VND) 27,3 CVS BREST 20 5 20 100 0 0 0 0 0 0 5 100 0 0 VISOKO-ROGATEC 24 4 24 100 0 0 0 0 0 0 4 100 0 0 BREZOVA NOGA 4 4 4 100 0 0 0 0 0 0 4 100 0 0 SKUPAJ (omrežje) 133 27 127 95,5 6 4,5 0 0 5 1 24 88,9 3 11,1 Legenda: M – mikrobiologija, K – kemija, S – skupaj, EC. – Escherichia coli, Ent. – enterokoki, KB – koliformne bakterije, CP – Clostridium perfringens, VND – vonj po naftnih derivatih Rezultati laboratorijskih preizkušanj vzorcev pitne vode, odvzetih z omrežja pri uporabnikih ter izredno iz hidrantov zaradi SARS-CoV-2 (covid 19) Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Porocilo je pripravljeno v sodelovanju z Nacionalnim labo­ratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki tudi spremlja zdravstveno ustreznost pitne vode na vodovodnih sistemih v Ob­cini Ig. Katja Ivanuš, Režijski obrat Obcine Ig Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor­macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje­vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si Obcina Ig objavlja na podlagi Odloka o proracunu Obcine Ig za leto 2022 (Uradni list RS, št. 199/2021), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS št. 14/2016, 32/2016) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v Obcini Ig za leto 2022 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoci za ohranja­nje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za leto 2022 in sicer za izvajanje ukrepov s podrocja kmetijstva, za izvajanje ukrepov s podrocja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih de­javnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoc »de minimis«) za naslednje ukrepe: Ukrepi: Višina sredstev: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO UKREP 1: Pomoc za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo; (19.000,00 EUR) UKREP 3: Pomoc za dejavnosti prenosa znanja in informiranja; (1.000,00 EUR) 20.000,00 EUR POMOC »DE MINIMIS« UKREP 7: Pomoc za gozdarstvo - urejanje gozdnih vlak; 5.000,00 EUR POMOC OBCINE UKREP 8: Štipendiranje bodocih nosilcev kmetij; 1.000,00 EUR II. Upravicenci do sredstev 1. Pravne in fizicne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po clenih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po clenih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 de­javna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 2. Pravne in fizicne osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na obmocju obcine. 3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na podro-cju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmocju obcine. III.Razpisno podrocje UKREP 1: POMOC ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPRED­ METENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Z naložbo se skuša doseci vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospo­darstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljša­njem in preusmeritvijo proizvodnje, - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, ce zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vkljucno z dostopom do kmetijskih zemljišc, komasacijo in izboljšanjem zemljišc, oskr­bo in varcevanjem z energijo in vodo; - obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ne­srec, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravni-mi nesrecami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprecevanje škode zaradi navedenih dogodkov. Pomoc za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno pro-izvodnjo se lahko dodeli za: 3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 3.2. urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov. 3. 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoc se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko pro- izvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upraviceni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekon­strukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodar­stvih, - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospo­darskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo), - stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, - stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izje-mo namakalnih naprav, - stroški nakupa in postavitev zašcite pred neugodnimi vremenski-mi razmerami (protitocne mreže …), - stroški nakupa racunalniške programske opreme, patentov, li­cenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Intenzivnost pomoci: - do 50 % upravicenih stroškov naložb na kmetijskih gospodar­stvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospo­ darstvu lahko znaša do 3.000 EUR. Upravicenci do pomoci so: - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, - imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, - imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, - imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev: - za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informa­cijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), - za naložbo, ki mora biti v skladu z dolocili 14(5) clena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, ce je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoci, - ponudbe oziroma predracun za nacrtovano naložbo, - predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga za leto 2022), - mnenje o upravicenosti in ekonomicnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, - drugi specificni pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov Pomoc se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišc in paš­nikov. Upraviceni stroški: - stroški izdelave nacrta ureditve kmetijskega zemljišca (nezahtev­ ne agromelioracije, pašniki), - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z og­ rajo, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališc za živino. Intenzivnost pomoci: - do 50 % upravicenih stroškov, - najvišji možni znesek je do 2.000 EUR. Upravicenci do pomoci: - posamezna kmetijska gospodarstva in ali vec kmetijskih gospo­darstev, vkljucenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…), - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, - posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha pri­ merljivih kmetijskih površin, - imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, - imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, - predracun stroškov, za katere se uveljavlja pomoc, - v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega nacrta in pro­ gram del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, - dovoljenje lastnika zemljišca za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišca, - splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. UKREP 3: POMOC ZA DEJAVNOST PRENOSA ZNANJA IN INFOR­MIRANJA Cilj pomoci je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Upraviceni stroški: - stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobi­vanja strokovnih znanj vkljucno z usposabljanji, - izvajanje delavnic ter inštruiranje, Intenzivnost pomoci: - do 100 % upravicenih stroškov. Upravicenci do pomoci: Clani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetij­skih gospodarstev, ki imajo sedež na obmocju obcine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: 1. pravna ali fizicna oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposoblje­nosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Prejemnik pomoci: - pomoc se izplaca izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, - pomoc se lahko izplaca tudi nosilcu oz. clanu kmetijskega gospo­darstva na podlagi predloženih dokazov ( potrdilo o prijavi, potr­dilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja in potrdilo o placilu izobraževanja) potrebnega za opravljanje dejavnosti. Pogoji za pridobitev: - dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti, - program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predracunom stroškov, - drugi pogoji, opredeljeni z javnim narocilom. Vsebina in nacin izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se dolocijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega narocila. Ce dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, clanstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek necla­nov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije pro-izvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Organizator izobraževanja UKREP 7: POMOC „DE MINIMIS“ – Pomoc za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji goz­dnih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posa­meznih parcel. Gozdne vlake nacrtuje Zavod za gozdove Sloveniji (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos nacrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogo­jitvenem nacrtu ZGS. Upraviceni stroški: - delo z bagrom ali rovokopacem (žlica ali udarno kladivo) - strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: - elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, - soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoci: do 50 % upravicenih stroškov naložbe, oziro-ma najvec do 900 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih financnih do­locb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. POMOC OBCINE UKREP 8: ŠTIPENDIRANJE BODOCIH NOSILCEV KMETIJ Namen ukrepa: Namen ukrepa je financna pomoc pri izobraževanju dijakov in štu­dentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Pogoji za pridobitev pomoci: Upravicenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, - kopijo zadnjega šolskega spricevala, - potrdilo o katastrskem dohodku prosilca, - potrdilo o višini prejemanja štipendije (ce jo prosilec prejema). Dodatni pogoj za pridobitev sredstev: Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohod­ka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega clana. Upravicenci do sredstev: - udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Financne dolocbe: - do 500,00 eur na ucenca v tekocem letu. SPLOŠNE DOLOCBE IV.Merilo za dodelitev sredstev Ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravljena v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je na­vedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosil­ci dobijo na sedežu Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani obcine na naslovu: www.obcina-ig.si Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na po­drocju kmetijstva v letu 2022 morajo prispeti na naslov sedeža Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, za UKREP 1 – Pomoc za naložbe v opredmetena in neopredme­tena sredstva, do 16. 5. 2022 za UKREP 3 – Pomoc za dejavnost prenosa znanja, do 16. 5. 2022 za UKREP 8 – Štipendiranje bodocih nosilcev kmetij, do 16. 5. 2022 (velja datum žiga pošte). Vloge za UKREP 7 – GOZDNE VLAKE, pa bomo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do 27. 9. 2022. VI.Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2022 morajo biti porabljena v letu 2022. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zakljucenem razpisu, za UKREP št. 7 – gozdne vlake, pa v roku 15 dni od prejema popolne vloge. Racun in dokazilo o placilu racuna mora biti izdan šele po izdanem sklepu Obcine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za prido­bitev financnih sredstev. Vsa dokazila (racune) o placilu storitev in zahtevek za nakazilo je potrebno dostaviti najkasneje do 2. 11. 2022. VII. Nadzor in sankcije Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja ob­cinska strokovna služba Obcine Ig lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pra­vilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajocimi za­konskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vracila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve 2 leti. VIII. Nacin reševanja vlog Upravicenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, dolocenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofi­nanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Obcini Ig za program-sko obdobje 2015-2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popol­nih vlog, obcinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2022, v skladu s predpi­si, ki dolocajo izvrševanje proracuna. IX. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijav­nega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni obcine. Merila za dodeljevanje sredstev iz tega razpisa so na voljo na spletni strani Obcine Ig ali v sprejemni pi-sarni Obcine Ig. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Ig, 7. 2. 2022 Župan Obcine Ig Številka: 439-0002/2022 Janez Cimperman Na podlagi 24. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), Skladno z Odlokom o proracunu Obcine Ig za leto 2022 (Uradni list RS, št. 199/2021), Statutom Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s podrocja kmetijstva v Obcini Ig v letu 2022 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s podrocja kme­tijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Obcini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim prebivalstvom Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgorocno zagotoviti dodatna financna sredstva. Sofinanciranje delovanja razlicnih neprofitnih oblik sodelovanja pode­želskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s pod-rocja kmetijstva in gozdarstva je 5.600 EUR. Sredstva so zagotovlje­na v proracunu Obcine Ig za leto 2022 na proracunskih postavkah 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravicenci in pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo nas­lednje pogoje: - da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s podrocja kmetijstva in gozdarstva, - da delujejo najmanj eno leto, - da delujejo v javnem interesu, - da imajo sedež v obcini Ig, - da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospe­ ševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnil­nih dejavnosti in podeželja nasploh, - da imajo sedež v obcini Ig, oziroma so clani društva obcani obcine Ig, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in orga­ nizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o clanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to doloca zakonodaja, - da je društvo za preteklo leto podalo vsa porocila in dokazila Ob­cini Ig skladno z zahtevami, - da imajo poravnane vse davcne in druge zakonske in poslovne obveznosti, - da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upraviceni stroški: - izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tecaji brez pridobitve certifikatov, - ohranjanje kulturne dedišcine, prenos znanj domace obrti, - promocija dejavnosti društva (zgibanke), - organizacija razstav, prikaz obicajev, tekmovanj na temo kmetij­stva. 5. Intenzivnost pomoci: - do 80 % upravicenih stroškov, - predavanja, ki so namenjena obcanom in imajo znacaj tehnicne podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. - Najvecja intenzivnost pomoci na društvo je 1.600 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: - število clanov društva / število clanov društva iz obcine Ig, - število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz obcine Ig, - delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s financno ovrednote­nim programom dela za tekoce leto, - program dela društva in opredelitev povecanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na obmocju obcine Ig, - strokovno izobraževanje na podrocju dejavnosti društva (literatu­ra, ekskurzije, tecaji), - programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti obcine Ig in promocije, - organiziranje in sodelovanje na obcinskih prireditvah, - organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, - program dela društva in financni plan društva za leto 2022, potrjen na obcnem zboru. 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa. - prijavni obrazec, - izjava, - vzorec pogodbe. 8. Obveznost prijavitelja Društva bodo realizacijo programov za leto 2022 in vrednost izve­denih aktivnosti podala na obrazcu za porocanje z dokazili (racuni, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne ose-be). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v casu uradnih ur na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz drugih proracunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je prilože­na izjava, da se posamezni prijavljen program hkrati ne sofinancira iz drugih virov Obcine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren nacin predstavljati obcino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Obcine Ig, najkasneje do cetrtka, 14. 4. 2022. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 11. Informacije o razpisu Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na te­lefon 01/2802-324. Vloge bo pregledala in tockovala komisija za podrocje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zakljucka razpisa obvešceni o izidu razpisa. Datum: 14. 2. 2022 Župan Obcine Ig Številka: 439-0003/2022 Janez Cimperman Na podlagi 110., 119. clena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) in 29. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je župan Obcine Ig sprejel SKLEP o zacetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Obcinskem lokacijskem nacrtu za obmocje VP 14/2 (Uradni list RS, št. 79/2007, 7/2010, 110/2020 - popravek, 123/2020) (v nadaljevanju: SD OLN VP 14/2) 1. clen (potrditev pobude investitorja za pripravo SD OLN VP 14/2) S tem sklepom se doloca postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Obcinskem lokacijskem nacrtu za obmocje VP 14/2 (Uradni list RS, št. 79/2007, 7/2010) in potrjuje izhodišca za pripravo SD OLN, ki jih je izdelala družba EM. STUDIO, projektivne in gradbene inovaci­je, d.o.o., Prade, Prade - cesta XVI 3, 6000 Koper - Capodistria pod številko projekta 0417 z datumom 6. 5. 2021. 2. clen (obmocje in predmet nacrtovanja) Obmocje SD OLN se nanaša na parcele številka 1186/32 in 1186/33, katastrska obcina 1699 Dobravica, kar predstavlja prostorski enoti PE 11 in PE 12. V skladu z dolocili Odloka o prostorskem redu obcine Ig (Uradni list RS, št.: 35/2012, 77/2012, 8/2015, 51/2018) gre za obmocje, ki je namenjeno gradnji objektov poslovne cone s trgovsko, poslovno, proizvodno, obrtno, servisno, storitveno in skladišcno dejavnostjo, gradnji objektov za gostinstvo, turizem, šport in rekreacijo, ureditvi parkirišc za težke kamione in gradbeno mehanizacijo, ureditvi zelenih površin ter prometni in komunalni ureditvi. Predvidene so manjše vsebinske spremembe posameznih clenov in grafike Odloka o OLN za prostorski enoti PE 11 in PE 12. Pobudo za SD OLN je podal investitor družba LES-MMS trgovska družba d.o.o., ki je lastnica nepremicnin, zemljiških parcel številka 1186/32 in 1186/33, obe katastrska obcina 1699 Dobravica na ka­terih je predviden prodajno skladišcni objekt. Investitor ima že pri­dobljeno gradbeno dovoljenje, vendar potrebuje zaradi tehnološkega procesa drugace zasnovano stavbno maso, kar je bistveni del pred­metnih sprememb. Predmet nacrtovane SD OLN so: - združitev obmocij za gradnjo na parcelah 1186/32 in 1186/33, k.o. 1699 Dobravica, torej v prostorskih enotah PE 11 in PE 12, - dolocitev uvozov na obmocje, - opredelitev zahtev glede števila zahtevanih parkirnih mest za skla­ dišcne stavbe, - sprememba dolocila glede strehe nadstreškov, - uskladitev tekstualnega dela z graficnim delom na PE 18, za par- celo št.: 1186/35 k. o. 1699 - Dobravica. Zaradi SD OLN se vplivi nameravane gradnje na okolje ne bodo po­vecali, saj se obmocje SD nahaja in navezuje na že okoliško obstoje-co cono. Nameravana gradnja ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer na obmocju, tehnicne znacilnosti gradnje pa se bodo spreme­nile v minimalnih ozirih. Meja veljavnega OLN se s predlaganimi SD OLN ne spreminja, prav tako ne potek predvidene infrastrukture. Predvidene SD OLN ne spreminjajo namenske rabe zemljišc na obravnavanem obmocju. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) SD OLN se bodo pripravile na podlagi pobude investitorja in izhodišc za pripravo SD OLN. Izhodišca za pripravo SD OLN, ki se s tem skle-pom potrdijo, je izdelala EM. STUDIO, projektivne in gradbene ino­vacije, d.o.o., Prade, Prade - cesta XVI 3, 6000 Koper - Capodistria pod številko projekta 0417 z datumom 6. 5. 2021 in bodo sestavni del Odloka o SD OLN. Pripravo vseh strokovnih rešitev, ki bodo izhajale iz zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi pobudnik SD OLN oziroma investitor. 4. clen (vrsta postopka za pripravo SD OLN) Za potek priprave in sprejema Odloka o SD OLN bo upoštevan redni postopek priprave prostorskega nacrta, dolocenega z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2), ki se uporablja do 1. 6. 2022. 5. clen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OLN in njegovih posa­meznih faz) S tem sklepom se dolocijo naslednji okvirni roki priprave Odloka o SD OLN: Priprava in objava sklepa v Uradnih objavah Mostišcarja marec 2022 Javna objava sklepa v prostorskem informacijskem sistemu in obvestilo o novem postopku preveritve celovite presoje vplivov na okolje ter dolocitev ministr­stva, pristojnega za okolje ali je za SD OLN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje 21 dni Priprava osnutka odloka SD OLN 20 dni Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti pre­soji vplivov na okolje, v kolikor bo ta potrebna, podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OLN na okolje 30 dni MOP poda mnenje ali je OP ustrezno 21 dni Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni Izdelava dopolnjenega osnutka odloka o SD OLN 10 dni Naznanilo javne razgrnitve in javne obravnave 7 dni pred pricetkom javne razgrnitve 10 dni Javna razgrnitev in javna obravnava z evidentiranjem vseh pisnih pripomb 30 dni Proucitev pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave 10 dni Priprava stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave 7 dni Izdelava predloga odloka za pridobitev mnenj SD OLN 20 dni Objava predloga odloka o SD OLN in poziv NUP, da podajo mnenja 30 dni Ministrstvo, pristojno za okolje, ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga SD OLN na okolje sprejemljivi v skla­du s podrocja varstva okolja, ce je bilo za to potrebno izvesti celovito presojo vlivov na okolje 30 dni Izdelava usklajenega predloga odloka 20 dni Sprejem in objava odloka v Uradnem listu RS marec 2023 Predvideni roki se zaradi nepredvidenih zahtev in pogojev v postop­ku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. 6. clen (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo smernic in mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki dajo smernice in mnenja na SD OLN: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Lju­bljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana 4. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Voj­kova cesta 61, Ljubljana 5. Elektro Ljubljana, javno podjetje za distribucijo elektricne energije, d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 6. Telekom Slovenije d.d., Sektor za upravljanje omrežja, Center za vzdrževanje omrežja Ljubljana, Stegne 19,1210 Ljubljana - Šen­tvid 7. Snaga d.o.o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana 8. Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, p.p. 2374, 1001 Lju­bljana 9. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, Izpostava Ljubljana, Prule 27, 1000 Ljubljana 10.Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Osrednja enota, To-bacna ulica 5, 1000 Ljubljana 11.Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana, Can-karjeva 10,1000 Ljubljana 12.Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dedišcine, OE Lju­ bljana, Tržaška cesta 4, p.p. 398, 1001 Ljubljana 13.Agencija RS za okolje- varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana 14.Obcina Ig – Režijski obrat podrocje vodovoda in odvajanja komu­ nale odpadne vode, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 15.Obcina Ig – podrocje prometa in javne razsvetljave, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 16.Petrol d.d. – cišcenje komunalne odpadne vode, Dunajska cesta 50, Ljubljana V postopek se lahko vkljucijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ce se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno podrocje. 7. clen (nacrt vkljucevanja javnosti) Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 112. clenom ZUreP-2 in sicer s postopkom javne razgrnitve in obravnave. Osnutek OPPN z OP, stališca do pripomb ter predlogov javnosti in predlog OPPN se javno objavijo na spletni strani obcine, po vzpostavitvi elektronskega poslovanja pa v prostorskem informacijskem sistemu. 8. clen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležen­cev pri pripravi SD OLN) Za pripravo SD OLN se uporabijo podlage veljavnega OLN in stro­kovne podlage za spremembe in dopolnitve OLN. Obveznosti udele­žencev ostajajo nespremenjene. 9. clen (obveznosti financiranja priprave) Stroške izdelave SD OLN krije pobudnik, ki v ta namen sklene po­godbo z nacrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko nacrtovanje. 10. clen (objava sklepa) Ta sklep se skupaj z izhodišci iz 2. tocke tega sklepa objavi na spletni strani Obcine Ig najkasneje tretji delovni dan po prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je sklep objavljen na njegovi sple­tni strani in zacne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se ga še v Uradnem delu Mostišcarja. Številka: 3505-0002/2021 Župan Obcine Ig Datum: 22. 2. 2022 Janez Cimperman Na podlagi 110. clena, v povezavi s 119. clenom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21-ZUreP-3) in 29. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je župan Obcine Ig sprejel: SKLEP o pripravi obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocji IG 09-1-del in IG 09-2 1. clen (potrditev pobude investitorja za pripravo OPPN) S tem sklepom se potrjuje pobuda investitorja za pripravo Obcinske­ga podrobnega prostorskega nacrta za obmocje IG 09-1-del in IG 09-2 (OPPN) in zacne priprava OPPN. Skladno z 61. clenom PRO Ig, je za obmocje obvezna izvedba javnega natecaja. 2. clen (obmocje in predmet nacrtovanja) (1) Obcina IG (koncedent) v javno zasebnem partnerstvu z družbo LOBIUM d.d., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana (koncesionar), nacr­tuje gradnjo doma starejših obcanov s kapaciteto 150 mest, vecge­neracijski center, balinišce, rekreacijske površine in parkovno uredi­tev z lapidarijem na obrobju naselja Ig. Z gradnjo in ureditvijo, ki mora biti skladna s sodobnimi pristopi varstva starejših ljudi, želi obcanom (in njihovim svojcem) zagotoviti institucionalno varstvo, ko bodo te storitve potrebovali, ter jim na ta nacin, v domacem kraju, zagotoviti vecjo psihološko in socialno varnost. (2) Obmocje OPPN obsega zemljišca s parcelnimi številkami: 1866/8, 1867/8, 1866/7 in 1867/7 vse k.o. 1700 – Ig. Vse štiri parcele so v lasti Obcine Ig. Primarni dostop do zemljišca poteka iz državne ceste Ig-Rakitna. Zemljišci s parcelno št. 1866/7 in 1866/8 sta po dejanski rabi kmetijski, brez trajnih nasadov, medtem ko zemljišci s parcelno št. 1867/7 in 1867/8 sta v celoti gozdni zemljišci ter ležita na obmocju Nature 2000. Na obmocju ni zgrajenih objektov. (3) Na obravnavnem obmocju sta za namen gradnje stavb doma starejših obcanov in dopolnilnih dejavnosti možni zgolj obmocji s parcelno št. 1866/8 z namensko rabo SB (stanovanjske površine za posebne namene) in 1867/8 z namensko rabo MO (osrednje površi­ne). Medtem ko sta obmocji s parcelno št. 1866/7 in 1867/7 obmocji varovanega zelenega pasu z namensko rabo ZD (druge zelene povr­šine), kjer je dopustna gradnja objektov za lastne potrebe. (4) Dom starejših obcanov z dopolnilnimi in spremljajocimi dejav­nostmi ter ureditvijo odprtega prostora bo umešcen na zemljišce EUP IG09-1/MO-Ig (parc. št. 1867/8), EUP IG09-1/SB-Ig (parc. št. 1866/8) in EUP IG09-2/ZD-Ig (parc. št. 1866/7, 1867/7) za katerega je pred­pisana izdelava OPPN. (5) Poleg doma starejših obcanov so v obravnavnem obmocju ali v naslednjih fazah v okolici predvideni še: javni lokali (frizer, pediker, zobozdravstvena ordinacija, ipd), medgeneracijski center in vrtec. (6) Obmocje OPPN meri približno 27 ha. (7) OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven obmocja obdelave. Obmocje prestavitev, no-vogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati tiste površine oziroma zemljišca izven obmocja OPPN, ki so zahtevana za potrebne navezave. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Potrebne strokovne podlage in strokovne rešitve se izdelajo skladno z dolocili ZUreP-2. 4. clen (vrsta postopka) V skladu s 119. clenom ZUReP-2 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo dolocbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja obcinskega prostorskega nacrta. 5. clen (roki in posamezne faze za pripravo OPPN) (1) Preglednica 1: Okvirni roki in posamezne faze priprave OPPN: (2) Postopek sprejemanja OPPN bo skladno z roki, ki jih za spreje­manje obcinskih prostorskih izvedbenih aktov doloca ZUreP-2, trajal približno eno leto od sprejema sklepa o pricetku OPPN. KORAKI NOSILEC ROK Pobuda investitorja priprave OPPN Investitor Februar 2022 Sklep o pripravi OPPN, Obcina ministrstvu posreduje sklep o pripravi in pobudo, skupaj z vlogo za dodelitev identifikacijske števil­ke prostorskemu aktu Obcina, župan Februar 2022 Poziv pristojnim NUP za mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Odlocitev o izvedbi Celovite preso­je vplivov na okolje (CPVO) MOP 21 dni po prejetju mnenj Priprava osnutka OPPN, okoljske­ga porocila (OP, v primeru CPVO), javna objava na spletni strani obcine in poziv NUP da podajo mnenja Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni po sprejetju Sklepa o pripravi OPPN oz. po dolocitvi o izvedbi CPVO (v primeru OP) Pridobivanje mnenj NUP in od­locitve o ustreznosti OP (v primeru CPVO) NUP 30 dni po prejemu osnutka OPPN in OP (v primeru CPVO) Analiza mnenj, izdelava strokovnih podlag in dopolnjenega osnutka OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 20 dni po prejetju vseh mnenj Javna objava in javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni Priprava strokovnih stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav ter zavze-ma stališc Obcina, izdelovalec OPPN 10 dni po javni razgrnitvi in javni obravnavi Objava stališc in predlogov na spletni strani obcine in na kraje­vno obicajen nacin Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni Priprava predloga OPPN na pod-lagi sprejetih stališc in predloga OP (v primeru postopka CPVO) ter objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 20 dni po spre­jemu stališc do pripomb Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na predlog OPPN in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje (v primeru postopka CPVO) Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Priprava Odloka o OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 10 dni po prejemu vseh mnenj pris­tojnih NUP Sprejem Odloka o OPPN na seji obcinskega sveta Obcinski svet Na prvi redni seji obcinskega sveta Priprava gradiva sprejetega OPPN in posredovanje ministrstvu ter objava odloka v Uradnem listu RS Obcina, izdelovalec OPPN 15 dni po spre­jemu na obcin­skem svetu (3) Pri realizaciji terminskega plana lahko pride do casovnega zamika zaradi drugih objektivnih okolišcin, ki lahko vplivajo na potek spreje­manja prostorskega akta. 6. clen (nosilci urejanja prostora, ki dajejo mnenja, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pripravi prostorskega akta) (1) Nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Lju­bljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana 4. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Voj­kova cesta 61, Ljubljana 5. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 7. Zavod RS za varstvo kulturne dedišcin, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana 8. Agencija RS za okolje- varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana 9. Zavod za gozdove, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana 10. Elektro Ljubljana d.d, DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 11. Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Ljubljana - Kranj, Stegne 19, 1000 Ljubljana 12. Energetika Ljubljana, Verovškova ulica 62, Ljubljana 13. Obcina Ig – Režijski obrat podrocje vodovoda in odvajanja komu­nale odpadne vode, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 14. Obcina Ig – podrocje prometa in javne razsvetljave, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 15. Petrol d.d. – cišcenje komunalne odpadne vode, Dunajska cesta 50, Ljubljana. (2) V postopek se lahko vkljucijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ce se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno podrocje. 7. clen (nacrt vkljucevanja javnosti) Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 112. clenom ZUreP-2 in sicer s postopkom javne razgrnitve in obravnave. Osnutek OPPN z OP, stališca do pripomb ter predlogov javnosti in predlog OPPN se javno objavijo na spletni strani obcine, po vzpostavitvi elektronskega poslovanja pa v prostorskem informacijskem sistemu. 8. clen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležen­cev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) – Geodetski nacrt – Prikaz stanja prostora – Utemeljitev skladnosti nacrtovanja posegov s splošnimi smernica-mi nosilcev urejanja prostora – Utemeljitev skladnosti nacrtovanih posegov s strateškim in izved­benim delom OPN – Elaborat ekonomike – Okoljsko porocilo, ce bo ugotovljeno, da je v postopku OPPN pot-rebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje – Druge študije, glede na zahteve nosilcev urejanja prostora – Druge podatke in strokovne podlage, ce bo v postopku OPPN ugotovljeno, da jih je treba pripraviti. 9. clen (obveznosti financiranja priprave) Stroške izdelave OPPN krije koncesionar, ki v ta namen sklene po­godbo z nacrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko nacrtovanje. 10. clen (objava sklepa) Ta sklep se skupaj z izhodišci iz 2. tocke tega sklepa objavi na spletni strani Obcine Ig najkasneje tretji delovni dan po prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je sklep objavljen na njegovi sple­tni strani in zacne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se ga še v Uradnem delu Mostišcarja. Številka: 3505-0001/2022 Župan Obcine Ig Datum: 22. 2. 2022 Janez Cimperman Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 15. 10. 2021 do 1. 3. 2022: - Sklep o spremembi Sklepa o dolocitvi javne infrastruk­ture na podrocju kulture, UL št. 15, 4. 2. 2022 - Sklep o ceni pomoci na domu v Obcini Ig za leto 2022, UL št. 15, 4. 2. 2022 - Sklep o dolocitvi cen programov vrtca v Javnem zavo­du Vrtec Ig, UL št. 199, 22. 12. 2021 -Sklep o vrednosti tocke za izracun nadomestila za upo­rabo stavbnega zemljišca na obmocju Obcine Ig za leto 2022, UL št. 199, 22. 12. 2021 - Odlok o proracunu Obcine Ig za leto 2022, UL št. 199, 22. 12. 2021 - Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del obmocja IG 14-3/SC, UL št. 196, 17. 12. 2021 Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Po dveh letih spet pustovanje v Iški vasi Pustni sprevod Otroški sprevod C eprav smo se vsi bali, da bo še eno leto mini-lo brez tradicionalne­ga pustovanja, se to na sreco ni zgodilo. Vsi veseli in polni zanosa smo zaceli priprave in obvešcanje. V nedeljo so se zbrali otroci ter zaceli v tradicionalnih ma-skah, agent, tastar in tastara, tamlad in tamlada, policaji in pajaci pohod po vasi. Zvecer pa so se utrujeni in lacni zbrali v gasilskem domu ter si privo-šcili prislužene sladkarije. Torek pa je cas za odrasle maškare, mlajši moški sodelu­jejo v sprevodu, starejši pa se pridružijo kameli. Ob lepem vremenu je bilo druženje še bolj prijetno, vašcani pa veseli našega obiska. Pustna sekcija Iška vas Kamelarji na koncu Za napredek Obcine Ig V tokratnem prispevku se bomo osredotocili na podrocje oskrbe s pitno vodo in cišcenja odpadnih voda. Clani LZU se že od zacet­ka zavzemamo za zagotovitev zdrave in ciste pitne vode, ki je nujna za življenje in zdravje naših obcanov. Stanje vodovo­dnega omrežja v Obcini Ig je na nekaterih delih zelo slabo, saj je bilo ponekod zgrajeno že pred letom 1970. Prioriteta, ki smo si jo zastavili takoj ob zacetku mandata, je bila zamenjava az­bestnih vodovodnih cevi v va­seh, kjer so te še vedno v upora-bi. S tega vidika je eden najbolj kriticnih odsekov vodovodnega omrežja v naši obcini vodovod Iška vas-Iška. Svetniki LZU smo zahtevali, da se v proracun Obcine Ig pri­oritetno uvrsti projekt gradnje kanalizacije in obnova vodovo­da Iška vas-Iška. To nam je tudi uspelo in sredstva za zacetek projekta so bila rezervirana že v prvem proracunu obcine, ki ga je potrjeval sedanji sestav ob­cinskega sveta. Zacelo se je z izdelavo investicijske dokumentacije, na katero smo v casu priprave podali kar nekaj pripomb in usmeritev s ciljem, da se doku­mentacija pripravi kakovostno in tako, kot je potrebno za pri­javo na razpise za pridobitev nepovratnih financnih sredstev. Obcina Ig se je v zacetku leta 2022 prijavila tudi na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za oba projekta, torej gradnjo LISTA ZLATKA USENIKA ZA NAPREDEK OBINE IG kanalizacije in obnovo vodo­voda. Ker sta oba projekta kar velik financni zalogaj, bi pri­dobitev nepovratnih sredstev pomembno vplivala na hitrejši potek izvedbe del, saj samo iz lastnih sredstev projekta ne bi mogli realizirati prej kot v os­mih letih. Naslednja pereca stvar na podrocju oskrbe s pitno vodo pa je v hribovitem delu obcine, in sicer vodovodni sistem Golo-Zapotok. Ta del obcine se oskr­buje s pitno vodo iz vec vrtin pod okriljem Kurešcka in povr­šinskega vira Šumnik v Zapoto­ku. Kot ste bili seznanjeni s stra­ni obcine in režijskega obrata, je poleti 2021 prišlo do onesnaže­nja zajetja Šumnik, zaradi cesar je bilo potrebno kljub striktnim varcevalnim ukrepom vodo vsa­kodnevno dovažati z gasilskimi cisternami ter dostavljati pitno vodo iz plastenk. Zato smo sve­tniki LZU zahtevali, da se je že konec lanskega leta zacelo razi­skovati, kje bi se dalo na tem ob-mocju zagotoviti dodatne vrtine za oskrbo s pitno vodo. Na zad­nji seji Odbora za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora smo bili s strani re-žijskega obrata obvešceni, da je bilo identificiranih nekaj obmo-cij, kjer bi se dalo zagotoviti do-datne vire vode, tako da bodo še v tem letu izvedene tudi posku­sne vrtine. Upamo, da se bo tako zagotovila dovolj velika kolicina vode ter zagotovila neodvisnost oskrbe iz zajetja Šumnik, ki ga je potrebno zaradi vsakokratne oporecnosti ob vecjih padavi­nah zapreti in prostor vrniti v prvotno stanje. Tretja pereca tocka pa je cis­tilna naprava na Igu. Prebivalci obmocja ob cistilni napravi že dalj casa opozarjajo na smrad, ki prihaja iz cistilne naprave. Ker na tem podrocju Obcina Ig ni storila nic konkretnega, smo na zahtevo LZU na sestanek Odbora za komunalo, infra-strukturo, varovanje okolja in prostora povabili tako obcane, ki prebivajo na obmocju okoli cistilne naprave, kot predstav­nike podjetja Petrol, ki izvaja javno službo cišcenja komunal­ne in padavinske odpadne vode. S strani predstavnikov Petrola smo dobili zagotovilo, da bodo v prvi cetrtini letošnjega leta pripravili možnosti za rešitev problematike. Z njimi pa smo si clani odbora tudi ogledali ob-mocje cistilne naprave in se še enkrat na terenu pogovorili o problematiki. Upamo, da bodo v kratkem predstavili obljubljene možnosti rešitve ter da bodo te izvedljive v cim krajšem casu in s cim manjšo obremenitvijo ob­canov pri placilu omrežnine. Lista Zlatka Usenika za napredek Obcine Ig Zdravko Grmek Aktivnosti svetniške skupine SDS O bcinski svetniki smo se v letu 2022 sestali dvakrat. Enkrat na red- ni in enkrat na izredni seji. Na redni seji konec januarja letos smo potrdili novelacijo inve­sticijskega programa za pro-jekt energetske sanacije javnih stavb v lasti Obcine Ig. Poleg tega smo sprejeli še sklep o spremembah glede dolocitve javne infrastrukture na podro-cju kulture. Sklep se nanaša na prostore Dvorane Center Ig v tretjem nadstropju, dalje na prostore Knjižnice Ig, ki je v drugem in tretjem nadstro­pju Centra Ig, ter na prostore Doma kulture Ig, ki pa je na Gasilski ulici 39 na Igu. Razprava je pri tej tocki potekala tudi v smislu poi-menovanja nove dvorane na podstrešju gasilskega doma na Gasilski ulici. Dvorana je prostorna, dobro opremljena ter lepo in natancno izdelana. Na izredni seji v mesecu fe­bruarju letos smo obravnavali in potrdili izhodišca za zace­tek postopka OPPN EUP IG-09-1-del in IG09-2. To je loka­cija, kjer se bo gradil nov dom starejših. Naj se dotaknem še ene za­deve: V lanski decembrski številki Mostišcarja je župan v svo­ji rubriki Županov koticek blatil in lažno pisal o meni in naši svetniški skupini, ceš da projekta Na-kolih ne podpi­ramo. Naša svetniška skupi­na je vkljucno z menoj vedno do zdaj z glasovi za podprla vsak predlog za spremembo terminskega plana projekta in vsak predlog o dodatnem financiranju projekta s strani Vsaka mama je prava mama, dana za sreco in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavcek). Cestitke vsem našim obcankam za 8. marec. Vsem materam lep in vesel materinski dan. OO SLS Ig Epidemija v Sloveniji popušca in življenje se pocasi vraca v normalne tirnice. Svetniška skupina SDS Vas vabi na obiske in predloge, in sicer vsak prvi torek v mesecu od 17.30 do 18.30 v Medgeneracijskem centru na Igu. Prisrcno vabljeni. Obcine Ig oz. Ministrstva za kulturo. Torej projekt podpira-mo. Ta projekt bi moral biti po terminskem planu koncan že 1. oktobra 2021. To je naš žu-pan tudi zagotovil v eni od od­daj na Radiu Ljubljana, ki se je predvajala 9. 3. 2021. Po zadnji spremembi casovnice naj bi se dokoncanje tega projekta zgo­dilo letos v maju. Tudi to spre­membo smo podprli. Upam, da bo to res in da bo ta projekt resnicno zaživel, tako kot je o tem naš župan že pisal v enem od svojih kotickov. Vse dobro. Mirko Merzel, vodja Svetniške skupine SDS Spoštovane obcanke in obcani, iskrene cestitke ob obcinskem prazniku. Naj nas povezujejo enotnost, razumevanje in strpnost. OO SLS Ig Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 02 | Marec 2022 15 . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Izredna seja DZ Z aradi povišanja cen energentov je Vlada RS predlagala, da vsi, ki prejemajo pokojnine nižje od 1.000 evrov, prejmejo solidar­nostni energetski dodatek v višini 150 evrov. Ta dodatek bodo prejeli tudi tisti, ki pre­jemajo varstveni dodatek, pa socialno pomoc ter velike dru­žine, skupaj preko 710.000 po­sameznikov. O tem smo odlo-cali na izredni seji v februarju in oba predloga zakonov tudi sprejeli. Na seji je bila sprejeta tudi Resolucija o predlogu Nacio­nalnega programa za kulturo za obdobje 2022–2029 (NPK). Prejšnji NPK se je iztekel leta 2018 in od takrat nismo ime­li osrednjega dokumenta, ki doloca smernice razvoja in ukrepe za izboljšanje razmer na podrocju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, dedišcine, medijev in drugih podrocij. V nadaljevanju je potrebno spre­jeti akcijski nacrt, ki bo bolj • DRUŠTVA ///////////////////////////////////// podrobno dolocil ukrepe za posamezna podrocja. Minister Vasko Simoniti je zacasno, za eno leto, razglasil Pungart za spomenik držav­nega pomena, kar pomeni, da v tem casu ne bi potekala gradnja novega ženskega za­pora. Odkrito je bilo namrec železnodobno gradišce, ki je v razlicnih oblikah delovalo tisoc let, od 8. stoletja pred Kristusom do 2. stoletja po Kristusu. Gradišce je bilo veli­ko 10 ha, izkopanega pa je bilo 8 %, kar pomeni eno najvec­jih izkopavanj na naših tleh. Najdenih je bilo tudi veliko najdb, ki se zdaj proucujejo. Prav tako potekajo raziskave zemljine in vzorcev, ki so bili vzeti ob izkopavanjih. Sestali smo se predstavniki Ministr­stva za kulturo in Ministrstva za pravosodje, da pretehtamo možnosti souporabe Ižanske­ga gradu, v katerem se nacrtu­je odprti in polodprti oddelek Zapora Ig ter uprava, po tem ko bi bil zgrajen nov objekt velikosti skoraj 6.000 m2. Ar-hitekti so predvideli nekaj re-šitev, ki bi omogocile gibanje domacinov in obiskovalcev na hribu Pungart, kar bi bilo dob-ro predstaviti tudi obcankam in obcanom naše obcine. Sama bolj podpiram idejo, da bi bil grad z okolico namenjen tu­risticni dejavnosti in bi zapor gradili spodaj, kjer je zdaj od­prti oddelek za moške. Gotovo je najlepši del Iga škoda na­meniti za zapor, sploh ob dej­stvu, da se Ig s kolišcarskim muzejem razvija v zanimivo turisticno destinacijo. V tej koaliciji smo se zave­zali, da bomo ustvarili pogoje za gradnjo domov starejših obcanov. Sprejeli smo vse pot-rebno, da se razpišejo konce­sije in na letošnjem drugem razpisu za podelitev koncesije za gradnjo DSO je bil uspešen ponudnik, ki bo dom gradil v naši obcini, pred Stajami. Tega sem vesela, saj je bila konku­renca kar huda, poleg tega je v naši regiji že veliko domov za starejše in so podeljevali kon­cesije v obmocjih, ki so pod-hranjena. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Obvešcam vas, da vsako soboto ob 8.30 na Radiu Zeleni val porocam o dogajanju v Državnem zboru. Vsako soboto pa lahko preberete mojo kolumno na Portalu Osrednje Slovenije (https://portal-os.si/). Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. • KULTURA ///////////////////////////////////// 30 LET Vabimo vas na Govekarjev vecer v ponedeljek, 21. marca 2022, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. Ob prazniku Obcine Ig bomo prebrali nekaj odlomkov iz romana Frana Govekarja z naslovom Padar Žajbelj. Predstavili bomo tudi vse dosedanje publikacije, ki smo jih izdali v Društvu Fran Govekar Ig. Lahko jih boste tudi kupili. Vecer bodo s petjem popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Perunike. Na ogled bo razstava ilustracij iz romana Padar Žajbelj avtorice Julijane Peršic, clanice Likovne skupine DFG. Vabljeni! Govekarjev vecer in pregledna razstava Likovne skupine DFG Skupina Pol plašca in animatorji F ebruarski Govekarjev vecer je bil tokrat bolj prešerno naravnan, saj nismo mogli praznovati oz. le v okr­njeni obliki v casu slovenskega kulturne­ga praznika. Zdravljico je na precno flavto zaigrala Eli Lipovšek, France Prešeren jo je napisal novembra 1844. Za objavo v Poezijah 1846 je Prešeren sam izlocil kitico: Edinost, sreca sprava, k nam naj nazaj se vrnejo, potem ko jo je Franc Miklošic oznacil za spotakljivo. Uglasbljen sonet O, Vrba je izvedla sku­pina Pol plašca. Pesem O, Vrba, srecna draga vas domaca je prvi od sonetov cikla šestih sonetov z naslovom Soneti nesre-ce iz leta 1832. Gre za osrednjo izpoved Prešernovega življenjskega spoznanja in njegovo vrhunsko delo. V pesmi obžaluje, ker ni ostal v domacem kraju, kjer bi živel mirno in idilicno, medtem ko ga je mestno življenje navdalo z razocaranjem, ker je spoznal nasprotje med idealom in stvar­nostjo. Še en mejnik v Prešernovem življenju je Trnovo. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, ki je prihajala iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta ljubezen je mocno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje. Naslednje leto je postal odvetniški pripravnik pri starem prijate­lju Blažu Crobathu. Veckrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavracale, saj je bil zaradi svoje svobodo­miselnosti oznacen kot politicno sumljiv. Poleg tega Julija Primic njegove ljubezni ni sprejela in se je leta 1839 porocila z bo­gatim plemiškim sinom Scheuchenstue­lom. Clanice in clani skupine Pol plašca so zaigrali in zapeli sonet Trnovo, ki ga je uglasbil Aleksander Mežek. V sonetu zapiše: Trnovo, kraj nesrecnega imena, tam meni je gorje bilo rojeno od dveh ocetov cistega plamena. Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v srce mi padla iskra je ognjena, ki ugásnit se ne da z mocjo nobeno. Prisluhnili smo tudi poeziji clanic Li-terarne skupine DFG Darji Avsec, Alenki Jeraj in Zdenki Vinšek. Glasbeni tocki sta izvedla še Janez Merzel na ksilofonu in Ciril Mrzel na saksofonu. Skupina Pol pla-šca je izvedla še Kreslinovi skladbi Tisoc let in Z Gorickega v Piran. Clani Skupine Pol plašca so si nadeli ime po simboliki, povezani s sv. Marti-nom, zavetnikom farne cerkve na Igu. V oltarni sliki sv. Martin kot vojak deli pol plašca z beracem. Skupina je mešana, ses­tavljajo jo inštrumentalisti in pevci ter je hkrati tudi animatorska skupina, ki or-ganizira nedeljske otroške svete maše ob deseti uri. V knjižnici in na stopnišcu Centra Ig smo odprli razstavo likovne skupine DFG z naslovom Pregledna razstava 2021. Na njej so avtorji razstavili po dve boljši deli lanskega leta. Razstavlja 15 avtorjev v teh­niki akrila, grafike, akvarela in olja. Raz­stava bo na voljo za ogled do 21. marca, ko bo naslednji Govekarjev vecer. 30 LET Mateja Jere Grmek Alenka Jeraj V organizaciji JSKD je bilo 11. 2. 2022 v centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani srecanje literatov z obmocja Ljubljana okolica z naslovom Izrekanja 2022. Na dogodku sta sodelovali tudi dve clanici Literarne skupine DFG Ig, Darja Avsec in Alenka Jeraj. Strokovno je literarno srecanje spremljala Barbara Korun, slovenska pe­snica in literarna pedagoginja. Za glasbe­ne vložke je s kitaro in glasom poskrbel Boštjan Soklic – uglasbljena poezija. Naslovno sliko vabila na dogodek je ustvarila clanica Likovne skupine DFG Marijana Rous Gojak. Naslov slike je Moje poti, mešana tehnika. Slika je bila izbrana na državno razstavo JSKD Videz tipnega. Prireditev so podprle obcine: Medvo­de, Ig, Škofljica, Velike Lašce, Brezovica in Dobrova-Polhov Gradec. Zapisi, ki so jih avtorji izrekali, so bili od kratke otroške proze do kronskih za­pisov, resnejše kratke proze za odrasle in poezije. Pesmi s tematiko narave, spro-šcujoco lažjo vsebino do globokih, cu-stveno težjih verzov. Mateja Jere Grmek Alenka Jeraj Srecanje literatov z obmocja Ljubljana okolica Anamarija Meglic je med drugim v kratki prozi Teta Zima zapisala takole: »Sonce nam sije, veselja nalije, da se zelene radosti naužije. Sonce nam sije, krošnje ogreje, da koncno ozelene veje. Sonce nam sije, da cebela meda nalije, sonce nam sije, da naša srca ogreje.« Alenka Jeraj: Zima Ivje se je ujelo v veje dreves. Skoznje sramežljivo sije soncni žarek. Hladno je. Zima. Skozi meglico se vidi zvonik. V daljavi mesto. Cudovito stvarstvo. Clovek nad vsem tem. A v resnici tako majhen. Majhen drobec. Majhen trenutek. Ujet v kratek trenutek današnjega dne. Darja Avsec: Bog je! V puhastem predivu oblaka. V žilah sveže zelenega listja. V zamahu metuljevih kril.V špranji med Še malo in Nic vec. V kaplji spomina. V materinem vdihu med dvema popadkoma. Ampak Bog JE. Pa ce ga imenuješ: Dom, Mir, Uteha, Srecno padalo ali Pušcica v letu. AMPAK BOG JE! Prvo leto delovanja Prebrisanih muzikantov V enem od videospotov smo zajeli tudi nekaj lepot ižanske obcine (bajer v Strahomerju). M arca lansko leto je nastal nov ansambel na slovenski naro­dno-zabavni sceni, ki ima se­dež prav v Obcini Ig. Harmo­nikaš Lovro, kitarist Andrej in pevec Gašper prihajajo iz pod-krimskih ižanskih vasi, basist in baritonist Martin prihaja iz okolice Horjula, pevka Katja pa iz Zgornje Savinjske doline. Kljub težki globalni zdra­vstveni situaciji (še posebej za glasbenike) je bilo prvo leto zelo pestro. V tem casu smo iz­dali tri studijske skladbe s pri­padajoco video podobo. Z eno od njih smo se tudi predstavili na finalnem veceru najstarej­šega slovenskega festivala na­rodno-zabavne glasbe Ptuj. Ta je 3. septembra, tokrat prvic, potekal v idilicnem ambientu Puhovega muzeja v Sakušaku. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste prišli na­vijat za nas in nam namenili številne spodbudne besede. Finalni vecer festivala Ptuj V preteklem letu smo imeli tudi precej nastopov, vendar je bila vecina (zaradi ukrepov) zasebnega znacaja. Verjame-mo, da bodo letos bolj množic­no omogoceni tudi javni nas­topi, koncerti in veselice ter da se tako lahko bolje predstavi-mo tudi ižanski publiki. V nastanku so že nasled­nje lastne skladbe ter nekate­ri drugi zanimivi projekti. Za bolj ažurno spremljanje de­lovanja našega ansambla pa nam lahko sledite tudi na raz­licnih socialnih omrežjih. V drugo leto delovanja vstopamo polni zagona ter z upanjem, da bo glasbeno še bolj obarvano kot prejšnje, polno druženja in veselja. Lovro Šenk Arhiv Prebrisanih muzikantov Mostišcar 02 | Marec 2022 19 Informativni dnevi na daljavo V petek in soboto, 11. in 12. februarja, so se na informativnih dnevih predstavile vse srednje šole in gimnazije po Sloveniji. Vendar pa so predstavitve zaradi iz­redne situacije letos potekale drugace kot po navadi. Vsaka šola je predstavitev izvedla trikrat; v petek zjutraj in popoldne ter v soboto zjut-raj, zato smo se lahko udeležili treh razlicnih informativnih dni, ki so potekali po spletu. Zato devetošolcem v petek (11. 2.) ni bilo treba v šolo. Predstavitve so vecinoma potekale po videokonferen­cah, vse pa so bile na daljavo. To nam je onemogocilo fizicni obisk šolskih prostorov, kar mnogi vidijo kot veliko po­manjkljivost. Sicer so nekatere šole omogocile celo virtualni obisk ucilnic, kar je seveda pomagalo pri ublažitvi te po­manjkljivosti, a menim, da tudi to še vedno ne more nadome­stiti obcutka in vzdušja, ki bi ga zaznali v obicajnih pogojih predstavitve. Drži pa, da so nam predstavitve na daljavo vsaj prihranile nekaj casa, ki bi ga izgubili med vožnjo do šole, ter so zgodnjo udeležbo na informativnih dnevih omo­gocile tudi mlajšim osnovno­šolcem, ki so jih predstavitve zanimale. Sam sem izkoristil vse tri priložnosti za nabiranje podat­kov o razlicnih šolah in mis-lim, da so kljub težki situaciji organizatorji delo vrhunsko opravili, saj so predstavili vse pomembno ter odgovarjali na vprašanja bodocih dijakov. Še vedno menim, da bi bila odlocitev za nadaljevanje šolanja lažja, ce bi informativni dnevi potekali v živo, a smo vseeno tudi tako vsi zainteresirani prejeli skoraj vse podatke, ki so bili predani tudi prejšnjim generacijam devetošolcev. Kian Hodžic, 9.b Dopisovanje s šolami po Sloveniji Razglednice iz vse Slovenije K er se v cetrtem razre­du pri družbi ucimo o domaci pokrajini in domacem kraju, hkrati pa spoznavamo Slovenijo, smo se odlocili, da bomo poslali razglednice svojega kraja šo-lam po Sloveniji. Za pomoc sem se obrnila na Obcino Ig, kjer nam je pri­jazna gospa Maja Zupancic takoj prisluhnila in nam pri­nesla v šolo paket razglednic z motivom Obcine Ig – pustni karneval. Na tem mestu se ji še enkrat iskreno zahvaljujem. Ucenci so z veliko motiva­cijo pisali razglednice, ki smo jih nato poslali drugim šolam. V zameno smo tudi mi prejeli razglednice iz njihovih krajev. Prav vsako smo prebrali in se Ižanske razglednice, pripravljene za pot po Sloveniji je razveselili. Kraj smo potem poiskali tudi na zemljevidu Slovenije, kamor smo razgle­dnico pripeli. Vcasih smo si morali pomagati s spletom, ker nismo poznali vseh krajev. Naslednje leto, ko bomo bolje spoznavali Slovenijo, pa bomo tem krajem posvetili še malo vec pozornosti in jih bolje spoznali. Našo dejavnost lahko pove­žem s tednom pisanja na roko, spoznavanjem velike zacetni­ce, vrstniškim sodelovanjem, družbo; najbolj pa me veseli, da ucenci pri tem niso potre­bovali dodatne spodbude. Z veseljem so sodelovali vsi po vrsti. Katarina Vinšek, Osnovna šola Ig Zimski športni dan: drsanje v Tivoliju V torek, 15. 2. 2022, smo imeli osmošolci in devetošolci Osnovne šole Ig zimski športni dan. To je bila priložnost za razlicne dejavnosti zunaj šole, recimo smucanje v Kranjski Gori, po-hod v okolici Iga ter drsanje v hali Tivoli. Odlocila sem se za drsanje. Ko smo prišli v park Tivoli, smo odšli na krajši sprehod, med katerim nas je ujel dež. Ko je bilo konec sprehoda, smo odšli do drsališca. Tam smo si ogledali trening hokejskega kluba Olimpija. Bilo je kar za­nimivo. Ko so hokejisti koncali trening, so pospravili gole in pake ter samo za nas obnovili led. Ko smo pojedli malico, je bil cas, da gremo na drsališce. Pri drsanju so se nam pridruži­le tudi nekatere uciteljice. Ta dan je bil zelo zabaven, saj smo se ves dan družili s prijatelji in vrstniki. To je bilo nekaj, za kar smo bili prikraj­šani med šolanjem na daljavo, saj smo tudi zimski športni dan opravili vsak sam. Mateja Železnik, 8.a Šola v naravi v Kranjski Gori Veselje na smuceh Z adnji teden v januar­ju smo se 6. razredi odpravili v Kranjsko Goro. Zaradi stanja v državi do zadnjega nismo vedeli, ali bomo lahko šli. V ponedeljek po obveznem testiranju smo se odpravili z avtobusom proti hotelu, kjer smo bivali pet dni. Najprej smo se razdelili po so-bah in že isti dan odšli na smu-cišce, ki je bilo cisto zraven hotela. Zvecer smo imeli še nocni pohod na jezero Jasna, ki je cudovito. Ce se kdaj vozi­te tam, vam priporocam, da se ustavite pri njem. V torek, sredo in cetrtek smo dopoldan imeli smuca­nje. Popoldnevi so bili razlicni, ampak se je dogajalo veliko stvari. V torek smo imeli po-hod proti Planici in v sredo naravoslovni dan. Obiskali smo Park miru, ucili smo se o tamkajšnjih gorovjih in njiho- Udeleženci šole v naravi vih imenih, legi Kranjske Gore in podobne stvari. V cetrtek smo se ucili delati razlicne vozle, njihova imena in zakaj jih uporabljamo. Predstavlja­li smo svoje sobe in zvecer dobili smucarska priznanja. V petek je sledilo pakiranje kovckov in sprehod po okolici Kranjske Gore. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili proti Igu. V šoli v naravi nam je bilo zelo lepo. Z nami so bili super ucitelji, ki so še bolj popestrili že tako dobre dogodke. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Vsi smo se strinjali, da je teden zelo hitro minil in da bi takoj ponovili, ampak kot pravijo: Vse lepo se enkrat konca! Veronika Kuzmic Jakop, 6.c Stanko Zavec Spletne brihte U cence 4. d razreda so obiskale spletne brih­te. Pogovarjali smo se o varovanju zasebnosti na internetu. Izvedeli smo, da je velik problem, ce otroci in od­rasli ne zavarujejo svojih foto­grafij, ki jih objavijo na spletu. Povedali so nam, da Viber in WhatsApp nista primerna za mlajše od 13 let, ker se na teh aplikacijah zelo pogosto uporabljajo neprimerne bese­de, npr. kletvice. Tudi TikTok in YouTube nista primerna za našo starost, lahko pa uporab­ljamo YouTube Kids. Pogovarjali smo se tudi o nasilju na spletu. Ce te na spletu kdo nadleguje, moraš s to osebo takoj prekiniti vse stike. Obrneš se lahko na ose­bo, ki ji zaupaš. Naucili so nas tudi, kakšno mora biti varno geslo. To mora vsebovati ve-like in male crke, številke in znake, kot so: oklepaj, vejica, vprašaj– … Na koncu smo na tablicah igrali igrico Kahoot in tako preverili, kaj smo se naucili. Dejavnost je bila poucna in zabavna, še posebej ko smo na tablicah tekmovali v znanju. Ura pravljic Gozdna vila 6. april ob 17.00 Vabljeni na uro pravljic v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo ceškoslovaški pravljici Gozdna vila. Pripoveduje Katarina Nahtigal. Natecaj za najboljšo zgodbo Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoc zabavali M estna knjižnica Ljubljana v so-no s spomini na kakršnokoli obliko zabave delovanju s knjižnicami Osre-v njihovem kraju ali drugod po Sloveniji. grajena: dnjeslovenske regije pripravlja Morda se spominjajo sami ali pa je pozor-1. nagrada: bon za voden ogled Po poti natecaj za najboljšo zgodbo z naslovom nost vzbudila zanimiva pripoved, stare fo-Cankarjeve mladosti na VrhnikiZgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoc tografije, zapiski. Zaželeno je, da k zgodbi 2. nagrada: letna karta za obisk Živalske­zabavali, ki bo potekal od 1. marca do 1. priložijo tudi kakšno fotografijo, povezano ga vrta Ljubljana septembra 2022. z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. 3. nagrada: 2 vstopnici za obisk Arboretu- Vsi, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo, Pisci lahko sodelujejo le z eno zgodbo, ma Volcji Potok so vabljeni, da nam do 1. septembra 2022 ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in Preostalih sedem nagrajencev bo preje­pošljejo kratko resnicno zgodbo, poveza-naj ne presega 1.600 besed. Oddajo jo lah-lo darilni paket Odgovorne trgovine Na- ko tipkano ali v elektronski obliki na na-tura. slov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersni­kova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za Pravila in pogoje sodelovanja boste natecaj Zgodbe mojega kraja« ali po elek-našli na spletni strani Mestne knjižnice tronski pošti na mojkraj@mklj.si ter hkrati Ljubljana www.mklj.si. Za dodatne infor­posredujejo ime in priimek avtorja zgod-macije poklicite na 01/308-56-21 ali pišite be, leto rojstva, stalni naslov, morebitni na e-naslov mojkraj@mklj.si. e-naslov in telefonsko številko. Natecaj so podprli: Arboretum Volcji Prispevke bo v septembru 2022 oce-Potok, Odgovorna trgovina Natura, Zavod njevala žirija in izbrala deset najboljših, Ivana Cankarja za kulturo, šport in turi­ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni zem Vrhnika, Živalski vrt Ljubljana.strani Mestne knjižnice Ljubljana (www. mklj.si) ter na portalu digitalizirane kul- Mestna knjižnica Ljubljana turne dedišcine slovenskih pokrajin Ka- Kamra mra (www.kamra.si). Mókerc ali Mókrec – to ni vec vprašanje O b branju clanka Zapi-soteski tece Iška. Da, beseda ni pozabil. Cez nekaj casa se je gore in se zadovoljno vrnil do-šimo spomine! Zavoda tece o Mokrecu. spet odpravil na pot. Gore ga mov. Dobra pot iz prejšnje Minilo je petdeset in še mikajo in Mokrec je nenava-Gora rada mokri in tedaj številke se je zamislil in utrni-nekaj let, ko se je prvic po-dno privlacen. Preizkusil se je je tudi sama mokra, zato se la se mu je misel, da bi nekaj dal na Mokrec. Že kmalu nad že na višjih gorah, enkrat sam-imenuje Mókrec, tako kot zelo malega le napisal in dodal Dolšcakovo travnato parcelo krat tudi na taki s snegom in suhega moškega lahko imenu­drobec k pravilnemu izraža-na vznožju gore ga je prese-ledom, s cepinom in derezami, jemo suhec. O tem so se dali nju, zlasti k pisanju materne-netilo pršenje, korak mu je na kateri mu ni dalo dihati, da pouciti tudi slavisti, zato so ga jezika. Izgovorjena beseda zacel zastajati in domneval je, se je moral pogosto ustavljati táko ime zapisali v Slovenski izzveni v ozracju in nanjo prej da bo višje gori kar pošteno in se oddihovati, zdaj pa tako-pravopis. Besedo mokrc, pisa­ali slej pozabimo, napisana pa deževalo. Ce bi nadaljeval po le … Ni se kaj posebno prip-no z malo zacetnico, pa pozna­ostane za daljši cas, in vsakic nacrtovani poti, bi bil moker ravil in nic ni kazalo na pada-mo kot pojem, ki se nanaša na ko jo spet vidimo, obudi spo-kot cucek in s tem izpostavljen vine, toda vse se je ponovilo. veter, vlažen južni veter. mine in custva, tudi taka, ki mrazu, prehladu, bolezni. Zdaj Tako se dogaja, ce koga ali kaj Ne verjame, da bodo te niso prijetna in nam pokvarijo tu, zdaj tam se je na drevju zat-podcenjuješ. Doumel je, da besede kaj zalegle, v tolažbo razpoloženje. resla vejica, se vdala pod težo mora pocakati na lepo vreme, mu pa je, da je vsaj poskusil ... Južno od Ljubljane, na vode, da je razpršek dežnih ka-ki se mora ustaliti vsaj za ne-Ne kaže zameriti planincu, iz-Ižanskem, se dviga v nebo pelj kanil na tla. Pot je bila mo-kaj dni. Gora ni s svojo višino letniku ali novemu priseljen­ 1.059 metrov visoka gora. Ima kra. Za dež ni bil primerno ob-nic posebnega, toda zaradi do-cu, ki je prišel od neznano kod znacilnosti gore, jo pa pokriva lecen in vrnil se je domov. Na locenih naravnih danosti terja in ime prenagljeno napacno gozd, mókreški gozd, ki so ga goro, na skrivnostno šumljanje od cloveka pozornost, spošto-izrekel, domacini pa bi morali v zadnjih letih hudo zredcili; njenega gozda, na zavetne ko-vanje in vsaj anorak s kapuco. vedeti, kako je prav in kako ni. postrani se spogleduje z bolj tline, za katere je slišal, na ži-S tem spoznanjem je pozneje Zaradi napacne rabe ime­znanim Krimom; med njima v vali, ki si jih je nadejal opaziti, še velikokrat prišel suh na vrh na se ne bo podrl svet, toda to se kar naprej ponavlja, kot da se nocemo nicesar nauciti, pa smo prav zato prišli na ta svet. Ena napaka je res toliko kot nobena, ampak veliko napak lahko pretrese ves svet in tudi kŕko uciteljico, ki bi kaj lahko pod takšen izdelek odlocno in upraviceno napisala krepko enko. Ostanite zdravi, veseli in nasvidenje kdaj na Mokrecu! Ne bojte se medveda. Ostanite skupaj in se pocasi umaknite iz njegove bližine. Tudi med- ved mora imeti dom in Slove­nija je tudi njegova domovina. Vincencij Klemencic Rimskodobna naselbina na Igu N eolitska kultura je pomenila ve­lik napredek na vseh podrocjih, pravzaprav pravo revolucijo, je na prvem predavanju v tem letu povedala arheologinja Barbara Hofman. V neoliti­ku, mlajši kameni dobi, so nastajala stal­na bivališca ob rekah, morjih (zemljanke, kolišca). Zaceli so uporabljati prva pre­vozna sredstva, coln drevak pa tudi vozo­ve. Ljudje so se zaceli deliti na poljedelce (znacilna orodja iz mlajše kamene dobe so motika, ralo, srp ...) in živinorejce. Za­radi vecje varnosti so se zaceli združevati v skupnosti. Zacel se je tudi razvoj obrti, loncarstva, tkalstva, pletarstva, krznar­stva/usnjarstva, izdelovanje nakita ... Za-celi so se ukvarjati s poljedelstvom. Leta 5000 pred Kristusom so zaceli namakati polja in njive. Sadili so žito in strocnice. Arheologinja Barbara Hofman je s so-delavci izvajala arheološka izkopavanja na Igu med cerkvijo sv. Martina in poko­pališcem, kjer je locirana rimskodobna naselbina. Povedala je, da je bilo na Igu odkritih približno 120 rimskih nagrobnih spomenikov in nekaj drugih najdb, zato so kaj podobnega pricakovali tudi tu. Ker pa je bilo tu naselje, in ne grobišca, ki so na Marofu, so tu odkrivali drugacne najd-be. V jamah pod ruševinami, ki jih nismo mogli opredeliti kot ostanke stavb ali ob-zidja, so odkrili vec ognjišc, ki so jih upo­rabljali razlicni obrtniki. V eni od jam so bile uteži za statve in drugi pripomocki, ko so jih verjetno uporabljali pri tkanju. V drugi pa ognjišce s pripomocki, ki kažejo na kamnoseško delavnico, zato domneva, da so izkopavali v obmocju obrtniških de­lavnic. Našli so tudi zaponke za oblacila, ena izmed njih je vojaška. Odkrili so vec keramike (ostanke amfor in vrcev) ter steklene predmete. Najpomembnejša in najstarejša najdba pa je keltski novec iz 1. ali 2. stoletja pred Kristusom. Ko se konca terensko delo, je na vrsti Alenka Jeraj Zakaj sem zelena T o je podnaslov projekta, s katerim želi Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dedišcine Ljubljan­skega barja (ZOLB) opozarjati javnost na nekatere diskrimi­natorske aktivnosti v odnosu do ohranjanja narave oziroma okolja. Zelo pohvalno lahko oceni-mo spomladansko opozarjanje voznikom in prenašanje dvoži­vk cez cesto. Ceprav med njimi ni nobene iz rodu zelenih žab (Pelophylax sp.), se na opozo­rilnih oznakah, pobarvankah, risanih filmih in tematskih de­lavnicah vecinoma obravnava le zelena žabica. Zadeva spo­minja na vijolicasto kravico iz reklame. Vendar pa zelena žaba v naravi še zdalec nima take pozornosti, kot je je deležna v javnosti. Ona se vsaj na barju verjetno zaradi pocasnejšega ogrevanja mokrotnega zem­ljišca prebuja iz zimskega spa-nja nekoliko pozneje kot soro­dnice iz rodu rjavih žab (Rana sp.) ali družine krastac (Bufo bufo). Reprodukcijski proces oz. mrestenje zelenih žab poteka od maja do junija. Takrat so se jajceca rjavih žab v glav­nem že preobrazila v paglavce. Ceprav so njihova mrestišca lahko v istih vodnih telesih, pa so poletna zatocišca in prezi­movališca popolnoma druga. V nasprotju z rjavimi žabami se ne selijo in vse življenje ostanejo v neposredni bližini vodnih brežin. Tam si uredi­jo prezimovališce z izkopom plitve zemeljske luknje. To pa pomeni, da je njihov obstoj iz­postavljen vsem možnim evo­lucijskim, podnebnim, kemij-skim in mehanskim vplivom. V casu, ko prenašamo ne­kaj sto 'hribških' rjavih žab in krastac cez cesto, se na Lju­bljanskem barju ob strojnem kopanju jarkov med drugim do pogina izmalici na tisoce zelenih žab. Poleg tega so vse leto ogrožene od vedno vecje prisotnosti belih in sivih ca­pelj, rac mlakaric in v zadnjem casu tudi štorkelj. Vsaka tehnologija je name-njena vecji ekonomski ucin­kovitosti in olajšanju fizicnih obremenitev cloveka. Vendar pa se to predvsem v kmetijski dejavnosti negativno izraža v populaciji rastlinstva in pred­vsem živalstva. Ce bomo s tako politiko ravnali še naprej, bomo biotsko raznovrstnost Ljubljanskega barja obcudo­vali samo še na starih foto­grafijah in interpretacijskih razstavah. Zelo radi govorimo o so-naravnem bivanju in sožitju z naravo. Vprašamo pa se lahko, ali sploh vemo, kaj to pomeni. Mogoce nas bo k temu pribli­žalo življenje naših predhod­nikov. Ko so prvi kolonisti v letih 1830–1870 zaceli naselje­vati z grmovjem, robidovjem in mahom zarašceno mocvir-no šotno barjansko obmocje, so jim vremenske razmere (poplave, viharji, strele, poze-be – vir Trnovska kronika) veckrat unicile vse poljšcine. Številne družine (do 14 otrok) so iskale hrano za preživet­je v naravi. Nabirali so zeli (vodna kreša itd.) in plodo­ve grmovnic (šipek, crni trn itd.). Za telesno okrepitev so kar za hišo nastavljali pasti za divjad (srne, zajce, fazane itd.). Vendar je bil 'raupšic' že v tistih casih prepovedan in strogo sankcioniran. Zato so se bolj ali manj po zgledu Trnovcanov preusmerili na žabe, manjše ptice in ribe. Vse­ga je bilo v izobilju, lovili pa so le za potrebo preživetja. Grab-narji (ekipe, ki so kopale vecje jarke) so vcasih prinesli cele žaklje rib, vendar so jih soli­darno razdelili med sosede. Rocno so kopali jarke, urejali travnike in njive, na travnate vrtove zasajali sadna drevesa, ob štradonih in robovih jarkov sadili jelše in vrbe. Nastale so znacilne barjanske travne površine in zarašcene mejice, ki so varovale poljšcine pred vremenskimi vplivi. Kljub pri­sotnosti cloveka so tu našle prijeten dom razlicne prosto­živece živali in rastline. 100 let pozneje, v obdob­ju med letoma 1930 in 1970, so si potomci kolonistov na racun služb v mestu postopo-ma že tako opomogli, da so posamezniki, ce odštejemo katastrofalne poplave in med-vojno obdobje, lovili divjad v glavnem samo še za nedeljski priboljšek. Le nekaj posame­znikov se je ukvarjalo s pro-dajo žab na tržnici in z oskr­bovanjem znanih ljubljanskih gostiln. Prodajali so predvsem rjave žabe (sekulje in rosnice), zelene so zaradi boljšega oku­sa zadržali doma. Najveckrat je bilo zbirno mesto gostilna pri Anzeljc v Podkraju. Tam so prve toplejše deževne dneve v marcu caka­li na znocitev. Ižanski kmetje so jih zbadali z marostarskimi žabarji. Za ta opravila ne mo-reš biti trezen, so rekli. Ko se je znocilo, so s petrolejkami, pozneje pa z baterijami odhi­teli za gostilno in že na suhem pobirali žabe kot krompir. Ce jih ni bilo dovolj, so nadaljevali s posebno pletenimi grabljami in saki v bližnjem Šalckovem grabnu. Zadnji žabar na Bar-ju, ki je prenašal to 'obrt', je bil Tone Jankovic iz Crne vasi. Zadnji grabnar, ki je še po na­rocilu rocno kopal travniške jarke, pa je bil Jerebov Tone iz Hauptmanc. Oba sta preneha-la delati v osemdesetih letih 20. stoletja. V devetdesetih letih prej­šnjega stoletja se je Ljubljan­sko barje že toliko osušilo, da je tudi na mokrotnih delih preneslo težjo kmetijsko me-hanizacijo. Zacela se je inva­zija traktorjev s prikljucki in napravami, ki so kmetu sicer olajšali opravila, vendar pa ob nepravilni uporabi povzrocali naravi tudi škodo. Na racun stanovanjskih objektov, trgov­skih centrov in obrtnih con so se zasipala mokrišca. Jarki se spreminjajo v betonske kana­le. Vecina vecjih barjanskih odvodnikov je obremenjena s kemikalijami. Vedno manj je primernih habitatov za življe­nje dvoživk, predvsem pa zele­nih žab. Pristale so na rdecem seznamu ogroženih vrst. Tako jih danes lahko opazi-mo samo še v ribnikih in ne­katerih travniških jarkih. Prav zadnji habitati so trenutno najbolj ogroženi, saj se v in-tenzivno kmetijstvo vkljucuje pridelava cim obilnejše trav­niške mase, ki posledicno zah­teva redno cišcenje oziroma frezanje jarkov. Ironija pa je v tem, da zakonodaja dopušca poseganje v naravo v obdobju, ko miruje. Tako se prezimo­vališce zelenih žab na osnovi zakonskih podlag spremeni v masaker. Posamezne lastnike ali vzdrževalce travnikov, kjer med letom v mejnih jarkih opazijo prisotnost dvoživk, že-limo naprositi, da teh ne cisti­jo z 'jerkacem'. Obstajajo tudi drugi, naravi prijaznejši naci­ni. Obrnite se na naš naslov. V sklopu projekta Vzdrže­vanje, ohranjanje in izbolj­šanje habitatnih pogojev za življenje dvoživk oz. zelenih žab (Rana esculenta), ki ga sofinancira MOL, Oddelek za varstvo okolja, je med dru­gim predvidena tudi izvedba sedmih delavnic (maj–junij) z opazovanjem 'žabje svatbe'. Primerno za manjše skupine otrok od 5. do 10. leta starosti. Vprašanja in prijave na: info@ zavod-zolb.si, ali na 040/29­88-11. Jernej Korencic, Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dedišcine Ljubljanskega barja Žabe na cestah O bcina Ig spada med slovenske ob­cine, ki imajo vrisano selitveno pot žabic od Dobravice do vasi Golo. Vsako leto z društvom Žverca ozna- cimo njihovo pot na prometnih znakih in prosimo voznike, da upoštevajo priporoci- la in upocasnijo vožnjo ter tako pomagajo žabicam, da varno prispejo do mrestišc. Vsako pomlad žabice prekinejo zimski dremež in se iz prezimovališc odpravijo proti mrestišcem. To so po navadi manjše stojece ali pocasne tekoce vode. Iz oploje­nih jajcec se tam razvijejo paglavci, ki di­hajo z zunanjimi škrgami in se poganjajo po vodi z obicajno dokaj dolgim repom. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, raz­vijejo se pljuca, namesto repa pa jim zra­stejo noge in mladi žabec ali žabica se lahko podata kopenskim dogodivšcinam naproti. Žabe se med seboj razlikujejo tudi po Vzroki ogroženosti: oglašanju, oglašajo se s celo paleto glasov, -Izsuševanje in zasipavanje mokrišc zlasti samci so pomladi glasni v pomla-- Onesnaževanje voda (pesticidi in in- dnem paritvenem casu. tenzivno razrašcanje alg) - Podnebne spremembe Žabe so ogrožene dvoživke: umazana - Prekinjene selitvene poti voda + nic rastlin + cesta = unicen dom. - Vlaganje rib v stojece vode Kako lahko pomagamo? V casu selitve marsikje v Sloveniji nara­vovarstveniki ob pomoci prostovoljcev postavljajo zacasne ograje, ki ustavijo nji­hovo pot selitve. Od tam jih fizicno prena­šajo prostovoljci na varno stran ceste, vse to pa se dogaja v vecernem casu (približ-no 2 uri), ko je aktivnost selitve najvecja. Med obvezno opremo pri prenašanju žabic spadajo rokavice, odsevni jopic, dobra svetilka in dovolj globoko vedro. Marija Medic Pogovor z Antonom Puciharjem, nekdanjim poveljnikom štaba civilne zašcite Obcine Ig (2. del) Anton Pucihar je bil nacelnik štaba naše obcine od leta 1997 do 1999, od 1. 8. 1999 do 1. 8. 2019 pa je bil poveljnik. Zaradi zdravstvenih težav je mesto poveljnika prepustil mlajšemu, v gasilskih vrstah zelo izkušenem nasledniku. V štabu civilne zašcite in tudi v gasilstvu na Ižanskem je pustil velik pecat, saj je na številnih podrocjih oral ledino. Bili ste vezni clen in navdih razvoja civilne zašcite tudi pri sosednjih obcinah Škofljica, Velike Lašce in Brezovica. Ne vem, ali sem tako po­memben pri tej stvari z vsemi naštetimi obcinami, z njimi pa dobro sodelujemo in imamo dobre odnose. Z nekaterimi imamo podpisano pogodbo o sodelovanju, ki jo realiziramo tudi na podrocju tekmovanja in pomoci ob intervencijah. Res pa je, da imamo z njimi vedno enakopraven odnos, pokažemo jim novosti in med seboj smo povezani. Med seboj se dobro pozna-mo in vemo, da razvoj sistema za zašcito in reševanje pa ve­likokrat ni odvisen samo od gasilcev. Vse se da urediti, sta pa potrebna pogovor in prip­ravljenost za sodelovanje. Šteje si v cast, da je lahko s svojim znanjem in izkušnja-mi pomagal drugim gasilskim zvezam. Gospod Pucihar je tudi predavatelj v ICZR in GZ Ig, kjer izobražujejo tudi reše­valci naših sosedov. Predaval je tudi v drugih GZ Ljubljanske regije. Bili ste mentor v teh sosednjih obcinah, kako ste jemali to nalogo? Lahko sem razložil in predstavil naš sistem. Na Igu smo imeli veliko sreco, da smo bili ob pravem casu na pravem mestu, pravi ljudje. Sem štejem tudi obcinsko strukturo od žu­pana do zaposlenih v obcinski upravi. To ni skrivnost, o tem sem se preprical na lastne oci, na predavanjih in izobraževa­njih v GZ Ig in ICZR. Vsi clani CZ in GZ delajo resno in od­govorno. Dober sosed je boljši kot polovica 'žlahte'. Uprava RS za zašcito in reševanja je vedno ureditev civilne zašcite na Igu drugim dajala za zgled. Ste to cutili kot pritisk ali pohvalo? V sistem povezanosti med civilno zašcito in gasilstvom smo pristopili samo mi in Jan­ce. Zdaj pa z veseljem opazu­jem, da je vedno vec sistemov podobnih našemu. Res so to manjše obcine, ki z malo de­narja dosegajo zavidljive re-zultate s sodelovanjem vseh vkljucenih sil. Dobro je, ce si dober, in mi smo. Ali so gasilci trd oreh, ko je treba kaj spremeniti? Lokalna pripadnost, malo zavisti ne škodi, ker to vodi v zdravo tekmovalnost. Tukaj imam v mislih reševalne eno­te, urejenost in vzdrževanje reda in opreme. Na interven­cijah pa ni tekmovalnosti, tam smo vsi enaki. Gasilci morajo delati v izre­dnih pogojih, ponoci, v dimu, snegu, dežju, vrocini, zato smo navezani na orodje, na zašcito, nacin dela in na svoje tovari­še. To so resne zadeve in na to smo navajeni, ker smo se v tem preizkusili. Pri uvajanju novosti pa velja previdnost, da se vse prikaže pocasi, pravil-no in s potrpljenjem predstavi in. V današnjem casu globa­lizacije informacij lahko vse preverimo povsod in potem se novosti lahko lažje vpelje, jih obvladamo. Novi casi pri­nesejo vedno nove zahteve, ki jih ima družba do nas. (Ob tem spomni … kje so že casi, ko so krave potonile, op. a.) Kaj si štejete kot najvecji dosežek? Kot najvecji uspeh in v cast si štejem, da sem lahko sodeloval z dobrimi fanti pri tako uspešnih programih in gasilskih projektih, ki smo jih izpeljali. Naša ižanska pažar­na abramba je postala mocna, zdrava in uspešna organizaci­ ja. (Ob tem spomni: Župan je imel prav, to so naše rokavice.) Nikdar nisem prelomil dane besede, kar sem rekel, drži. Mogoce vcasih malo ostro, malo s humorjem, a se je nato s pogovorom vedno rešilo. Še vedno rad pomagam, prepuš-cam pa zdaj mesto mlajšim. V štabu še malo 'svetim', ce bi potrebovali kakšen nasvet. Po cem bi lahko rekli, da vas prepoznamo? Na vseh podrocjih, kjer sem bil vkljucen v aktivnosti, sem najraje delal z mladino. Svoje znanje sem rad prenašal nap-rej, naj bo to kot inštruktor v JNA, trener rokometa za mla­dince, predavatelj V ICZR in GZ Ig za gasilce ali kot mentor 14 mladim lovcem. Aktivno ste se vkljucili tudi v PGD Škrilje … Nekaj casa sem bil mentor v PGD Škrilje, da so postavili poveljniško in organizacijsko strukturo. Zacel sem ob prese­litvi na Škrilje in to se je vleklo kar 25 let. Z izbruhom gasil­skega programa Vulkana pa sem se moral odlociti za clan­stvo v maticnem društvu. Ali je žena vedno odobra­vala vaše gasilske podvige in aktivnosti v CZ? V naši družini imamo ene­ga VGC 2, dva gasilska castni­ka in eno gasilko, hcere se zdaj ukvarjajo z družino, z ženo pa hodiva na veteranska tekmo­vanja. Gasilstvo je pri nas na prvem mestu. Ce ne bi imel take družine, se ne bi mogel ukvarjati s toliko dejavnostmi. Dejavni ste bili tudi v SVS Škrilje. Dva mandata sem bil pred­sednik SVS Škrilje. Takrat se je veliko naredilo na podrocju izgradnje infrastrukture, cest, vodovoda in elektrike in kul­turnih spomenikov. Razlogi za razvoj so bili trije: prvi je bil, da je imela obcina veliko razumevanje za odmaknjene, hribovske vasi, drugi, da res nismo takrat nic imeli, tretji pa izredna enotnost hribovskih vasi Golo in Škrilje. To je bilo obdobje gradnje ceste, bili smo prva vas, ki je dobila ele­ktriko po kablih. Obnovili smo kapelico v Škriljah. Obnovlje­na sta bil vodovod in elektrika do cerkve, obnovljena je bila cerkev na Golem, fasada. Tak-rat smo bili prvi, ki smo imeli verouk v POŠ Golo. V svetu šole smo sklenili dogovorili z ravnateljico in takrat so mame tudi same poucevale verouk, ce je bil župnik odsoten. Na Golem sem bil tudi clan prvega Župnijskega pastoral-nega sveta po vojni. Nastali so tudi zaselki, ki gravitirajo k vasi Škrilje (Vrhek, Krajcek, Ledine, Tlake) po krajevnih le­dinskih imenih. Bili ste tudi dejavni v rokometu, kakšno je bilo vaše mesto? Rokomet sem igral že od mladosti. Poleg uspehov z do-macim RK Mokerc sem pono-sen, da sem v JLA igral v ekipi armijskih zmagovalcev leta 1971, leta 1972 sem imel cast igrati proti ekipi Jugoslavije, olimpijskim prvakom. Pozneje smo na Fakulteti za šport op-ravili še trenersko šolo Jakša F., Grum M. in jaz. Z Jakšo F. sva nekaj sezon vodila tudi Ljubljansko mladinsko ekipo, s Smole T. pa sva z domaco mla­dinsko ekipo dvakrat zapored osvojila tretje mesto v Slove­niji. V rokometu sem užival z drugimi vrstniki in trenerji. Pri rokometu sem spoznal tudi svojo ženo, ki je bila tudi aktiv­na športnica. Dejavni ste še pri društvu upokojencev, pri pevskem zboru, pri lovcih, morda še kje? Ves cas od šole dalje sem rad prepeval, vendar zaradi obveznosti ni bilo casa, zad­njih 17 let pa sem aktiven pri Moškemu pevskemu zboru Ig. Pri Lovski družini Mokrc sem bil od leta 1978 štirikrat tajnik, nato gospodar lovskih sektorjev, pa clan upravnih in drugih organov. K lovcem sem odšel, da lahko na lovu izklju-cim telefon, da imam par ur mir in lahko premislim stvari. Zadnja leta streljam samo na tarco. Tu pa sem spoznal, da k modrosti lisice preveckrat prištejemo neumnost kokoši. Ali znamo ljudje še stopiti skupaj in si pomagati? Dokler imajo interes, pri­dejo vsi. Ne samo tarnati, da niso zainteresirani, v ljudeh je treba vzbuditi zanimanje, da pridejo. Vsak ima po svoje prav, samo uskladiti se je tre­ba. 'Na sreco' se obcasno zgodi kakšna nesreca, ko se ljudje zamislimo, da se to lahko zgo­di tudi nam, in šele potem zac­nemo razmišljati o tem. Potem pa gre. Kaj bi svetovali mladim, ki se spogledujejo z gasil­stvom? Naj se vkljucijo med gasil­ce in v civilno zašcito, ce še niso, da bodo na starost lahko pripovedovali otrokom lepe in modre prigode, ob tem pa bodo naredili veliko dobrega za kraj in zase. Sam sem imel za svoje otro­ke bolj malo casa, je pa res, da so tudi moji otroci imeli stare starše, in se danes sprašujem, ali so bili boljši, kot sem jaz do svojih vnukov. Ob koncu: Lani sem prazno-val naslednje jubileje: 70 let rojstva, 50 let od konca šola­nja, 50 let odhoda v JNA in 40 let bivanja v Škriljah. (Funkcijo poveljnika štaba CZ je vsa leta opravljal prostovoljno, brez­placno in brez honorarja. Nje­govo vodilo je bilo, da je sam sebe priganjal in ideje posre­doval naprej. Bil je vizionar in tudi zaradi njegovih idej se je na ravni države kaj modernizi­ralo oziroma standardiziralo, da je danes v uporabi za širšo gasilsko javnost. Op. a.) Hvala za vaš cas in prijeten pogovor, gospod Tone, in ostanite zdravi. V nacrtu ima ureditev svoje knjižnice, kjer ima preko 1.000 knjig, prirocnikov, ki se mu jih je nabralo v letih aktivnega delovanja in izobraževanja. Ta intervju pa ga je spodbu­dil, da bo zacel pisati spomine, anekdote, prigode in tudi zgo­dovinska dejstva. Andreja Zdravje Arhiv Anton Puciharja Maske – drugacnost 18 let tece, odkar se druži-de? Zavem se vrtenja v istem mo in vadimo skupaj. Nekaj krogu. Dihanja istega posta­vas bere samo clanke. Vseeno nega zraka. Je vzrok maska ali smo do neke mere povezani naša realnost? Je pomembno? in hote ali samo podzavestno Vsak kroji svoj vdih in izdih. izmenjujemo misli, energije, Vsak se zaveda malih postan­notranja dogajanja in negoto-kov na koncu vdiha in na kon­vosti. Razumevanje obcutkov cu izdiha. Je trenutek, ko na nam omogoca ostati v še tako koncu vdiha svetlo pogledam neznani in stresni situaciji v naprej, in je trenutek, ko na mejah naše presoje, radosti in koncu izdiha globoko v sebi veselja. Družbene norme, pri-cutim, da odplava vsa nemoc dihnemo. Iz trebušne votline Veselo in zdravo ter ovito porocila, znanja in preizkušnje ter je prostor za nove moci. Po se preko pljuc in prsnega koša v tancico srece naj bo to naše nas kalijo. Zdaj imamo že moc treh ponovitvah ozavešcenega toplejši zrak dviguje ter preko dihanje. ravnovesja, toda ostajamo v dihanja se spomnim, kako mi sapnika in grla skozi usta za-Ne pozabimo na dobre želje svetu togega gibanja, razmi-je bilo vcasih. pusti našo notranjost in vstopi za 8. marec vsem dekletom in šljanja in zmanjšanja kondicije v našo avro – v naš prostor zu-ženam. ter koncentracije na vseh nam Vaja naj. Ta je obogaten, ozavešcen, Se beremo naslednjic, ko znanih podrocjih. Hote ali ne-Pojdimo na svež zrak ali pre-imunsko popoln. Ne spusti bomo naše dihanje še bolj hote. Vse to je zapolnilo naše zracimo prostor. Recimo glas-stresa v nas in hitreje prepre-poglobili. celice. Vrednote naucenega so no ali v mislih: Diham. Sapa ci vdor. Razume socloveka in Spremljate nas lahko na na preizkušnji. Sprašujemo se: hladnega vdiha potuje skozi stiske. Pomaga na poti ozdra-brezplacnem zoom predvaja-Sem to v meni jaz ali sem nek-nos, nadaljuje po grlu, sapni-vitve. Pomembno delo opravi, nju v živo. do drug? Je moj vdih hrana, ki ku, se razlije v višini prsnega saj nas pomladi, naredi lepe in potuje po meni fizicno in zado-koša in napolni pljuca, razširi cutne. Vse to je naš dih. Naša Vec informacij lahko dobite volji moje cute? Je izdih dovolj rebra, razveseli srce in se iz-praznina in popolnost. Konec na 041/745-363.mocan, da iz mene odstrani gubi nekje v globini trebušne vaje naj bo posvecen spremlja­dvome vsakdanjika? Misli mi votline pod trebušno prepono. nju dobrega pocutja in zahvali. Tina Sešek odtavajo in jih v zmedi infor-Vse valovi lahkotno in tekoce. Ce vadite dihanje zvecer, naj macij sploh vec ne najdem. Za trenutek cutimo, kako nas vas popelje v sanje. Ce vadite Sem znotraj sebe v dvomih ali vdih preplavi. Dih si vzame preko dneva, pa v nove delov­dvomi krojijo moje misli, bese-cas. Je svoboden in je naš. Iz-ne podvige. Zanesljivo hujšanje KAKO: CENA: • z novo metodologijo treninga Prvi ali informativni trening brezplacen, • brez napora ali odpovedovanja pozneje prispevek 25 EUR na mesec oz. • rezultat že po dveh mesecih osem treningov. STAROST: od 15 do 80 let REZULTATI: • od dveh do petih kilogramov mesecno TRAJANJE TRENINGA: ena ura manj (odvisno od zacetne teže) • veliko boljše pocutje KDAJ: vsak torek in cetrtek ob 18. uri • lahkotno premagovanje razlicnih vrst stresa KJE: na Igu v Dragi (pred domom za otro-• predvsem pa osebno zadovoljstvo, da ke s posebnimi potrebami) smo nekaj naredili ZASE INFORMATIVNI VECER: Vaditelja športne rekreacije odraslih Met­ 5. aprila 2022 ob 18h ob vsakršnem vreme-ja Ahacic in Majk Lapuh ter trenerka teka-nu, pred Obcino na Igu ške telovadbe Jolanda Ravnikar TRENERJA: In ne nazadnje: verjamemo v uspeh, to je Veselimo se srecanja z vami s pozitivno Diploma Olimpijskega komiteja Slovenije od VAS ZA NAS naše najboljše placilo. energijo! o usposobljenosti za strokovno delo v špor­tu – vaditelja športne rekreacije odraslih. Majk Lapuh Smucarji innogometaši OŠ Ig uvršceni na šolsko državno tekmovanje Šolsko podrocno tekmovanje v veleslalomu, Kranjska Gora, 10. 2. 2022 Ekipa OŠ Ig (ucenke, ucenci, letnik 2007, 2008) je osvojila ab-solutno (PC Dolenjska, PC Ljubljana, PC Grosuplje) 1. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje, posamicno med ucenkami (letnik 2007, 2008) pa je Manca Topolovec osvojila absolutno 3. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje. Med posamezniki (letnik 2007, 2008) se uvrsti 10 najbolje uvršcenih (absolutno) na državno tekmovanje, med njimi so tudi ucenci naše šole: Jaka Šculija (5. mesto), Gal Ivanuš (6. mesto), Andraž Potocnik (7. mesto), Jan Janežic (9. mesto), Bine Babnik (10. mesto). Rezultati znotraj našega podrocnega centra:Ekipa OŠ Ig (letnik 2009 in mlajši) – 3. mestoEkipa OŠ Ig (letnik 2007, 2008) – 1. mesto Posamicno iz OŠ Ig: Ucenci (letnik 2009 in mlajši) – Matevž Uršic, 3. mesto Ucenke (letnik 2007, 2008) – Manca Topolovec, 2. mestoUcenci (letnik, 2007, 2008) – Jaka Šculija, 2. mesto, Gal Ivanuš, 3. mesto. ZAHVALA staršem za spremstvo, Marjani Strle za prevzem in razdelitev smucarskih kart, Andreju Topolovcu za strokovno vodenje na ogledu proge za tekmovanje ter Športni zvezi Ig za financiranje smucarskih kart. Nogometašice NOGOMET, Športna dvorana Ig, 11. 1. 2022 (ucenke), 18. 2. 2022 (ucenci) Ucenke kot podrocne prvakinje in ucenci kot podrocni podpr­vaki so se uvrstili na šolsko državno tekmovanje. Cestitke tudi OŠ Ig in Športni zvezi Ig za uspešno organizacijo tekmovanja. Stanko Zavec, Športna zveza Ig Pospešeno in hitropotezno ekipno ter posamicno državno prvenstvo clanov in clanic za leto 2022 Lara Janželj – državna prvakinja v hitrih disciplinah V Zrecah so se od 11. do 13. februarja 2022 clani in clanice pomerili v hitrih disciplinah. Igralni cas na pospešenih tekmovanjih je 10 minut + 5 sekund/potezo, na hitropoteznih tekmovanjih pa 3 minute + 2 sekundi/pote­zo. Prvi dan je potekalo držav-no posamicno prvenstvo v pospešenem šahu. Skupno je nastopilo 73 šahistov. Clanski prvak Slovenije v pospešenem šahu je postal Peter Kokol, clan ŽŠK Maribor Poligram, ki je v devetih kolih zbral 7 tock. Clani ŠK Ig smo igrali solidno in se uvrstili: Domen Hiti 14. mesto, Jaka Cop 19. mesto in Adrijan Rožic 27. mesto. Pri dekletih prvo mesto osvojila Lara Janželj (ŠK Ig), druga je bila Barbara Skuhala (ŽŠK Maribor Poligram) in tre­tja Maja Kohek (ŠD Pomgrad). Nastopilo je 17 igralk. Zadnji dan je bilo odigrano še hitropotezno DP v ekipni konkurenci, kjer je nastopi-lo 28 ekip. Naslov ekipnega hitropoteznega prvaka Slove­nije so osvojili clani ŽŠK Ma-ribor Poligram. ŠK Ig je zase­del odlicno 8. mesto, ceprav je igral brez dveh najboljših mojstrov. Najboljša igralka ekipe je bila Lara Janželj, ki je osvojila 6,5 tocke od 9. Vsaka uvrstitev med deset najboljših ekip v državi je uspeh. Popoldne se je igralo posa-micno hitropotezno prvenstvo Slovenije. Posamicni clanski hitropotezni prvak je med 89 udeleženci postal Matej Šebe­nik (TAJFUN ŠK Ljubljana), ki je v 11 kolih dosegel 9 tock. Domen Hiti (ŠK Ig) je zasedel 14. mesto in Jaka Cop (ŠK Ig) 20. mesto. leto 2022. Cestitamo državni Pri dekletih je nastopilo 18 prvakinji!igralk in ponovno je zmagala Lara Janželj (ŠK Ig). Tako je Adrijan Rožic,Lara Janželj postala prvaki- predsednik ŠK Ig nja Slovenije v pospešenem in hitropoteznem šahu za • VABILA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Obvestilo Župnijske karitas Župnijska karitas bo tudi letos izdelovala butarice za cvetno nedeljo. Butarice bodo na voljo v nedeljo, 3. aprila 2022, po obeh sv. mašah ob 8.00 in 10.00 uri v župnijski cerkvi na Igu. Prav tako bodo na voljo tudi vošcilnice z razlicnimi motivi za veliko­nocne praznike. Upamo, da boste podprli našo akcijo in tako s svojimi darovi pomagali ljudem v stiski. Zahvala dobrotnikom H vala vsem, ki nam pomagate in podpirate naše delo ter s tem prispevate k lajšanju stisk ljudem, ki so se znašli v takem po­ložaju. Župnijska karitas Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem narocilu. Popusti se ne seštevajo Solate Jedi po narocilu Volilna kampanja v Mostišcarju Objavo volilno propagandnih sporocil in oglasnih sporocil, povezanih z državnozborskimi volitvami, zaracunavamo po ceniku, ki velja za oglasna sporocila. Vsebina vseh politicnih oglasnih sporocil mora biti skladna z zakonom. Objavljeni bodo po vrstnem redu potrjenih list kandidatov v volilni enoti. Rok za oddajo volilnih oglasov je 31. marec 2022, sprejema-mo jih na: mostiscar@obcina-ig.si. Uredništvo Mostišcarja Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Zadnja stran 300 Notranja stran 220 POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SECNJA – SPRAVILO Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurencnih cenah in zagotovljenemu placilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Spoštovani oglaševalci! Ponujamo vam možnost zakupa križanke, ki jo lahko prilagodimo vaši dejavnosti. Namesto klasicnega oglasa se predstavite v križanki! Za podrobnosti pišite na mostiscar@obcina-ig.si. Mostišcar 02 | Marec 2022 35 Vabimo vas na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj, ki bo v petek, 18. marca 2022, ob 19.00 v Športni dvorani Ig. Nastopajoci: otroci Vrtca Ig, ucenci OŠ Ig, GŠ Bucar, Društvo Fran Govekar Ig in Borovnicke Glasbena gostja vecera: NINA PUŠLAR