LJUBLJANSKI -äsz-2-
ŠKOFIJSKI UST
93.
\S
Naš sestanek dne 17. julija.
Bolj točno poročilo prinese prihodnja številka Škofijskega Lista. Vendar resolucije, sprejete na sestanku po živahnem razgovoru, priobčujem koj danes želeč, da naj jih duhovniki smatrajo kot zaželjeno navodilo za enotno delovanje po župnijah.
Resolucije.
I.
„1. Duhovniki obžalujemo razdor v S. L. S. Zvesti načelom S. L. S., utrjenim na katoliških shodih, odločno hočemo, da se razpor poravna in stranka zopet zedini. Presvetli g. knezoškof naj to poravnavo vodi.
2.	Duhovniki spoznamo, kako potrebno je vedno, posebno pa še v naših nevarnih časih, skupno in složno delovanje vseh stanov, zato želimo, da si pri splošni organizaciji našega ljudstva v zmislu sklepov naših katoliških shodov podamo prijateljske roke vsi, duhovniki in lajiki, posebno še naši katoliški inteligenti.“
Nič ne dvomimo, da boste vsi pozdravili odločno voljo, naj se spor v stranki poravna in in da boste navdušeno sprejeli odstavek o skupnem delu vseh stanov, posebno željo, da s katoliškimi inteligenti ostanemo v tesni, prijateljski zvezi.
II.
„1. „Slovenec“ naj bo neodvisen, katoliški političen list za vse Slovence, stoječ na katoliškem programu, kakor je bil določen na slovenskih katoliških shodih. Podpira in brani naj delovanje ljudskih zastopnikov, ki so izvoljeni na temelju našega katoliškega programa. Kar se s tem programom ujema, naj zagovarja, kar je očividno napačno, naj pobija, v dvomljivih slučajih naj bo razprava prosta.
Zoper zmote naj bo odločen, toda ne oseben, razžaljiv ali nedostojen, priznava naj vse dobro, naj bo kjerkoli.
Isto velja za „Domoljub“.
2. Konzorcij, ki je izdajatelj in pred zakonom lastnik listov, naj glede določevanja politične smeri skrbi, da se uredništvo ravna po dogovoru z našimi vodilnimi političnimi krogi.
3. K. T. D. naj poskrbi, da bo v uredništvu dovolj spretnih moči, ki naj si, podrejene konzorciju, prizadevajo urejevati liste enotno po zgoraj omenjenem pravcu.“
Ta resolucija namerava izraziti željo duhovnikov, naj naši listi, posebno „Slovenec“ ne bo navezan samo na odločevanje ene ali druge osebe, marveč naj bo v tem zmislu popolnoma neodvisen. Toda neodvisnost ni absolutna, ampak jo omejuje splošno naš katoliški program in krščanska pravičnost do vseh javnih pojavov, ter posebej v političnem pravcu sklepi naših vodilnih političnih krogov. Izrazuje tudi željo duhovnikov, da „Slovenec“ ni list samo za Slovence na Kranjskem, ampak list za vse Slovence, kakor je bil do sedaj.
Meni in nam vsem bi bilo jako drago, ko bi spreten duhovnik stopil v uredništvo „Slovenčevo“. Ako ima kak duhovnik za ta prevažni poklic veselje, naj je v duhovskem pastirstvu ali pa vojni kurat, naj se mi oglasi.
III.
„1. Računajoč s sedanjim stanjem smatramo duhovniki Zadružno zvezo in Centralo zadrug kot enakoveljavni; zanaprej odklanjamo vsako agitacijo v prid ene ali druge; zadruge naj se svobodno pridružijo oni, ki jim bolj ugaja.
2.	Duhovniki želimo, da se vse naše zadružništvo na jugu združi v enotni osrednji zvezi; načelnikoma naših zvez naročamo, naj v tem zmislu delata.“
Ta resolucija ima namen, da popolnoma odstrani razpor v gospodarskem delu. Imamo Zadružno zvezo in Zadružno centralo. Pri obeh so duhovniki, vredni vse časti in vsega spoštovanja. Upoštevajmo nazore, prepričanje in ravnanje gospodov obeh strani. Zadrugam naj bo
11
svobodno, da se po zrelem preudarku odločijo za Zvezo ali za Centralo. Kar naravnost pa prepovem agitacije za eno ali drugo, posebno one, ki prihajajo iz Ljubljane. Glejte samo na gospodarsko korist; te koristi ne podrejajte političnim strujam. Naj bo medsebojen razgovor miren in stvaren. Pri zborovanju zadrug naj se mirno prerešetajo razlogi pro in contra; duhovnik naj ne vsiljuje svojih nazorov, marveč naj prepusti odbornikom svobodno glasovanje; večini naj se brez jeze in zamere podvržejo vsi. Od načelnikov zveze in centrale pa le zahtevajte, naj se v zmislu resolucije prizadevata za to, „da bi se naše zadružništvo na jugu združilo v enotni osrednji zvezi.“
IV.
v „1. Glede demokracije se duhovniki verno držimo načel, izraženih v okrožnicah zadnjih papežev, zlasti v okrožnicah Leona XIII. o krščanski državi (Immortale Dei, 1. nov. 1885), o svobodi (Libertas, 20. jun. 1888), o dolžnostih krščanskih državljanov (Sapientiae Christianae, 10. jan. 1890), o delavskem vprašanju (Rerum novarum 15. maja 1891), o vladavini (Au milieu des sollicitudes, 26. febr. 1892), o krščanski demokraciji (Grave de communi, 1901. Zametavamo pa načela, ki se opirajo na ateizem in na naturalizem, zlasti nauk, da je edino upravičena vladavina republikanska, da oblast ni od Boga, ampak iz ljudstva in v ljudstvu, da je ljudska volja prvi in edini vir prava.
2.	Posebe:
. a) odobravamo upravičene težnje, da se prizna ljudstvu več besede, kadar gre za najusod-
nejša vprašanja, ki v živo zadevajo vse ljudsko bitje (kakor n. pr. vprašanje o vojski in miru);
v/- pravtako odobravamo zahtevo, da se da narodom tista svoboda in se jim prizna tista pravica samoodločbe, ki jim je potrebna za uspešen in samostojen kulturni razvoj;
t/ sploh želimo, da se v vsem javnem življenju izvede tista prava krščanska demokracija, ki resnično spoštuje upravičeno svobodo in enakost vseh, ne da bi zanikavala pravičnost, avktoriteto in socialno oblast;
b)	zavračamo pa vsako poveličevanje revolucije in vsakršne prevratne težnje, ki niso v soglasju s krščanskimi načeli o državi;
obsojamo načelo, da je moč in sila pravica in dovršeno dejstvo pravni naslov pravice;
obsojamo težnje tistih, ki s frazo o svobodi hočejo vzeti Cerkvi še tisto svobodo, ki jo ima (namreč z laizacijo šolstva, civilnim zakonom in razporoko, z moderno umevano ločitvijo Cerkve in države).“
K tej resoluciji ne dodam ničesar, ampak gospode prosim, da mojo razpravo „o demokratični struji naših dni“ točno premislite, ter boste mogli stremljenja naših dni in razne klice po splošni demokratizaciji načelno korektno presojevati in v tem duhu tudi naše ljudstvo poučevati. Razprave prinese prihodnja številka Škofijskega lista.
V Ljubljani, dne 19. julija 1917.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
94.
Koncentracija karitativne organizacije.
Celo na karitativnem polju nam je pretil nevaren razdor. No, hvala Bogu in voditeljem karitativnega dela, da se je dosegla edinost in sloga. Glavne temeljne točke za enotno karitativno delo naj prijavim koj sedaj. Ko bo organizacija zasnovana, jo bo Škofijski list priobčil in bom dal navodila za enotno delovanje po župnijah.
Žalostne posledice vojske zahtevajo intenzivnejšega dela. Zato so nastale med vojsko nove karitativne organizacije.
Da bi se dosegla v karitativnem delu enotnost in bi društva ne segala drugo v drugega
delokrog ter z združenimi močmi delala za lepi cilj, v ta namen so se sešli zastopniki karitativnih organizacij na skupen posvet. Dosegel se je popoln sporazum in napravil načrt za vzajemno karitativno delo. Glavne točke tega načrta so:
1. Osnuje se »Zveza dobrodelnih društev«, ki naj združuje v sebi vsa karitativna društva in naprave. Predsednika potrdi škof.
2. »Patronat sv. Vincencija« postane samostojno društvo in prevzame vse mladinsko skrbstvo. Odbor se spopolni. Darovi, poslani za sirote sploh, se razdele po potrebi na oba zavoda:
Groblje in Št. Vid. Darovi, darovani zavodu, se porabijo le za tistega.
3.	»Dobrod lna pisarna«, last društva »Dobrodelnost«, je na razpolago Centralni zvezi in vsem karitativnim društvom. Dosedanja pisarna »Patronata« (Dunajska cesta 18), še nadalje sprejema prijave sirot in družin, in služi kot upravna pisarna za »Detoljuba«. Darovi se lahko pošiljajo na Vodstvo Patronata (Pred Škofijo 12), na pi-
sarno »Patronata« (Dunajska cesta št. 18), na »Dobrodelno pisarno« ali na uredništvo »Bogoljuba«.
4.	Želeti je, da se v tem času silne bede osnuje v vsaki župniji dobrodelna organizacija. Ni treba samostojnega društva, zadostuje le neki odbor. Vsi ti lokalni organizmi naj se pridružijo Centralni zvezi, obračajo pa lahko v potrebi na »Dobrodelno pisarno«.
95.
Izplačevanje službenih prejemkov potom e. kr. poštne hranilnice.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča z dopisom z dne 20. junija 1917, št. 18.695, semkaj:
§ 18. Zahlungslisten.
Die der Landesregierung (dem Landesschulrate) unterstehenden Bohörden und Ämter haben alle auf die Verfassung der Zahlungslisten Ein-flull nehmenden Änderungen, insoweit sie nicht ohnehin auf Verfügungen der Landesregierung (des Landesschulrates) beruhen, unverzüglich dem Rechnungsdepartement (bisherige Bestimmung: der Landesregierung |dem Landesschulrate]) bekannt zu geben, welches die Einleitung der nötigen administrativen Maßregeln ohne Aufschub anzuregen hat.
Dies deshalb, damit die Zahlungslisten richtig verfaßt, bezw. die Abänderung bereits ausgefertigter Zahlungslisten nach Möglichkeit vermieden werden könne.
§ 22. Ausfolgung an die Bezugsberechtigten.
Bedienstete, welche infolge zeitweiliger Abwesenheit den Empfang des in der Zahlungsliste ausgewiesenen Bezuges nicht in dieser selbst bestätigen können, haben ihrer Behörde (ihrem Amte) eine (ungestempelte) Empfangsbestätigung einzusenden, welche der Zahlungsliste beizulegen ist.
Die bestätigten Zahlungslisten sind sofort nach Verteilung der Bezüge, spätestens aber bis
3.	jedes Monates dem Rechnungsdepartement zurückzusenden, das die ordnungsmäßige Fertigung der Zahlungslisten zu überwachen hat.
§ 23. Verfahren bei Zahlungsanständen.
Wenn die Behörde oder das Amt die Auszahlung eines Bezuges wegen Ablebens des Bezugsberechtigten oder aus anderen Gründen nicht vornehmen kann, so ist der für ihn angewiesene
Nettobetrag mittels ([grünen oder roten] derzeit ohne farbigen Unterdrück) Postsparkassenerlagscheines auf das Konto der Landesregierung zu erlegen. Auf dem Rücken des Erlagscheines ist der Name des Bediensteten und der Grund des Erlages anzugeben, und aus der Zahlungsliste die Berechnung des Nettobezuges durch Angab e des Bruttobetrages und der einzelnen Abzüge darzustellen. Der postamtliche Empfangsschein ist der Zahlungsliste beizuschließen.
Zeigt sich bei der Auszahlung, daß für einen Kanzleigehilfen oder Aushilfsdiener die Bezüge für einen längeren Zeitraum liquidiert wurden, als ihm mit Rücksicht auf den Zeitpunkt des Dienstaustrittes gebühren würde, so ist von der Behörde oder dem Amte der gebührende Teil des Bezuges zu erfolgen, der Restbetrag aber in der angegebenen Weise abzuführen.
Langen bei einer Behörde Zahlungslisten ein, die einen Zahlungsempfänger enthalten, der infolge Versetzung an einen anderen Dienstort den Dienst bei seiner neuen Dienstbehörde bereits angetreten hat, so ist der zur Auszahlung kommende Nettobetrag sogleich mittels portofreier Postanweisung, welche mit dem Vermerke „Bar auszuzahlen“ zu versehen ist, an die neue Dienstbehörde behufs Ausfolgung an den Bezugsberechtigten zu übersenden und die Zahlungsliste mit dem Postaufgabescheine zu belegen. Die neue Dienstbehörde bat die von dem Bezugsberechtigten auszufertigende (stempelfreie) Empfangsbestätigung der nächsten an das Rechnungsdepartement zurückzusendenden Zahlungsliste beizulegen.
Diese Bestimmungen der Nachsendung an den neuen Dienstort wären von den Seelsorgern nur hinsichtlich der nachhinein fälligen Remunerationen für doppelte Seelsorgedienste und Versehpferdbeiträge zu beachten.
11*
Die Kongruaergänzungen wären vom neuen Seelsorger zu übernehmen und deren Empfang in der Zahlungsliste, falls eine solche übermittelt wurde — an nur einen Zahlungsempfänger werden nämlich keine Zahlungslisten gesendet — mit einer entsprechenden Bemerkung zu bestätigen.
§ 31. Reklamationen. Wohnungsänderungen.
Es wird speziell aufmerksam gemacht, daß von Parteien (auch Behörden) allfällige Reklamationen hinsichtlich der von der Landesregierung (dem Landesschulrate) zur Anweisung gelangenden Zahlungen nicht an diese, auch nicht an die Finanz-Landes-Kasse oder das Postsparkassenamt in Wien, sondern ausschließlich an das Rechnungsdepartement der Landesregierung zu richten sind, ferner daß jede dauernde Wohnungsänderung diesem Rechnungsdepartement rechtzeitig, d. i. wenigstens 14 Tage vor Fälligkeit der Zahlung, anzuzeigen ist; bei vorübergehenden Veränderungen haben die Parteien wegen Nachsendung der Zahlungsanweisungen das Geeignete beim Postamte ihres ständigen Domizils selbst zu veranlassen.
Auch Einzahlungen von Parteien, Behörden und Ämtern an das Ärar für Rechnung der Landesregierung (des Landesschulrates) sind nach wie vor mittelst der beim li. ä. Rechnungsdepartement anzusprechenden bisher grünen, nun schwarzen, oder mittelst der bei allen Postämtern und Wertzeichenverschleißern um 2 h käuflichen roten Posterlagscheine möglich. Der Angabe aller für die Verrechnung notwendigen Merkmale, besonders des Grundes der Einzahlung auf der Rückseite des Erlagscheines ist stets besondere Aufmerksamkeit zu widmen.
Mit Ende Juni 1917 sind die bisherigen grünen Posterlagscheine mit der Konto-Nr. 37.792 — 11 dem h. ä. Rechnungsdepartement abzuführen und daselbst die neuen auf die Konto-Nr. 37.792 — 99, bezw. für „Stiftungen und Fonds“ auf die Konto-Nr. 163.618 lautenden zu bestellen.
Auch die Einzahlung der Religionsfondsbeiträge und Mensal gebühren mittelst Posterlagscheine, und zwar vom 1. Oktober 1917 angefangen, wird bei den bezüglichen Pfründen direkt veranlaßt werden.
Der k. k. Landespräsident: Attems.
96.
Košnja in žetev.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je izdala na politične oblasti sledeči razglas:
Die Heumahd steht unmittelbar bevor. Im Hinblicke auf die große Wichtigkeit, daß das Heu rechtzeitig und vollständig eingebracht werde, ist es notwendig, ungesäumt alle Maßregeln zu treffen, welche die Durchführung der fraglichen Arbeiten sicherstellen sollen.
Laut Mitteilung des k. u. k Kommandos der Isonzo-Armee (Q -Abteil.:) vom 1. Juni 1917, J. 23 Nr. 822, werden für die bevorstehende Heumahd und die Ernte überhaupt Aushilfen an Arbeitskräften, Bezügen und Fuhrwerken, sofern dies die militärischen Verhältnisse zulassen, von den dem genannten Armee-Kommando unterstehenden Kommanden und Formationen geleistet werden.
Abgesehen von den zu gewärtigenden Aushilfen muß jedoch schon jetzt auch in den einzelnen Bezirken, bezw. Gemeinden alles vorgekehrt werden, damit die Mahd und späterhin auch die Ernte rechtzeitig eingebracht werden kann. Zu diesem Zwecke ist die Heranziehung und Organisierung sämtlicher verfügbaren Ar-
beitskräfte unbedingt notwendig, und ist daher auf eine energische Handhabung der Bestimmungen der Min.-Vdg. vom 5. August 1914, R-G-Bl. Nr. 200, bezw. der Min.-Vdg. vom 6. Mai 1915, R.-G.-Bl. Nr. 111, im Sinne des h. ä. Erlasses vom 24. Mai 1. J., ZI. 12.091, hinzuwirken.
Alle Arbeitskräfte müssen angespannt werden, alles muß bereitwillig mitwirken, damit die für den Staat und für die Armee im Felde gleichwichtigen Arbeiten rasch und vollständig durchgeführt werden. Die Gemeinden und die Erntekommissionen werden dafür Sorge zu tragen haben, daß die Mahd- und die Erntearbeiten überall richtig durchgeführt werden, daß Saumselige zur Vornahme der Arbeiten verhalten und freie Arbeitskräfte dort herangezogen werden, wo Mangel an Arbeitern festgestellt wird.
Ein besonderes Augenmerk ist auch der rastlosen Betätigung der Frauen, insbesonders auch jener zuzuwenden, welche etwa infolge Bezuges des militärischen Unterhaltsbeitrages nicht benötigt sind, einen Arbeitsverdienst zu suchen.
1017. Vlil. 9(5. 97.
81
Weiters ist auch an die Lehrerschaft und an die Geistlichkeit heranzutreten, damit auch diese auf die Bevölkerung einwirken und sie zur intensivsten Zeitausnützung auffordern. Im Notfälle wird es vielleicht auch notwendig sein, die Arbeitsruhe an Sonn- und Feiertagen aus-
zuschalten, was gegebenenfalls von der Kanzel herab verkündet werden könnte.
Čč. dušni pastirji se na ta razglas opozarjajo, da bi vernike k pridnemu in vztrajnemu delu bodrili.
97.
Vojno posojilo v cerkvenih računih.
Veliko sitnosti dela č. župnim uradom vojno posojilo pri sestavljanju cerkvenih računov. Zato ne bo odveč, če to reč pojasnimo z nekaterimi primeri.
I.	Kako naj se vojno posojilo izkaže v cerkvenem računu? Kupi se n. pr. 3. vojnega posojila nomin. K 1200'—. V račun se zapiše med »razne prejemke«:
Obveznica 3. vojn. posojila ser .... , št....
K 1000- - in ser ...., št .... K 200—, skupaj .... K 1200-—. Med »razne troške« pa se zapiše:
Kupna cena 3. vojnega posojila, nominale K 1200’—,
Kurz z bonifikacijo 9310 K 111720.
Kurznega dobička v računu ni treba posebej izkazovati, ker je že izkazan z diferenco med nominalno vrednostjo vojn. posojila in njegovo kurzno ceno.
Pri izkazovanju vojn. posojila v cerkvenih računih dobro služi bančni račun. V njem je navedena nominalna v r e d n ost vojnega posojila. Ta se postavi med prejemke. Potem je navedena kurzna cena vojnega posojila in bonifikacija. Bonifikacija, če je je kaj, se odšteje od kurzne cene. Ta diferenca je prava cena vojnega posojila in se v računu postavi med stroške. Če so v bančnem računu zapisani stroški za kolek in poštnino, se ti v cerkv. računu posebej izkažejo med raznimi stroški in jih ne kaže prišteti kurzni ceni vojn. posojila, ker so malenkostni in se cerkvi povrnejo z večjimi obrestmi, ki jih nosi vojno posojilo. V bančnem računu so prištete kurzni ceni tudi obresti, ki si jih je banka zaračunila od vojnega posojila za čas od zadnjega roka, ki je določen za izplačevanje obresti, pa do dneva, ko se ji je plačala kurzna cena. V cerkvenem računu se te obresti ne smejo prišteti kurzni ceni.
V oddelku »razni prejemki« naj se pod postavko, ki izkazuje nominalno vrednost vojn,
posojila, zapišejo kot pripomba glavnice, ki so se porabile za vojno posojilo, n. pr. tako-le:
Za to vojno posojilo so se porabile te-le glavnice:
a) ustanovne: Janez Vrba, K 150-—; Marija Zelenec, K 200'—; Jernej Volk, K 450’— in od ust. Urban Smuk K 100'—;
b) lastninske: vrnjeni dolg Janeza Strah K 200- — ;
c) iz tekočih cerkv. dohodkov K 17-20.
II.	Razdelitev prirastka. Diferenca med nominalno vrednostjo in kurzno ceno je kurzni dobiček, ki se kot prirastek prišteva glavnicam. V zgor n j em primeru znaša kurzni dobiček K 82'80. Kako je treba razdeliti kurzni dobiček, naj pojasnijo ti-le primeri:
a) Za vojno posojilo se je porabilo ustanovnih glavnic K 900’— in lastninskih kron 217‘20. Za ta denar se je dobilo 3. vojn. posojila:
90000 : 93 1	= 966 70	K
21720 : 93-1	= 233-20	„
Skupaj 1200'— K
Prišteti se mora torej kurznega dobička k	ustan. glavnicam 966"70 —	900-— =	66-70	K,
k	lastn. glavnicam 233-30 —	217-20 =	16T0	K.
b) Za 3. vojno posojilo se je dalo ustanovnega denarja K 900'—, lastninskega K 200"—, iz tekočih dohodkov K 1720.
Prirastek k ust. glav. K	66 70.
Prirastek k last. glav. K	17‘20 -j-	K 1610.
c) Za 3. vojno posojilo se je dalo ustan. glavnic K 900'—, iz tekočih dohodkov 217-20.
Prirastek	k	ust. glav. K	66-70.
Prirastek	k	last. glav. K	217"20 +	K 16’10.
d) Mogoč je tudi tale slučaj. Župni urad izroči banki hranilno knjižico, na katero je naložena ustanovna glavnica K 500-—. Banka dvigne to glavnico in z njo vred še nedvignjene obresti v znesku K 18T3. Župni urad doplača še K 40-47 iz tekočih dohodkov in dobi z t to obvez-
nico 3. vojn. posojila za nomin. K GOO'—? Kako naj razdeli teh K 600'—?
Ustanova dobi 50000 : 93'1 = 537 00 K, vse drugo se prišteje kot prirastek lastninskim glavnicam, namreč G00'— — 537'06 = 62-94 K.
III.	V izkazu o ustanovnih glavnicah se mora kurzni dobiček pripisati tistim glavnicam, katerih denar se je porabil za nakup vojnega posojila. To se lahko zgodi tako, da se pri posameznih glavnicah pusti prvotni znesek, nazadnje pa se pristavi prirastek za vse skupaj. N. pr.
1. Janez Vrha K 150'—
2. Marija Zelenec. . . „ 200' —
3. Jernej Volk .... „ 450'—
4. Urban Smuk .... „ 100 —
(Op. K 200'— te ustanove je naložen v Hranilnici km. obč. v Lj., vi. št Glej ust. glavn.
pri zasebnikih.)
5. Prirastek vsled vojn. posojila k ustanovi 1—4 K 6670.
Lahko se pa prirastek tudi razdeli med posamezne ustanove, kar utegne biti bolj pravilno. V tem slučaju se za vsako glavnico posebej poišče njena vrednost v vojnem posojilu tako, da se stokratna glavnica deli s kurzom, znižanim z bonifikacijo. V našem primeru bi se postopalo takole:
15000:931 = 16L12 20000 : 93T = 214'82 45000 : 931 = 483'35 10000 : 93 1 = 107-41 966-70
V izkaz o ustanovnih glanicah se zapiše tako:
1. Janez	Vrba.......K	16112
2. Marija	Zelenec . . .	„	214 82
3. Jernej	Volk	....	„	483'35
4. Urban	Smuk	....	„	107*41
(Op. K 200— te ustanove išči pri ustanovnih glavnicah v zasebnih zavodih pod št. .. .)
Z bonifikacijo znižani kurz (čista kupna cena) znaša pri posameznih vojnih posojilih:
I. 97'50, II. 94-75, III. 93'10, IV. a) 95.—, b) 92-50, V. a) 92—, b. 96-—, VI. a. 92—, b. 93‘50.
Če se hoče dobiti za določeno nominalno vrednost kupna cena (kurzna cena), se množi nom. vrednost z dotičnim kurzom in se produkt deli s 100. Če se hoče za kako glavnico dobiti nominalna vrednost vojnega posojila, ki se je kupilo zanjo, naj se glavnica množi s 100 in ta produkt deli z dotičnim kurzom.
IV. Nekateri župni uradi so razkosali posamezne ustanovne glavnice tako, da so deloma naložene na vojno posojilo, deloma pa v hranilnici ali v kakem drugem vojnem posojilu. Ti naj izkaze urede tako, da bodo posamezne glavnice cele skupaj naložene na enem kraju. Kar je pri nakupu vojnega posojila ostalo denarja, naj ga dobi samo ena glavnica. Primeri zgoraj glavnico Urban Smukove ustanove.
V. V blagajnični dnevnik se vpišejo prejemki in izdatki natančno po bančnem računu. Med prejemke se zapiše nominalna vrednost vojnoposojilne obveznice, med stroške pa kurzna cena po odbiti bonifikaciji, obresti, ki si jih je zaračunila banka, kolek, poštni stroški in če je še kaj drugega.
98.
Raziskavanje po maticah.
C. in kr. generalni major Gustav Globočnik išče poročnih podatkov svojega deda Antona Frančiška Globozhnig, ki je bil rojen v Polhovem Gradcu 18. februarja 1775 kot sin grajskega oskrbnika Frančiška. Poročil se je med leti
1797 — 1806 s Katarino Heleno Fröhlich, bržkone na Dolenjskem.
Častiti matični uradi naj blagovolijo po svojih maticah vpis te poroke zasledovati in event. uradni poročni list semkaj poslati.
99.
Duhovne vaje.
Odkar je vojska, nismo imeli skupnih du-	Letos	so	pa	skupne	duhovne	vaje	mogoče,
hovnih vaj. Nekateri gospodje so sami poskrbeli	Obdržale se bodo zadnji teden mesca	avgusta v
in so jih opravili v raznih samostanih, posebno	bogoslovnem semenišču v Ljubljani.	Začele se
pri oo. jezuitih v Ljubljani.	bodo v ponedeljek 27. avgusta zvečer	in dokon-
Cale v petek 31. avgusta zjutraj. Udeležiti se jih bo moglo 60—70 gospodov.
K tem duhovnim vajam vabim posebno one gospode, ki jih že več let niso opravili; ako bi ne mogli sprejeti vseh gospodov, se bodo ti prvi sprejeli. Kdor jih želi opraviti, naj se do 15. avgusta pismeno prijavi ordinariatu in naj tudi pove leto zadnjih duhovnih vaj.
Pridite torej k tem vajam, da se navdušimo in oborožimo za duhovno vojsko v naših srcih in v duhovnem pastirovanju!
V Ljubljani, dne 16. julija in festo B. M. V. de monte Carmelo 1917.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
100.
Razpis Iv. Nep. Schlackerjeve
Ustanova pokojnega vodje normalke c. kr. šolskega svetnika in častnega kanonika Ivana Nep. Schlackerja v podporo ene učiteljske vdove se bo zopet podelila za čas od 1. avgusta 1916 do 1. avgusta 1917. Častiti župni uradi naj ob-veste o tem razpisu učiteljske vdove, ki sicer ne uživajo nikake ustanovo, z opazko, naj pro-
ustanove za učiteljske vdove.
silke opremijo svoje prošnje z verjetnimi sve-dočbami, da so v resnici ubožne, nesvarljivega življenja in da so njihovi možje najmanj deset let služili v kronovini Kranjski kot ljudski učitelji. Prošnje naj se vlože do 31. avgusta 1.1. pri tukajšnjem konzistoriju.
101.
Različne opazke.
Po skrčenju praznikom, ki ga je izvršil Pij X. z Motu proprio 2. julija 1911 (Ljubljanski Škofijski List, 1911, 107), so prenehali vsi partikularni krajevni, zaobljubljeni (ex voto) prazniki. Verniki torej ob zaobljubljenih praznikih niso dolžni iti k sv. maši in smejo opravljati hlapčevska dela. Tako je izjavila C. R. 8. avgusta 1911.
Da se pa vernikom ne bo žalil čut pobožnosti, naj se sv. maše za te dni tudi vprihodnje oznanjajo, dostavlja naj se pa v oznanilu, da verniki niso dolžni ta dan praznovati itd.
Molki, križci in škapulirske medalje se dobivajo v Katoliški Bukvami in v Prodajalni Kato!, tisk. društva v Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen v vojne namene. Molki se dobivajo
v posebnih škatlicah po 90 vin., lični križci po 60 vin., medalje po 40 vin. Križci in medalje so namenjeni za naše ujetnike v sovražnih deželah; prodajajo se pa tudi doma in se čisti dobiček porabi za nadaljnji nakup teh darov ujetnikom v korist. Zato se nakupovanje teh predmetov toplo priporoča.
Pristojbinski namestek je povišan za 25% vsled cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916. Zato se opozarjajo gg. nadarbinarji, ki plačujejo pristojbinski namestek, naj vlože semkaj prošnje, da se jim povračilo poviška 25% izposluje.
Petletnice. Službene tabele v treh izvodih naj se pravočasno ordinariatu predlože.
102.
Slovstvo.
Ut omnes unum sint. Gradivo za govore o cerkvenem ■ zedinjenju. — Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije. I. zvezek. V Ljubljani 1917. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Strani 48. Cena 50 vin. — Vsebina: Uvod. - Molimo za zedinjenje raz-
kolnikov! - Delajmo za zedinjenje! - Sv. Bešnje Telo in cerkvena, edinost. - Srce Jezusovo — poroštvo cerkvene edinosti. - Marija — mati krščanske edinosti. - Kako naj častimo sv. Cirila in Metoda. - Sveta brata Ciril in Metod — zgled apostolske gorečnosti. - Sv. Ciril — vzor mladini. —
Pri sestavi tega govoril, gradiva so sodelovali: dr.Fr. Grivec, dr. A.Merhar, dr. A.Snoj, M. Škerbec.
Molitve za cerkveno zedinjenje. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je izdalo štiri lepe, z odpustki obdarovane molitve za zedinjenje; med njimi sta dve priporočeni od sedanjega svetega očeta. Molitve so polne globokih misli. Duhov-
niki naj molitve vernikom pojasnijo in priporočijo. Rabijo se lahko tudi kot molitve za mir in spravo med krščanskimi narodi. Natisnilo se je 30.000 izvodov. Dobivajo se v prodajalni Ka-tol tisk. društva (Ničman) po 2 vin., 100 izvodov K 1'50, s poštnino K 175. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda jih na željo razpošilja brezplačno.
103.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se od proste škofove podelitve	Hkrati	se	razpisuje	duhovnija	Erz	el	j do
odvisna župnija L j u b n o v radovljiški dekaniji. 31. julija 1917. Prošnje za duhovnijo naj se pred-Prošnje naj se naslove na kn. šk. ordinarijat lože brez prilog, in predlože do 31. avgusta 1917.
104.
Škofijska kronika.
Podeljena je župnija Krašnja g. Adolfu Knolu, župnemu upravitelju istotam. Umeščena sta bila: g. Mirko Rodič, ekspozit v Na-danjem selu, na župnijo Vreme dne 12. julija; g. Adolf Knol, župni upravitelj v Krašnji na isto župnijo, dne 20. julija 1917.
V vojno službo je bil zopet vpoklican g. Leopold Erz in, kaplan v Preserju, in g. Josip Poje, kaplan na Brezovici.
Premeščeni so gg. kaplani: Sadar Ivan iz Mirne peči za prefekta v zavod sv. Stanislava; K a pš Rudolf iz Trebnjega v Šent Jernej; Lončar Franc iz Šent Jerneja v Šent Rupert; Stupica Josip iz Šmartnega pri Litiji v Trebnje; Tome Al. iz Stopič na Brezovico p. Ljublj.; Gabrovšek Franc iz Hrenovic v Šent Peter v Ljubljani; Kajdiž Andrej iz Smlednika v Hre-novice; Skobe Ignacij iz Senožeč v Preserje; Bukovec Martin iz Bohinjske Bistrice v Smlednik; Klemenčič Pavel iz Kočevja na Krko i Prebil Ferdinand iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Kranj; Sušnik Janez iz Planine na Ig; dalje so premeščeni gg.: ekspozit Bojan ec Ant. iz Suhorije v Nadanje selo; kaplan Vidmar
Franc z Iga za ekspozita v Suborijo; župni upravitelj Drešar Ivan iz Spodnjega loga v Trebnje; kaplan Gostiša Josip iz Šent Vida pri Zatičini za župnega upravitelja v Unterlag; ekspozit Rupnik Karol iz Erzelja v Konjšico.
Nameščeni so za kaplane gg. semeniški duhovniki: Komljanec Janez v Sv. Križu pri Kostanjevici; Žužek Josip v Planini; Flajnik Peter v Leskovcu; Stare Andrej v Mirni peči; Traven Štefan v Dolah pri Litiji; Urban ec Franc v Šmartnem pri Litiji; Zor Vincenc v Boh. Srednji vasi; Zore Ivan v Šent Vidu pri Zatičini; gg. novomašniki: Dolinar Anton v Starem trgu pri Kočevju; Gostiša Vincenc v Šempetru pri Novem mestu; Miglič Jakob na Studenem; Pirkovič Jan. v Kočevju; Pivek Jan. v Stopičah; Šuštar Franc na Bob. Bistrici; Terčelj Filip v Škofji Loki; Urh Anton v Dolu pri Ljubljani; Vilhar Ivan v Sv. Križu pri Kostanjevici; Vovk Alojzij na Veliki Dolini; Zupan Alojzij v Sori; Zupanc Al. v Toplicah.
Posvečen je bil dne ?.6. junija 1917 v Ino-mostu g. Krisch Alojzij, bogoslovec ljubljanske škofije.
Knezoškofijski ordinariat v Ljubljani, dne 28. julija 1917.
Vseb na:	93.	Naš	sestanek	17. julija — 94. Koncentraciia karitativne organizacije. — 95. Izplačevanje službenih prejem-
kov potom c. kr. poštne hranilnice. — 90. Košnja in žetev. — 97. Vojno posojilo v cerkvenih računih.
98. Raziskavanje po maticah 99. Duhovne vaje. - 100. Razpis Iv. Nep. Schlackerjeve ustanove za učiteljske vdove. — 101. Različne opazke. 102. Slovstvo — 103. Konkurzni razpis. - 104. Škofijska kronika.
Izdajatelj kn. šk. ordinariat. — Odgovorni urednik Viktor Steska. — Tiskala Katoliška tiskarna.