ENAKI PRED Ljudmi in Postavo

"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
EMaH-Mlll»baiS
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVST* A
EQUAL BEFORE MEN AND LAW
y
THE ONLY SLO VENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO.
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S.. CANADA AND SO. AMERICA.

1
LETNIK IL VOLUME
CLEVELAND—PITTSBURG, PA., PONDELJEK (MONDAY) SEPT 29th, 1919.
Posamezna številka 3c.
Single Copy Sc
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Of fice at Cleveland,O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ŠT. 227 NO.
Published and distributed under permit (No. 728) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, Gen*
KRASEN USPEH MANIFESTACIJE.
ZMAGA VELIKE IDEJE.
Veličastna manifestacija amerišikh Jugoslovanov. - Govor cle-velandskega župana. - Navdušenje poslušalstva v dvorani. -
Zaključek in razhod.
Včerajšnja manifestacija cle-velandskih in drugih Jugoslovanov, združena s slavnostnim obhodom, je sijajno izpadla.. Slavnostnega pohoda se je vdeležilo do pettisoč ljudi, dočim je na tisoče ostalih Slovencev in Jugoslovanov stalo ob cestah, kjer se je pomikal izprevod.
Na čelu sprevoda so jezdili mestni policaji, ki so skrbeli, da je bila pot, kjer se je pomikal izprevod, prazna. Za policisti je šla godba, ki je svirala ameriške in jugoslovanske koraknice. Za godbo so korakale naše žene in dekleta, oblečene v bela, modra in rdeča oblačila, v naše narodne barve. Za temi je korakalo nebroj drnšf.£,v ^ zastavami, godbami itd., "za temi društvi zopet dolga vrsta ljudstva — posameznikov in delegatov. Pohoda se je vdeležila četa slovenskih vojakov pod poveljstvom g. Frank Lauscheta, infanterijske-ga poročnika v ameriški armadi.
Izprevod se je pričel pomikati s sedemnajste ulice proti mestu. Dospevši do devete ulice, se je o-brnil izprevod po deveti ulici do Euclid ave., po Euclid ave. do Squarja, potem pa po Superior nazaj na deveto ulico in od tam v Moose dvorano, katero je ljudstvo do zadnjega kotička napolnilo, dasi je ta dvorana jako prostorna. Ostal ni niti en sedež prazen, temveč so bili vsi sedeži tako v parterju kakor na galeriji, zasedeni.
Zastavonoše in zastavonošinje slovenskih društev so stopile z zastavami na oder, dočim so zasedli člani eksekutive Jugoslovanskega Republičanskega Združenja svoja mesta pred odrom. Na sedežu pri članih eksekutive smo opazili tudi clevelandskega župana Hon. Harry Davisa, velikega prijatelja Jugoslovanov.
Gosp. Petrovič, predsednik zborovanja, je nato po svojem pozdravnem govoru otvoril zborovanje ter dal besedo Hon. Harry Davisu, clevelandskemu županu, ki je stopil na oder navdušeno pozdravljen.
Župan Davis je pozdravil navzoče delegate in ostale zboro-valce z željo, da odnesejo iz našega lepega mesta Clevelanda
Izjavil je nadalje, da nikakor ne bo trpel, da bi se v sedanji delavski krizi uvažalo v Cleveland profesijonalne stavkokaze, zakar se mu je hvaležno navzoče jugoslovansko delavstvo z gromovi-tim aplavzom zahvalilo.
Po županovem govoru je za-svirala lorainska godba "Victor" ameriško himno, katero je zbrano ljudstvo stoje spoštljivo poslušalo.
Za županom Davisom je nastopil kot zastopnik in reprezentant Hrvatov, gosp. Krešič iz New Yorka. Dejal je, da je nepripravljen za govor ter da skoro ne ve, česa bi Se dotaknil. Toda, videč današnjo parado, se je nehote spomnil na neko drugo parado, ki se je vila z največjim pompom po istih ulicah pred štirimi leti. Kje so sedaj tisti ljudje? "Uvijek so govorili, da nas nema," je dejal vrli Krešič, "a sad vidimo, da nas je mnogo, jer do-£li smo sa svih krajeva Amerike". — "Radoveden sem, kaj bodo rekli sedaj? Da nas ni, ne morejo reči, ker javnost vidi, da smo tu, torej bodo rekli, da smo ničle. Toda o tem bo sodil svet in javnost, ne pa oni!
"Vsi veste," je dejal Mr. Krešič, "da je imel naš jugoslovanski narod svojega Matija Gub-
Pevci so želi za svoje umetniško izvajanje ta naše krasne in pomembne pesmi buren aplavz.
Za pevci je nastopil kot govornik in reprezentant Srbov, gosp. Lučič. Povdarjal je važnost se -dan je konvencije ter izjavil, da' si žele vsi pravi in demokratični Srbi pravega in bratskega zedi-njenja v svobodni federativni jugoslovanski republiki. "Ne o-zirajmo se na izjave šovinističnih Srbov, šovinističnih Hrvatov in Slovencev, ki hočejo veliko Srbijo, veliko Hrvatsko itd. Ne, ne želimo niti velike Srbije, niti velike Hrvatske, temveč pravo in ujedinjeno jugoslovansko republiko, ki bo enaka mati vsem jugoslovanskim otrokom. Treba je pravično rešiti naša vprašanja in najbolj pereče probleme, med katere spada v prvi vrsti razdelitev zemlje. Kmet, seljak, mora brezplačno dobiti zemljo, kajti samo tisti naj ima zemljo, ki jo obdeluje!"
Povdarja, kako velika je ideja jugoslovanske federativne republike in kaže na moža, ki sedi danes, na ta veliki dan, med nami, na moža "v čigar srcu se je porodila ta velika in vzvišena i-deja". Njegovo ime je — Etbin Kristan! — Nato je govornik podal besedo Etbinu Kristanu, šefu eksekutive Jugoslovanskega
pristaniški DELAVCI ZASTARAJO BEPUTACilA J.RZ V washington!).
DAIS.
Delavci v levelandskem pristanišču prišli na pomoč kovinarjem.
Več sto pristaniških delavcev | povrnili na delo. Unijski vodite-ki izlagajo premog in rudo, jeilji pa trdijo, da bo pretežna veČi-večraj popoldne glasovalo, da! na ostala na stavki. Velika zbo-danes zjutraj prenehajo z delom, irovanja se vršijo po celem okrož-Tako je naznanil H. W. Raisse, j ju. Fitzpartrick je izjavil, da bo predsednik centralnega odbora j Betlehemska jeklarska tovarna štrajkujočih kovinarjev.	i vsled stavke popolnoma prene-
Mr. Raisse se ie izrazil, da bo | hala z obratovanjem. Obe strani stavka pristaniških delavcev iz! so pripravljene danes za glavno simpatije do kovinarjev ustavila;preizkušnjo svojih moči.
delo v vseh prist; niških pomolih j Gary. — Velika zborovanja so in skladiščih, razon onih, kjer se|se vršila včeraj. Danes obe stra-
ca, ki je zbral okoli sebe svoje, , ,.v . , v . Slovence to Hrvate, s katerimi se je dvignil boj za staro pravdo.
Glejte, in ni bila malenkostna njegova vojska, vojska kmetov in trpinov, temveč je bila tolik*
da so morali vojaki ta kmečki uj por s puškami in meči v krvi zadušiti. Upam, da se bodo še enkrat ponovili časi Mtije Gubca,
toda v večjem obsegu. Vsa znamenja kažejo, da je napočila doba resnične demokracije. Demo-kratje so postali različni grofje in baroni, različni Jegliči in Stad lerji in kdo ve še za njihova i-mena, toda bratje in sestre, varujte se teh "demokratov". —
Sad je došlo tvoje vrijeme, rad-niče i mučeniče. Dvigni se, in ne poznaj nobenega kompromisa!"
Mr. Krešič je izzval s svojim govorom buren aplavz.
Za tem izbornim hrvatskim govornikom je nastopilo slovensko socijalistično pevsko društvo
ima posla s pakeii, osebnim pro metom in ribarscvom. Pristaniški delavci, ki pr padajo k Longshoremen's Unio , so imeli sejo v C. M. B. A. d\ 'irani, W. 25th St. blizu Frankiiivave,
Mr. Raisse' 'jvVifetfi'" na*2nuhil, da so bili pozvani na štrajk tudi delavci v skladišču železne rude v Randall. Pristaniški delavci so se obrnili na Mr. Raisseja, da pride na sejo in jim govori. Po njegovem nagovoru so odglaso-vali v prilog stavke.
Oni niso člani nobene izmed petindvajsetih unij, ki sodelujejo s kovinarji in ni imel torej
ni pričakujejo preizkušnje Tovarnarji pričakujejo veliko delavcev zopet na delu. Organizatorji poživljajo delavce, da ostanejo vstrajni.
fe ,Y01U! <*<-'< OV'T> ,-j . f;	ril-,
je, da policijska straža pride danes zjutraj na svoja mesta eno uro preje kot navadno, dasirav-no 30 se uradniki Carnegie Steel Co. izrazili, da ne bodo odprli tovarne, dokler niso zagotovljeni, da se delavci vrnejo na delo. Glasom izjav uradnikov, se ne bo importiralo delavnih sil.
Lorain. — Ker je bila dvora-
Mr. Raisse sam od sebe porediti j na, kjer so imeli zborovati de-na stavko. Dejal je, da jih ne| lavci Natioanl Tube Co., zaprta,
,kar najlepše spomine, in je de-( "Svoboda" iz Detroita, ki je jako jal, da on kot načelnik in šef me- ubrano zapelo dvoje krasnih hr-
stne eksekutive, želi, da se delegat je kar najbolje počutijo v našem mestu.
Dejal je nadalje, da v Cleve-landu ni narodnosti, ki bi se mogla meriti z jugoslovansko, da je bil naš jugoslovanski rod tekom cele vojne najbolj lojalen in za žrtve pripravljen narod, ki se je vedno odzival vsem pozivom ameriške vlade. Želi, da bi našemu narodu vzklila najlepša bodočnost, kjer mu bo v svobodi in ljubezni zagotovljen razvoj in napredek.
vatskih pesmi. Nato sta nastopili skupno pevski društvi "Zarja" iz Clevelanda in ''Svoboda" iz Detroita, ki sta zapeli našo himno "Slovenec i Hrvat" ter o-no večnolepo "Morje Adrijan-sko" — Buči, buči, morje Adri-jansko, bilo nekdaj si slovansko! — Katerega ne bi ganilo ob teh besedah, ki so privrele iz slovanskih pevskih grl ob tej uso-depolni uri, ko se odločuje o na^ šem sinjem Jadranu, ki bi moral biti po vseh božjih in človeških postavah naša dedščina?! —^
Ko je stopil Kristan na oder, je ljudstvo vstalo raz svojih sedežev in v dvorani je zagrmel aplavz ter živio klici, ki niso hoteli nehati. Ko »e je nekoliko pomirilo, je zagrmelo iznova, gromovitejše kot prvič.
Govor Etbin Kristana je bil tako vzvišen, umetniško zanosen in govorniško popolen, da ni mogoče podati niti izdaleka posnetka njegovih besed. Vsebina njegovega krasno zasnovanega govora bi bila v glavnem sledeča:
"Cenjeni zborovalci! Ne mislite, da sem jaz ustvarjen iz železa ali lesa. Ne, tudi po mojih žilah se pretaka človeška kri, in trenotek, ki sem ga pravkar doživel, ne more iti mimo mene, da ne bi občutil njegove veličine v svojem srcu in v svoji duši! Vidim navdušenje za našo veliko i-dejo, in to je prav, kajti v idejo je treba verovati, ker če ne verjamemo vanjo, ne dosežemo nič Ni pa ideja, kateri velja naša borba, naša končna ideja! Končnih ciljev in idej sploh ni! Končne cijje in ideje bi si mogli predstavljati edino tedaj, če bi nastal na zemlji zopet svetopisemski raj, kjer so levi in medvedje lizali Adamu in Evi roke. Takega raja pa ne bo več, zato tudi ne bo nikoli končnih ciljev in i-dej, vedno bo treba izboljševanja in grajenja, in če se ne bi ponavljale nove ideje in novi cilji za katerimi bi stremelo človešt-
mara siliti, da naj zastavkajo. Ta stavka pristaniških delavcev ne bo imela nobenega vpliva na železno in kovinnarsko industrijo v Clevelandu, ker so vse tovarne zaprte in ne obratujejo. Ne more se pa seveda še dognati, v koliki meri bo stavka pristaniških delavcev v Clevelandu vplivala na one tovarne po državi O-hio, ki še nadaljujejo z obratovanjem.-
Delo v pristanišču in ob izlivu reke je kot posledica stavke že precej zaustavljeno ali pa se nadaljuje s pomanjšano delavno silo. Vsi pomoli so opremljeni z dvigalnimi stroji..
Kovinarji so obdržavali včeraj zborovanje v Washington parku, kjer so govorili delavski organizatorji. Sprejemali so tudi novi člani v unije.
Magnatje jeklarskih tovarn so včerja izjavil, da je" situacija neizpremenjena in da ne nameravajo z odprtjem svojih tova-ren danes zjutraj
Sinoči so se vršile po vseh delih mesta seje in zborovanja unij.
so obdržavali svoje zborovanje v baptistovski cerkvi. Župnik je dejal, ^a je vedno pripravljen dati cerkev na razpolago delavcem.
stavka anglež kihmeznk
• Carjev.
ANGLIJI POČIVA VES ŽELEZNIŠKI PROMET.
(Nadaljevanje na 3. strani)
ŠTRAJKOVNI PREGLED.
Cleveland. — Več sto pristaniških delavcev odglasovalo da danes zjutraj zastavkajo iz simpatije do jeklarskih delavcev. Voditelji stavke pravijo, da bo to ustavilo prevažanje premoga in rude. Štrajkarji obdržavali zborovanje v Washington parku.
New York. — Samual Gom-pers se je pred svojim odhodom v Washingtonu izjavil, da bodo jeklarski delavci zmagali Pittsburgh. —« Tovarnarji mi
London, Anglija, 28. septembra. — Ves angleški železniški sistem izvzemši irskega, miruj e vsled stavke železničarjev.
Veliki londonski kolodvori so prazni, njihova vrata, pred katerimi korakajo stražniki, so zaprta.
Izgredov ni nikakih, ker stav-karski voditelji neprestano prigovarjajo stavkarjem, kako velike važnosti je, da slednji ne motijo miru in reda.
Danes se bodo vršile konference med ministrskim kabinetom ter Narodno unijo železničarjev.
Robert Smillie, voditelj pre-mogarjev, je izjavil, da bo tekom par dni vsled stavke železničarjev devetdeset odstotkov premo garjev brez dela. Izrazil je željo, da ne bi vlada dobila povoda za rabo strelnega in drugega orožja proti ljudstvu.
Londonsko prebivalstvo je o-
Nadaljevanje.
Gospoda, to je jako lep odstotek, in dokaz, da je ta mali narod mišičat, da ima voljo in da se ga ne more zbrisati iz sveta.
Senator Brandegee: Ko govorite, da so bili sužnji, vi ne mislite s tem reči, da so bili v pravem pomenu besede sužnji?
Skubic: Do leta 1848 je bila fevdalna doba. Do tistega časa niso bili nič drugo kot navadni sužnji, garajoč za svoje gospodarje, itd. Bili so fevdalni najemniki, a v resnici, kot narod, bili so za-sužnjenci.
Skubic: Jako malo, komaj za svojo eksistenco; to je vse. Toda v letu 1848 — to je v tistih časih, ko je Avstrija potrebovala Slovence in druge Jugoslovane, ko ji je pretil velik polom in boj, kateri pa jo je zadel šele v tej vojni, jim je dala nekake ustavne pravice, katere pa je kasneje cesar Franc Jožef popolnoma ignoriral.
Senator Brandegee: Kakšna razlika je med Slovenci in Slovaki ?
Skubic: Slovenec, naj vam razložili — mogoče pa vas bo zanimalo, da vam najprej razložim besedo "Jugo-Slav".
Senator Brandegee: To pomeni "Southern Slav?"
Skubic: Da, to pomeni ''Southern Slav". Jugoslovani žive na Balkanu. Slovenci so balkanski Slovani, ki žive na severozapad-nem delu Balkana, niihovi sosedje so Hrvati, potem pridejo Srbi in seveda tudi Bolgj,<': ki so tudi Jugoslovani.
rienartf^^Tandt^eeT Aii ,s~e morete razumeti meč vtiboj ~ tu je govorite splošen skupen jezik?
Skubic: Lahko se razumemo. Razlika je samo v dialektu in Hrvat lahko razume Bolgara. V splošnem mi eden drugega dobro razumemo, se lahko razgovarjamo in čitamo knjige in drugo.
Senator Moses: Vsak, ki razume srbski jezik, lahko z vami govori ?
Skubic: Da.
Senator Brandegee: Ali so črke enake kakor angleške?
Skubic: Slovenci in Hrva*ti rabijo latinico, Srbi cirilico, toda večina Srbov rabi tudi latinico. —
Vi ne smatrate Bolgarov za čiste Slovane, ali da?
Skubic: Na Bolgre sedaj še ne računimo. Naš program je napraviti federativno republiko slično Zedinjenim državam, tako da bo imela Slovenila svojo avtonomijo, Hrvaška svojo, Srbija in Črnogora svojo.
Senator Brandegee: Ali so Bolgari slovanske krvi?
Skubic: So. Govori se celo, da so nekateri Grki bili pred stoletji Slovani. Kakor sem omenil takoj v začetku, je sedaj vprašanje, ako bo Jugoslavija dobila Reko iz ekonomičnega stališča in one pokrajine severozapadno od Reke, ki so jugoslovanske. Jaz mislim, da argumenti in vzroki govore v prid Jugoslavije. Ni nobene druge poti in to vprašanje se bi moralo rešiti pravilno, to je, da naj prstanišče, ki služi deželi, pripada dotični deželi in če bodo Jugoslovani potisnjeni od obrežja, pomeni to zanje ekonomsko smrt. Ali Jugoslovani hočejo živeti. Oni hočejo imeti trgovske stike z drugimi narodi in morje je edino primerna, najceneja pot za take stike. Mi ne želimo, da nam kdo pride in zapre Jadransko morje. Tudi mi ga ne maramo zapreti in če dobimo Reko ali Trst, jih ne mislimo zapreti drugim narodom, ker smo mnenja, da pravičnost zahteva, da tisti,-ki nimajo pristopa do morja, naj bi imeli vsaj neko pot, da pridejo tja.
Vse, kar mi zahtevamo, je pravičnost, gospoda, in jaz mislim, cia ta se nam bi morala dati. Hvala vam!
slijo, da se bodo danes delavci 1 stalo včeraj večinoma doma.
ZASLIŠANJE F. KERŽETA:
Gospoda! Ne bom v stanu razložiti celo stališče, zato se naj dotaknem samo par vprašanj. Ne želimo se vmešavati v zadeve te dežele. Večina Jugoslovanov, ki so prišli sem, bodo ostali v tej deželi. Toda naša dolžnost je bila, da se o prvi priložnosti zglasi-mo in javno povemo naše stališče z ozirom na to vojno. Predno Se je sploh vedelo za to vojno, smo mi dobro poznali centralno Ameriko, vedeli smo o kakih 300 Eskimih, toda pretežna večina svetovne inteligence ni vedela prav nič o Jugoslovanih. Zakaj? Ker je bilo v interesu Avstro-Ogrske in Nemčije, da se Jugoslovane pokaže ostalemu svetu kot barbare, da bi nekega dne mogla Nemčija in Avstrija s pomočjo svojih armad germanizirati vzhod.
Gospoda, Jugoslavija ali vsaj nekateri njeni deli niso bili nikdar svobodni.. .Sedaj je prišel veliki historični moment, ker mi, čeprav živimo v tej deželi in delujemo zanjo ne moremo pozabiti svojih bratov. Mi čutimo, da je prišel tisti zgodovinski trenotek, ko moramo stopiti pred javnost za neodvisnost in svobodo Jugoslovanskega naroda.
Gospoda, tu imamo številke, ki jasno kažejo, da je večina o-zemlja, katerega zahteva Italija, jugoslovanska. Gospoda, jaz želim biti pravičen. Nemogoče je zahtevati od vsakega, da bi študiral lokalni položaj tako malega kosa sveta, posebno tu, ko smo vajeni računati z milijoni. Gotovo je, da mal narod ravnotako občuti krivico, kakor velik narod in da pravičnost ni privilegij samo velkih narodov.	(Nadaljevanje)
SEPTEMBER 29 1919
"ENAKOPRAVNOST"
SEPTEMBER 27 1919
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by THE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY, JNC.
Bussines Place of the Corporation:
6418 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND, O.
LOUIS F. TRUGER, Managing Editor	ANTHONY ŠABEC, Editor
SUBSCRIPTION RATES:
By carrier......... ...... . 1 year $4.50, 6 mo. $2.25, 3 mo. $1.25
Cleveland, Collinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25
United States ........................ $4.00 per year 6 months $2.50
Foreign Countries ...................... $7.50 per_ year, 6 months $4.00
ADVEirilSlNG RATES UPON APPLICATION Lastuje in izdaja ga KORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST'
5418 ST. CLAIR AVENUE
Princeton 551
CLEVELAND, OHIO.
CENE LISTU:
Po raznašalcn ............. m leto $4.50, pol leta $2.25, četrt. $1.25
Cleveland, Colliwood, Nfcwburg, po pošti 1. $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25
Za Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $2.50
K& inozemstvo .............................na leto $7.50, pol'leeta $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
OGLASI PO DOGOVORU
lo, ki se daje otrokom vsak dan, obstoja iz 500 kalorij ali goro'tnih enot in gre za tem, da dobivajo otroci dodatno jelo, ki naj bo bolj izdatno in večje hranilne vrednosti kakor to, kar bi mogli dobivati doma.
Vse delo se vrši s popolnim sodelovanjem osrednje vlade in lokalnih oblasti v poedinih okrajih. Mr. Hoover je bil v stanu začeti delo s sredstvi, znašajočimi $960.000 in preko 2.000.000 kron so prispevale razne oblasti v novi državi.
Po mojem mnenju — pravi major Gephart — bi se moralo delo nadaljevati preko zime do bodočega poletja.
Sedaj hranimo približno 200.000 otrok na dan ob trošku okolo 5 centov za vsako jelo. To delo je sedaj popolnoma odvisno odpodpore, ki jo morejo prispevati lokalne oblasti in od prispevkov od drugod, ki bi morali seveda prihajati v izdatni meri od ljudi v Ameriki, ki se posebno zani- sikdo obupal. Zlasti gospodarsko majo za novo državo. Ga ni dela, ki bi bilo večje važnosti za silo in stabilnost nove države, katera skuša priboriti si svoje lastno izvelič»nje in neodvisnost, in Jugoslovani v tej zemlji imajo velikansko odgovornost, da prispevajo sredstva za nadaljevanje te rešilne akcije v prid jugoslovanskim otrokom. — Major. F. C. Gephart.
nade in pričakujejo vstajenje monarhije. Ministrski Ipredsed-nik jim je dejal: "Zanimivo je, da so gospodje na skrajni desnici postavili prav ta trenotelc, ko je hohenzollernsko kajzerstvo tako mrtvo, da ne more biti bolj, monarhijo za prvo točko svojega programa in pozivajo svoje i ri-staše na boj na nož proti 'o. o-kratični vladi. Gospoda, •.•-.im vam, da bo boj z vami lahak. Republika živi in bo živela.". .. .
Da ima nova vlada izredno težko nalogo pred sabo, mora biti vsakomur jasno. Določbe mirovne pogodbe so postavile Nemčijo v položaj, v katerem bi mar
stvu v tem položaju človeško živ-[v gnile Novomeške razmere, ali ljenje, in Bauer ima gotovo v če bo treba še vse drugačnih sil, tem oziru prav, da mora to skrb ki naj posežejo energično vmes,
Za vsebino oglasoy ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) SEPT. 29th, 1919.
Major Gephart, ki je bil na čelu Hoover-jevega osob ja za organizacijo in izvajanje pomone akcije v prid otrokom v Jugoslaviji, je priobčil sledeče podatke glede prehrane otrok:
V svrho nabiranja potrebnih podatkov za započetje pomožne akcije v Jugoslaviji, je bila vsa nova država razdeljena na 17 okrajev. Za nadziranje dela, poverjenega Hooverjevi organizaciji, je bil postavljen po en ameriški častnik na čelu vsakega okraja, ki je odgovoren za pravično razdelitev in za kontrolo posebne hrane, odkazane njegovemu okraju. Vsak okraj obsega toliko mest in vasi, kolikor jih je treba za namen reliefa. V vsakem mestu ali vasi je sestavljen odbor, obstoječ iz odličnih domačinov, kateremu, je poverjena neposredna prehrana o-trok; pazilo se je na to, da je t-> 'odbor' sestavljen od zastopnikov vseh interesov,i.j stri.j u^tieireiTrokraju. Ti lokalni odbori izvršujejo svojevukx nadzorstvom ameriških častnikov in s prisrčnim 'so io-.-anjem toliko centralnih kolikor lokalnih oblasti.
Kar se tiče razdeljevanja hrane, se privažanje vrši tako, da American Relief Administration European Children's i'und dostavlja hrano na nekatere postaje, izbrane v to svrho v Jugoslaviji. Za razvažanje v notranjost skrbi centralna vlada in ameriški častnik nadzira isto. Kjer je železnica na razpolago, se*blago prevaža po njej, drugače pa potom kurirja in tovornih živali. To se tiče vseh onih mest in vasi, kjer se hrana dejanski pripravlja in naravnost servira otrokom.
Kar se tiče kakovosti hrane, ki je sedaj v rabi, obstaja ista v glavnem iz mleka, čokolade in sladkorja za mlajše otročiče in iz grahove in fižolove juhe za starejše otroke. Dognalo se je, da treba vporabljati v Jugoslaviji xpr- nikov, socijalizacija lesnega oglja
ve vrste hrano jako bolj izdatno kakor grah in fižol. Je-111 orozne in us UJe 111 ca 0 tL~
Kolikor je mogoče posneti po poročilih iz Berlina, se nova vlada vendar razlikuje od Schende-mannove. Tudi weimarske vesti potrjujejo to rtinenje, in zdi se, da ima tudi več zaslombe med ljudstvom. Špartakovci pač niso še opustili svoje agitacije, kakor se je pokazalo na zadnjih shodih, katerih so nekoliko razbili, zlasti v Berlinu, ni pa videti, da bi imeli med maso toliko pristašev, da bi se mogla njih propaganda smatrati zaenkrat nevarno.
V narodni zbornici v Weimar-ju je imel ministrski predsednik zadnjo sredo govor, ki je z mnogih ozirov zanimiv in dela tudi vtis odkritosrčnosti. Govoreč o zadnjih stavkah je svaril deželo pred prenagljeno: (revolucijo in opozarjal, da bi izzvala protire-volucijo in imela za posledico le nesrečo. Bauer je prignal, da i-majo široke ,mase prebivalstva vzrok za nezadovoljnosti in dejal, tla je naloga vlade odstraniti opravičene pritožbe. Kot zdravilo je imenoval zakon za ureditev delavskega sveta, ki ga vlada predloži. Prav tako bo predložena tudi zakonska osnova za nacionalizacijo produktov lesenega oglja.
Obširno je ministrski predsednik govoril o vladni politiki z o-zirom na socijalizacijo. Dejal je, da bo sledila socijalizacija rud-
prevzeti vlada in se pri tem ozirati na interese splošnosti, predeli morejo interesi posameznikov v poštev. V ta namen mora vlada seveda imeti sredstva in do teh ne pride drugače kakor s podržavljen jem in socijalizacijo vsaj najvažnejših produktivnih in prometnih sredstev. Socialistična politika je torej v tem slučaju edina narodna politika.
Razume se, da morajo Nemci sami najbolje poznati svoje razmere in vedeti, koliko morejo in smejo svoji sedanji vladi zaupati. Zdi se pa vsekakor, da ima stanje odpira same temne izgle-J sedanja vlada resne namene in de. Pravijo, da so dolgovi Nem-Jda bi jej bilo treba dati toliko ča-čije, kolosalno povečani z vojno sa, da more izvršiti, kar napove-odškodnino, večji kakor vse na-|duje v zbornici. Kakor kaže, mi-rodno bogastvo Nemčije. Pri tem sli tudi večina delavstva tako. nič ne pomaga filozof irati, ali je Na vsak način bo dobro zasledo-
Nemčija zaslužila tako usodo ali ne; za vsako resno vlado na nemškem je sedaj prava naloga, da najde pota, da omogoči ljud-
mokratična država, v posesti e-lektrike, železnic in rudnikov lahko podala Nemčiji isto gospodarsko življenje, ki je prvi pogoj za zadovoljnost ljudstva, kar ni po njegovem mnenju lej pravilno, ampak tudi izvedljivo-V daljnem govoru je predsednik izjavil, da smatra vlada delavske svete z distriktnimi gospodarskimi Sveti, podrejenimi državnim gospodarskim svetom, ki jih priporoči vlada s posebnim zakonom za predhodnike in končne stebre, socijalizacije.
Ko
(Dalje in konec)
v celem mestu ni mogla dobiti več najmanjše luknje, se je obrnila na župana Rozmana, s povdarkom, če ima moč rekvi-rirati stanovanja za boljše ljudi, naj tudi njej preskrbi tak prostor. Kaj ji je odgovoril? "Vas ne mara nikdo pod streho!" To-raj tu je upošteval nekaj, kar ne upošteva v najmanjši meri, ko gre za "boljše" stranke.
Ko je bila tako njena skromna imovina postavljena na prosto, se je odločila, da se preseli
da se prepreči kaj hujšega. Radovedni smo nadalje, če se bo' končno sezidalo potrebni zavod za onemogle sirote. Če se je čutila potreba zidati posebno hišo za višje uradnike, naj se tudi preskrbi dostojno stanovanje mestnim revežem.
Kajti, zaključuje dopisnik, tudi revež je človek, beraška palica pade lahko nepričakovano v roko tudi največjemu bogatinu, to in še vse mnogo drugega plemenitejšega in pomembnejšega zapomnijo naj vsi tisti, ki nimajo srca za reveža.
*
O političnih in občinskih razmerah v Novem mestu smo že veliko pisali, prinesli smo obilo neizpodbitnega gradiva, zahtevali smo odstranitev Rozmana in njegovih pajdašev, zahtevali smo, da se postopa proti njemu, kakor veleva zakon. Doslej vemo samo, da je poklicano po-verjeništvo poslalo občini odlok, da nima povoda intervenirati. Tudi to bomo, če treba, objavili. In ne samo to, še druge reči. Ce
ci zaupala, je opisala v tem pis-!"oče-i° poklicani činitelji pogledati v te gnile, škandalozne,
vati nadaljne dogodke v tej deželi, kajti tukaj se bo praktični socijalizem lahko marsikaj naučil.
Vlada se bavi tudi s prepoved-j Y dVe ur* oddaljeno vas Greev-jo uvoza nepotrebnih predmetov k poslednji soi odnici, kei dru-
gih svojcev ni imela. Tam j; m bilo možno več prestajati, ker Idotična sorodnica je od nje pričakovala, da jo bo revica še z denarjem zalagala.
Na usodepolni dan se je nato pripeljala nazaj v Novo mesto s celo svojo imovino ter skušala preprositi županovega namestnika Vojsko, ki jo je kratkomalo
luksusa in vsega uvoza, ki bi i-mel najbrže neugoden vpliv na delavski trg.
Svoj govor ;ie ,.;iključil z besedami "Treba nam bo delati in
. ;-K
SQvr«žiti;-n:ž....Irevanje. Obnoviti moramo «voje orodno življenje in posvetiti r rodno idejo temeljnimi idejam lige narodov. Na okrepčan ju in moči te ideje morajo temeljiti naši upi in od nje!zavrnil z besedami: "Ce damo mora priti revizija mirovne po-1 vam stanovanje, ga moramo da-godbe."	j ti tudi drugim revežem. Zdaj pa
Narodna zbornica je sprejela!™° tukaJ tudi veliko ^0SP0" predlog poslanke Augnusove, daj ov'
ne more noben član katerekoli: Obupala je nad svojo usodo rodbine, ki je kdaj vladala na|ter sklenila, da si pretrga sama Nemškem, postati predsednik,,1^ življenja. Napisala je svojo nemške republike.	'poslednjo oporoko, in vso svojo
Ta predlog je bil v zvezi z ne- imovino opustila slepcem in in-
mu strašne obtožbe. Pismo je sama nesla na pošto, in ko ga je položila v tružico, se je mirno poslovila od svojih znancev, s povdarkom, da za vselej. Nez-znatne podpore dveh dobrotnikov je odklonila, češ, saj ne potrebujem več ničesar. Podala se je nato na grob svoje matere, se vsa po celem telesu polila s petrol jem, ostanek od dveh litrov petroleja izpila. Vžgala je nato vžigalico in svečo. Malovičev 17 letni sin je to opazil, skočil k njej, da ji iztrga vžigalice iz rok in prepreči grozno tragedijo. Zaman. Ubranila se ga je. Plamen jo je začel objemati, zavil jo vso v svoje rdeče
vnebovpijoče razmere, bomo nastopili drugo, daljšo, toda učinkovitejšo pot. Ni samo Novo mesto, kar stoji vmes, je tudi Bel-grad.
Maščevala se bo tudi tovariši-ca hlapca Jerneja!
"Naprej."
»0-
STO MILIJONOV POGDAN.
Ali bi dali vi pol centa na dan za vzdrževanje in prehrano ene pegaste rjave podgane?
Pravzaprav ravno to je, kar delate, po številkah, sestavljenih od United States Public-Health spirale. Service, na podlagi točnih poiz-
Bruhnila je medtem tudi zavži- vedb v velikem številu mest. ti petrolej, in tako gorela tudi iz' V Združenih Državah prihaja
katerimi predsednikovimi izjavami. Posvetil jih je v prvi vrsti vsenemcem, ki so sedaj zelo majhna stranka, ki pa še vedno go je
validom, ter poleg tega celo obširno pismo na predsednika o-krožnega sodišča.
Kakor je sama neki prijatelji-
ust, vsa je gorela, živa goreča strašna baklja, zyijala se je v strašnih bolečinah, ki. so trajale nekaj dolgih minut, dokler ni ni nastopila smrt rešiteljica.
Truplo je nato gorelo še nad dve celi uri, dokler so ostale samo gole črne kosti! Grozen je bil pogled na te poslednje ostanke telesa. Ah, revica, revica!
Tukaj se je dopisniku pero u-stavilo. Dostavlja samo še sledeče:
Radovedni smo, če pride v javnost vsebina onega pisma, kij ga je prevzel predsednik okrožnega sodišča, še bolj pa smo radovedni, če bodo merodajni faktorji posegli kdaj z železno roko
najmanj po ena taka podgana na vsakega prebivklca. Ta cenitev je precej zmerna, ali se ujema z uradnimi številkami Danske, Francoske in Nemčije. Na podlagi teh avtoritativnih številk stane vzdrževanje vsakega takega glodalca na leto $1.80. V Veliki Britaniji, $1.20 na Danskem in $1 na Francoskem. V tej Zemlji smatra se da stane vzdrževanje vsake podgane več kakor v Veliki Britaniji. Pol centa na dan je bržkone jako zmerna številka, ali že ob tej ceni trosijo Združene Države na leto $180.000 (stoosemdeset milli-jonov dolarjev) za vzdrževanje svojih podgan. (Miši niso vra-čunjene v tem.

Kontrolor Skrobai
Spisal DR. AL. KRAIGHER
(Dalje)
"Ali niste vedeli? Vsa gasilna društva iz okraja imajo neko skupno zborovanje tu. Pomočničarji se pro-ducirajo. Kajneda, gospod Mohorič? Tn pri Košar ju je veselica s plesom." — Pa se obrne k svetnici: "Ampak to parado si ogledamo, gospoda? Od cerkve doli; s stopnišča se mor videti po celem trgu!"
Na vrtu je Sever s svojo ženo, z učiteljico Heleno in juciteljem Škamlecem. Mi prisedemo. Mohorička streže; on se kreta malo nerodno okoli svetnika in ne ve, ali bi ostal, ali bi že šel.
"Pojdite, pojdite, gospod Mohorič, da ne zamudite!"
"Oh, časa še dovolj!"
Mož ima malo težko vest; tu naj pusti doma slovensko družbo (poleg svetnika ni moglo šteti Posegar-jevo nemškutarstvo, četudi je bil največ radi njega po: govor na polovico nemški) — naj pusti slovensko družbo in naj gre doli na nemčursko slavnost!? —
"Kaj je Roškariču? Bo zopet tožba z Vrbnikom?"
Mohorič je zafreži veselo in razloži historijo:
Pijani kmetic izpred krčme je Roškarič od Sv. Bernarda. Na vozu je bil Vrbnik (on se podpisuje Werb-nig), kupce valeč in razkosavalec kmetiških zemljišč. — Roškarič je vženjen s starikav vokmetico, letos pa je ponesrečil — z deklo, nosečo žensko v veži. V jezi je prodala žena svojo polovico posestva Vrbijiku in odišla od moža. Nato je moral prodati tudi on; a v pijanosti si je "pozabil izgovoriti kako živinče, kaj orodja, kaka kola, nekaj drv, sena in drugih najpotrebnejših stvari.
Ti prekupčevalci opravljajo svoj posel le s pomočjo
pijače, da lažje obrnažijo zapale žrtve. — Roškarič je kupil malo želarijo tam v bližini in se preselil tjakaj z ' deklo. Ker pa mu je vsega manjkalo, je kupoval nazaj od Vrhnika, vse mnogo dražje. Tako je kupil konje za 1200 kron. A komaj jih je zopet imel, je izprevidel, da jih ne more vzdržati. Vrbnik jih je kupil vdrugič za— 800 kron. Z drugimi stvarmi je šlo podobno. — Tako se je izvršila ta kupčija — s pijačo in obupom — v štiriindvajsetih urah. Dopoldne pa sta že bila pri Sv. Je-drti, vsak pri svojem odvetniku . . .
"Tako gre vedno!" — zmaje svetnik z glavo. "V ' desetfl? letih ne bode več kmetij v teh krajih. To je rokovnjaštvo, ne kupčija. In država gleda . . . poslanci spe ..."
''Kako je kmet zabit!" — se zaheheče zopet Mohorič. "Saj še ni dovolj oskubljen! Tu pri meni je še silil v Vrbnika radi neke krave. Tam pa ga že toži — He-hehe—"
"In Vrnik zmaga pred sodiščem!" — pogleda Sever vprašujoče.	•
"Kaj hočemo!" — dvigne svetnik rameni in mišica na desnem licu mu začne utripati. Njegovo vitko, zlek-njeno telo je vse nervozno, oči nemirne in roke nestrpne. Ogiblje se družbe in debat, ker ga vsaka stvar preveč razburi, v srcu pa mu vstajajo očitki, da nima volje ne moči z& odpomoč . .
%	»v
Mohorič se je odpravil z nerodnimi pokloni in se nerodne jšimi oprostitvami. Tudi mi smo se odločili, da gremo gledat gasilno vajo, ki jo uprizori pomočniško društvo. Čakali smo le Posegarja, ki je — morda nalašč — prav počasi južinal.
Gospa Melanija je obširno in natančno naročala ve-ečrjo — Ocvrte piške. Časih je nastavila lomjeto na mladega Škamleca ter ga fiksirala z dopadajenjem.
Sklonila se je k Filipini in jej šepnila:
"Was fuer ein sehoener Bursehe!"
Bil je resnično zal mladenič, plavook, skoraj dekliško gladkih lic. Vsak trenotek je stresel z glavo, da so
mu pdli dolgi kodri s čela nazaj po sencih. Pod gol brado se mu je šopirila ogromna pentlja.
Jaz sem ga malone zavidal za lepoto, ker ga je tudi Filipina pogledala skoraj preveč ljubeznivo. Porogljivi moj kolega, ki si je nekdaj tudi kaj domišljeval na pridevek "der schoene Steuer-Milan," pa se ni vzdržal, da bi se ne obrnil k svetniku, polnih ust in dovolj glasno:
"To je gospodična tam na koncu, ne?"
Svetnica zamahne z lornjeto proti njemu, bolj občudujoče nego krajoče, pa ga zavrne v smehu: "Daj pospravi že, da se vzdignemo!"
Škamlec je bil zardel in je gledal proč. — Eden teh učiteljčkov, za katere komaj šilarji vedo in par deklet v okolišču. Žive zabavi in ljubimkanju, navadno tudi kartam in popivanju; za drugo se ne brigajo, ker se premalo izobraženi, če niso samouki. — Meni je simpatičen; zato se obrnem k njemu in trčim z njim:
"Bog nas živi, kar nas je lepših, in nas odreši gr-Škamlec je sicer zardel še bolj, a smeh je bil na nadih nevošljivcev!"5 ši strani . . .
Gospodična Helena je že ves čas nekam zamišljena. "Ne; ampak Mohorič bi bil lahko doma ostal. Čemu se sili v to nemškutarijo?"
'"Aha!" — zamahne Severca. "Doma ostal!? — Njemu je več za lep pogled županov nego za dvajset sodnih svetnikov."
In Sever prikima resno:
"Osel gre samo enkrat na led!"
Jaz ga pogledam; on pa se zasmeje:
"Haha, saj še takrat ni šel na led! Zbežal je, zvitorepec ! — Predlanskim — pri občinskih volitvah ... Takrat je bil nekaj navzkriž z; županom. Prav on tna je nahujskal, da sem agitiral za udeležbo. S samostanskimi gospodi smo se res zavzeli malo krog ljudi. Ko bi bil Mohorič stal z nami — stal kot mož ... en razred bi bil naš! Pa veste, kaj nam naredi kanalja? — Ob devetih sem bil še pri njem. Vedel sem, da mu je bilo
srce zlezlo v hlače in da se nekaj kuja. V roko mi seže: Pridem! Jaz na cesto, on pa zadaj ven ... Če njive in čez travnike v svoj vrh k Ambrožu — Ni šel na led, kanalja!"
Helena se vznemiri:
"Zakaj pravite; na led?"
"On misli tako! Ves čas se že kesa, da je sploh kaj rogovilil. Prej je bil podžupan; takrat so ga izbacniii. In zdaj se liže — Prihodnjič bo že spet v odboru!"
"Ali je potem slovenska krčma? S kakšno pravico jo imenujemo tako?"
Helena je zardela od ogorčenja. Sever pa zmigne ravnodušno:
"Boljši sramežljiv nemškutar nebo..." — pa se spomni navzočnosti Posegarjeve in umolkne . . .
Ta je poslušal z zlobno škodoželjnostjo in prežal name, če se izpozabim . . .
Gasilska slavnost je uspela slabo. Zunanji gostje so se ustrašili vremena. Kakih dvajset odposlancev v uniformi in peščica jedrske gospode — to je bilo vse. Občinstva prav nobenega. Brez naše družbe bi se bili razkazovali edino sosedom na trgu.
Ljudstva torej vendar nimajo za sabo. Kje je ljudstvo?" — pokaže svetnik z roko po trgu.
"To je nerodnost aranžerjev!" — se zajezi Pose-gar: "Ljudstvo drugače kar drvi k paradam in svečanostim !"
"Zdaj že morda ne več toliko," — pravi Helena — "kej se boji hujskarij!"
In Sever pritrdi:
"Nemci šufttajo od ene, Slovenci priganjajo od druge; vedno m§d dvema ognjema ... Če se ljudem ne o-glasi vest, pa jim postane vsaj nerodno; zato se rajši skrijejo."
Posegar ugovarja:
"Jaz stavim, da imam v pol uri poln trg ljudstva!"
"A Ferenc in Košar sta bolj prekanjena. Rogovi-ljenje izziva) Čim bolj pogosto zdrezate slovenske stranke v boj, te mprej vam poči zvonček.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST*'
SEPTEMBER 29 1919
BODITE PAMETNI
TER POŠILJAJTE DENAR preko naše banke dokler je cena kronam še tako nizka.
Vi pomagate staršem, bratom in sestram najbolj z denarjem, ker z denarjem se kupi vse. Pomagajte jim predno pride zima, da bodo z vsem preskrbljeni.
ZMAGA VELIKE IDEJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
NOVICE.
VI DVAKRAT DATE AKO PATE HITRO
Ako želite spremeniti vaše dolarje v jugoslovanske krone, te daj to storite sedaj, ker kasneje bodete morali plačati več.
* . .Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
JOHN NEMETH STATE BANK
1597 Second Ave.	New York, N. Y.
(Sto milijonov podgan.) -o-
Ravno radi te ogromne ekonomske zgube in radi neprestane varnosti za obče zdravje, izdaje United States Public Health Service opomin vsej zemlji, naj u-krene potrebno, da se uničijo pol gane. V novi knjižici ''Rat" (Pod garia) navaja j ako tehtne dokaze, zakaj in kako naj se uničijo ti glodalci.
V tej brošurici nahajamo, da imamo v tej zemlji tri vrste podgan: "Norvežko" ali rjavo podgano, črno podgano in "Aleksan-drijsko" podgano. "Norveška" podgana, večja in ukrutnejša in bolj bojevita, kot zadnji dve vr-
sti, ubila je svoje brate druge t ju. Uspevala je do časa ame-
pasme in je sedaj težko najti črno in " Aleksandri j sko" podgano, izvzemši v pomorskih lukah.
"Norveško" ali rjavo podgano pa je najti povsod. Od odkritja Amerike je začela prodirati preko kontinenta in se ga polastila. Po j ako zmerni cenitvi imamo v Ameriki po eno podgano za vsakega prebivalca v mestih in kar po tri podgane za vsakega prebivalca na deželi.
Nobena izmed teh podgan ni ameriškega pokoljenja. Črna podgana, ki jo je najti v naših pomorskih lukah, prišla je v A-meriko mnogo pred rjavo podgano, bržkone v šestnajstem stole-
VELIKA ZALOGA FINIH UR,
ZLATNINE IN SREBRNINE Columbia Grafofoni in plošče v vseh jezikih.
WM. SITTER CO.
5805 St. Clair Av. Cleveland,
Prodajamo tudi na i a H: a tedenska ali mesečna odplačila in kuDuiemo Liberty bonde in voinovarčevalne znamke.
Ako pošiljate denar, lahko kupite pri nas denarne nakaznice (Money Orders) po isti ceni, kot na glavni pošti. Najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Clevelandu.
WILLIAM SITTER CO.
5805 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Telefon Central 3596-W.
AsGciirani Zdravniki Specijalisti
ALI STE KOT LADJA, ICI SE POGREZA SREDI MORJA BREZ POMOČI? PRIDITE K NAM IN MI VAM BOMO POMAGALI.
Naš način zdravljenja je poznan kot najboljši po vsej Ameriki in po drugih deželah. Dolgoletna skušnja v zdravljenju kroničnih in zastarelih bolezni nam je dala toliko znanja, da smo sedaj v stanu pomagati vsakemu, ki potrebuje zdravniške pomoči. Pridite k nam. Ne
odlašajte nič več, kajti vaša bolezen postja lahko nevarnejša z vsakim trenotkom .Pridite k nam in gotovo se bodete vrnili domov s smehljajočim licem. Pri nas imamo najdražje aparate za zdravljenje različnih bolezni. Imamo lastno lekarno in laboratorij, opremljen z najboljšimi zdravili na svetu, kar je vzrok našega čudovitega uspeha. Nasveti se dajo radevolje. Imamo X-RAY aparat ki ga rabimo v resnih slučajih, da vsakdo sam vidi svojo bolezen. Pri nas ne potrebujete nobenih tolmačev. Naslov našega urada je:
ASSOCIATED SPECIALIST DOCTORS
633 East Superior Ave. N. E. nasproti Ilollenden hotela 2. nadst. Soba št. 1. Med 6. in 9. cesto.
CLEVELAND, O.
Drugi urad se nahaja na:
245 East Federal St.	Soba št. 1., 2. nadstropje
YOUNGSTOWN, O.
Uradne ure: Od 10. dopoldne do 4. popoldne. Zvečer od 6. do 8. ure. Ob nedeljah od 10. dop. do 2. pop.
riške revolucije, ko je bila prvič opažana v Ameriki "Norveška" podgana. Njen prihod je imel za posledico, da je črna podgana skoraj zginila, kar je še edino do bro, kar je rjava podgana storila. Črna podgana smatra se za nevarnejšo ljudskemu zdravju, ker se bolj drži hiše, kakor njen rjavi bratec, in prihaja v večji stik s človekom.
S tem pa ni rečeno, da ne bi bila rjava podgana nevarna. Nasprotno dokazalo se je, da v malih slučajih, ko se je kuga pojavila v Ameriki, je bilo treba poprej uničiti to podgano, predno je bilo mogoče kontrolirati kugo. Razun tega pa je ta podgana najbolj odgovorna za največji del vničevanj.
Pa podgana stanuje najrajša v jamah, ki si jo sama izkoplje, navadno pol do cele noge globoko v zemlji. Ali ona je preveč zvijačna in podjetna, da bi se zadovoljevala s takim enoličnim života-rjenjem. Znano je, da si je znala proglodati svoj pot skozi soli-j dno steno opek, ali skozi komad ploče ali celo skozi olovo cev. Radi prirojene jej lokavosti zna se prilagoditi hitro se privadi temu načinu življenja in zna plavati tudi na jako dolga razdalja. Prav dobro zna plezati po vrveh in drevesih.
Rjava podgana požira skoraj vse, dočim je črna podgana bolj izbirčna in ima najrajša žito ali čisto hrano. Ker je podgan po svoji naravi ponočnjak, se njeni zlr čini le težko opažajo.
Imamo polno dokazanih primerov, iz katerih je razvidno, koliko nas vstane vzdrževanje teh i podgan. V enem parniku, ki je : dospel v neko ameriško luko iz ; Brazila s 40,000 žaklji kave, na-' šlo se je, da je bilo 80.000 žak-jljev grdo poškodovanih, tako da j se je morala kava prekladati v 'druge žaklje. Stroški zato — v 'materialu in delu — so znašali | $2000, ne glede na zgubo kave j in odškodnino pošiljatelju. Dog-Inalo se je da je bilo v tem parni-Iku okolo 200 podgan.
Na neki farmi v Iowi se podgane vničil^ v eni zimi 500 bu-shles žita ali četrtino vse farmer jeve žetve. Neki drug farmer izgubil je ves poletni kokošji zarod, in drugi farmer je zaraču-nil, da bi škoda, ki so mu je podgane provzročile, zadostovala za triletni daVek.
Imamo mnogo načinov, kako naj se vničijo podgane, ali Public Health Service priporoča enega kot najboljšega. In to je:
vo. potem bi življenje sploh izgubilo svojo vrednost in ceno.
Hoteli so zedinjeno Jugoslavijo in pričeli so delati karte in mape ter označevati meje, katero označujejo tako, kakor so jih diplomatje dozdaj vedno označevali. Velika tragedija se odigrava ob obalih našega Jadrana, vendar se je tej tragediji v zadnjem času pridružila tudi satira, tako da se naše solzno oko lahko skozi solze smehlja. Mislim namreč d' Annunzija na Reki. Nisem šovinist in kdor me pozna, ve, da nisem nikoli bil, zato tudi ne bom trdil, da je naš narod boljši od vseh narodov, da je a-ristokrat med narodi, kakor bom tudi vedno pobijal trditev, da je naš narod helot med narodi. Vsakemu narodu pniznavam njegove pravice, zato zahtevam iste pravice tudi za svoj narod! Ne morem mirno gledati, če pride sedaj par srednjeveških roparskih vitezov, opravljenih v moderno obleko, ki hočejo razsekati in razcepiti naš jugoslovanski na rod ter nam odtrgati naše zemlje!, Italija igra eno najnevarnejših iger na Balkanu; ona posnema imperialistično politiko Avstro-Ogrske, ki je zadnji zadala smrtni udarec. Ce govorim proti imperializmu Italije, ne delam v korist Jugoslovanov, tenv več v korist vse ostale Evrope in vsega ostalega sveta. Ako se Italija vsede na slovanski obali Jadrana, bo potem začela razširjati svojo ekspanzivno politiko proti Ljubljani, Belgradu in Carigradu, kakor je to delala Avstrija, in nov svetoven konflikt je tu. Evropa in ves ostali svet v navem vojnem plamenu! Je torej v interesu' Evrope same in vsega ostalega sveta, da se
—Včerajšnja manifestacija je bila velik uspeh. Tudi sedaj so bili gotovi ljudje na svojem črnem delu, da preprečijo manifestiranje Jugoslovanov in jim za-branijo zborovanje v Moose dvorani, toda manifestacija in shod sta se kljub tej naši slovenski mafij sijajno završila. Tudi ■gotove ljudi se je neusmiljeno bombardiralo, češ, naj se ne vde-leže te "boljševiške" parade, toda slednji so se je vdeležili ter odnesli z manifestacije najlepše spomine in vtise.
V naših vrstah smo opazili delegate z ameriškega iztoka, za-pada, severa in juga. Med ostalimi delegati, katerih imena so bila že priobčena v našem listu, smo opazili v pohodu tudi Kristana, načelnika eksekutive Združenja, Zavertnika, glavnega urednika Prosvete, inženirja Lazarovič - Hrebeljanoviča, Srba iz kraljevine ter zastopnika Srbov, Ivana Mladinea, in Rajner-ja Hlača od Jugoslovanskega Informacijskega! biroja, urednika lista "Novi Hrvat" ter nebroj drugih.
—Mr. Matija Pogorelec, ki je
prišel kot delegat JRZ na tretjo konvencijo organizacije v Oleveland, je daroval za Slovenski Nar. Dom krasno zlato uro. Prisrčna hvala zavednemu rojaku !
—Dočim se je včeraj ljudstvo ki je štelo kakih pettisoč glav, zabavalo na mestnem igrišču na Woodland ave., in 1. cesto, je od-hitel neki človek s svojega pro štora na cesto, se je obrnil, po tegnil samokres ter pričel streljati v množico.
Mož je izstrelil petero strelov, od katerih so zadeli trije ljudi v množici.
Policist Thomas Ellis ki je sli
Bivši prvak vlade, grof Stuerkgh, je istotako zagovarjal vojno, maršal Krobatin pa se je izrazil proti diplomatski akciji, češ, da bi taka akcija označevala slabost. "Ko zlomimo enkrat Srbijo," je dejal Krobatin, "bomo odvzeli Karadžordževičem krono, katero bomo dali kakemu evropskemu princu, zemljo pa bomo stavili pod našo suverenost."
Popoldne istega dne se je vršila še ena seja, na kateri je grof Berth old izrazil svoje zadovoljstvo, ker "so odpravljena z napovedjo vojne vsa razmišlje-vanja".
Popoldne istega dne se je vršila še ena seja, na kateri je grof Berth old izrazil svoje zadovoljstvo, ker "so odpravljena z napovedjo vojne vsa razžalje^ nja."
odmeri našemu Jugoslovanske- šal strele, je skočil proti človeku
mu narodu pravica, kajti dokler ne bo miru na Balkanu, ne bo miru na ostalem svetu.
Za dosego pravic pa je treba moči. Ne, verjamem v pravico, ki pada iz oblakov. Mana je svo-|ce
rekoč mu, naj izpusti revolver. Mož pa je pomeril na policista, hoteč ustrelili. Policist je potegnil revolver ter ustrelil na napadalca, katerega je zadel nad sr-
ječasno padala iz.oblakov, vendar tudi v to mano ne verjamem. Meni sicer pravljica o mani u-gaja iz pesniškega stališča, toda življenje ni — poezija. U-stvarimo si moč in ne bojmo se tega, kar pride potem! Najprej nam je treba meča! Izkujmo si meč, in potem bo verjetno, da bo tisti, ki ima ta meč v roki, se i~ stega tudi poslužil proti vsakemu, ki mu bi hotel dati zaušnico! Torej, bratje, meč! To je glavno! Organizacija JRZ ni za parado, temveč za to, da dela in se bori. Boriti pa se moremo samo tedaj, če imamo moč! Moč in samozavest bo pripomogla, da bo prišel naš jugoslovanski narod v novo življenje, posvečeno svobodi, napredku in sreči našega krepkega jugoslovanskega naroda!
Govornik stopi s tribune in zopet je zagrmel gromovit a-plavz, s katerim je dajalo hvaležno ljudstvo duška izrazom svoje hvaležnosti napram svojemu voditelju, velikemu možu in velikemu Jugoslovanu.
Godba je nato zaigrala še slovensko himno "Hej Slovani" in "Naprej zastava Slave!", kateri himni je ljudstvo stoje poslušalo, nato pa je predsednik shoda zaključil shod ljudstvo se je mirno, noseč v svojih srcih velik
vrediti naša stanovanja in podo-j^^ užltek/ra2S1^
inamsi
pja tako, da podgana ne mora lezti noter po hrano, radi česar mora crkniti. Ako kdo želi čita-ti omenjeno brošurico glede podgane. naj piše na U. S. Public
O poteku konvencije bomo po-
Obstreljeni človek se je nato obrnil ter pričel bežati, zasledovan od par policistov in od sto-glave množice, proti 20. cesti, kjer se je zgrudil na tlak.
Na lice mesta je dospela tudi požarna bramba, ki je pomagala policiji vzdrževati mir in red, dokler ni prispela ambulanca, ki je odpeljala ranjenega človeka v bolnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval.
—Zborovanje strojnikov, kovinarjev in strojniških pomočnikov, ki so na stavki, so vrši vsak pondeljek, sred*) in petek popoldne ob tretji uri na, 86 Public Square na "top flooru."
—Darujem za stroj $1.00, ker društvo Planinski Raj lepo napreduje, ne pa kakor se izraža neka oseba, da bo propadlo.
BERCKTOLD KRIV.
-o-
VAŽNA LISTINA OBJAVLJENA.
Dunaj, Avstrija. — Tukaj je bil zadnje* dni objavljert neki nadvse zanimiv dokument iz avstrijskih vladnih listin, v kate rem se opisujejo podrobnosti ministrske seje z dne 7. julija 1914 ko se je pričela vojna s Srbijo.
Iz tega dokumenta je razvidno, da pade največ krivde za so-
ca cesara Franca Josipa, na kateri je rečeno, da je slednji preči-tal zapisnik seje ter istega lastnoročno podpisal.
NAPRODAJ
2 hiši za 2 družini, lot 72x200. Prva stane $9000.00 in druga $10.-000.00 in več drugih hiš, različnih cen. Predno greste kupovat, se oglasite, da ogledate . Upam, da boste zadovoljni in posebej imam tudi en restav-rant, kjer je lepa prilika za Slovenca. Se proda, ker se lastnik seli na farme. Ne zamudite te prilike. Oglasite se na 15612 Waterloo Rd., Col-linwood, od 6 do 8. ure. zvečer (223)
POHIŠTVO za 3 sobe je naprodaj, ki je še skoro popolnoma novo. Ker zapustim mesto, sem prisiljen prodati po nizki ceni. Poizve se na 1105 E.
Dokumentu je pridejana noti- 64 St.
ROJAKI —POZOR ! IBS ZELO VAŽNO! — CITAJTE!
IIIIIRIIBRMlMUllIMlIlBIIIIIIIIUIIia
Po dolgi in težki borbi imate sedaj zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati trpečim svojcem v stari domovini, če njim pošljete denarno pomoč s posredovanjem splošno priznane.
>(MIL KISS BANKIR<
1

To je neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istro, Primorsko, Dalmacijo. Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino in z denarnim zavodom "PRVA HRVATSKA ŠTEDION1CA U ZAGREBU."
VEDNO NAJNIŽJE CENE.
VEDNO TOČNO IN HITRO IZPLAČEVANJE. PRI VEČJIH SVOTAH POSEBNO NIZKE~ČENE.
Vse denarne pošiljatve so jamčene.
PRODAJA PAROBROD. LISTKOV ZA VSO EVROPO.
Predno se podate na pot, vprašajte to tvrdko za potrebna pojasnila in navodila. V slučaju potovanja Vam ta tvrdka preskrbi potrebne prostore, če ji odpošljete aro. — Vsa potrebna pojasnila glede potovanja se dajejo osebno In pismeno Brezplačno.
Bodite vedno zelo oprezni in ne poskušajte tu in tam a pošiljanjem denarja v stari kraj, temveč se vedno zaupno o-brnite na staro in vseskozi priznano tvrdko. katera pošilja že nad DVAJSET let denar v Vašo staro domovino in katere naslov je:
4% OBRESTI SE PLAČA NA HRANILNE VLOGE.
EMIL KISS. BANKIR,
133 SECOND AVE. cor. 8th St. New York, N. Y. Vstanovljena 1898. Posluje pod državnim nadzorstvom. Jljj
mho i
sti mogoče
Health Service, Washington, D. n " "","17 ' / r i . . ... ' , .	—Dva avtomob'i'i sta kohdira-
C., ki jo pošlje zastonj.	, , ... . no	_
ročali kar najnatančnejše, koli-|vražnosti na grofa Bertholda, kot bo sploh pri naši zaposleno-j tedanjega avstrijskega vnanjega
ministra.
V tem dokumentu je
i
i«,
Vsem najinim prijateljem in znancem želiva tem tom naznaniti, da sva prevzela gostilno na
6524 ST. CLAIR AVE.
kjer bodete vedno in vsaki čas kar najlepše postreženi. Dobile se bodo vsakovrstne sveže in neopojne pijače. Postrežba prvovrstna.
KUNS1HJBRATA

POZOR ROJAKI V PA.! Cenjenim rojakom v Johns-townu in okolici ter po naselbinah v Cambrai in Somerset Coun ty-ja, naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš ondotni zastopnik
Mr. ANDREW VIDRICH ki je pooblaščen pobirati naročnino ter nabirati novih naročnikov.
A" | Ker je naročnina mnogim že potekla in ker je list Enakoprav-
la danes zjutraj na St. Clair av. in 65. cesta. Eden od avtomobilov je bil last tvrdke Frankove čistilnice oblek na >6. cesti. Ma-terijalna škoda je občutna.
nost izključno lastnina delavcev ki zagovarja njih interese, zato smo u ver j eni- da bodo šli rojaki slučaju vojno širom Amerike našim zastopnikom na roko, ter se radi naročali na list.
Upravništvo
rečeno,
da je otvoril to usodepolno sejo sam Berthold in da je na njej zahteval ostro in odločno akcijo napram Srbiji. Njegov predlog je bil, da se naknadno nagradi Italijo in Romunijo. Grof Tisza je nasprotoval vojni ter je zagovarjal diplomatsko akcijo in ultimat, in le v najskrajnejšem
. ENAKOPRAVNOSTI, maga!"
Za grofom Tjszo je spregovoril zopet Berthold, ki je dejal: "Sedaj je pravi čas, ker Nemčija je pripravljena, da nam po-
PODPORNA
SLOVANSKA DELAVSKA 1BS6T ZVEZA
(Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbaro in s S. D. P. D.)
SLOVANIC WORKINGMENS BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENISA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16, AVG. 1908—INKORPORIRANA 22. APR. 1909
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $170.000.00 premoženja in okrog 11.000 Članov.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpovedanje, zložno Kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starpsti od 18—45 leta za $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe nad 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine z 1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljanih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 1—12 let za $100.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
Vpisnina otrok znaša 60 centov.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
£\voje obveznosti plačuje redno in točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S.D.P.Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
V Cleveland« se nahaja nad tisoč članov org. S.D.P.Z., in da bi bi morda še ostali postali člani, vprašajte za pojasnila sledeče uradnike:
Dr. št. 41. v Newburghu. taj. Frank Alješnik, 8109 Marble Ave.	/
Dr. št. 51. na St. Cair Ave.; tajnik John Zalfetef, 1009 E. 66th PL	I
Dr. št. 62. na 6t. Clair Ave.; tajnica Fannie Trbežnik 6615 Bonna Ave.	v
Dr. št. 83. na St. Clair Ave.; taj. Joseph Brenčič, 6028 St. Clair Ave.
Dr. št. 126 v Collinwoodu, taj. Matt. Petelinkar, 697 E, 157th St.
fin Po naselbinah, kjer še ni društva SDPZ, pišite za pojasnila kako i-stega vstanoviti na glavnega tajnika
634 Main Street, Johnstom \ Blaž Novak,
SEPTEMBER 29 1919
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
VESTI IZ DOMOVINE
LAŠKO.
(Delniški pivovarni v Laškem v
album in ljudstvu v vednost.)
Leta 1919. po Kristusovem rojstvu, po petletni svetovni vojni in ko imamo že nad 10 mesecev ''svobodno Jugoslavijo, se nahaja delavstvo v takajšnji pivovarni še vedno pod groznim in neznosnim terorizmem višjega pi-vovaritelja gospoda Karla, sedaj Davorin Geisselreiterja, ki se čuti absolutnega gospodarja v tukajšnji pivovarni; v resnici je pa tiran v pravem pomenu besede. •Mož. ki se skriva pod kravato v slovenskih narodnih barvah, se je kot pristaš JDS vrinil v sosvet okrajnega zastopa in v tukajšnji občinski svet. Ponosen na vse to, si jemlje vse pravice nad našim ubogim delavstvom, ki jih je v tekočem letu zaporedoma spre-
|jel
mori
steršek Miha, starega okolo 50, dopolnili deseto leto ali naj to
v delo nad 120 in od teh že nad 70 po nekaj dneh oziroma tednih zopet postavil na cesto, in sicer po večini takih, o katerih sluti, da bi utegnili biti organizirani pri jugoslovanski socijalno demokratični stranki Ta mogočnež se kratkomalo predrzne, na podlagi delovnega reda sicer, me tati delavce na cesto brez tehtnega vzroka v sedanjem kritičnem času, ne da bi jim plačal za odpovedni rok 14-dnevno plačo v naprej. Prav tako prezira tudi na-redbo z dne 15. januarja 1919 o osemurnem delavniku, dasi bi moral svojim delavcem, ki delajo po- deset ur na dan, plačevati če-zurno delo. Ob vsaki priliki psu-je delavce z divjaki, živina, pra-sci, štajerski butelni, smrdljivi Slovcnci, tatovi ferfluhte Solve-nen, itd„ Bivšega strojnika Oj-
BOiiTMOliElI ŽENSKE \
im
0
PRIDITE K MENI'
ČE SE VAM NI POSREČILO DOBI. TI OLAJŠANJA ZA VAŠO BOLEZEN, U PRIDITE IN PREIŠČEMO VAS ZASTONJ. Kj IMAM MNOGO LET SKUŠNJE PRI £ ZDRAVLJENJU KRONIČNIH IN NER- M VOZNIH BOLEZNI.	M\
ČE VI BOLEHATE NA KAKI KRONIČNI, NERVOZNI, KRVNI, KOŽNI ALI KOMPLICIRANI BOLEZNI ALI ČE STE BOLNI NA ŽELODCU, OBISTIH ALI ČE IMATE REVMATIZEM, ZGUBO APETI-TA, GLAVOBOL, VPRAŠAJTE MENE.
Pomnite: Nasvet in preiskava je zastonj. Odlašanje zdravlje-jja postaja lahko nevarno. Pridite k meni takoj, če potrebujete aasvet skrbnega in izkušenega zdravnika.
Uradne ure:	Ob nedeljah
DR. KENESLV r&s
Taylor arkado	Republic Bldgf.	Poleg Star
647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland, Ohio.
PRIDITE IN PREIŠČEMO VAS ZASTONJ. gg
0
i
g
9 S S
POŠILJANJE DENARJA V INOZEMSTVO.
Pri pošiljanju denarja v inozemstvo, poslužujte se First National Bank-e. ki je največja banka v Ohio.
Tu vam je garantirana najboljša postrežba in nizke cene.
Vlada Zedinjenih držav nalaga denar na tej banki, ki uspešno vodi svoj posel že petdeset let.
Kjer je prizadet vaš denar, nikari nikoli ne riskiraj-te, ampak bodite sigurni.
ETI O CT TRUST 8 SAVINGS Co ridOl NATIONAL BANK
247-303 Eudii Ave —nortli*Square
SKUPNO PREMOŽENJE PREKO $12C».000.000
Odprto vsak dan do 4. ure pop. razven ob nedeljah.
Rti



—POZOR! —
COS
Cenjenem" občinstvu naznanjam, da bodem imel v kratkem otvoritev preurejene trgovine, kjer boste dobili vsakovrstno blago
Ker so prostori povečani, mi bode možno dobiti večjo zalogo blaga. Pazite na prihodnji o-glas otvoritve.
Rojakom se najtopleje priporočam.
JOHN OEBEUAK
580 East 152nd St., Collinwood, O.



m
let, ki je v svoji službi ponesrečil, je ta buržoa še s pasjim\ bičem pretepel in dostavil, da bi ga "ži-her" ubilo, vsaj je že star. Delavcem daje takozvani 'Mutterbier', to je tisto pivo, s katerim se čistijo cevi in aparati, na kar ga stoči v sod in razdeli po tri litre na vsakega delavca. To pivo se jim zaračuna po 5 kron k plači kot naturalni prejemek. Za tem pivom je že več delavcem obolelo na želodcu. Ako se pokaže tako pivo gospodu Geisselreterju, pa pravi, da je dobro, samo "zlufta-no" je. Gospod Geisselreiter pa ima še enega tekmeca, ta je pi-vovaritelj gospod Hasenoehrl Pavel. Oba imenovana gospoda psujeta in šikanirata delavce z navedenimi psovkami in v vsakem zavednem delavcu vidite takoj boljševika in sporazumnd me četa domačine na cesto. Ker je naš položaj ijeznosen, nujno prosimo gospoda višjega obrtnega nadzornika v Ljubljani, da se o-sebno informira o vseh opisanih šikanah in da napravi red. Značilno je to tudi za upravni svet družbe, ki drugod tako pridno "čisti", tukaj pa dopušča, da tako ostudno ravnajo tujci z našim ljudstvom. In Vi proletarci, ko Vas tuji buržoa meče na cesto lačne in raztrgane, samo zaradi-tega, ker ste smrdljivi delavci in socijalisti, združite se! Ni več daleč dan, ko bomo tem gospodom iztrgali pasji bič iz rok in jih pognali tja, kamor spadajo. — Da ne boste ugibali pisca teh vrstic, Vam še povem, da nisem iz pivovarno in nisem bil nikdar v njej. Opazoval sem vse to in srce me je bolelo nad krivicami, zato objavljam te vrstice z namenom, da pokaže delniška družba, če ima toliko poštenja, da zapodi ta dva zatiralca slovanskega ljudstva tja, kamor spadata.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1919|1920.
Kočevska nemška nižja držav-
starost dosežejo vsaj do konca leta 1919. Vplačati je 7 K 70 vin.; ako učenec ne napravi vzpre jemnega izpita, se mu ta denar vrne. Vsprejemni izpiti se pri-čno v četrtek 18. septembra ob 9. uri.
Vpis učenca pa se lahko izvrši letos izjemoma tudi pismenim po torn; do 17. septembra naj vpoš-ljejo stariši omenjene listine, denar po bodo vplačali, ko pridejo 18. septembra k vsprejemnemu izpiti).
Vpisovanje učencev v II., III. in IV, razred bo 11. septembra od 9. do 12. ure. Ti učenci naj prineso seboj zadnje letno izpričevalo ter vplačajo 3K 50 vin.
Gimnazijsko ravnateljstvo.
NI JIM VŠEČ.
vsem različnim boleznim. Ubogo ljudstvo si pa pri najboljši volji ne more pomagati iz neznosnega položaja. Delavska stanovanja obstoje po večini iz tovarniških hiš, v katerih ima delavec samo
ji posrečilo, da je iztrgala župana iz rok podivjane drhali. Zupan se je kmalu nato onesvestil, nakar so ga prepeljali v bolnico.
Novo sodno poslopje, ki je bilo ravnokar dograjeno in katero
toliko časa stanovanje, dokler; je sedaj samo še kup razvalin, je
''Naprej" piše:
Objavili smo članek o duhovniškem pokretu v novih državah, zlasti na Češkem, Madžarskem in pri nas. Opisali smo ta najnovejši pojav v cerkvenem življenju, ker se nam je zdelo potrebno poinformirati tudi naše čita-telje o gibanju, o katerem govore že vsi listi, zlasti pa revije, v prvi vrsti klerikalne revije, in s kateri mimajo v rimskem Vatikanu že toliko neljubega opravka. Ce smo torej posvetili nekaj pozornosti tudi temu vprašanju, ki ni ravno tako brezpomembno, kakor se po sili zdi "Slovencu", smo storili le svojo žurnalistično dolžnost. "Slovenec" ni seveda tega mnenja. Njemu bi bilo zaenkrat zelo ljubo, da bi se o tem vsekakor važnem in faktičnem gibanju dokler mogoče molčalo. Vemo zakaj. In to mu niti ne zamerimo. Neokusnosti se prej zamerijo. Fraza o "nacijonalnih internacijonalcih" je silno revna in prav v nobeni logični zvezi. Ali ima "Slovenec" le toliko povedati o gibanju, ki se bujno razvija ne samo na Češkem ali v Dalmaciji, marveč tudi v deže-na gimnazija Se preosnuje v slo-Pah> ki so Ljubljani zelo blizu?
dela pri dotičnemu. Naši meščanski prijatelji so v tem oziru tako velikodušni napram nižjemu sloju, da se ga branijo z vsemi štirimi vzeti v stanovanja svojih palač. Splošno se toži o velikanskem pomanjkanju stanovanj. Da se pa gre na roko stanovanja! potrebnim, imajo zelo dičen stanovanjski odsek, kateremu nače-ljuje gosp. podžupan Deu, posestnik več hiš. V Tržiču ima lepo, veliko dvonadstropno, toda popolnoma prazno hišo, kljub temu, da je popolnoma sam. Ali je potem čuda, da se brani vsa plemenita iteligenca imeti nastanjene nižje sloje v svojih hišah? Našteli bi lahko več gospodov Pe-harcev, Polakov, Jagodičev, Mal-lijev itd., ki se šopirijo po mnogoštevilnih, lepo prostornih sobah, med tem ko se mora uboga delavska masa zadovoljiti z skraj no nezdravimi, zaduhlimi, vlažnimi luknjami! Dostikrat so prisiljeni, nenadoma na cesto vrže-
stalo $1.500.000.
Jugoslovanski Prometni Urad pošilja v staro domovino
NE ZA DANES:
200 kron za.......$ 5.90
500 kron za......$ 14.00
1000 kron za........$ 27.75
10,000 kron za........$269.00
1000 lir...............113.00
500 lir za............$.56.00
Pošiljatev je jamčena. V tej vsoti so všteti vsi posebni stroški.
Pošljite denar po Postal Money Order ali American Express na
THE JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP
VPRAŠANJE!
Zakaj dela A. Rosenberg tako veliko kupčijo?
Zakaj je A. Rosenberg kot popolen tujec prišel v Collinwood in si zgradil tako veliko trgovino? Je-li vzrok ta, da hipnotizira ljudstvo ali zato, ker jim pošteno postreže? Gotovo ni hipnotizem. A. Rosenberg postreže vsakemu dobro in stori, kar je največ v njegovi moči. On je izkušen krojač in dela obleke od $25 naprej.
Poskusite enkrat in prav gotovo boste zadovoljni tako z delom kot pristojem. Prvovrstno čiščenje, likanje in popravljanje oblek za moške in ženske.
A. ROSENBERG krojač
DVA LEPA lota, ki merita 40x270, sta naprodaj v Noble, Ohio. Prodata se za isto ceno, kakor ju je lastnik kupil. Več se poizve v u^ravništvu E-
(227)
vensko nižjo realno gimnazijo. V začetku šolskega leta 1919)20 se otvori prvi razred s slovenskim učnim jezikom: drugi, tretji, četrti razred ostanejo še z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opuste.
Šolsko leto se prične 19. septembra z običajno božjo službo.
Vpisovanje učencev v I. razred bo 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. Kdor želi vstopiti v I. razred, se mora zglasiti v spremstvu starišev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu.
Predloži naj rojstni in krstni list ter obiskovalno izpričevalo ljudske šole; v tem morajo biti ugodni redi iz verouka, slovenščine ter računstva. Učenci naj so
Vemo, da je tudi mnogo sloven skih duhovnikpv, ki se za to vprašanje močno zanimajo, in ki ga spremljajo z nemalimi simpatijami. Prav zato se morda drži "Slovenec" pri stvari tako močno na periferiji. Bose so take polemične metode spričo gibanja, ki mora hočeš nočeš katoliško cerkev in klerikalno stranko še vse bolj nego nas živo zanimati.
Stanovanjska beda v Tržiču.
Stanovanja, v katerih je prisiljen prebivati ubogi proletarec, so v največjem nasprotstvu z sanitarnimi predpisi. Majhne, po večini zelo vlažne luknje so vzrok tako hudemu razširjanju krute tuberkuloze. Proletarska deca je že v zibeljki izpostavljena
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
. ,	. . , , v.	AGENCY
ni, da se stiskate po dve družini 6418 st>. Clair Ave cleveland 0
v majhnem, za par oSeb pripravljenem stanovanju. Kakor se sliši, dobimo s prihodnjim šolskim letom meščansko šolo, ki bo nastanjena v bivši nemški šoli.
Samoposebi umevno se potrebu-'nakopravnosti
jejo tudi stanovanja za prepotre-1 •	-
bno učiteljsko osobje. Kako ža-!
lostno je gledati v to poklicane faktorje, ko letajo od hiše do hiše prosjačit potrebnih stanovanj. Čemu to? Imamo vendar toliko lepih stanovanj, katera je treba samo nakazati! Naloga in sveta dolžnost stanovanjskega odseka je, da takoj vse potrebno ukrene! Dobro vemo, če je človek pri tem sam prizadet. Radi tega je gospod Deu tako nestran-karsk! Potem naj si pa kdo predrzne trditi, da gospod Deu ne vrši svojih poslov! Prosimo vlado, da z daljnogledom pogleda v naš preljubezniv Tržič, sicer nam naša pisana, z nemčurji pomešana frakarija še strehe ne bo privoščila !
V
S. A. TITUS, odvetnik,!* ZSJTSH
civilnih in kriminalnih, izvršuje pogodbe, testamente, administracijo, zemljiške pogodbe in odškodninske tožbe na vseh sodiščih države Ohio.
637 Society for Savings Bldg	0b večerih:
Main 5833 Central 15-02-K 15513 Waterloo Rd.
NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V AMERIKI.
i
AVTOMOBILI ZA KRSTE. POROKE IN POGREBE.
Posebnost je naš bolniški voz. ki je eden najlepše opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi.
Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder, imamo nalašč za to pripravljeno kapelico.
Zakrajšek: & Kausek
pocrebniki in embalmerii
1105 Norwood Rd.
Telefon:
N. E.
Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. O. S. Princeton 1735
Cleveland. O.
Bell Rosedale 4983
MNOŽICA JE LINCALA CRN-CA TER POŽGALA SODNO POSLOPJE.
—O—
Omaha, 28. septembra. — V
Omahi so izbruhnili danes plemenski izgredi.
Nemiri so se pričeli v bližini jetnišnice Douglas okraja, ko je hotela množica linčati črnca William Browna, ki je obdolžen, da je hotel posiliti neko belo deklico.	N
V spopadu med policisti in iz-gredniki, je bil ustreljen dvajset letni Frank Clancy, dva druga sta bila pa težko ranjena.
Župan E. P. Smith je bil rešen linčanja samo vsled tega, ker je neki policist prerezal vrv, katero so mu vrgli okoli vratu.
Poslopje novega okrajnega sodišča je pričelo goreti in požarna bramba je dobila šele opolnoči kontrolo nad požarom.
Črnca Browna, radi katerega se je vse to pričelo, so izgredni-k ikončno potegnili iz njegovega celice ter ga obesili na neki kan-delaber, toda to se jim je posrečilo šele po devet-urnem boju s policisti.
Šerif Michael Clark in njegovi deputiji, ki so držali v svoji obla sti prvo nadstropje, kjer se nahajajo celice ujetnikov, je bil prisiljen umakniti se ter zapustiti svojo postojanko, ko je pričelo goreti poslopje.
Policijski načelnik je izjavil, da je dobil dovoljenje za vpora bo vojaških čet.
Župana Smitha je množica zgrabila, ko si je prizadeval pomiriti ljudstvo.
Množica mu jq vrgla vrv o-koli vratu, ko se je končno polici-
I.IBERTY BONDY VOJNE VARČEVALNE ZNAMKE.
od $50 naprej, kupimo in prodamo po tržni ceni.
BOND BROKERS 910 SCHOFIELD BLDG
Cor. 9th in Euclid Ave. 9 nadstropje.
Odprto vsak dan do 6. ure zveč
NAZNANILO.
—O—
Javnosti sporočamo, da Mr. Pavel Modic ni več pri nas uslužben. Slučajno, da v zadnjem času kdorkoli ni bil pravilno postrežen, naj se zglasi naših prostorih, da smo obveščeni za vsak tak slučaj, ter da se tak morebitni slučaj pravično reši.
Zajedno izjavljamo, da nas zastopa sedaj Mr. Fr. Jelerčič, ki je poznan med Slovenci ter se vsakdo lahko z zaupanjem do njega obrne. Colllnwoodcanom!
Kdor hoče imeti svojo obleko v resnici dobro sčisteno zlikano, prebarvano, popravljeno ali predelano, naj jo prinese v našo podružnico k Fr. Markič, 16000 Waterloo Rd. (candy store), kjer bo pošteno postrežen. NEW YORK DRY CLEANING CO.
Smuk & Marn, lastnika. 6220 St. Clair Ave. Pine. 1944 W.
POZOR SLOVENCI!
-o-
Ako potrebujete zanesljivega delavca V svoji hiši za vsako
plumbersko stvar ali delo, tedaj se oglasite pri meni. Ne vpra-š a j t e poprej drugega. Si prihranite denar.
Delam vsakovr- [ I-'
stno plumbersko * t ' 1' <■ delo ,kot: toalete, kopalne banje, pralnike a-li sinke, kotle in vse kar spada v moj,o obrt.
Vsako delo garantirano in rabijo se samo dobre stvari pri delu.
NICK DAVIDOVICH
Edini slovenski plumber za vas.
6620 ST. CLAIR AVE
i
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam svojo
krojačnico na 1100 E. 63 in Glass Ave. in pričakujem mnogobrojnega obiska od strani rojakov Slovencev in Hrvatov, kev izdelujem nove obleke, čistim, likam in sploh vse, kai spada v krojaško obrt.
Se torej priporočam.
LAZAR KRISTJAN
SOBE V NAJEM
FRONTNA SOBA se odda za enega ali dva poštena fanta. Kopališče in električna razsvetljava. PoizVe se na 1229 Norwood rd.	(227)
ISCE SE
RAD BI IZVEDEL za rojaka Blažeta Vulčerja. On je
doma s Sp. Štajerskega pri Brežicah, Dolenja vas. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njega, naj mi to naznanijo. Ako pa sam čita, se naj sam prijavi na moj naslov. Imam mu nekaj zelo važnega poročati iz starega kraja. John Putrih, 1030 E. 64 St., Cleveland, O.	k
LIBERTY BONDI IN VOJNE
ZNAMKE.
Prodajte jih sedaj dokler so cene visoke. Simon, najboljši in najzanesljivejši izmenjalec izplača na mestu v gotovini za katerikoli množino bon-dov ali znamk. Pridite v sobo 216 Len nox Bldg, 2. nadstropje, na vogalu E 9th St. in Euclid ave. Nad Singer Sewing Machine Co. Odprto vsak dan razen v nedeljo do 6 ure popoldne. Najboljše cene.
NAROČITE DREVESA sedaj, da sadite jeseni. Prihranite si denar s tem ,da pošljete naročila na urad na 6418 St. Clair Ave. za sadežna, | ornamentalna drevesa ter grmičev-I je in cvetlice. Vsa naročila pošljite | na Irvine Darling & Son 6418 St. Clair ave. Garantira, če se posuši, druge. - (221
PRODA SE
NAPRODAJ IMAMO!
Rojaki, kadar nameravate kupiti hišo za eno ali več družin tedaj se z zaupanjem obrnite do nas. Mi imamo naprodaj hiše kakršne vi želite in po nizki ceni v Collinwoodu. Ako nameravate kupiti farmo kakršnokoli hočete v bližini Painesville oglasite se pri nas.
Ako hočete kupiti lote v Collinwoodu ali Nottinghamu, se oglasite pri nas.
Ako hočete kupiti mesnico, groceri-jo ali cigar store, oglasite se na 15232 Waterloo Rd. pri J. Krall in Z. Novak, Collinwood, O.	(228)
OHIJSKO GROZDJE!
$135 in $140 za tono. Pripeljite svoj voz ali truck in sode. Posodim svojo stiskalnico, ki iztisne na dan 50 funtov. Odprto ob nedeljah.
A. G. FOLDESSY Stop 14, Euclid ave. Euclid, Ohio. ------(232)
FARMA NAPRODAJ
50 akrov, 2 kravi, 2 konja, 100 kokoši, 10 prašičev, dobro stanje; 6 akrov tr-sja; vse orodje in vsi pridelki, 5 milj od Painesville. Cena $4600.00. Oglasite se hitro na 15232 Waterloo Rd. pri J. Krall in L. Novak.	(229)
r £
ZAKAJ?
l)i si človek zatajil dobre stvari? M
ker je moeoče po našem navodi-lu vsakteremu izvariti zelo o- ■ kusr.e pive 10 tralon za $2.50. katero pošilja in jamči tvrdka
FRANK OGLAR
6401 Superior Ave. Cleveland. O. £ Telephone Princeton 466.
Collinwoodska naročila spre- ™ jema podružnica: M. Petrovich. 15617 Waterloo rd. Collinwood.
H ■
S
IHIIIIHIIIUIIHIUIIIII