SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 10. NOV. 1993 Letnik XLVIII. Štev. 45 (2729) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Informativni sestanki ZSO Zveza slovenskih organizacij kot ena od obeh priznanih predstavnic in zastopnic slovenske naordne skupnosti na Koroškem v okviru svoje redne informacijske dejavnosti na sestanke, ki bodo v Bilčovsu v sredo, 10. nov. ob 19.30 pri Miklavžu (dr. V: Wakounig, mag. Valentin Sima); v Pliberku v četrtek, 11. nov. ob 19.30 v prostorih Posojilnice (dr. Marjan Sturm, dr. V. Wakounig); v Miklavčevem v torek, 16. nov. ob 19.30 v prostorih Posojilnice (dr. m. Sturm, dr. V. Wakounig) Osrednji koncert SPZ v Celovcu Bil je zagotovo eden najkvalitetnejših koncertov na Koroškem v zadnjih letih. Skoraj nenavadno visoka ravan izvajalcev - tako solistov kot tudi zborov - je v nedeljo navdušila polno dvorano v celovškem Domu glasbe. Več o tem izrednem dogodku si oglejte in preberite na straneh 6 in 7. Na sliki Mešani pevski zbor „Srce“, ki se je zelo stopnjeval. Na koda je sožitje znotraj slovenske narodne skupnosti Glasovanje o takozvanem skupnem političnem zastopstvu koroških Slovencev/Slovenk bo daljnoročno imelo za narodno skupnost in za enakopravno sožitje nepopravljive posledice. To glasovanje nikakor ne bo edino in zadnje politično dejanje. Sledili naj bi mu ukrepi, ki bodo temeljili na preštevanju in registriranju manjšine, če hočejo početniki tega glasovanja izsiliti enotno zastopstvo koroških Slovencev in Slovenk. Zato z vso resnostjo pozivam vse odbornike in odbornice, ki bodo v nasled- Biro za narodne skupnosti pri koroški deželni vladi je pretekli petek in soboto v Dro-boljah ob Baškem jezeru že četrtič priredil kongres manjšin, tokrat na temo „Narodne skupnosti v Evropi“. Ponekod je komunistični totalitarizem zamenjal nacionalistični totalitarizem, zato je vprašanje manjšinske zaščite še kako pomembno. Toda pri urejanju manjšinskih vprašanj ni obče veljavnih modelov. Vsaka manšinska situacija ima svoje specifike, ki terjajo specifične rešitve. Tako bi lahko rezimi-rali droboljski kongres. Univ. prof. dr. Christoph Pan je npr. predstavil osnutek FUEV za dodatni protokol k evropski konvenciji človekovih pravic, v katerem je poudaril pomen kolektivnih manjšinskih pravic na podlagi priz-navalnega principa. Osnutek FUEV izhaja predvsem iz izkušenj Južne Tirolske, kjer je njih dneh dobili glasovnice, naj ne se ne udeležijo tega glasovanja. Zavedati se moramo, da naj bi to glasovanje pripravilo vzdušje za preštevanje manjšine. V preteklih letih sta politična osveščenost in zrelost koroških Slovencev/Slovenk bili odločilni, da smo uspešno zavrnili zahteve nemškonacio-nalnih krogov po preštevanju. Ponovnih zahtev koroškega hajmatdinsta in njegovih pristašev po ugotavljanju manjšine v bodoče ne bomo več mogli zavrniti, če bomo politiko pre- manjšina v resnici večina. Predstavnica madžarske manjšine v Sloveniji, Maria Pozsonec in sodelavec INV v Ljubljani Boris Jesih sta predstavila zakonsko zaščito madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji. Državni sekretar Johann Wolfart, ki vodi pri madžarski vladi Urad za nacionalne in etnične manjšine, je predstavil osnutek manjšinske zaščitne zakonodaje, ki bo, če bo sprejet v parlamentu, omogočil manjšinam parlamentarno zastopstvo, če bodo zbrale najmanj 3000 glasov. Petro Petrovič Hassjuk, predstojnik oddelka za mednarodne odnose in zadeve narodnosti pri regionalni upravi Černovice je orisal narodnostno situacijo Bukovine. Vodja oddelka za narodnostna vprašanja pri uradu zveznega kanclerja dr. Heinz Tichy pa je razložil situacijo novo priznane manjšine Romov in Sintov. Bivši direktor števanja in registriranja prevzeli za svoj model nastopanja in uveljavljanja. S tem glasovanjem bomo občutljivo spodkopali in slabili politično odpornost, kije slovensko narodno skupnost odlikovala in kije bila za preživetje bistvena. Odborniki in odbornice naj se ne vdajo napačnim iluzijam, da bo to glasovanje krepilo enotnost. Tiste možnosti skupnega nastopanja in tiste demokratičnosti, ki sta trenutno še znotraj slovenske narodne skupnosti, po glasovanju ne bo več. Skušnje zadnjih dne- deželne uprave dr. Ralf Un-kart je v svojem predavanju orisal avstrijsko manjšinsko zakonodajo in se zavzel za tako-imenovani Pernthalerjev model. Kongres, ki sta ga vodila namestnik direktorja Urada koroške deželne vlade ddr. Karl Anderwald in vodja biroja narodnih skupnosti dr. Pavel Apovnik je prav gotovo prispeval k boljšemu poznavanju in razumevanju manjšinskih vprašanj. Prav kongres je do- vov in tednov dokazujejo, da že sama zahteva po tem glasovanju ni utrdila zavesti po širšem sodelovanju med različnimi političnimi tabori. Nasprotno. Narasla sta mržnja in prezirljivo obnašanje do drugače-mislečih. Zmagovavca pri tem glasovanju ne bo. Edini poraženec je že pred glasovanjem jasen: slovenska narodna skupnost, ki bo hudo zgubila na identifikaciji. To glasovanje, ki je že v svojih pripravah naletelo na toliko odpora in toliko resne kritike, bo s svojimi nadaljnjimi ukrepi kazal, da so manjšinske situacije tako raznolike, da terjajo specifične rešitve. Predpogoj zato pa je, da se odnosi med manjšinami in večinami uredijo v smislu tolerance in medsebojnega razumevanja. Zato je upati, da bo na naslednjem tovrstnem kongresu tudi govor o vprašanjih vzdušja, medkulturnih in medetničnih procesov. Kajti manjšinska zakonodaja, ki ne temelji na konstruktivnem vzdušju, ne bo imela zaželjenih rezultatov. Slovenija za „skupno, ne pa enotno zastopstvo“ Pododbor zunanjepolitičnega kroga državnega zbora Slovenije, ki je bil ustanovljen pred kratkim in je pristojen za slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, se je v ponedeljek srečal s predstavniki koroških Slovencev. Pododbor si je želel ustvariti poglobljeno sliko o položaju koroških Slovencev. Razgovor je veljal pripravi poročila, ki ga bo pododbor podal zunanjepolitičnemu odboru državnega zbora Republike Slovenije. Člani pododbora - (predsednica J. Sturm LDS, Geržina (SKD) in Jelinčič (SNS) - so zavzeli stališče tudi do aktualne razprave glede glasovanja NSKS. Predvsem član odbora Jelinčič se je močno zavzel, da naj bi Republika Slovenija sprejela glasovanje NSKS in se zavzela za skupno zastopstvo. Na podlagi razprave je potem pododbor sprejel sklep, da ni pristojen za to vprašanje, da pa bo predlagal slovenskemu parlamentu, da se zavzema za „skupno, ne pa enotno zastopstvo“ koroških Slovencev. VABILO Prizori s Prežihom (Jernej Novak) Premiera bo v soboto, 20.11.1993, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu Ponovitve: nedelja, 21. 11., sobota, 27. 11. in nedelja 28. 11. vedno ob 20. uri Režija: Peter Militarov Scena: Meta Hočevar Koreografija: Tanja Zgonc Izvedba predstave: Gledališče ob Dravi Prireditelj in nosilec projekta: Slovenska prosvetna zveza (Dalje na 2. strani) Kongres manjšin v Droboljah Po predsednikovem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob nacionalnem prazniku končno vemo, kaj pravzaprav Avstrijci praznujemo 26. oktobra: ne toliko slovesno izjavo avstrijskega parlamenta o stalno trajajoči nevtralnosti avstrijske republike, ki jo je ta dan v letu 1955 sprejela za--konodajna skupščina, temveč veselje nad koncem sedemnajstletne (!) diktature. dr. Francija Zwittra Predsednikove besede za nacionalni praznik Kajti ta nevtralnost je že zdavnaj odveč, zatrjujejo z enim glasom zastopniki vladne koalicije, industrial-ne zveze in gospodarske zbornice, torej finančni kapital s svojim političnim izvrševalcem. Zdaj velja vstop v ES kot primarni na-cional-ni interes in nevtralnost jim je pri teh svojih prizadevanjih povsem napoti; in prav tako tak antikviran in zdav-naj preživel praznik, ki na to nevtralnost spominja. Zdaj je socialnim partnerjem žal, da so se v šestdesetih letih po dolgoletnih pogajanjih končno zedinili na datum nacionalnega praznika, iz-brali prav ta 26. oktober kot kompromis, ki je bil za vse znosen; takrat je tekla deba-ta še o drugih datumih: 18. november n. pr., dan pro-glasitve prve republike: temu so se zoperstavili predvsem takrat še mogočni monarhi-sti v ljudski stranki; 8. maj, dan kapitulacije tretjega raj-ha: nemškona-cionalni tabor v vseh strankah tega ni dopustil; 15. maj, dan podpisa Avstrijske državne pogodbe - nihče ni bil te Avstrijske državne pogodbe vesel, saj je obvezala avstrijsko repu-bliko do izvršitve določenih dolžnosti. Tako je bil 26. ok-tober najmanjši skupni ime-novalec, kajti nevtralnost je bila v času hladne vojne med obema velesilama udobna blazinica, na kateri se je lah-ko kodiralo po potrebi z enim ali drugim varuhom nevtralnosti. In zdaj se je iz-kazala kratkovidnost takrat-ne veli-kokoalicijske politike. Naenkrat je politikom nevtralnost trn v peti na poti do sladke pogače Evropske skupnosti, ki se pripravlja na skok na svetovni trg - ne samo gospodarsko, temveč tudi politično in vojaško. In av-strijsko gospodarstvo bi pre-rado souživalo ob tej sladki pogači. Torej: proč s praznovanjem nevtralnosti, mi praz-nu-jemo konec diktature, tako je vsaj zapovedal predsednik Klestil in tako ponovno po-grel staro pravljico o zadnjem ruskem vojaku, ki naj bi 26. oktobra 1955 bil zapustil Avstrijo, dobro vedoč, da je to pravljica, mišljena prvotno za osnovošol- ce, ki pa ob politični nepoučenosti in politični nekulturi v tej državi slej ko prej v to pravljico verujejo; da kotav-strijs-ki predsednik s tako izjavo popači zgodovino, ga očitno le zelo malo moti: ali je zdaj diktatura trajala deset let več ali manj, je ob takih, za bo-dočnost odločilnih vprašan-jih postranskega pomena. Tako je Klestilu očitno tudi malo mar, da s to svojo izja-vo proglaša svojega pokoj-nega strankarskega sopotni-ka, bivšega zveznega kan-clerja Leopolda Figla za predsednika dik-tatorične zvezne vlade in svojega predsedniškega predhodnika Karla Renner-ja za zveznega predsednika diktatorične države. Vsekakor čudna zgodovinska spoznanja tre-nutnega zveznega predsed-nika Klestila, ki se šteje, ka-kor je nadalje izjavil, za zastopnika nacije, „katere poslanstvo je vedno bilo, da je močno zakoreninjena jena na zapadu ter odprta proti vzhodu“. Tako odprta, da z vojaškimi silami brani prav to vzhodno mejo pred be-gunci iz teh držav, odkar so se to države otresle železne zavese. Odprtost je mišljena očitno zgolj odprtosti preto-ku kapitala, ki je svojo poslanstvo zares že vedno videlo v ogromnih gospodarskih trgih vzhoda. Kako bo šlo naprej z avstrijskim nacionalnim praz-ni-kom? Po vstopu v ES bi si Dan mrtvih, 1. november, lahko predstavljali kot evropski nacionalni praznik, saj je tega dne začela veljati pogodba o Maastrichtu, torej novo obdobje v evropski zgodovini, v katero sili Avstri-ja s svojim predsednikim na čelu. In končno bi dobila znana kratica po vstopu Avstrije v ES, namreč avstrijska kratica A.E.l.O.U., katero so znanstveniki zgodovinarji s trudom toliko preučili (, Austria Erit In Orbe Ul-ti-ma“ ali „Alles Erdreich Ist Österreichs Untertan“), nov pomen, ki si ga naj zapiše predsednik s kanclerjem vred za ušesa: ,Allen Ernstes Ist Österreich Untergegangen“. In ne bo več treba debate o novem nacionalnem prazniku. Priznavalni princip pomeni razkol narodne skupnosti Ana Blatnik, kandidatka socialdemokratske stranke za koroški deželni zbor, je včeraj skupno s predsednico koroškega deželnega zbora, Susanne Kövarijevo, zavzela stališče do trenutne diskusije o tako imenovanem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev. Po njenem Slovenci trenutno diskutiramo o dveh načelnih modelih, in sicer o integraciji oz. o separaciji. Načelo integracije zagovarjajo Zveza slovenskih organizacij, so-cialdmeokratska stranka in Delovna skupnost narodne skupnosti v SPÖ, načelo separacije pa zagovarjata Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista. Blatnikova je politiko separacije Narodnega Ani Blatnik Na kocki je sožitje... zajelo vedno manj ljudi. Model, ki je že do sedaj povzročil toliko nesložnosti in sovraštva, ne more biti tisti političen instrument, ki bo prinesel več skupnosti. Model, ki že zdaj razdvaja in podpihuje k agresivnosti, ni tisti model, ki bi integriral in privabil ljudi k širokemu sodelovanju. Model, ki je v prvi vrsti usmerjen proti dosedanji politiki soglasja, ne more biti glasnik demokratičnosti, ki temelji na enakopravnem dialogu in spoštovanju drugačemislečih. S tem glasovanjem ne bomo pridobili ne na pluralizmu, ne na odprtosti znotraj manjšine in tudi ne na sproščenem in bolj človeškem obnašanju. Izhod iz te nadvse resne politične situacije ni v tem, da se to glasovanje izpelje za vsako ceno. Kdor misli, da je treba kritike tega glasovanja samo „povoziti“ in jih utišati z rjovenjem, ne vzpodbuja k večjemu skupnemu sodelovanju in tudi ne vzpodbuja k večji strpnosti. Še je čas, da ne povzročimo še večje razprtije. Povrnimo se h kulturnem pogovoru in politiki dialoga in soglasja. Ne zamenjajmo pridobljenega političnega pluralizma z modelom zastopstva, ki ne zagotavlja trenutne politične širine in človeške omike med drugačemisleči-mi. Zato pozivam vse odbornike in odbornice, naj se zavedajo, da je na kocki več kot samo glaso- vanje. Tokrat je na kocki sožitje znotraj slovenske narodne skupnosti. To sožitje lahko samo ohrnaimo in izboljšamo, če napovedanemu glasovanju ne sledimo. Poiskati moramo obliko sodelovanja in pogo-vora, pri katerem gre za čim širše vključevanje koroških Slovencev in Slovenk. Dr. V. Wakounig (Nadaljevanje s 1. stani) sveta in Enotne liste zavrnila, ker vodi v getoizacijo in izolacijo, ker daje prednost ločevanju pred povezujočim in ker pomeni prisilno priznavanje ali priznavalni princip, ki smo ga Slovenci doslej vedno in odločno odklanjali. Slovenstvo ni zadeva svetovnega nazora oz. ideologije, ampak kulturni status. Kot članica socialdemokratske stranke torej ni nič manj slabša Slovenka kakor člani EL in NSKS. Poudarila je, da so manjšinska vprašanja tudi vprašanja odnosov med manjšino in večino in prav ta skupnost je krojila in kroji kulturne odnose med ljudmi. Zato priznavalni princip ne pomeni samo razkola znotraj narodne skupnosti, ampak tudi krepitev napetosti med narodnostno skupnostjo in večinskim narodom. Na račun tako imenovanega glasovanja je pripomnila, daje že vprašanje samo zelo nejasno, ker ničesar ne pove o podobi oz. o značaju zastopstva in da gre samo za etnično zbornico. To glasovanje se docela odvija v pravnem vakuumu in tudi ne more biti in ni reprezentativno. Delovna skupnost narodne skupnosti v SPO glasovanja sicer ne bo bojkotirala, pač pa njegovega rezultata ne bo priznala. Svojim članom bo odsvetovala sodelovanje pri glasovanju. Jasno pa je, da so volitve v etnično zbornico možne samo na podlagi etničnega katastra, torej priznaval-nega principa. In tudi pristojnosti etnične zbornice niso v ničemer določene. Blatnikova je odklonila tudi virilni mandat, ker bi mandatarju dopuščal samo ukvarjanje z manjšinskimi zadevami, iz političnih odločitev v ostalih zadevah pa bi bil kot virilist izključen. To pa bi nasprotovalo vsem načelom enakopravnosti. Predsednica Kövarijeva je med drugim z izjavo, da zapiranje vase ni prava pot za narodno skupnost, podprla izjave Blatnikove. Treba je ustvariti vzdušje medsebojnega zaupanja in skupnosti v deželi. 10. oktober spet v predalu Brezsmiselna, a za določene koroške kroge očitno prepotrebna politična zahteva po uvedbi 10. oktobra za uradni deželni praznik, je v parlamentu na Dunaju spet bila odložena v predal. V četrtek, 4 novembra 1993, so člani parlamentarnega podobora za socialne zadeve (Sozialausschuß), ki ga vodi parlamentarka Hostascheva, odločitev o prazniku odložili na nedoločen čas in svojo odločitev o prazniku odložili na nedoločen čas in svojo odločitev o prazniku odložili na nedoločen čas in to odločitev utemeljili z zahtevo pa strokovnem mnenju ustavne službe, ki naj osvetli vsa vprašanja v zvezi z načelom enakosti. Zelena poslanka Terezija Stojsič je diskusijo o praznovanju desetega oktobra imenovala „farbanje koroškega prebivalstva“, kajti 10. oktober nikoli ne bo deželni pra- znik, ker bi to bilo v nasprotju z načeli enakosti in bi bilo tudi protiustavno.Svobodnjaki so po sklepu v pododboru napovedali celo možnost referenduma o prazniku in namestnik deželnega glavarja Matthias Reichhold je grozil celo z maršem na Dunaj. Socialisti in ljudska stranka pa si niso enotni. Medtem ko koroški frakciji strank zagovarjata uradni praznik, sta zvezni stranki proti takemu sklepu, prav tako tudi koroško gospodarstvo. Iz terminskih razlogov bo pododbor za socialne zadeve šele po 13. marcu 1994 (tega dne bodo na Koroškem deželnozborske volitve) ponovno sklepal o desetem oktobru. To pomeni, da bo ta tematika, in z njo tudi manjšinsko vprašanje, del volilnega boja. Določeni koroški politiki in novinarji sedaj hočejo prebivalstvo prepričati, da je Dunaj ponovno prezrl „upravičene koroške zahteve“ in podobno. V bistvu pa je že od vsega začetka bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha, 10. oktober da ne bo praznik. Zahteva po 10. oktobru kot deželnem prazniku je že sama po sebi anahronistična, saj je plebiscit že sedemdeset let za nami in vrhu tega je v koroški zgodovini dovolj primernejših datumov in spominskih dni, ki bi jih prav tako lahko praznično proslavili, če že mora dežela imeti svoj praznik. Nadalje bi 10. oktober kot praznik prav tako malo krepil skupnost v deželi, kot so jo dosedanje uradne proslave in bi dobil svetniški sijaj ali pa stigmo (odvisno od tega, kakor pač stvar gledaš), dokončne zmage nad Slovenci. Praznovanje dodatnega praznika, in to bi 10. oktober bil, bi deželo stalo najmanj 600 milijonov do milijarde šilingov. To pa je v bistvu natanko tista vsota, ki jo dežela dobiva iz raznih zveznih skladov za podporo gospodarstvu. f. k. Kaj menijo o glasovanju, volitvah, katastra? Hanzi Wieser, podpredsednik SPD Šentjanž: Ne morem si predstavljati, kako priti do demokatičnega odločanja, če v ta proces niso vključene vse slovenske politične strukture. Kulturna društva pa naj s temi razprtijami nimajo opravka. Če so politiki nezmožni, naj ne valijo odgovornosti na kulturnike, saj se ta spor direktno prenese na društva. Mislim, da tako povpraševanje lahko izpelje vsakdo in ga tudi zmanipulira, da bo njemu samemu v korist. Tako glasovanje ni nikjer priznano in nihče ni doslej predstavil modela, ki bi ga priznala celotna manjšina in seveda tudi državne strukture. Mislim, da je na Koroškem vsaj 30.000 Slovencev, če ne več. V etnični kataster bi se jih vpisalo kvečjemu kakih 1.000. In to število naj bi bilo reprezentativno? Franc Brežjak, predsednik Posojilnice Celovec: Zadruge so gospodarska podjetja, ki naj delajo v korist članov. Zato naj skrbijo, da dobijo čimveč poslov ne glede na nacionalno pripadnost članov. Odborniki zadrug morajo zastopati gospodarske interese, zato ne sme zadrug nihče zlorabljati v svoje namene, tudi v politične ne, ker s tem najbolj škoduje našemu zadružništvu. Feliks Bister, avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana: Tak postopek volitev bi bil v redu, če bi bil od vsega začetka na široki podlagi in v soglasju z ZSO. Tako bi lahko tudi našli boljši način volitev. Nikakor ne vidim koristnosti enostranskega poskusa ene organizacije. Kataster pa je, kot vemo že iz zgodovine, nevarna stvar. Nezadovoljnih je več, kot pa si mislimo, zato bi bila potrebna aliansa teh na sporazumu, takem, kot je na primer pri Južnokoroških kmetih. Nobeno predstavništvo bi ne smelo biti enolončnica. Manjšina ima osnovno pravico do ideološke diferenciacije. Če bi se temu odpovedali, ne bi napredovali. Ni iskreno, če gre kdo v volitve s špekulacijo, da bi pritisnil drugega od zid. Najprej bi morali sesti za eno mizo strokovnjaki na manjšinskem področju, ki bi skupaj obdelali vse različne predloge. Ljudje so za široko anketo, povpraševanje, kako priti do konsenza. Zdravko Haderlap, Plesni teater IKARUS: To nastopanje NSKS je manjvrednostni kompleks nekaj ljudi, ki se hočejo izživljati na hrbtih tistih poštenjakov, ki danes še slovensko govorijo in ki se ne zanimajo za politiko. O katastru sploh ne razmišljam, vanj naj se vpiše tisti, ki se v karanteni dobro počuti. V principu je to Ahnenpaß „za mi Slovenci kremeniti“ in je absolutno nemoralen. bodilni borbi in o partizanski pesmi, kot npr. dr. Zerzer. To pomeni tudi posmehovanje našemu trpljenju v tistih časih. Tudi se ne nameravam vpisovati v kakršenkoli kataster. Nikoli. Roman Verdel, Borovlje, Glasbena šola: Obe organizaciji bi morali priti do sporazuma; če samo ena gre svojo pot, bo druga vedno oporekala. Problem vidim v tem, da forsira take volitve samo ena organizacija. Na vsak način pa bi bilo potrebno neko skupno telo, morda kaj takega, kot je bil Koordinacijski odbor. Zaželjeno bi bilo, da bi našli skupno platformo in zastopstvo v deželnem zboru, kajti stranke naših interesov ne zastopajo. Poslužiti se društvenih članstev pa je itak nemogoče, ker je veliko društev, ki nima urejenega članstva. Kataster je problematična reč in nikakor ne more biti reprezentativen, saj je del Slovencev avtomatično izključenih. Zdravko Haderlap Vladimir Prusnik, Železna Kapla: Tako povpraševanje in take volitve, kakor jih načrtuje Narodni svet, so nesmiselne. Obe osrednji organizaciji sta v mojih očeh demokratično izvoljeni in ne potrebujemo nečesa tretjega. Tako povpraševanje tudi ni baza, na katero bi se lahko sklicevali. Pravzaprav ne vem natančno, kaj v resnici hočejo, verjetno edino to, da bi opravili z levico. Ne morem imeti zaupanja v take ljudi, ki se izražajo z zaničevanjem o partizanstvu, o narodnoosvo- Roman Verdel Pravzaprav se nerad vmešavam v notranja prerekanja v naši narodni skupnosti. Mnenja sem, da naj bi naši časopisi bili bolj vir zanimivega poročanja o vsestranskih družbenih dogajanjih in vir dobrega žurnalizma, kot pa neke vrste partijska glasila, kakor jih poznamo iz preteklih časov. Žal pa del slovenskih funkcionarjev hoče za vsako ceno oblast v našem majhnem kotičku, v najboljšem primeru nad KOMENTAR AUA in palčki v senci Karavank morda 12 do 15.000 dušami, ki se še brez pridržkov priznavajo k slovenski manjšini na Koroškem. Za vsako ceno pomeni: brez ozira na izgube za celotno skupnost, na njeno slabitev, cepitev ter os-mešitve v avstrijski in evropski javnosti. Tisti funkcionarji, katerim gre torej za košček oblasti tudi za ceno samoprešte-vanja in izolacije v senci Karavank, me nekoliko spominjajo na nedavno stavko letalske družbe AUA. Čeprav firma pod pritiskom okolja izgublja potnike in je jasno, da samostojno brez integracije ne more preživeti, se del sodelavcev - predvsem privilegiranih - vede tako, kakor da bi lahko delali naprej tako kakor v dobrih starih časih, kjer je lahko vsak, pa če je bil še tako šibek in majhen, gojil svoj mo-nopolček v svojem čedno za-plankanem lastnem vrtičku. Čeprav firmi voda stoji že do ust, gre del privilegiranih v akcijo, ne da bi se dogovoril o skupnem nastopanju z drugimi prizadetimi. Zaupanje v celo firmo se poslabša, še nekaj več potnikov se nanjo požvižga, izguba postane zaradi slabo premišljene akcije še večja, problemi podjetja pa kljub raz-cepljajoči, enotnost rušeči horuk-akciji, nič manjši. Nasprotno. Na koncu se bo namreč družba morala oslabljena vreči v naročje veliko močnejšemu partnerju, ki se ne bo kaj dosti oziral na kakšne posebne potrebe domišljavega palčka po „oblasti“ v lastnem vrtičku - tudi če mu bo mogoče iz širokogrudne vljudnosti dovolil brez vpliva na odločanje sedeti v kakšnem nadzornem odboru ali sosvetu. Palček bo morda s tem celo zadovoljen, toda potniki se zanj ne bodo več zmenili, še manj pa se bodo čutili od njega zastopane. Tistim, kateri mislijo, da je drugačemislečim njihov čas že potekel, želim zanimiv polet. Tudi če ne vedo, kje in kako bodo pristali. Simpozij o manjšinah na Dunaju Feliks Bister DUNAJ. -Avstrijske narodne skupnosti in njihov odnos do matičnih narodov je bil osrednja tema simpozija, ki ga je ob priliki avstrijskega državnega praznika v torek organizirala Dunajska delovna skupnost za narodnostna vprašanja. Delovna skupnost se je ob tem hkrati odzvala desetletnici svojega obstoja. Na simpoziju so predavali predstavniki v Avstriji živečih manjšin - koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov ter dunajskih Čehov in Slovakov - ter predstavniki njihovih matičnih narodov. Častna pokrovitelja prireditve sta bila minister za znanost Erhard Busek in dunajski župan Helmut Zilk. Za vse manjšine (z izjemo koroških Slovencev) velja in je v posameznih prispevkih so predavatelji poudarili, da pred političnim preobratom v do pred kratkim še komunističnih matičnih državah niso vzdrževale rednih in tesnih stikov s svojimi matičnimi narodi. Vse to se je medtem spremenilo, kar je znatno koristilo predvsem češki in slovaški manjšini, vendar so posledice političnega odpiranja ter nastajanja novih držav povezane tudi s posledicami, ki so za prizadete narodno- stne skupnosti v Avstriji manj razveseljive. To je na primer v svojem prispevku nakazal Peter Tyran, gradiščansko-hrvaški pesnik in glavni urednik „Hrvaških novin“, ko je govoril o tem, da bi odnosi med hrvaško manjšino in matico lahko bili dosti boljši. Kajti nova Hrvaška - nenazadnje zaradi gospodarskih vidikov - posveča svojo največjo pozornost hrvaški emigraciji po svetu, narodnostna manjšina v Avstriji pa je vsekakor le narodnostno telo, ki ne more dajati in je predvsem samo potrebno pomoči in podpore. Drug razlog za ohlajene odnose, tako Tyran, pa je mogoče zamera, ki si jo je nakopala manjšina, ko si je v neposredni preteklosti občasno drznila tudi kritizirati nekatere dogodke in razmere na Hrvaškem ter politično odgovornim dajati dobro mišljene nasvete. S podobnimi razmerami so soočeni tudi Čehi in Slovaki (drugače kot gradiščanski Madžari), ki so po odpiranju meja in novo odkritih odnosih soočeni predvsem s slabo gospodarsko situacijo, katera matičnim državam ne dopušča kaj dosti možnosti za podpiranje svojih od izumi- ranja ogroženih narodnih manjšin v Avstriji. Sodelavka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Marija Jurič-Pahor je v svojem predavanju odnose slovenske narodne skupnosti na Koroškem do matičnega naroda osvetlila zlasti z vidika narodne identitete. Le-ta na Koroškem zlasti v preteklosti ni bila tako homogena, da bi lahko govorili o enotnem vzorcu narodnostne zavesti in s tem tudi o enotnem odnosu do slovenskega matičnega naroda. O tem priča že samo dejstvo, da sta v času pred plebescitom tako slovenska kot nemška stran sprožili nadvse močno propagando s ciljem ustvarjanja nacionalne miselnosti -očitno zaradi tega, ker sama kot taka ni bila od vsega začetka močno zakoreninjena. Marija Jurič-Pahor načelno priznavanje koroških Slovencev k Avstriji vidi tudi kot SLOVENSKI VESTNIK protestno kompenzacijo nemškonacionalne politike na Koroškem, ki je zlasti v preteklosti (npr. zgodovinar Martin Wutte) izpostavljala nemštvo kot nositelja kulture - Slovenci nasprotno želijo očitno dokazati, da so boljši Avstrijci kot njihovi nemško-nacionalni nasprotniki. Medtem ko osamosvojitev Slovenije za koroške Slovence vsekakor pomeni bistven premik, so nacionalistični (izgredi in vojna na Hrvaškem in v BiH kot nadaljnja posledica jugoslovanskega razpada zlasti slovensko inteligenco na Koroškem privedli do gotove polarizacije, meni Jurič-Pahorjeva. Ta se zrcali tudi v aktualnih nasprotjih med slovenskima osrednjima organizacijama, od katerih ena odklanja nacionalno zapiranje, omejevanje manjšinske politike na izključno narodnostne kriterje in poziva k medkulturnosti in družbenopolitični integraciji manjšine v strukture večinskega naroda, druga pa prav v tem vidi nevarnost asimilacije. Prav ta nasprotja pa kajpada prav tako vplivajo na odnose pripadnikov manjšine do matičnega naroda, kot le-ta vpliva na notranje-manjšin-ske politične razprave in procese na Koroškem. I.Sch. Ostanimo kulturni! Ne nasedajmo političnim spletkam! Ne prispevajmo k še večjemu razdoru znotraj manjšine! Če hočemo ohraniti enotnost v kulturnih društvih, se povpraševanja ne moremo udeležiti! Vprašanje „skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev“ ni vprašanje, ki bi sodilo med razprave kulturnih organizacij in kulturnih društev. To je politično vprašanje, katerega naj rešujejo politične organizacije. Izvoljeni funkcionarji kulturnih društev imajo vso legitimacijo in dolžnost, da skrbijo za ohranitev in razvoj slovenske kulture. Nimajo pa legitimacije, da bi zaupanje svojega članstva zlorabljali v politične namene. Člani slovenskih prosvetnih društev svojim izvoljenim odbornikom niso dali nobenih pooblastil in pravic, da bi soodločali pri političnih vprašanjih. Kdor to zlorablja, tisti zlorablja kulturo v politične namene. Zato odborniki kulturnih društev v funkciji, ki jih opravljajo v smislu društvenih pravil, ne morejo odločati oz. glasovati o „skupnem demokratič- nem zastopstvu koroških Slovencev“. Funkcionarje društev so člani demokratično izvolili in so za svoje delo odgovorni samo društvenim članom. Zato ne potrebujejo drugih oblik „zastopstva“. Kulturno delovanje med koroškimi Slovenci uspeva povsod tam, kjer v društva ne vnašamo političnih vprašanj. To delo pa uspeva zaradi tega, ker se pripadniki različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj enotno in skupno prizadevajo za normalno kulturno življenje. Ohranimo enotnost v društvih in zavrnimo vse poskuse, da bi politične splete obremenjevale tudi kulturo. Enotnost v društvih je osnova za nadaljnje uspešno kulturno delo. Ostanimo kulturni in prepustimo politične zdrahe tistim, ki mislijo, da brez njih ne morejo živeti. Glasovanje o „skupnem narodnem zastopstvu“ je torej vprašanje, ki naj ne obremenjuje funkcionarjev v kulturnih društvih, in zato o tem nobenemu ni treba tako ali drugače odločati. Slovenska prosvetna zveza Obvestilo Slovenske prosvetne zveze - Kako bomo opredelili kulturne projekte 1994? Izobraževalni seminarji, ki smo jih doslej organizirali v Medijskih toplicah, so bili uspešni. Zato s to izobraževalno ponudbo nadaljujemo. Naslednji seminar bo v dveh delih na temo „Kako bomo opredelili kulturne projekte v letu 1994“. Lansko leto smo se lotili splošne obravnave omenjene teme, letos pa bomo izdelali konkretne predloge društev v obliki projektov. Prvi del seminarja bo 20. novembra 1993 od 14.30 do 19.00 v stari šoli v Šentjanžu, drugi del pa bo 11. decembra od 14. ure in 12. decembra do 12. ure v Medijskih toplicah. V prvem delu bomo zbirali ideje za projekte posameznih društev, v drugem delu pa jih bo- mo izdelali. Prošnje za projekte bo treba vložiti pri Uradu zveznega kanclerja do 15. 1. 1994. Seminar bo vodil generalni sekretar interesnega združenja avstrijskih kulturnih iniciativ dr. Gerald Gröchenig. Stroške za seminarje krije SPZ, v Medijskih toplicah tudi stroške za prehrano in prenočišče. Prosimo vas pa, da si prevoz v Medijske toplice uredite sami. Prepričani smo, da bo ta seminar koristil vsem društvom. Zato vas prosimo, da se seminarja, kije razdeljen na dva dela, nujno udeleži vsaj en zastopnik vašega društva, ki je pristojen za vlaganje prošenj. Prijave pošljite na SPZ. Pokojninska zavarovalnica sporoča, da so govorilne ure v naslednjih krajih: Velikovec L 12. 8.00-12.00 Delavska zbornica Žitara vas 1. 12. 13.00-14.00 na občini Wolfsberg 2. 12. 8.00-12.00 Pokrajinska zav. Beljak 3. 12. 8.00-12.00 Delavska zbornica Bekštanj 3. 12. 13.00-14.00 na občini Šmohor 6. 12. 8.30-12.00 Pokrajinska zav. Podklošter 6. 12. 13.00-14.00 na občini Beljak 10. 12. 8.00-12.00 Delavska zbornica Pliberk 6. 12. 11.00-13.00 na občini Šentvid/Gl. 21. 12. 9.00-12.00 Delavska zbornica Trg 27. 12. 8.00-12.00 Delavska zbornica Beljak 28. 12. 8.00-12.00 Delavska zbornica Šentjakob 28. 12. 13.00-14.00 na občini Poleg navedenih terminov je vsem na voljo tudi g. Heinz Hani v Gradcu, Bahnhofgürtel 79, tel. 0 31 6/981-224. Čudovit koncert slovenske Osrednji koncert SPZ navdušil občinstvo in nastopajoče Pripravil Franc WAKOUNIG Pevci iz Ajdovščine so pokazali nove dimenzije pevskega izražanja moških zborov Na pobudo svojega glasbenega krožka je Slovenska prosvetna zveza letošnji osrednji koncert, ki je bil preteklo nedeljo, 7. 11. 1993 v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu, namenila solističnemu in zborovskemu izvajanju slovenske narodne in umetne pesmi. Ta simbolizacija, ki je obetala izreden kulturni užitek, je presegla vsa pričakovanja številnega občinstva. Koncert so oblikovali mezzosopranistka Bernada Fink-Inzko, ki jo je spremljala na klavirju Nataša Valant iz Ljubljane, baritonist Gabrijel Lipuš ob klavirski spremljavi Waltraud Brantner-Smerit-schnig, flavtist Kristijan Filipič s spremljevalcem Johanne-som Kalkreuthom, nadalje Mešana pevska zbora SPD „Srce“ iz Dobrle vasi in „Zarje“ iz Železne Kaple in Moški pevski zbor „Srečko Kosovel“ iz Ajdovščine. Brezdvomno nemajhna kulturna senzacija je bil nastop Bernarde Fink-Inzko, saj mezzosopranistka sodi v sam vrh mednarodno priznanih solističnih interpretov in je doma na vseh svetovnih odrih. Fin-kova je v prvem delu pela pesmi argentinskih skladateljev in se tako oddolžila, kot je uvodoma rekla, deželi, ki je sprejela njene starše in številne druge Slovence, ki so na koncu druge svetovne vojne kot begunci zapustili Slovenijo. V drugem delu pa je pela dela slovenskih avtorjev. Kot baritonist in interpret narodnih pesmi se je izkazal Gabrijel Lipuš, ki je poleg tega vodil še kapelški mešani zbor. Solistično trojico je dopolnil flavtist Kristijan Filipič, ki je s svojim ekscelentnim nastopom pričaral v dvorano občutek vigredi in razposajenosti. Mešana zbora in moški zbor so bili posrečena protiutež solistom, koncertu nikoli ni zmanjkalo potrebne napetosti ter pričakovanja in publika je nastopajoče bogato nagradila z aplavzom. Moški zbor „Srečko Kosovel“ iz Ajdovščine je odpel niz pesmi in potrdil svoj sloves vrhunskega slovenskega zbora. Ob njem in z njim sta rasla tudi mešana zbora „Zarja“ in „Srce“. Predsednik SPZ Avgust Brumnik je uvodoma nanizal nekaj misli o glasbi. Dejal je, da je glasba posebna govorica, ki ni tako natančna in povedna kot jezik, pa vendar lahko nje- Obcmstvo je vešče m z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam sporeda in je nastopajočim navdušeno ploskalo. narodne in umetne pesmi Prisrčen pozdrav in razmišljanja o glasbi na začetku koncerta: predsednik SPZ, Avgust Brumnik no sporočilo preseže govor. Če jo hočemo doumeti, jo moramo spoznati kot materinščino. Vsakdo ima pravico, da sprejme ali zavrne določeno glasbo, saj glasba učinkuje zelo osebno. Vendar naj bo odločitev zavestna, samostojna in premišljena. Biti mora sad spoznanja, da je glasbena ustvarjalnost že od nekdaj zmogla izražati najgloblje in za človeka najpomembnejše stvari. Koncerta so se med drugim udeležili ddr. Karl Anderwald, namestnik direktorja deželnega urada, dr. Marjan Šturm, „Glasba je posebna govorica, njeno sporočilo preseže govor“ predsednik ZSO, dr. Valentin Inzko, Andrej Wakounig, predsednik EL in Franček Rudolf, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Walter Simon, slovenski generalni konzul Jože Jeraj, zastopnik avstrijske ambasade v Ljubljani, in dr. Zdravko Inzko, avstrijski ataše za kulturo v Pragi. Bernarda Fink-lnzko: Njen nastop je bil višek koncerta Kapelška „Zarja "je prepričala z ubranim petjem Kristijan Filipič je pred nedavnim zmagal na tekmovanju mladih umetnikov v Leobnu Po koncertu smo nekatere poslušalce prosili za mnenje o koncertu: Ddr. Karl Anderwald: Čestitam. To je bil čudovit popoldan, čas je minil, kot bi trenil, spored je bil zelo izbran. Pepca Wakounig: Odličen koncert, to je bilo nekaj posebnega, rekla bi, skoraj nekaj ekskluzivnega. Walter Simon: Koncert mi je izredno ugajal, predvsem pa Bernada Fink in Kristijan Filipič. Poskušal bom oba povabiti na koncerte v Ljubljani. Franček Rudolf: To je bil zelo impresiven koncert, ki je pokazal, kako čustveno doživlja slovenstvo tukajšnje občinstvo. Predvsem pa meje očarala posrečena kombinacija med solisti in zbori, pri čemer je name največji vtis napravil prav Kristijan Filipič. Zahvala Ernesta Cardenala Objavljamo fotokopijo pisma bivšega kulturnega ministra Nikaragve, Ernesta Cardenala, z dne 6. julija t. L V njem se zahvaljuje za 2. pošiljko denarja iz skupička prodane pesniške zbirke „Nikaragva moja ljubljena“ Janka Messnerja s slikami Hansa Staudacherja. Prvi znesek prodanih knjig -17.000 šilingov - sta avtorja Senor Yanko Messner izročila Cardenalu lansko leto osebno na dunajskem Magistratu. Konto „ Koroška solidarnost z Nikaragvo“ (štev. 30.023.006) je v Banki v Paulitschevi 5-7, Celovec. Uredništvo Slovenskega vestnika se veseli z avtorjema vred, da njuna knjiga tako lepo odmeva med kupci in bralci! Managua, 6 de Julio de 1993. Por medio de la presente le envfo un acuse de recibo por la generosa contribuciön que usted hace a la cultura nicaraguen se mediante el envfo de U$1,000.00 (UN MIL DOLARES NETOS), producidos por iventa de su libro de poesia MI QUERIDA NICARA GUA. Le agradecemos su libro de poesia, su solidaridad con Nicara gua desde hace mucho tiempo y ademäs por el envio de estos -U$1,000.00 (UN MIL DOLARES) que tenga la seguridad seran muy bien empleados en proyectos culturales en nuestra Nicaragua. Con un carinos abrazo. ERNESTO CARDENAL. Jezik JANKO MESSNER duša Manjšina, kot je naša? I. Sch. se 28. oktobra 1.1. pogovarja za Slovenski vestnik z mandatarsko T. S. in pravi: „V naslednjem pogovoru je Terezija Stojsič za SV ovrednotila pomen sklepov zelenega vodstva...“ Nemški „der folgende“ pomeni der nächste, tega pa pisec ni nameraval izraziti. Njegov pogovor z manda-tarko Zelenih ne bo šele objavljen, ampak je že natisnjen na isti strani, na kateri ga napoveduje. O tem priča tudi uporabljeni pretekli čas „je ovrednotila“, saj bi bil drugače zapisal, da b o ovrednotila! Seveda tudi „v sledečem pogovoru“ ne bi bilo slovensko, pa se zmeraj spet prikazuje kakor francozla. Ne da se izpuliti s korenino. Kako pa je tedaj prav? Slovenci imamo za to deležnik sedanjega časa: pričujoč-a-e, torej: V pričujočem pogovoru je za SV ovrednotila ...“ V isti številki SV M. S. v komentarju „Etnično čiščenje“ pravi, da nihče ne ve, kako naj bi tako zastopstvo i z g 1 e -da“. Odgovoril bi mu najraje, kakor miš iz moke, nemški „ausschauen“ je namreč v resnici herausschauen, tega pa mož prav gotovo ni nameraval povedati. Doma na vasi smo se kdaj komu takole začudili: za bvažje del, k o k pa si! Ne pa : kekpazgvadaš! Morebiti je dandanes tudi moja vas že pokvarjena, ne vem, ali slovenščina v Slovenskem vestniku to ne sme biti. Nič kaj čeden tudi ta njegov stavek ni: „Zato manjšini, kot je naša, ne preostane kaj drugega, kot da vsi politični faktorji sodelujejo ..." - Troje me bode v oči: najprej to, da ne zna rabiti slovenskih oziralnih zaimkov. Moral bi bil zapisati: (taki)manjšini. kakršna je naša. Dalje pravi, da ji ne preostane „kaj“ drugega! Stavek je vendar zanikan! Torej: ne preostane ji nič drugega. Narobe bi bilo kajpada tudi: ji ne preostane drugega. Pa tudi njegovi „politični faktorji“ mi niso všeč, zakaj le jih ne imenuje preprosto politike? Torej takole: Zato manjšini, kakršna je naša, ne preostane nič drugega, kakor da vsi njeni politiki sodelujejo ... V zadnji oktobrski Nedelji je avtor Jezikovnega kotička prezrl ali pa mu jo je zagodel tiskarski škrat: „Jaz poznam Mutec osojski ...“ Kakor poznamo Cankarjevega Hlapca Jerneja, poznamo seveda tudi Mutca osojskega - v tožilni-ku. 10. november 1993 17 let bojkota SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKI VESTNIK 17 let bojkota 10. november 1993 To so bili časi. ko smo bili še enotni Med 10. in 26. novembrom naj bi po volji NSKS in EL funkcionarji slovenskih društev glasovali za preštevanje manjšine. Nič drugega se namreč za akcijo teh dveh organizacij ne skriva. Ironija pa je, da ta akcija sovpada z datumom preštevanja manjšin, ki ga je 14. 11. 1976 izvedla zvezna vlada na pritisk koroških nemškonacionalnih krogov. Koroški Slovenci smo takrat z NSKS in ZSO na čelu v bazično demokratični akciji, ki ji v Avstriji le težko najdemo para, in skupno z demokrati po Avstriji preštevanje uspešno bojkotirali. Danes, po 17-letih napada na našo bit, pa se s takimi metodami sami slabimo in si kopljemo grob. UVODNIK NT, 2.1.1976 Na pragu v novo leto Ob koncu leta 1975 )• zvezna vlada I razposlala številnim ustanovam osnutek spremembe zakona za Izvedbo ljudskega štetja, kakor se v Avstriji vrši vsakih deset let. Nov v tem osnutku Je načrt za tajno ugotavljanje družinskega Jezika avstrijskih državljanov, Id naj bi bilo Izvedeno po naseljih, občinah, okrajih In deželah v vsej Avstriji ali pa samo v posameznih deželah, na Koroškem in Gradiščanskem. V zvezi s tem tajnim ali ta)lnstvenlm ! ugotavljanjem družinskega Jezika Je ^ kancler Kreisky govorit In vse avstrijsko asoplsje poročalo o vladnih načrtih Jza pospeševanje narodnih manjšin v [Avstriji. Predloženi osnutek takih pospeševalnih načrtov ne omenja. Pač pa smo Iz osebnega neobveznega razgovora v deželnim glavar|em g. Wagner-jem spoznali, da bi bil težko prizadet ostanek obvezne dvojezične šole s em, da nameravajo črtati predpis, da [morajo vodje dvojezičnih šol biti vešči i nemščine In slovenščine In to dokazati odgovarjajočimi Izpiti. .Dr. Joško Tischler 1976 smo bili proti preštevanju DR. MATEV2 GRILC, PREDSEDNIK NSKS: Na pravi poti Danes se nahajamo brez dvoma v važnem obdobju narodnopolitičnega žtvt|en|a, ko nam grozi zloglasno ugotavljanje manjšine, katerega namen Je brez dvoma narodna smrt Skupno z ZSO se moramo boriti proti vsakemu takemu poskusu vlade ali strank, saj Je po mojem mnenju dobro sodelovanje med osrednjima organizacijama bistveno ravno v tam odločilnem obdobju. Skupen nastop v narodnopolitičnih vprašanjih Je potreba časa In more le enotno gledanja na bistvena vprašanja končno Zeti uspehe. Zavedati pa se moramo, da potrebujemo kljub enotnosti v naši narodni skupnosti sami v boju za pravice tudi podporo dobromlslečlh In pravih demokratov na Koroškem In v Avstriji. Vedeti moramo, da Imamo tudi med nemškogovorečlml Korošci In Avstrijci resnične prijatel|e v domala vseh Ideoloških In političnih taborih NT, 20. 5.1976 Vladni in strankarski krogi nas hočejo na vse mogoče načine prisiliti, da bi sprejeli tako dokončno^ rešitev, da bi klonili pod tem vse stranskim pritiskom. Spomnimo sel le dogodkov v Skocijanu, ko je do-* segel teror žandarmerije proti naši mladini višek z namenom zlomiti njihovo samozavest. Vsak dan smo priča umazanih poskusov razdvojiti koroške Slovence, smo priča difa-miranja naših funkcionarjev, da bi jih na ta način očrnili v očeh slo-1 venskega ljudstva. Našim centralnim organizacijam odrekajo pravico zastopanja slovenskih interesov, češ da je to samo peščica ra-dikalistov, pri čemer pa da večina jo koroških Slovencev podpira itakj; vladno politiko. Ugledni avstrijski^ politiki dajejo izjave v smislu nem-škonacionalnih krogov in porivajo ^. nas koroške Slovence v izolacijo. ; ‘ Predsednik NSKS dr. Grilc nt: Kaj pričakujejo ljudje od svojih voditeljev? Dr. Grilc: Sprva moram reči, da nam naši rojaki po vaseh brezpogojno zaupajo. Le v obeh osrednjih organizacijah vidijo garante za odločno borbo za dosego v členu 7 zajamčenih pravic. Ljudje hočejo in pričakujejo odločnost ter obsojajo popuščanje. To se ni pokazalo morda šele sedaj, ampak npr. sta lansko leto obe osrednji organizaciji bili kritizirani, ker sta v spomenici glede šolstva v določeni meri popustili. NSKS sl je takratne proteste vzel k srcu ter primerno ukrepal in sedaj skupno z ZSO nadaljuje konsekventno < narodnostno politiko, potem ko je) ljudstvo obema osrednjima organizacijama pustilo vedeti, da zna ceniti odločno politiko.)Naši rojaki pričakujejo načelno in konsekventno politiko v narodnostnih vprašanjih. ker — tako pravijo — Je nenačelnih politikov po drugih strankah dosti in preveč. Pričaku-NT, 11.11.1976 UVODNIK DR. MATEV2 GRILC: Dokaz nezlomljive življenjske volje Za nami Je 14. november 1976, dan, katerega so namenili nemškonaclonal-nl In neonacistični krogi na Koroškem po popolni kapitulaciji avstrijske vlade In v parlamentu in deželnem zboru zastopanih strank pred njimi, za izvršitev smrtne obsodbe nad koroškimi Slovenci. Tako se časi spreminjajo... Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS na tiskovni konferenci 2.11.1993 O nečem si že moramo biti na jasnem: mimo določenega priznavalnega principa dolgoročno ne bomo prišli. Torej ste nenadoma za tak priznavalni princip, proti kakršnemu so v vsej zgodovini bili koroški Slovenci? Nikoli nismo bili proti priz-navalnemu principu. Kaj pa je bilo leta 76? Takrat smo bili samo mnenja, da ni pogojev za tak princip. Zdaj pa naenkrat so? Ja, mislim, da že. Številke štetja so popolnoma neuporabne! Le pičlih 2600 koroških Slovencev so našteli vladni števci na Dunaju. Bojkot preštevanja Je torej uspel z istim odstotkom, kakor so reklamirale večinske stranke in viad? ' •—x'— angažma. Mimo tako angažirane manjšine vlada In stranke zdaj ne bodo mogle več. Po precejšnji volilni udeležbi so si stranke pač mislile, da je slo- za uspel, če bo manj kot 10.000 Slovencev (pri zadnjem — priznano manipuliranem ljudskem štetju 1971 so našteli nad 20.000 Slovencev). Ko je bil soočen s tem, da **oraHi hr»ilfnta elrrAL Takoje Naš tednik pisal v letu 1976 Kreisky noče verjeti, da so številni zavedni Slovenci zapisali nemško v vprašalno polo — samo zaradi tega, da vladi ne bi dali v roke nobenih uporabnih številk. Pozivi \ /. 2.0/. /976 Seja NSKS: popis z vso ostrino odklonjen Z vso ostrino je odklonilo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev ugotavljanje manjšine, ki ga hočejo Izvesti jeseni tega leta v obliki popisa personalnega stanja, na svoji seji, ki Je bila tokrat v Velikovcu. V svojem prvem stališču do „paketa“, ki vsebuje zakon o narodnih skupnostih ter o ugotavljanju manjšine, je predsedstvo označilo početje treh v parlamentu zastopanih strank „očitno revizijo avstrijske državne pogodbe“. Glede ugotavljanja je predsedstvo NSKS še posebej poudarilo, da bodo koroški Slovenci uporabo številk takega štetja učinkovito onemogočili. Pri seji predsedstva so bili navzoči tudi predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev v občini Velikovec. Pozdravili so, da polaga predsedstvo vedno več važnosti na krajevne organizacije Narodnega sveta. Z vso jasnostjo so zahtevali, da morajo tudi za občino Velikovec veljati zaščitna določila člena 7 avstrijske državne pogodbe, kajti čutiti je, da veje protislovenski „velikovški duh“ sedaj tudi v velikovški okolici, v krajih, kjer so bile prej samostojne občine in ki so naselitveni prostor velikega števila Slovencev. Nadalje so odborniki krajevne organizacije ugotovili, da v marsikaterih farah veli-kovške občine do danes ni čutiti sklepov škofijske sinode,- kajti ponemčevanje v cerkvah se do današnjega dne nadaljuje. Člani kra- jevnega odbora Velikovec so kon no tudi zahtevali poživitev in okr< pitev političnega delovanja v d« mači občini. Predsedstvo NSKS je predlog domačinov osvojilo ter dalo jasn obljubo, da osrednji organizaci koroških Slovencev ne bosta pr stali na nobeno rešitev manjšin skega vprašanja, ki ne bi ščitih koroških Slovencev na celotnen naselitvenem območju. V zadevi kmečkozborskih volitev jeseni 1976 je bil NSKS mnenja, da mora priti v najkrajšem času do dogovora in jasnih stališč slovenskih kmečkih organizacij glede samostojnega nastopa, ki ga je pripravljen Narodni svet z vsemi svojimi močmi podpreti. NT, 10. 6.1976 Tako bomo bojkotirali ugotavljanje 14. XI. 1976: NA DVOJEZIČNEM OZEMLJU NOBENEGA SLOVENCA, V OSTALI AVSTRIJI ČIM VEČ SLOVENCEV! Na dvojezičnem ozemlju na Koroškem pa so t r i možnosti: a) kar je najbolj enostavno: ostati doma b) voliti neveljavno (belo) c) prekrižati rubriko „kroatisch“ all „ungarisch“ ali si izmisliti kakšen drug jeziki BINE ROGEU: Preštevanje manjšine posebne vrste Se ne bojite razcepljenosti ■ po društvih? To je pri volitvah nekaj normalnega. Sta dve možnosti: če dobimo zakon, potem ga pač imamo in bodo volitve po zakonu. Teže bo, če hočemo to izplejati na privatno-pravni bazi. Potem bomo izpeljali to znotraj slovenskih organizacij, za akj takega pa potrebujem listo, jasno. Potem vpišemo tiste, ki pristanejo na vpis. Globasnica: nismo krave, smo ljudje! „Člen 7 — naša pravica“ in „Ne damo se preštevati“. Tetdve kratki, a vsebine polni izjavi sta viseli na mogočnem transparentu na Soštarjevl in borbenimi pesmimi. Po manifestaciji pa so bili kulturno-zabavni NT. 70. 9. 1976 Izstop iz SPD Iz pisma, naslovljenega na Okrajno organizacijo SPÖ „Währing“ na Dunaju: „Bis zuletzt hofften wir, daß sich auch in Frage der slowenischen Minderheit, jene sozialistischen Kräfte durchsetzen werden, die die Minderheit nicht wegzählen wollen, sondern ihren Bestand und Entfaltung zu sichern bereit sind. Jedoch hat auch die SP nunmehr in der Minderheitenfrage ihre eigenen Prinzipien und Grundsätze über Bord geworfen. Die Minderheit soll dezimiert und dann noch weiter isoliert werden. Überdies mußten wir mitansehen, daß sogar auf so angesehene Personen wie den Präsidenten der Nationalbank Dr. Kienzl, Bildungsfachmann Dr. Gmoser und andere Druck ausgeübt wurde, der diese zwang, sich von der slow. Minderheit zu distanzieren ... Und dem tragen wir nun Rechnung und erklären unseren Austritt aus der SPÖ.“ K SMOLLE F. WARASCH NT, 18. 3. 1976 moči”. Koroški Slovenci nimajo lastne godbe na pihala. Naj bi mor- NT, 30. 9. 1976 Kapitulacija pred nacionalizmom: preštevanje sklenjeno Slovenci se bomo uprli z vsemi močmi diktatu 3 strank! No t HANSI f fünf st-oveneN T0,*Jf uiet/iei tet«* NT, 24. 6.1976 Skupna volja: ne damo se preštevati! 14. NOV BOJKOT! ►NE DAMO SE PRESTEVATM ►AAAAAAtAAiAAAAA4AtAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAiAA> / 01 IZ ‘IN Ungleichbehandlung innerhalb der Volksschullehrer/innen Mit Schulbeginn 1993/94 trat für alle Volksschulleh-rerlnnen in Österreich u. a. eine Verminderung der Lehrverpflichtung um 1 Wochenstunde (von 24 Wh auf 23 Wh) in Kraft. Die Lehrverpflichtung für alle in zweisprachigen Klassen unterrichtenden Volksschullehrelnnen blieb mit 21 Wochenstunden unverändert, was eine Ungleichbehandlung innerhalb der Volksschullehrerschaft Östereichs bedeutet. Die Neuregelung ist eine Abwertung der täglichen Mehrarbeit in zweisprachigen Klassen, wo während der für ganz Österreich gültigen Unterrichtsstundenanzahl für Volksschulen täglich zwei Sprachen, detsch und slowenische, unterrichtet werden. Protestresolutionen der zweisprachigen Volksschullehrerinnen verzeichneten keinen Erfolg. Alle Politikerversprechungen aus den Reihen der Regierungsparteien, wie das des NR Abg. Dr. Dieter Antoni, gegeben den Leitern der Arbeitergemein- schaften für zweisprachige Volksschullehrerinnen -diese Angelegenheit wird im Rahmen, der nach Beginn des Schuljahres 1993/ 94 im Parlamentsausschuß stattfindenden Gespräche über offene Fragen im zweisprachigen Volksschulwesen geregelt werden - blieben bisher unerfüllt. Die Pädagogische Fach-verenigung/Strokovno pedagoško združenje verlangt vom Herrn Bundesminister Dr. Rudolf Schölten, die ungerechte Behandlung der zweisprachigen Volksschullehrelnnen im Verordnungswege zu beseitigen oder sofort mit Vertretern der zweisprachigen Volks-schullehrerlnnen sowie der slowenischen Zentralorganisationen Gespräche über offene Fragen im zweisprachigen Schulwesen in Kärnten aufzunehmen, wobei ein Gesprächsthema die Beseitigung der Ungleichbehandlung der zweisprachigen Volksschullehrerinnen im Vergleich zu den übrigen Yolksschullehrerlnnen Österreichs, wäre. Franz Kukoviča, Obmann Novim izzivom naproti -bilančni občni zbor Posojilnice Borovlje Občni zbor Posojilnice-Bank Pliberk Posojilnica Borovlje ni samo prebredla težave preteklih let, ampak svojo dejvnost že načrtno usmerja v prihodnost. To je kratek izsledek poslovnega občnega zbora za leto 1992 in prvo polovico leta 1993, ki ga je Posojilnica Borovlje imela v petek, 5. novembra pri Cingel-cu na Trati. Najpomembnejši korak načrtovanja v prihodnost je gradnja novih bančnih prostorov na nekdanjem Scholzovem arealu v središču Borovelj. Kot smo v SV že poročali, bo Pobo imela v novem poslovnem centru svoje prostore. Skupni stroški za nakup in ureditev 620 kvadratnih metrov velikih prostorov bodo znašali približno dvajset milijonov šilingov. Kot je dejal predsednik Upravnega odbora, Janko Oit-zel, je nakup teh prostorov, ki bodo odprti v drugi polovici prihodnjega leta, zgodovinski korak, saj pomeni, da bo slovenska banka postala enakovreden poslovni partner za domačine in goste. Računski zaključek Posojilnice Borovlje za leto 1992 je bil uspešen. Iz revizijskega poročila Franca Krištofa je bilo razvidno, da je Posojilnica zvišala število članov in da je tudi razvoj njene bilančne vsote pozitiven, saj se je od 297 milijonov leta 1990 zvišala na 400 milijonov leta 1992. Tudi razvoj naložb in vlog kaže navzgor, predvsem zaradi sprememb v bivši Jugoslaviji pa je krepko nazadovala menjava. Ta razvoj pa je splošnega značaja in ne specifično posojilniški. Krepko narasla so posojila, kar je privedlo do tega, da se je razmerje med posojili in naložbami izboljšalo, ni pa še doseglo optimalne ravni. Revizijsko poročilo pozdravlja in podpira nakup novih posojilničnih prostorov na nekdanjem Pravhovem (Scholzovem) arealu, ugotavlja pa, da je Posojilnica s tem trenutno izpolnila svoj investicijski okvir in bo morala kritju novih stroškov posvetiti ustrezno poslovno pozornost. Preteklo poslovno leto in tudi zadovoljivi podatki za tekoče poslovno leto, ki so tudi sad delavnosti dobro izobraženega in motiviranega bančnega osebja s poslovodjema Traudi Kraxner in Francem Kelichom na čelu, kažejo, da bo Posojilnica Borovlje novemu izzivu vsekakor kos. Med Posojilnicami zavzema boroveljska drugo mesto za najmočnejšo, to je Posojilnico Pliberk. Z dobičkom bo Posojilnica krila tudi zadnji dolg iz preteklih let. Učenke in učenci krajevnega oddelka slovenske Glasbene šole so prispevali kulturni spored občnemu zboru. Posojilnica Borovlje dosledno podpira domačo kulturno dejavnost, za kar se ji je v imenu društva in Glasbene šole zahvalil Roman Verdel. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Zadružne zveze Mihi Antonič in njen poslovodja Joža Habernik. Antonič je boroveljski Posojilnici čestital za njeno delovanje. Franc Wakounig Posojilnica-Bank Pliberk je imela svoj redni občni zbor v Gornji vasi v območju svoje poslovalnice v Žva-beku. Zbralo se je lepo števio članov in med temi tudi odlični gostje, saj je predsednik Lipej Kolenik posebej pozdravil podžupana občine Bistrice Jožeta Partla, podžupana občine Globasnice Janeza Hudla, odbornike EL iz občin Pliberk, Bistrica, Globasnica in Suha, zastopnike Zveze slovenskih zadrug, podpredsednika Valentina Kumra, dir. dipl. trg.Joža Habernika, predsednika nadzornega odbora Zveze, in obenem predsednika Kmečke gospodarske zadruge dir. inž. Fridija Kapuna in revizorja Hanzija Dragaschniga, nadalje predsednika Narodnega sveta in hišnega odvetnika dr. Matevža Grilca, predsednika EL Andreja Wakouniga ter številne zastopnike kulturnih, športnih in drugih društev ter zastopnike bank iz Slovenije. Občni zbor se je spomnil tudi z minuto molka pokojnih članov, preden je začel z dnevnim redom. Obširno poročilo o delovanju upravnega odbora je podal predsednik Lipej Kolenik, poudaril ob začetku ustanovitev samostojne hranilnice in posojilnice v Žvabeku v letu 1891, ki je bila spojena s Posojilnico-Bank Pliberk leta 1982. Krajani Žvabeka so močno povezani s Posojil-nico-Bank Pliberk, uspešen razvoj v zadnjih letih se je v poslovnem letu 1992 bistveno še stopnjeval pri vseh poslih. Upravni odbor je imel veliko število sej in obravnaval vse zadeve, ki spadajo v njegov delokrog, dal je potrebna soglasja za izposojila, obravnaval računski zaključek in revizijsko poročilo. Posojilnica-Bank Pliberk je prispevala za potrebe društev, zborov, ustanov in organizacij v svojem okolišu v letu 1992 s plakati, letaki, inserati, prevzela stroške za razne prireditve, kopije in z direktnimi podporami (okroglo ATS 700.000,-. Poslovna hiša v Pliberku je postala na osnovi uspešnega razvoja premajhna. Odbori in poslovodstvo so iskali skupno najboljše variante pregradnje predstavljena je bila nova banka v načrtu in modelu. V imenu pravnega odbora se je predsednik Lipej Kolenik zahvalil članom in vlagateljem ter poslovnim prijateljem za zaupanje, Kmečki in Živinorejski zadrugi ter vsem firmam za prijetno sodelovanje, Zvezi slovenskih zadrug za strokovno in kapitalno pomoč, revizorjem za stvarno kontrolo in nasvete, hišnemu odvetniku dr. Matevžu Grilcu za pravne nasvete, članom obeh odborov za dobro opravljeno delo, in poslovodstvu ter vsem nameščencem, zastopnikom banke iz Slovenije, na čelu z Ljubljansko banko za uspešno sodelovanje. Občni zbor je vzel poročilo na znanje. Poročilo za nadzorni odbor je podal občnemu odboru podpredsednik dir. Joško Koncilja, ki je poročal, da je nadzorni odbor obravnaval vse zadeve, ki spadajo v njegov delokrog, daje vršil potrebne preglede ter delo upravnega odbora in poslovodstva tekoče spremljal. Poudaril je, da so krediti dobro zavarovani in vlagatelji lahko prepričani, da so njihovi prihranjeni denarji v Posojil-nici-Bank Pliberk dobro in varno naloženi. Pravila, zakoni in poslovniki so se upoštevali, s strani nadzornega odbora so bila dana vsa potrebna soglasja. Prav-tako je notranji revizor nadzornemu odboru o svojih ugotovitvah tekoče poročal. Revizijsko poročilo in bančno-nadzorstveno poročilo je občnemu odboru posredoval strokovni revizor Hanzi Dragaschnig in ga je občni zbor vzel na znanje. Računski zaključek za poslovno leto 1992 je obrazložil občnemu zboru poslovodja dir. Joško Nachbar. Posojilnica-Bank Pliberk je imela ob koncu leta 1992 1.101 člana, ki so imeli vplačanih 45.256 deležev v skupni vsoti ATS 9,061.200,-. Bilančna vsota je znašala 462,8 milijonov, letni promet pa 5,119 miliard šilingov. Primarne vloge so znašale 434,4 milijonov, vsota kreditov pa skupno 244,7 milijonov šilingov. Občni zbor je računski zaključek z vsemi glasovi potrdil in pravtako sklenil, da se izkazani dobiček pripiše rezervnemu skladu, na predlog dr. Matevža Grilca pa podelil upravnemu in nadzornemu odboru soglasno razrešnico. Poslovodja Joško Nachbar je podal poročilo o aktualnem stanju vlog, kreditov, prometa in bilančne vsote z dnem 31. 10. 1993 in z veseljem ugotovil, da ima Posojilnica tudi v letu 1993 nadpovprečne prirastke in da zaupanje v Posojilnico-Bank Pliberk raste. Dosežen bo zastavljen cilj, da bo znašal letni promet v letu 1993 šest milijard šilingov. Zahvalil se je za zaupanje, članom odborov za prijetno sodelovanje, vsem sodelavcem in sodelavkam pa za strokovnost, požrtvovalnost in kvalitetno opravljeno delo. Dir. Zveze dipl. trg. Joža Habernik je povedal, da so pri vseh Posojilnicah nadpovprečni prirastki, ki pogojujejo strukturne spremembe našega zadružništva. Posojil-nici-Bank Pliberk je k uspehu čestital in želel tudi v bodoče uspešnega razvoja. Nadalje so izrekli besede priznanja in čestitke predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc, predsednik EL Andrej Wakounig, predsednik KGZ Pliberk dir. inž. Fridi Kapun, podžupan Jože Partl, zastopnik Ljubljanske banke dir. Maks Jaž in dir. SIB-Banke dir. Senič, zastopniki društev Helena Močnik, Franci Keužnik, in dir. Lenart Katz so se zahvalili za prejete podpore. S skupnim kosilom se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju. 10. november 1993 9 Nove šole - Poleg gospodarskih in političnih težav Slovenijo še vedno pesti tudi šolska nerazvitost, ki se kaže predvsem v pomanjkanju prostora za enoizmenski pouk v osnovni šoli, v srednji šoli pa ob enakih zadregah dodatno še v pomanjkanju prostora nasploh, zaradi česar ne morejo sprejeti vseh, ki bi se želeli vpisati. Medtem ko je izmenski pouk takorekoč stalen pojav za kakšno tretjino učencev, se premajhna sprejemljivost srednjih šol stopnjuje šele v novejšem obdobju. Po eni strani je to posledica dejstva, da srednja šola, h kateri v Sloveniji sodi vse izobraževanje med osnovno in visoko šolo, torej tudi dvo- in triletna poklicna šola, postaja nekakšna obvezna šola oz.izobraževalni mimimum in se zanjo odloča že več kot 95 % osnovnošolcev, po drugi strani pa tudi premalo upoštevanega dejstva, da smo v obdobju, ko osnovno šolo končuje nadpovprečno veliko učencev. Izmenski pouk celo v nadpovprečnem obsegu je bil trajna značilnost šolstva tudi v koroški enoti zavoda za šolstvo Slovenjie. Šolski prostor enostavno ni dohajal rasti prebivalstva, razen tega je bilo veliko šol razdejanih med drugo svetovno vojno -zlasti v Mislinjski dolini. Svoj delež k težavam s šolsko mrežo so primaknila še selitvena gibanja iz gorskih zaselkov v dolino in po dolinah navzdol proti večjim krajem. Seveda so si povsod - in to dokaj uspešno - prizadevali, da bi šolam vsaj z dozidavami zagotovili dovolj prostora in čimprej tudi le dopoldanski pouk. Ker šola še vedno skoraj povsod služi kot družbeno središče kraja, sojo občani radi podpirali in lepšali najpogosteje narav nost iz lastnega žepa s tako imenovanimi samoprispevki v višini 1,5 do 2 % mesečne plače; svoje je kdaj prispevala občina, v revnejših predelih tudi republika. Tako so zgradili številne šolske zgradbe - v veliki večini za osnovno in drugje po Sloveniji dokaj poredko za srednjo šolo, ki pa sojih na Koroškem pridobili tudi s posebnimi prispevki pomag-ljivega domačega gospodarstva, npr. na Muti in v Slovenj Gradcu, že v času prvega povojnega socializma pa tako boljše delo gimnazijo kot poklicno kovinarsko in strojno šolo na Ravnah. Lahko bi rekli, da slednje velja tudi za rudarsko šolo v Mežici, dokler je pač delovala, vendar ta nikoli ni imela svoje stavbe. Presenetljivo je, da je od koroških občin prva prešla na enoizmenski pouk gospodarsko najšibkejša med njimi -radeljska (1989). Sledili soji v Dravogradu (1991), v letu 1992 pa je to z izjemo že skoraj prenapolnjene srednje šole uspelo še Slovenjgradcu, kjer so ob pričetku lanskega šolskega leta odprli povsem novo osnovno šolo. S tem so lahko prejšnjo zelo veliko mestno šolo z več kot 1400 učenci razdelili v dve primerno veliki vzgojno izobraževalni ustanovi. Kot zadnja na Koroškem je v sedanjem šolskem letu pričela odpravljati izmenski pouk še občina Ravne, gospodarsko sicer vedno najmočnejša med njimi. Letošnje poletje so končno dogradili že pred leti začeto nadstropje na šoli Koroški jeklarji in s tem pridobili kar blizu 2500 metrov novih površin, ki bodo tej šoli, znani po prizadevnem uvajanju novosti v šolskem delu (npr. uvajanje zgodnješega pouka tujega jezika že v 3. razredu namesto šele v 5.-kot to določa uradni predmetnik), omogočili nov delovni polet. Pod njihovo streho pa se je preselila še ravenska glassbena šola, ki so ji namenili okrog 900 površinskih metrov. Tudi za to šolo je to izredno pomembna pridobitev, saj so doslej gostovali v dveh stavbah. Ena od obeh je ravenski grad, kjer domuje predvsem študijska knjižnica, ki ji je že tudi pričelo primanjkovati prostora. Osnovno šolo Koroški jeklarji je pred leti zgradila ravenska železarna v novem naselju na Javorniku, kjer so stanovali predvsem njeni delavci. Do strehe je zgradila zdaj na novo odprto nadstropje, potem pa ji je zmanjkalo denarja. Letos ga je dogradila ravenska občina z najetim kreditom v višini 130 milijonov tolarjev. Na podoben način se zdaj lotevajo prizidka pri drugi ravenski osnovni šoli - Prežihovega Voranca, kjer pa je predračun približno enkrat večji in ga najbrž ne bodo zmogli brez državne pomoči. Manjši prizidek je potreben še v SLO VE INSKI Nadstrankarski vrCTMIK ««.p" ▼ AjO A11 JJ\ koroških Slovencev l)rcdni*tvo/Kc463/5/430071 Usmerjenost lista/Blattlinie: seStevck mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße WS^9020 Celovcc/_Kla|enfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16 9020 Cclovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280.); za Slovenijo 1500 tolarjev. Mežici in ga predvidevajo v naslednjem koledarskem letu, ko jim bo morda le uspelo, da se končno znebijo napornega in nepriljubljenega manj uspešnega izmenskega pouka. Seveda šole nikjer niso zgolj puste stavbe, namenjene samo pouku. Tako kot slovenska gimnazija v Celovcu marsikatera od njih skriva pravo likovno bogastvo, recimo vuzeniška in prevaljska. Povsod, tudi na podružnicah, imajo bogate krajevnozgodovinske zbirke, npr. narodopisno blago v Mislinji, Vorančeva spominska zbirka na „njegovi“ ravenski in Meškova na selški šoli. Skoraj povsod, kjer se je to dalo, so lepo uredili najbližjo okolico, marsikje z vrtovi in sadovnjaki. Vse to je kraju v ponos, šoli pa daje dodatne možnosti za popestritev vsakdanjega življenjskega utripa. Franček Lasbaher Čestitke gospe Jerici Koletnik iz Nonče vasi za rojstni dan; gospe Pavli Firja iz Kazaz za 67. rojstni dan in god; gospodu patru dr. Janku Hajšku za rojstni dan in god; gospodu Mirku Percu iz Rinkol za rojstni dan; gospodu Francu Smrtniku iz Kort za 60. rojstni dan; gospodu Martinu Wassner-ju iz Homeliš za 60. rojstni dan; gospodu Jošku Lepuschitzu iz Sčedma za osebni praznik; gospe Rezki Lepuschitz iz Šentjakoba za osebni praznik; gospodu Martinu Pauliču z Obirskega za 60. rojstni dan; gospodu Matevžu Weberju iz Želuč za 60. rojstni dan; gospe Elzi Pörtsch iz Železne Kaple za rojstni dan; gospe Uršuli Mak s Šajde v Selah za 84. rojstni dan; gospe Ceciliji Preinig iz Grabalje vasi za osebni praznik; gospodu Alojzu Raschunu iz Mlinč za osebni praznik; za rojstne dneve članicam društva upokojencev v Selah: Justini Mak-Covnarje-vi, Urši Mak-Štefunovi, Justi Dovjak-Senčnikovi ter Mariji Lipuš pri Trklu; gospe Marici Karničar-Pre-dasnikovi z Obirskega za 70. rojstni dan. Borovlje Občina Borovlje sporoča, da bo letošnji Martinov semenj v četrtek, 11. novembra, na Glavnem trgu v Borovljah. Strömung - nova premiera Plesnega teatra IKARUS A , %