Stev.
Poštnina plačana v gotovini«
V Ljubljani, dne 5. januarja 1921.
Leto XXXIV.
i
'I:**-* ^
i	■->.•. ■ V-
V-	,.

Glasilo
Izhaja v« oko sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena no je DOK na leto. Za inozemstvo 50 K Poeameine ite vilke se prodaiajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljcjo: Uredništvu .Domoljuba , — inilnripvn v,lif» — Naročnina, rckh.-aciie in inserati pa
ljana, Kopitarjeva ulica ______
Upravniitvu „Domoljuba"
Ljub-
Ljubliana, Kopitarjeva ulica.
Dvojna mera.
N~ jvečjo krivico, ki so jo povzročili belgrajski koeraici v družbi s slovenskimi liberalci slovenskemu in hrvatskemu Ijud-6ivv je bila zamenjava kron v razmerju 4:1, {■ te pravi 4 krone za 1 dir.ar, dasi je imela krona veliko večjo vrednost kot pa eTfO čeirtinko dinarja in jo ima še danes, kar se razvidi iz tega, da pri nas za eno krono dobiš to, kur v Srbiji šele za pol di-aana. Torej ima krona še lanes precej višjo kupovalno vrednost kot pa četrtinka diiiarja.
Ta liberalna ljubezen do nas pa se {e pokazala šele sedaj v pravi luči, ko je via.ia izdaia ukaz, da se zamenjajo nič VFeoni in z ničemer kriti črnogorski pc:-perji deloma v razmerju 1:1, deloma 1:2. ToTej na_a krona, ki je krita z veiikanski-r" državnimi gozdi, je po sodbi bclgraj-tkfii liberalnih pijavk vredna le eno če-trtinko dinarja, črnogorski perper, ki ni-drugega za sabo kot gole skale ir. ka-ircnita polja, ta pa je vreden cel dinar, ozr-oma pol dinarja.
Krivico za krivico nam dele iz Bel-grada, naši liberalci pa se navdušujejo z-i centralizem in naši samoslojneži ir javljajo, da bodo podpirali vlado. In ta vlada je ti-s»a, ki nas hoče še bolj spraviti pod cen-t*alist!5m škorenj.
Naša zahteva pa se bo glasila vedno te vedno: Hočemo samoupravo Slovenije, hočemo biti r.voti lastni gostKidarji!
Ta naš klic ne bo prenehal, dokler ne rmagamo.
Slo\ enska Ljudska Stranka pa je poslala ministrskemu svetu in finančnemu ministru Stojanoviču slsdečo brzojavko:
Kakor čujemo. se namerava izmenjati črnogorska edinica perper z dinarjem al >sai odnosno v razmerju dve proti eria. Ogovarjamo proti neenakomernemu postopanju ter zahtevamo, da se v edinstveni državi postopa enako z obema edinica-saa, s perperjsm in krono.
£
Svobodomiselna jeza.
»Jutro«, glasilo slovenskih svobodo-niselcev je silno ogorčeno, ker dušni pa-•tirji po prižnicah priporočajo katoliško
časopisje in svare pred brezverskim in proiicerkvenim tiskom.
Svobodomisclcem okrog »Jutra« se vidi, da o katekizmu ravno tako malo vede kot japonski cesar o »Jutru« in da imajo o ddžnostih dušnega pastirja ravno tako malo pojma kot liberalni finančni minister o potrt -ah slovenskega kmeta.
Zato hočemo gospod; okro'4 »jutra« nekoliko poučiti. V katekizmu jc -ečeno v vprašan iu 351, da prva božja zapoved prepoveduje vse grehe zoper vero. In v vprašanju ?52 beremo pod točk 6, da jc greh proti ven tudi »branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov.«
Kateri pa fo veri sr /razni časniki? Očividno, da v prvi vrsti tisti, ki naravnost huiskajo na odpad od Cerkve, ki jc edina čuvajtca prave vere. kot to dela »J on: o vina«. Pa tudi vsak uri:gi list, ki iz-pojkopujc ugled in vpliv veri in Cerkvi — recimo s tem, da biati duhovnike, brez katerih ni Cerkve, ne božje besede, ne sv. maše, ne zakramentov. Zakaj dokazano ;e, da povsod tam, kjer je vcepljcno sovraštvo do duhovnikov, niso dobri kristjani, pač pa velik del teh ljudi nič vec ne hodi v cerkev ne k zakramentom.
Duhovnik kot dušni pastir je dolžan razlagati vernikom katekizem ter jih ve-ino opozarjati na dušne nevarnosti. Ir ker ji tak časopis velika nevarnost, da se po-iern sovraštva "o duhovnikov in Cerkve rzg:M verske mišljenje in življenje, bi du-hoviiK zanemaril svojo dolžnost, ko ne bi teh iačel razložil z mesta, kjer se razlaga krščinslii nauk, namreč s prižnice. 'iega duho\niku ne bo zabranilo ne »Jutro«, ne vlada, prav nihče, ker »Boga je treba bolj poshtšiti kot ljudi« in dušni pastir ima od Bog n ložero dolžnost, da svari ljudstvo pred diinim" nevarnostim!.
»Jutro« ce sklicuje pri tem, dr. sf duhovniki id drža\e plačani.
1. Dutovr.iška plača, ki jo daje država, je tako srunotno nizka da mnogi duhovniki stradap drugi pa dolg delajo. Ko bi morala drža.ra Za vse to pisarniško delo, ki ga mora aihovnik opravljati za držrvo, posebne rrachike postaviti, bi morala samo v Slovenj plačati za te urade do 50 milijonov kiot, medtem ko duhovnikom plsča samo — dobra dva milijona. Torej država samo v Sloveniji od duhovnikov profitira najmtnj 48 milijonov, za katere
ji duhovniki zpston' tlako delajo, medtem ko je vsaj ena četrtin uradništva po pisarnah, ki ga je preveč in ki ga država brezplačno preživlja. Mi se ie čudimo, da duhovniki tako potrpežljivo prenašajo to državno tlako da^es, ko država celo sprehode raznih svojih usluzbc -ev, k^iar se gredo zračit v inozemstvo, s tisoči piačuje.
2. Pa tudi če bi d-žava duhovnike primeril') plačevala za njihovo naporno in za državo veliko bolj koristno delo kot je delo raiiiih sijajno plačanih »državot\or-n:h<- ljudi ! i duhovnik nikdar rc vprašal gospodov okrog »Jutra«, pa tudi ne gospodov v {..inii belgraiski vladi, če sme na prižnici r-ziagati vprašanji 351 in "52 iz katekizma. Dolžnost do Boga in ljudstva je tako velika, da je ne odvaga cela Jugoslavija z ministri vred, toliko manj pa sedanja duhovnikova plača in s »-obodomi^».1-na jeza okrog »Jutra«,
Še enkrat pa kličemo vsem Siover.ccm: Kdor vzame svojo vero zares, naj napove odločen boi svobodomiselnemu časopisju, ki jc najbolj krivo grozne brc crnosti in nravne propalcti, ki sla se ponekod tako globoko rgnezdili.
ISova vlada.
Ministrski predsednik Vcsnič, ki ni bil nrš prijatelj, jc s svojo vlado odstopil in novo v'ado ie sesiavil radikalec Pašič, in siccr jc vzel 6 ministrov iz demokratske (liberalne) stranke, 6 iz radikalne. 4 mesta so ostala prazna še za druge stranke, če bi se katera hotela pridružiti.
Tako je zdaj v vladi 11 Srbov, 1 Hrvat in 1 Slovenec. In še ta Slo\ cncc dr. ICu-kovec pripada stranki, ki je dobila izmed 40 poslancev samo tri, torej se ne more reči, da zcslopa Slovence. Samoslojneži so na vso moč tiščali v vlado, pa srbski samosl ineži niso zato. Zato so sklenili, da bodo podpirali vlado.
Tn vlada je tista, ki bo končno potem ccntraliitične ustave popolnoma prodala Slovence in Hrvate Belgradu.
Dr. Korošec jc Pašiči ponovno povedal, da se Slovenska Ljudska Stranka ne bo menila z nobeno viado, dokler se ne prizna samostojno?i Slovencev in Hrvatov*
1»
DOMOLJUB 192;
Ste\ \
Zato bo Slovenska Ljudska Stranka \oaiia proti tej vladi, ki hoče s pomočjo samosto)-Bežc- podrediti Slovence in Hrvate centralizmu, odločen in brezobziren boj.
1921.
Novo leto nas je prehitelo. Nismo si še omislili novega koledarčka. Jugoslovan-sk. kmetska zveza ga nam je preskrbela.
Člani in članice kmetske zveze, vsi nas: somišljeniki, ali ste ga že naročili? Če še mste, hitite, da zaioga ne poide. Tajni-itvo kmetske zveze ima le še nekaj izvodov v zalo;:. Vsak naš kmet. vsaka kmetica pa mora imeti ta koledarček. Tu boš našel zbrana vsa pojasnila o poštnih in kolkovnih pristojbinah, različne račune iz fiare v novo mero m narobe, najpotrebnejše podatke za živinorejo itd.
Poleg tega pa vsebujf koledarček prav poljudno začrtane vse janoge našega gospodarskega življenja
Anton Pevc je poljudno očrtal »Smerni cc slovenskega kmetijstva <-, »Krmljenje govedi in prašiccv«. Domače mlekarstvo«, »Krava v šob ^postavne določbe glede Jaav-iva pri kupčijah z živino. < Sadjarski nadzorni;; .M. Hume!; je v članku »Ne same saditi, ampak gojiti>, pokazal glavne naše sadjereie in nas poučil, kako naj godimo nlado neb<?glieno drevesce.
\ odstavku »-Zdravljenje domačih ž»-rrl' najdemo vsa. našemu kmetu tako silne potrebna navodila, kako si pomagamo, tfcc pride ta ali ona bolezen v naš hlev.
Na koncu ima koledarček še cel šop praznih listov za vsakdanje zapiske.
Koledarček je lepo vezan v prav lični Icpri obiski in stane samo 11 K, s poštnino 12 K. kar je pri današnji draginii gotovo zelo, zeio nizka cena Razprodaja ga Tajništvo Juooslov. kmetske zveze v Ljub-Ijaiii Jugoslov. tiskarna Torej vsak. ki koledarčka še nima. hitro po dopisnico in na i naroči na gornji naslov.
Daš drobiž.
fDopis z dežele.)
ve vem. če je še kdc večji revež na svetu, kakor je naš drobiž, kronski in dve-kronski bankovci Raztrgan ve? in razcapan hodi t?, siromak po jugoslovanskem rvetu in prosi usmiljenja Godi se mu prav ka; •:or beračil. Ljudje se ga boje, mu ne zaupajo. branijo se ga pod svojo streho, drŽava ga ne mara zapreti in dati v pokoj, ker se menda boji. da nosi v svoji capinasti oblek; preveč uši, hočem reči kužnih bacilov.
Kdo bi zameril našemu drobižu, da je danes tak revež! Saj siaži že tretjemu vladarju: Prane Jožef ga je rodil. Karei ga je po njem podedoval. Peter in drugi dediči avstrijskega cesarstva so ga vsprejeli v svoje države.
Čas bi že bil, da bi šel v zasluženi mir in pokoj.
Pa saj bc šel Saj nam že dolgo časa obeti :o cele vagone papirnatega in kovanega drobiža. Upamo, da bo kmalu prišel tisti srečni čai, ko bomo prvič pozdravili jugoslovanski drobiž..
2'
i Samo to je vprašanje, kaj bo s starini drobižem. Ali bo našel res milost v državnih očeh? Pravijo, da ne.
Če je preveč raztrgan, pravijo de ga ne bodo vzeli Preveč raztrgan? Kje je meja med preveč in premalo raztrganini drobižem? In če je preveč raztrgan, kdo je temu kriv? Ljudstvo ali državna uprava? in če ima kdo same preveč raztrgane bankovce, ali je dotični sam kriv da so raztrgani? Kdo ve. kje jih je dobil! Če bi bila država pravočasno zamenjala te bankovce, bi ne bilo toliko strganije vmes. Tako pa država cinca in cmca, denar se pa trga .. .
Dalje pravijo .da morajo biti bankovci pravilno žigosani. Pravilno žigosani1 Kakšen pa je pravilno žigosan bankovec? Kje je kmet v tržiških Rovtih ali pri Sv. Primožu nad Kamnikom dolžar. poznati vse mogoče žige cele prostrane Jugoslavije. Stavim, da jih niti pri finančni delegaciii ne poznajo vseh Zakai pa niste denarju dali enotnih žigov, kakor je storila Nemška AvstrijJ Potem bi bilo vseh komedij konec.
Če se ži«; premalo pozna, če se ne more brati, je denar neveljaven Tako pravijo Ali je to res? Skoro ne venamemo. Pa vendar en: nočejo takega denarja Kdo je kriv, da se žig premalo pozna kmet. meščan, obrtnik, delavec? Prišijte na stare idače novo zaplato, pa mi povejte če bo držala dve leti. Nikoli! Še pri predvojnem biagu ne. kaj pa pri medvojnem? in naši bankovci spadajo med medvomo blago.
Kaj pa. če bankovci niso koiekovani? Celo tam bi »i drzni; izreči mnenje, da ni lastnik vsega kriv Tudi država nosi krivdo. Mesto nepotrebnega žigosanja nai bi bila izdala takoi nove bankovce, p;; bi bilo zanjo in za nas veliko bolje. Zato naj bi lastnik in država trpela, nikakor pa ne aam lastnik
Čemu sem napisa! te vrsiice? Zato ker ravno zadnii čas mnogi uradi sitnarijo radi našega razcetranega drobiža. In pa zato, da bi naši denarievi očttje spoznali, da ni lastnik kriv, čc ima raztrgan denar, ampak oni ki že toliko časa giedaio ta ubogi drobiž, pa ga še ne vzamejo iz prometa
Komunistični poskusi v Beigratiu.
Komunistični voditelji hočejo na vsak način zlesti na stolček ir si po .gledu niskih boljševikov napraviti veslo in udobno življenje na račun stradaioiega in umirajočega ljudstva.
Ni pa tu bre7 krivde Iiberafra stranka. ki hoče vso oblast v državi feročiti liberalnim bankirjen.. medtem koza znižanje draginje prav nič ne poskrb in s temi Iiheralci glasujejo v Bclgf.du naši samo-stojneži.
Nezadovoljstvo raste, oli na tc žrjg-vico prihvajo razni iz Rusije iobrc Dlačani komunistični agitatorji in ta;o je došlo do komunističnega poizkusa ^ Belgradu. izvesti nasilen prevrat ter rfesti rusko sovjetsko strahovlado kjer M pole;" draginje vladalo še stradanje in krvivo nasilje kot v Rusiii
29 deeembrt ao imeli komuniat \ Belgradu shod ter proglasili tridnevni splošni štrajk, boj za sovjetc ir, izvedbr prevrata Ko fc policija za to izvedeta K takoj vse komunistične organizacije razpustila. voditelje zaprla komuniston; liste ustavila. Takoi nato jt vlada proglasilo h-jemne naredbe proti komunistom V» komunistične organizacije ir; prireditve sc prepovedane, poziv na žtraik se kaznuje z zaporom, kdor bo z besedo al; črkr zmanjševal veljavo vladnih odredb, bo zaprt vse orožje se mora prijaviti ravno tako vse | druge razstrelilne snovi, iz države se izti-rajo tujci, ki razširjajo komunistična naee-la, iz državne službe se odpuste vsi uradniki, ki bi širili boljševišlco gibar: Vojaštvo je pripravljeno.
Tudi v Zagrebu so komunisti začeli « štraikom. ki je pa le deloma uspel. Shod je vlada prepovedala, komunistični Delavski dom in komunistično tiskarno pa je zased-I la policija. Vlada je izdalr za celo Hrvat, sko in Slavonijo podobne odredbe proti komunistom, kot jih je izdala belgraiski vlada za Belgrad.
V Ljubljani je istotako policija zasedi, vse komunistične prostore ustavila Rdeči prapor ter prepovedala nameravani snnd Tako te liberalci in komunisti skušajo med seboj, kdo ho preje zada! cb-žavi smrtni udarec, ljudstvo pa pahni' t zmedo in nered, nasije ir, kri.
Kjer ne veljajo več hožje zapoved;, , Kjer je divje sovraštvo zamorilo kfte svete Cerkve . ..
Kjir imajo prvo besedo oderuh; it bogot?jci.
Naši mladini! Vsem katoliškim bojevnikom.
IK. SRČNOST DO MANJŠINE
Kakšni moramo biti vsi pnain!, skalnato prepričani, načein. katoličani, kt smo člani katoliških mladinskih organizacij? Ne taksni kot vsi drugi, IzbrjiK če-j ta Manišina Drugod tožijo Prema lr nas je. Pri nac pa velja v gotovem smisli na | sprotno: Preveč na; je. Kako na: to ra> ; umemo?
Vstarem testamentu sre'čamc marši katero juna&co postave, proti kater' smo zemljan 20 stoletja pravi pritlikave; j Eden teh itmakov je Gedeon. V njegovem rojstnem mestu še vedno cvete malikova'-stvo. Prava vera se hoic.cc skriva. Celo Gedeonov oče ima ga 7. oltanem na cas bogu Balu. — V zem: sekiro in pose-iia ta gaj! Razruši oltar svoiega očeta! Tako gr-vori Gosnod
Gedeor se prestraši .Misiitc na oče tovo jezo! Mislite to predrzno izziv; nje! .Ahslite na kršenje verskega miru In vlada1 Žendarii! Liudie! — Pa kaj to1 Sr; nost, Gedeon! — Gosnod te govoril Bo/: hoče. Ir Gedeon si izbere izmed svočfr j hiapcev deset močnih mož ter £tc n. det" medtem ko droji. spe. Zjutrn jc Balo-. o'-tar razrušen, ga posekan. Silno raznum* , nje zavlada v mestu! Gedeon nai J oda Gedeon se ne ustraši Mimn sto' pred ljudstvo ir sc norčuje fc malikova* ske neumnosti, Ta srčnost hudi osupne ir
Stev 1
3HJ«tBUH® ««23
5iran I
•t razuieit Atanišnm. $ kaie« tt bi Injji |t zmagali nax večino ^ bitkah i-; dr bi*-jtu** Gospod Boji, število nt parnim*; mnogo
Mož, ki si celega mesta m boji, st t. ud celega narodi. iu ustraši. Gedanr. it moz, k; bo reši! izraelske hudstvo rz rot: sovražnih Aiadiantvv Velik; dar. dtuu Gt>-deor. mobilizira. \ kratkem času stoj: pred niim oborožen:! armada ,32.00(i mož. Ge-aeon pregleduje svoje dete Velike jii »t. toai:- TBrenuuo.
32.000 mo: proti 135.000 nasprotnikovi Manišm: proti večini! Ka; si z«ud£7 Gospod vojnih trum sam pridi- pr 'lalla-vat armado In Gospod govori Geueonu MsJiani ni bodo izročeni rokam tvcic- armade Pravilno 32.1501' k man kot .135 000. Toda, potrpiteujel Pustite, na govori B^g.
ako "javori r»o3pnd. Mnogo liidkfcva ti e tabo, ir. zatr> Mariiar. ni bo izročen njegovim ToKam, da se Jzrae! -ni- bo bana! in govoril: Z lastni močjo sem se rešil It oži načil s;: ua- m- strLijajo r načrti jšaracal ne,štaba.
Govori ljudstvu in mu povej, da kodo culi vsi: Ikior se boj., in obupuje, na i se vni Teua se jih k vrnilo 22.DCP mo: ti. ostalo jin je samn ši lu.000. Manjšina rojn::3inc! Vsakdo, k; midi ckt le kolika "luimr o vojni umetnosti, pravi: Hx> jo bii.: hudatos. G osumi pa it rekel Getu— ena: je ji rrrcvc ijudstva: in zone: jr odšlo r70{ mo: m■ svok uomove Sami 13 UJ :ii. v. o~:aio. In Bog ji aal Mauiani- t mili vi toI c in nebu. »d L20.CUU mr Iioia; vina unv.imos. ji zma;iala nai človeško v. ^nn cntsciosijc. tt Bogu "vojnr. manjšam k ZE:ap;rn nrul vi_čku,.
L : ooitazuji- z;.'odbi; Gedeonov:.*5 'Na-3.. -'cacm: taktiku, na. način bos. «-• no-pr.-sc:.. Mi jmvš datenu. ni veliko žte-vilo. \ naša: Katoliških acultvbi so vaisa-t. člani, ki ^ svojem srci: sklepajo koro-proaiise ir pogodbi z svdbcdamiselnimi ^trank. tni. sr laidie, «i bero n: kupu;ek> in calo naroča jo libcrami časopisi'., ki ob n:^c;uh muck 3v masi. oh' polkih j do meso, na dan volitve so bojazliivsi. na tk--lo-nii oaij o'wdaii, ai za -par vinarjo\ do-biiiui zataic katoliške prepričanje Ai. '.Ulite da se oodr takt četi h orlic -v Go-t-fidovih vojs_:at n. izvojnvak »ožjo zaa>->>>' Al more bii pr; takb: armauai. nla-«i>?'rr\ božii? Ai; n unvolfom reči Pibvbč k te,\- ljudstva, Pošiiimo kakor Gedeoc najpre,-. polovičaiic, bojazijivce, lenui«? PT(:- preden čremo v bo. Najdeta' bomo prššh z Gedeonovr taktiko Z armaao k:
sebi 5(' -procentov ni e. nt nonu a-rojevali Kcncnu; zmaji	nič k klurcat
uoiye prekletstvi) mi na: ne pa boža1 ^Kiage.
Pa pravijo K.r> bi m Katoličani vsa v - - denarj:. mieii Ive - (i dena: a pdte-fc:;. toda ne zanasatrai st nrcvei samr< Vi denai. če b; nnei dosii aenariE. b vo-«tal naio-r:: se boii biezbrižn n. boiazliiv.,
smo. Zaiui' zd: se, tb> t isten. razmer-kot rast;.,* dokoda. ra?ti tud au^svin. Tezbrižnoi.. I»nstiit n; zanustil svoim apostolom nobenk; imnitalo^. n: varnr na-'^alh rezervnih, iciuiov.
pravijo hc b; biir vet učenk, '.ud ^ naši strani! Dclgovor Znanor! ianc-a v«iikij pomagt veii, toda navaeru neči
pomagati it preves aamnu a n«. ii la poaia^^ pomajs Ka mat z sebičnost n casuzcimosii AiisL ai k ont iisa. k m.
resik iuttoiiski stvar Beg -pt. m 3nin-buk* nkmga-r lud. učenjaka xa -Nasprotno l"tda- u naš: siran veiiko noiak-l?a-iiii hud., ki nusli«.» isvnu nusdrnstu n soratnosifc v« narodiu, :taitra: k gnrnvo ;iri niarskai postlan, in mr.-zuo.
rta nt dodamo vasčU; tantatir" 1'ovioi. niao nianioa (lidtnvri 5mk. -az wnaaru nusiim a. tež giavm ktvan. pogreseni taktiki V unffc Gusmuks m sv. r;erkvr Si Trrsrad. piismzueeam im-negt rm.zau. ts,^; svau. AL luišemr aim 2 naravni, moč« n nicartjSid; -ptatonih isvjtt ia SV„J. sum ialinnzvdiičdha. katniisia. vera, srčnt; in ndkrito s-wiank- tte -^ee-rt, zaupan« v Boga, molite«. tt- v^dao jamo zraven m zi. v.ven arit;.:n. Z o u gm-itteistvo, Hči ttezi am masi gmlHiki. nsami <Sa- ' sophtiii. na.-:en; delu pr. omštvin
-Nujnip jpntTebno j^, asa dielamp, ikar ta ; u a nasn. nti::xt. :tikk vuono ssi zzssvsim-mo, da : je giavno stvar k riomm bižžu. V po umu. -zopo. Gedermnvr lairfiko -.v ia»-touskr uolnvanto. Btcvib. aenar. znanna:, ! nuit delu: vsi iiiuron nv .voia nmugo. lani -pravega duiu.
j oda, :;a jsr Todn uroiet;. iae tnnr/oi. pridi,iuu takt miidli 17 Siam	ik-
nasnicnu svetil*' Da k hdks: TTot a >3*iisc 1 zmed rradkwrv\, zaKu iknn:. itud® oio-sgtšto mairašijo imrcmomo rmimaii vt- tkoitn! besedi n. br,:itt Srvar Ud h rr-nu, vzrdk. za.^a nmop. nbnajr srrmo.-.i. nruoara.' -m-itnt Ste lin aisni ihrttgli: okito; niin J®, čok bii -nošami n nazadnjaški AL onsr imel. \ itelatcarin iirogii tiui ILmttisi z: nore. .'" Ah. m- t t mnogih, svnmiiiii ninovr! ^oamnL; "trdili, tk snadas -v amifekatl" -Mii r.3tj bii neka en. izmet nin w rBesne: zairri v-norišnici ' " titiijig ti -nnrranu "bii. nrn;:.;vi<»n.. b I :cemi) 'Biti jnibt (Gd^id-I do ve.
..ato-ijE srčnost! Hi 30 litru t is :in svav-niK n: rs. katoii st nas tonih nrni vlalk-tnčm avninvium laŽHnačiiom atreiil: dba-■kt noric-. r> sntu. tud: i -nrjsii. ^amSnn. : irntsri ic ~ t»o ;"7itčm rsiim jjuv mam .....I ..; a -'I : k vinar bn n iu-t:cr ratl levo 11 desne sranos lit mimlints I-I'htbmntaD n: onensn *-:nužm na in tvoa g--3lu ?k taia ko* -75. imigi
IEOJL.
3taiia s u r raiiofi zur. tta, la minnt -ranaišio auj.-aubu, tir.da imiratnm amiEtm-tu xel:B crrxn-fi. ina e niu rtaia mires:« -T immiGzn snutili 1 lutie. lir n imcs iti 11 teik. ss n SHora umi zoptm. imliamste -nitm 31 .2iatti iiuniaiea • .onim ii)yi[ ot i t; '-.iti Tista. siu a Tiia 3' tmumriie^a
iinnitma sj e -nrani * stroiiim iiamum. razsterii tozib atuso™ t nartu «r jtmavii iiarkaui!. irau m -mi Intiitaa aineaii nsma, m nuta aasai s iim mgucm. š ib jh in
tE. nrr nitodJia izniči -m—trm itn a .'a rnvt ta»
in naassi. fota m e 3' .imrninau nisi.
fflEdLLi.
iiemčia s. -<eijki jramtaiiiii xv7TSi;e ae»-nvou rnijuidjii, Jnssai® m .izničii ^rrHsmkaut •l.JHif c;-)i(v — itaiub jl atik iennš:e .nmm -iisa ftemr » mam. n isssszia -.-.itsuund ur 5St niim	mtiatuijlL
im m Trtmcasteni «;e minama ieann-trracisi nzaeiiia zpo, amua: juciuiKts in acnuanre. ^t ztamem «ic:misiiččusa tarna so sutonii ncaittaa nun jjtrtDj ^m jocaiirri s vsdnn .iidiiT-, iz anssumia k -niatnn icnnum-sem ndiiHT e. sncaiiniLcm tcmiišna mila 2 zmrro-ama n :c itn amtaitntui viuiia.
Jimii. Srni jiatinu 3to.	sa
sittoiiiL
in si inunsnia uzd — jirnc. ume 31 mama utihni w irr^trnti ztvoiie. tter na si r^taaO/ m te to nrni lase reGtia s Tiaiiti-a. Laasia in u -rajtoa. 4 uaact rmai-mi, n; :ai Dira. 11 ® ^vagan : 'liiktj strma n iutiBrončc s rai aiaiz. na s—le na 11 m.jnh ■znvnri.il. t;ia- ilr maa nrm ^rzioiiteiii jtgs iuiiiczn v/anill iar nt itotea. Hiri re. m nam luisia oiimii at-rtnci laaata	jtcobsi
in	t<viiui.
•'e ue:'.etj siie :n jboet- e umirr 3anka » '.Zh. .itr .ila >iac£2B ^nŠBHteK. Iner udu* im: /.nntiJTSa rmisue. uaio 3sann - amuniuU men nim-ti UHH1 inuin statute * ukoian -mtt tcernin. ntxr tmnrao ni eattna	ji esoe*
mi. vsas ftanamu
31 2unDt' -TTn mji jul
irva 1 -.-e~Lemi -n>i£'!£n. si s» - cn stanu
nifai zmrzni o.	st uirtaimsn jKaitnc.
.4£iMSLniyL
fti iratcen a -viann -tts. "in: ioeeio smo* stninos. za saitm e mit: -a aattsta. 3tni m miši - zaancsn sasi in ~7Hm n nie :t m uat1« n—ara niko mm -vaazmm -vnam * s t rumu smrnantvutr*. a % intbnii irntue a u-mostunu ama. T'aant vrtam onni Itcsn »i m :mn n umitm tonoima far Irca ie inti liirt-ŽBK. {mjžiia oziamo naiven -imrom mroamn. K'tiiinr mu -nea zore. nrni trmim lHtnaom ■ ra suaa aa ituaa.
RMgkšl ps SlffiL
T" j:-anKC3jB aea. u jB p -Trii na»z
IlencJi.i "T Z£
ttcscKi miti a imtutitR- ^fo* nit iia^tojs cen srdtaHmirecc m more u a-raekat n » nt svoten snntit »r Itimmt7at.it
mesecj (Kiranti U. J. noiati sieuaa -israacia
t; Desni
J/svat nanssH mtrrrm zna s zamrninte nane.it l«etiedi::u Z1 a Ta nc^tovi imuuti-vami. iiosctmi' m za megrm nmicošan iKito;-rna 1 nTctmnan mm. Zmr nTiatnne * matu mtroTiu strar m ttntoiiaanrr cctsja ima. d? tr.B' ure: m mri::; o-nroiii mic i .-rra ta-Tr.ao-, aaiar zanima nantr is avnj nota-nic. Zno- sntttttt k zt urn* n tnirttan. nt mie - ?.tcz namarr szac: n jiia- tud neitvi ko nattrarei«, imt oimpatna iniluraa
Ivaio Tti.im.n a ostuam iJ/ammmn. a nnstttn tticoiiito I.encr teo ionu raznomlftn-a stsuost noj2!"tvaift tal ivium čtrvrssivva
Po naši
7 mirnimi imojIg * nuno« amiina. ta-Ett ira cm mtitska. 1	mimika s n>
vamn aoiEio atmiHuiatei nest nimi niii fo» ioviujb. o:coi nt«ja suii neytna iuna a nt itanc iaita n nemi saamimnh iaimh nuž> smccr si imzaur-mna Traou. "Aea nina e ual Itrrtstt .. lrnmim ii p nI iu nih lidirnn a arat m tat vuitm t Kumoscnm atntnic. Si nt a trten. m T. na zuirat ui mmesu -ra-STi i- n yimi m tkrrmita. "rtiio e >iecai -Tanaan vuivra ič. n e 1 imiim niiim to> imuna mtramii nrmiiui.
m n 311 Himini v ntasorn sirrmimi sntnil irntilitca. ?-rai »oiib-viu * e nama m e m ras miliim rta-mam ta stmtmcitnu. Ib imm .ieiia s e nt mr iina naši. m e naatrm mir mi ca ima 'S3 trrniiitT umi ILi Zmo e ni nraenetimi. m e se rran m ammic:. ra; aurfao ntt ic mm anssliicBi Ja e nutt sman. 7 ima* nten itmtlm m ra itutmi nnraam tamoiitm* n miri im rr, aia.fi. atrttev iu ytum. lac st ® JUsmato si sotmoiso. to zanreatu« ucnaatL — ?t8iroi •msiimtar a juta tmiui trat ir. mt»i i%nat r nse. tutoc: in;aitc * mmcrr ni m nami. humani jtmiimču t> ra
boli tnenek. noče se zamena ne temu, ne onemu. in nekateri »anatomi agitatom ?«taneio med celo s-, maia pri svouh pouovonh v gostimi. Gostilničarja pa svetimo. da v letu postane boii pogumen, m na take »tudi, fcreri nočeio iti v ceikev spodi na prosto, Ker s tem bode imel zadoščenje pred Bogom m Kacini. — Ako tega ae stori, se bomo pogovorili ie več stvori	Bravec .Domoliuua«.
TERZIN.
V Terzinu smo dobili ta mesec tri ick.e-ne zvonove, ki iako lepo pojejo. Veliko te biio težav m ■'nr.iek. pa kaj premore odlocaa m fcreaka vciia. se je pokazalo tu, da ie ena sama vsi toliko žri v ovala. Pa še ae samo to. V tem le*-, saa zida?! novo hišo za ccr^ovniHa m to ▼ tem času, kc ie tako neznosna dragima. Da Imamo vse to, se namo veliko zahvaliti našemu gospod župnika. Koliko so se potrudili.
kamo zahval :a požrtvovalno delo. iar zadene voiitev e bila v naši občini Ljudska ka-tclliiks stranka aa površju, aekai nenobcšljiv-C2- :c :e biic. ca še ti sedaj sprevidevajo, da so bili ie crevar^ni. Drago ie s« vse dosti dc-br j v reda. žnr-.n, gospod nadnčitelj in nči-tcijica. va delujejo vestno in v blagor občine.
ŠKOCUAN PSI TURJAKU.
K dopisu Samostoineži in vera« bDoso-Kue- i L 19. st-aa 502) bi pripomnil: V Skoci-jan:: u :i!o -roavne komisije ampak ▼ Si, Jurii. A	češceiis niso molili nekateri na
£- is. pač pa aa tihem. — Drago je res. Naša škocl-anrka 'ara se ie pri voiitvah dobro dr-z — zlasti na Tnriaikens volišču, kjer ie nai-vc- samugla do SLS image.
IZ ŽALNE NA DOLENJSKEM, a Štefanov dan ocooidne ie priredila
2: '-jlc! 3-or^-iao draš'To dve šaloigri »Čašica kave- in »ZamuStai vlak-. Igri sta bili dobro
Občinstvo se ie prav imenitno zaba-v o a pr-.v pošteno nasmejalo. Igri so zaključili s pre.eso pesmico "Nazaj v pianinski raj«. Ž-iiaio :'e več takih dnevov.
i^UHEL PRI ŽUŽEMBERKU.
Prva predstava v Smiheln! Vse je zmajeval i olavo in amalovaže^aio početfe mladih p---irrraiev ki si kaj take u a npajo. Pa je ven-iarfe slo: In ko so ljudje odhajali iz dvorane aira mogli prahvaiiti igralk in igralcev in pevcev. Tudi oder je bil vsem zelo Tšeč in se je vse ssmo čudilo, kako je bilo spioh mogoče ta-kcr:kcc brez sredstev kaj takega napraviti. Po tej -Gti naprej, zakaj izobrazbe manjka. Ko bo nekoliko ponehala tudi podivjanost in surovost. ia 'c posledica vejske, se bo dalo v 5mi-hc a ii n?mkaj napraviti. — Samostojni kakor drugod tudi v Šmihelu ie nekoliko spre-Sicčtq'e;o ko vidijo, kako so iih njihovi vodite ?• opeharili: namesto republike, katero so oc rnbšjaii pred volitvami, so prvi priselili kralja, namesto samouprave Slovenije (tako se saiaHič razlagali svoj pridevek: Samostojni), se -laiboH potegujejo za vlado iz Belgrada ven, katere dobrote pa Šmihelci že preveč poznajo. Ljndie so pač verjeli tistim, ki so boli kričali (so že vedeli zakaj!) in aiso pomislili, da navadno maslo ve is še manj naredi kdor močno kriči. Značilno ie vsekakor, da je ravno v Šmihelu v najmanj izobraženem delu žužember-škega okraja nastalo prav zato gnezdo nesamostojnih samostojnih kmetov. — V kalni vodi je aajlajej ribariti. k?inc!
NOVO MESTO.
Samostojni in liberalni zlobneži po Dolenjskem trosijo strašne vesti o najdejavnejšem organizatorju, p. Pavla Potočnik. ki je pred kratkim zapustil Novo mesto. — Najprej so po »Domovini, in »Kmetijskem listu« raztrofaili, aa ga ie ravnateljstvo novomeške gimnazije odstavilo cd dijaškega konvikta is da ga i« p. «at«i, (katerega »Domovina« celo hvali) nagnal. Oba usta trdita, da te je to zgodilo zaradi neceanih stvari in namigneta aa mlade diiake itd. Framasoni bi ae mogli aalezti več-iega greha duhovnika, kakor so to storfli liberalni samostoineži p, Pavlu, ki tim fe bfl trn ▼ peti. — Vedo dobro, da j« vse skupaj laž.
, zidajo pa na lahkovernost ljudstva, kirapi I verjame hudobijo, kakor resnico. Izmislili so si tudi. da ie p. Pavla škof v Liubl;am zapH, 1 dU-ii pa. da ga ie sodaija. Kako te to. debela ! laž, vidi lahko vakdo. Skof vendar nima za-i porov. Da »a pa sodniia ni zaprla, tudi dobro ! vedo, saj mu pišejo v M. Nazarai razni sovraz-j aiki pisma. Namen takih govoric je prozoren: i udariti ne samo po p. Pavlu, ampak tudi po 1 celem njegovem redu in duhovnisivu m mu vzeti zaupanje pri ljudstvu. Ta^e politične taktike zlasti od sirani samostojnih liberalcev smo vajeni že dolgo. — Kako so blatili svri-čas moža nevealjivih zaslug dr. Kreka, ifaKO ' so napadali zaradi znane brošure v kateri |c i razložil zaročencem pomen sv. zakona, na-ido-ainejšega moža v Sloveniji, škola Jegliča, kako so lagali o dr. Korošcu, da je izstopil ij sv. cerkve, ateke' z milijoni, se poročil in druge taka neumnosti, za katere so dovzetne samo liberalne in samostojne butice. Misiiio si namreč, da iih ubogi menih ne bo mogel zaradi ča-stikraje prijeti za jezike, ker je M. Nazaret daleč, domnevajo najbrže, da se gre za Naza-ret v Palestini — Toda, kakor čujemo, se bo prišlo vendar temu ali o-emu obrekovalcu na sled in ta naj bo prepričan, da ga roka pravicc ne bo pobožala.
RAKA NA DOLENJSKEM.
V naši župniji smo zadnji čas postali samostojneži. Ne sicer vsi, — kar ie nas zavednih mož, se ne damo zapeljati raznim šribarjem in drugim njim enakim. — Prav gotovo bo zoret Lojze agitiral za »Kmetski list«: pokažite mu vrata, kot so to naredili naši zavedni možje pri zadnjih volitvah. Ne verjemite njegovim besedam. zakaj take tiče morate poznati. — Višek dostojnosti so pokazali okoliški fantje pri polnočni sv maši — med sv. opravilom so te pre-palice grdo preklinjale, oponašale g. župnika, se z dekleti trgale. Vsi ljudje so se zgražali nsd tako podivjanostjo. Značilno je, da nobeden teh divjakov ai volil z našo stranko. Fantje in dekleta, kar vas ie poštenih, pristepajie k našemu izobraževalnemu društvu, da zatremo to divjaštvo. Kmetje, berite, naročaife in razširjajte »Domoljuba«, ki je najcenejši, res pravi kmetski list, zasledujte njegove članke, posebno. kar se odigrava v Belgradu, pa boste kmalu spoznali, kdo res skrbi za ljudstvo. Samostojni so podali roke liberalcem in skupno glzsuiejo proti nam. Tako nas prodajno belgrajskim kapitalistom. — Vsem čitateljem in prijateljem »Domoljuba« srečno in veselo novo leto. član Kmetske zveze.
S MARTIN PRI KRANJU.
Več poročil je bilo zadnjih par mesecev v različnih časopisih o naši občini. Ona v »Domoljubu« in »Slovencu« so bila resnična, povsod drugod so pa bile le laži. obrekovanja in hinavsko zavijanje resnice. Višek bži pa je dosegla »Domovina«, ko ie priobčila na niej lasten način neposredno pred volitvami celo stran' obsegajoč dopis v agitacijske namene. Seveda dopisniki -Domovine« tudi na teh la-ieh niso mogli najti nič sebi in svoji stranki ▼ prid. Zato so morali poseči v daljnjo preteklost, a tudi tam niso dobili drugih očitkov kakor Susteršiča in par osebnih malenkosti, ki obrekevanim nič ne škodujejo, naj so resnične ali zlagane. — Kako nesramni v laganju so dopisniki >Domovine < in koliko masla imajo sami na glavi, lahko spoznajo ceni. bralci »Domoljuba« iz sledečega: »Domovina« se jezi nad člani krajnega šolskega sveta, jim očita odvisnost in potem v znak svoje jeze nekatere obrekuje z najgorostasnejšimi lažmi. Pa zakaj to? Samo zato. ker niso glasovali v krai-nem šolskem svetu za nadučiteljevega sina. da bi prišel kot učna moč na tukaišnio šolo. G!a-■»»▼ali P? *ato niso zanf, ker ie protipostavno, da bi bila na eni in isti šoli oče in sin za nči-telfa in pa ker ie bil sin obenem v disciplinarni preiskavi, torej za vzgojo mladine ne ravno najsposobnejši. Ker torei niso možje v šolskem sveta, ki so vsi pravi in pošteni kmetje, oziroma za kmetiistvo naizaslnžneiši, glasovali po Jein g- naducitelja, jih :Domcvina< imenuje famavce m zaroblience. Kai ne. vsak pameten človek v*, da bi bih ti možie v slučaju, da bi lUasovali tako. kakor bi namignil g. nadučiteli, od Vega odvism in bi ne spadali v šolski svet, ker bi osebne konsti nčitelfev boli vpoštevali
I kot pa dobro vzgojo lastnih in svojih sosedor ■ otrok. Vidimo, da gre pri dopisu v »Domovf-
1 ni« za osebne korisli. kakor je sploh navada i liberalnih mogotcev. Pošteni kmetski možje r* nastopaio in bodo vedno nastopali preko vseh 1 osebnosti za občno koristt ljudstva; v tem ! namreč se bistveno ločijo drugi od prvi'a. — 1 Nadalje trosi »Domovina« razne laži. oziroma I sumničenia o tukajšnji _ hranilnici in njenem : odboru. K tem pripomnimo le to, da ie revizija pokazala, da ie bila hranilnica cel čas v naj-: lepšem redu, kar ie njenemu načelniku in odboru le v vciiko čast in priznanje. — K tereu pa. kar »Domovina« piše o »klerikalnih« pri-eaciačili za voino posojilo, z vesniiem prizm-vatno, da poznamo samo cneg.a takih »klerikalni ii < prlgaaiačeT. o katerem se ie pa zad-.ii čas izkazalo, da ie že davno komunist po c.lš-lieniu, po obnašanju in dejanju ;a nairircp^leš-še komuniste še mnogo nrekaš-a. Torei t»d> ta očitek nc meri niti proti »klerikalcem« sploh, niti proti »klerikalnemu« šoltkemu svetu, niti proti »klerikalnemu« občinskemu odboru, niti proti »ItJsrikalr.emu« žnpniku, niti proti »pri» iateliem« kmeta, ampak proti hinavccm i" — govorimo naravnost — rioti prijateljem liberalnih cčitoliev. Na ta nečin bi lahko oc-seiiii vse očitke v onem ponesrečenem agitacijrkcm članka u Domovine*, ca ni vredno, ker vs?k očitek is sem po sebi hi-e v obraz tistega, ki si ga :c izmislil. K. Z.
TRŽIČ.
V letu 1920. je bilo rcienih 107, umrlo iih je 117, poročenih je bilo 47 parov, obhajanccv 66.30G. — Župna cerkev je dobila dve veliki lični stenski siiki, delo mladega slikana B"-a-daška iz Kranja. Ena predstavlja po-nnožilcr. kruhov, druga Gospod ozdravila bolnike. Primerna okvira k slikama je napravil domačin Luka Kurnik.
IZ ŠT. JERNEJA.
Veliko razburjenja je napravila med Ijud-stvoni ravno za božične praznike teko trda davčna naklada. Na splošno zahtevo licd-l\a je nanravila Kmn*ska zveza na praznik sv š .--fana_ protestni shod. Velika dvorana je bila zi ta shod pretesna, toliko ie bilo ljudstva. Govornik pravi: Pred sabo vidim može in žccc, davkoclačevalce, ki ste sicer mogoče različni po svcfeci pc'itičnem prepričanju, a ste prišli Ie-sem, da slovesno povzdignemo svoj gl""s: kako daleč še?! To mi ie dekaz, kako globero nam ie ranjeno srce po tej novi kroti obdačvi! Kmetiški stan je in ostane steber države, ie drevo, po katerem dohaja sok in sad vsem stanovom. A z žalostio moramo priznati, da se visoki gospodje tega prav nič ne zavedajo. Finančna uprava je ravno sedai nastavila sekiro na korenino države. Prihaja mi na misel dogodek iz siarc zgodovine. Sin kralja Salomona je na svet svojih mladih neizkušenih sti-tovalcev ljudstvu tako govoril: Moi oče vam je naložil težko breme, jaz mu bodem pa še dodal; moi oče je vas tepci z biči, jaz vas bodem tepe! pa s — škorpijoni! — Oglasil se ie k besedi še ta in oni ter pojasnjeval, kolika krivico se mu godi. Posestnik U. prejema od neke parcele najeminne 50 K. davka pride sedaj 70 K, Mora torei doplačati 24 K! O. prejema najemnine 2 K 30 vin., davka je sedai 10 K 99 v. itd. Sestavili smo nekatere resolucijc. katere smo vročili našim poslancem. 1. To krulo obdavčenje naj se takoj ukine, siccr je kmetiški stan uničen. Pojasni naj sc, po čem so sedal posli, dninarji, rokodelci. Država nai išče dc- ^ hodek tam. kjer se ~ič ne občuti: pri verlžnj-kih. miiijonarijh. Vrednost krone nai se izied; nači z dinarjem. 2. Naj se nam ze skoral vrne lansko leto protipostavno odvzeto cM petino premoženja — kar ie rop iz naših ie-pov. Uradni listi so pisali, da bodem o držan samo za par mesecev to posodili, a sedai se živa duša za to ne zmeni. 3. Nai se že en; krat favnosti predloži račen. kam so izgmiU milijoni, ki so se ntržili ob razsula za konte ia drugi vojni materifal. To ie bil naš der.ar — vojna posojila.
IZ BOHINJSKE BELE.
Dopishika iz Ribnega uljudno prosimo, nai pusti ▼ miru beianske samostoineže in niste, nai malo pero odloži in vzame v ro«o rajši metlo in pomede skupaj »vojc domse« smel:, tuje pa pusti v miru.
Ali ▼ ribniških vaseh pri zadniih volitvah Bi bilo nobenih nasprotnih zgag?
Kaf pa val samostojni agitator Markot iz Sodešč7 Boli ie agi tiral po hišah in vaseh, ka-tcor vsi belanskl agitatorji skupaj. Tudi niemu se le na volišču nesreča pripetila. Za samostojno skrinjico bi bil rad sedel, pa ga ie volilni predsednik napodil iz volišča, ker ni imel no-feene pravice. Tudi skrinjica se mu je zamašila, pa ne na volišču, ampak na sodišču v Radovljici. Toliko tožba se mu jih je noter nabasalo, da bo treba pri sodišču zanj posebnega sodnika, da mu bo skrinjico razbasal in mu rse nove instare tožbe rešil.
Kar tiče zabasane skrinjice komunistov na Beli, katero omenja dopisnik iz Ribnega, resnici na ljubo bodi povedano, da je to samo Sostiiniška šala, ca resnico pa tu ne misli nih-šče. Po gostilnah razširjeni ta dovtip ne velja osebi predstojnika Sušmka, ampak komunističnim nazorom splošno. Iz komunistov se pa res Beiani prav dobro norčujejo in napravljajo vsakovrstne šale. To bodi v pojasnilo ribniškemu dopisniku.
Tedenske novice.
Polil ččne.
p Finančni minister umrl. Dne 3. t. m. je umrl v Belgradu po kratki bolezni finančni minister dr. Kosta Stojanovič. Imel je vnetje možganov.
p Odkod dobivajo komunisti denar? Iz Belgrada poročajo, da so ruski boljševiki. poslali 50 milijonov rubljev v zlatu na Dunaj, da ga odtod pošljejo v Belgrad in Zagreb. Polovico tega denarja je že došlo. Naši komunisti hočejo Jugoslavijo pahniti v grozne ruske razmere.
Domače novice.
Domoljub stane letno 30 K, polletno 16 K.
d 6311 kazenskih ovadb je bilo leta 1920 vloženo pri kr. državnem pravdništvu v Ljubljani. Leta 1916 je bilo vloženih 1665, leta 1917 2401, leta 1918 4696 in leta 1919 4498 kazenskih ovadb radi hudodelstev in pregreškov. Te številke dokazujejo, kako strašno so vsled vojske in njenih posledic napredovali zločini. Posledica vojske, brezverskega časopisja in brezverske vzgoje po svobodomiselnih društvih.
d Katerih časopisov veren »Slovenec« ne more naročati in brati? Vseh tistih, ki naravnost hujskajo na odpad od Cerkve, dalje tistih, ki blatijo duhovnike in krščanske organizacije, končno tiste, ki priporočajo brezverska društva in svobodomiselne stranke. Ti časopisi so: Slovenski Narod, Jutro, Tabor, Naprej, Domovina, Rdeči prapor, Ljudski glas, Delavec, Nova Doba. Kmetijski list, Jugoslavija, Ptujski list, Nova pravda.
d Naše časopisje. Dnevnik »Večerni list« je z novim letom prenehal, namestu niega pa jc začel izhajati v istem obsegu dnevnik »Novi Čas«, ki je glasilo krščan-sko-socialnega delavstva. Stane na mesec '2 kron. Kdor bi ne mogel naročiti »Slovenca«, naj naroči »Novi čas«.
d Za člane Kmetskih zvez. Da se bodo mogli člani Kmetskih zvez posluževati tudi mseratnega dela našega »Domoljuba«, borce začeli prinašati »Mala naznanila«, kjer 'ahko člani Kmetskih zvez oglašajo, kaj
imajo naprodaj in kaj kupijo. Za »Mala naznanila« velja znižana inseratna cena in sicer za vsako besedo, ki obsega več kot eno črko, 50 vinarjev. Cel inserat ne sme obsegati več kot 25 besedi. Denar naj se pošlje z inseratom vred v priporočenem pismu na naslov: Uprava »Domoljuba«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Prinašati bomo začeli, kadar se oglasi vsaj pet inserentov.
d »Sneg se lahko pohodil« Na Gorenjskem je veliko snega. Cestarji na državni cesti so vprašali v Belgrad, če naj se sneg po cestah razorje ali naj se odkida, Prišel je odgovor: »Snega ni treba razora-ti in ne odkidati, sneg se lahko pohodil« Vsled tega se noben cestar ne dotakne snega. Po nekdaj slavnih in opevanih gorenjskih cestah ni nobenih potov, pač pa mnogo kletvine, ker se v strjenem snegu lomijo sani in kolesa, kadar se vozniki srečavajo. Ti, gorenjski kmet, pa nikar ne kolni snega in živine, ampak centralizem in »Samostojne«, ki liberalno vlado podpirajo in z njo glasujejo.
d Pritožbe s kmetov. Nasilno je pritisnil davčni vijak davkoplačevalca. Vsakdo je mislil, da je za leto 1920 davke že z zelo povišano vsoto plačal. Kar nenadoma zahteva od nas davkarija še novo veliko vsoto, katero smo kmetje začudeno gledali. Pisano je na čekih: invalidska in do-! hodninska doklada. Dobro, invalid je siromak, tisti, kateri je izgubil kakšen ud bodisi roko ali nogo. Koliko je pa takih invalidov, ki so popolnoma zdravi za vsako delo, pa lepo vsak mesec dobijo podporo, pa zapijejo. Nadalje vedna draginjska doklada raznemu uradništvu, to se pravi kmeta do kosti obrati. Dohodnina pomeni neki preostanek dohodkov na leto, to pa je pri kmetu raztrgana obletka, razdrapano obuvalo, otroci pa že kmalu ne bodo mogli šole obiskavati, ker ni mogoče kupiti obleke. Kramarjev pa nobeden ne kontrolira, dasi imajo gotovo dohodnino. Srednji kmet ima živine za dom, malo kdaj za prodajo, proda le kakšno svinjo, če mu še tista ne pogine, V takih razmerah bo kmet izgubil veselje do dela. Zato beži vse v tuje kraje kakor iz Sodome, Dohodki v vinogradih so redkokrat dobri, pobije toča, razne druge ujime, tako da se nekaterim ne povrne ne delo ne galica. Vino bi se tudi lahko prodalo, če ne bi iz tujih krajev vino našim delalo konkurence.
d »Nered na postali je vedno večji« toži liberalno »Jutro«. Na vladi pa sedijo sami liberalci, možje »reda in dela«. Čudno!
d »Še nikdar ni duhovniški davčni vijak pel tako ostro kot leta 1920,« piše lažnivo »Jutro«. »Jutro« je pozabilo, da so se cerkvene pristojbine izmed vseh drugih stvari še najmanj zvišale in da so Slovenci in Hrvati plačali že na milijarde davkov v Belgrad na odredbo liberalnega finančnega ministra in da so nas liberalni ministri pri izmenjavi kron ukanili za tri četrtine premoženja.
d »Zdaj pa nož v roke in poklati vse lasje!« je kričal na dan volitev neki Sokol v Škofji Loki na mestnem trgu. Starši, dajte svoje otroke Sokolom v vzgojo; če hočete imeti barabe v hiši.
d Sokol zaklal lastno mater. V St. Vidu nad Ljubljano je 24 letni Ferdinand Cirman v prepiru dvakrat z bajonetom zabodel last« no mater, katero so težko ranjeno prepeljali v bolnišnico. Ferdinand Cirman je, kakor se nam poroča, navdušen Sokol.
d Umrla je i. januarja 1.1. v Domžalah' 17 letna gdč. Pavla Muller. Blag ji spomini
d Rudarski štrajk se nadaljuje, ker med štrajkujočimi in trboveljsko premogokopno družbo kljub pogajanjem Se ni prišlo do so^ glasja. Vlaki bodo po potrebi ustavljeni.
d Poldinarske ponarejene novčanice so pričele krožiti v Zagrebu. Ponarejeni denar je zelo bled, neenako rezan in se na eni strani odtisi zelo malo poznajo, kot bi bil bankovec v vodi.
d Izseljevanje v Ameriko. V črno-, meljskem okraju so se izdajali vojnim ob-vezancem vsled goljufivih navedb potrebnih podatkov potni listi v Ameriko, Ljubljanska policija je prišla temu na sled in je uvedla strogo nadzorstvo. Mnogim osebam so se odvzeli potni listi. Proti krivcem se vrši pri okrajnem sodišču v Čr«. nomlju kazenska preiskava.
d Nove znamke pridejo v promet dne 16. januarja t. 1. Naročene so bile v Arne* riki, zato da je več veljalo,
d Lovce opozarjamo, da dobe državne lovske karte, veljavne za vso kraljevino, le one osebe, ki se zglasijo z dokazili, da so lastniki, zakupniki, podzakupniki lova ali gostje, to je taki, katerim lovski lastnik ali zakupnik dovoli iti v njegovo lovišče na lov. Poleg teh dokazil naj prinese vsak seboj še kolek (v Ljubljani za 2 dinarja). Taksa znaša 60 K.
d Smrtna nesreča. Skladiščni mojster Al« Gomsi, doma iz Ljubljane, stanujoč na Vrhniki, se je peljal iz službe v Logatcu domov in je skočil pri čuvajnici St. 685 iz vlaka, da bi imel bližje domov na Vrhniko. Pri skoku fe pa prišel pod tovorni vlak št. 838, ki je r«i veža usmrtil in truplo popolnoma razmesarilt d Dva otroka zgorela. Marijan« Osredkar iz Bodoveljske grape pri škofji Loki je nedavno odgnala svoji dve kod na semenj v Škof jo Loko; v bajto je zaih prla svoja dva otroka: eno leto starega Ivana in triletno Lojziko. Nesreča je htt« tela, da je nastal ogenj, kateri je v najkrajj« šem času upepelil bajto. Brata Jakob i4 Matevž Sodnikar s hriba sv. Petra sta za« pazila požar in sta tekla na pomoč. Ko st& priSla do pogorišča, sta slišala iz sobe zdi« hovanje in plaikanje otrok, a ker so bil«' vrata zaklenjena, nista mogla v hišo. Razbijala sta po vratih, da bi vdrla v hišo, toda na nju so padale goreče trske in tudi skozi okno nista mogla priti v hišo, ker, se je vdrl leseni strop. Ostanke zgorelih' otročjih trupel so potegnili orožniki iz baj« te in jih odnesli v škofjeloško mrtvašnico< Nesrečni materi je poleg obeh njenih' otrok zgorelo celo njeno imetje: vsa >> obleka, ena koza in ena kokoš; škode je približno za 15.000 kron,
d Nesreča in zločin. Iz Kostanjevice: Nai sveti večer je prišel gozdar France Gal na počitnice na svoj dom v Ivanjše. Razkazoval je 15 letnemu bratu Karolu svoj samokres. Samokres se po nesreči izproži, in krogla j« zadela Karola tako, da je drugi dan umrl med potjo proti bolnišnici. — Na Štefanov večer
51
Stran 6
ia se na Velikih Vodenicah spoprijela fanta Jožo Gorišek in Anton Grubar, ki sta imela le več časa nasprotstvo zaradi neke ženske. Gorišek je Grubarja pobil na tla in mu z loparjem razbil glavo. Grubar je v nekaj minutah izdihnil.	_ . ,,, d Pretep. Dne 16. oktobra 1920 je bil r Stražišču semenj. Ciril Bajželj je bil v flrožbi fantov iz Bitnja. Ko so prišli do Reh-bergerjeve bajte, je bil napaden Jožef Cof. Bajželj je Stražiščane opozoril, naj bodo mirni, toda takrat je bil pobit na tla; France Baj-fcelj in Anton Bajželj sta ga obdelovala s koli. Janez Bajželj je pa ob isti priliki udaril s kolom po glavi Vinkota Ziherla, ki ga je hotel bapasti z nožem. Ziherl je obležal mrtev. De-lelno sodišče v Ljubljani je obsodilo zato Fr. Bajžlja na 4 mesece ječe, Antona Ambrožiča tia 3 mesece ječe in Janeza Bajžlja na 7 mesecev strogega zapora.
d Kdo ve kai o Antonu Hočevarju s Sta-fega grada. Sv. Križ pri Kostanjevici, roie-hem 1. 1896. Bil ie pri 2. gorskem strelsk. polku J4. stotn., ujet septembra 1917 na Italijanskem, jiil Cavali Grosseto, od konca vojne ni o njem Več glasu. Sporočilo prosimo na župni urad v )Bv. Križu pri Kostanjevici.
d Vsem bravesm »Domoljuba« pošiljamo pozdrave slovenski fantje in želimo veselo novo leto iz Negotina, Srbija: Anton Breskvar, Sterban Anton, Franc Zagorc, Ivan Stroiar,
^Cadunc Martin, Gole Pavel, Skubic Valentin. »
Gospodarstvo.
Eden izmed glavnih vzrokov draginje. Nepobitno je dejstvo, da je vrednost ;paše krone v glavnem uničila naša država tarna, postopanje finačnega ministra in napake finančne politike, izvršene po narodnem ujedinjenju, Posledice, ki jih je doneslo to uničenje krone, težko občuti naše narodno in državno gospodarstvo. Naši politični in gospodarski listi so pravočasno opozarjali na vse posledice, ki jih prinese tako postopanje s krono, isto so storile tudi razne gospodarske organizacije. Tc\da vse je bilo zastonj! Kljub vsem protestom in dokazom, kljub krivici, ki se tam s takim razmerjem krone do dinarja Jgodi, so uradno določili, da . so 4 krone yredne le en dinar, tisti dinar, o katerega kritju nam ni bilo ničesar znanega. Dokazali smo, da so s takim razmerjem uničene ne samo milijarde narodnega premoženja novih krajev, kjer je krona v prometu, ampak so uničene tudi milijarde zasebnega premoženja v delnicah raznih podjetij in vrednostnih papirjev, S takim postopanjem so umetno zavrli, da krona v 'svoji vrednosti ni mogla rasti, kakor bi si-$er, če ne bi bila navezana na dinar. Ra-fcen splošnih vzrokov, ki so povzročili po celem svetu draginjo, je ta nesrečno maj-Jina vrednost največ kriva naši današnji draginji, ki je že tolika, kakor v poraženih in z največjimi bremeni obloženih državah.
Danes bi že moralo jasno biti vsem in tudi začetnikom tega usodnega koraka na-8e finančne politike, da je ravno ta velikanska in nepopravljena napaka v prvi vrsti kriva, da naš državni proračun ni krit kljub velikanskim davkom, s katerimi nas obsipava naš finančni minister. Taki davki ubijajo vse gospodarstvo, kjer naj bi bil vir državnih dohodkov. Te davke čutimo v Sloveniji kaj dobro, pa jih menda še ni do-
_ DOMOLJUB 1921	_
volj, če se nam obetajo večji in morebiti novi. »Videl sem Vaša polja, hiše in palače« je rekel sedanji liberalni finančni minister — v civilu profesor, ki uči dijake seštevati in odštevati — »in vem, da morete prenesti še večje davke.« Tako približno je govoril mož, ki zavzema sicer mesto finančnega ministra, kamor pa še od daleč ne spada.
Bivši finančni minister, liberalec Velj-kovič, je tedaj na svojo pest določil vrednost dinarja, da je vreden 4 krone. Nj vprašal ljudskih zastopnikov, zanj je bil pač merodajen liberalni demokratski klub in njegovo mišljenje.
Pa poglejmo v druge države, kako so tam zamenjavali krone. Čehoslovaška je dala za avstrijske krone čehoslovaške. Odtegnila je te posojilo. Poljska je dala za krone poljske marke, Rumunija je dala za 2 K 1 lej, Italija pa za 1 K 60 centesimov ali za 2 K 1 liro 20 centcsimov. Samo pri nas v naši državi nam hočejo dati za 1 K 25 par (= 25 italijanskih centesimov). Ali je to pravično?
Konstituanta in poslanci naj se v prvi vrsti pobrigajo, da se to vprašanje, vsled katerega je naše ljudstvo izgubilo dokaj vere v modrost naših državnikov, že enkrat pravično reši, da se popravijo vse krivice, ki so se doslej vsled tega izvršile.
Vprašanje razmerja med krono in dinarjem je eno izmed najnujnejših vprašanj, ki naj se reši po pravici in po pameti. Pri tej priliki naj še spomnimo naše državnike, da za 2 črnogorska perperja — perper nima nobenega kritja — dalo 1 dinar. S krono se pa postopa naravnost ne-čuveno. Pripomnimo naj še, da tudi o zamenjavi perperja in njega vrednosti z ozi-rom na dinar, ni nikoli sklepal parlament. Finančni minister pač dela po svoje, brez ljudstva. Konstituanta, stori torej svojo dolžnost!
Gojitev tobaka v naših krajih.
Ministrstvo financ je dovolilo za leto 1921 gojenje tobačne rastline v Sloveniji, in sicer v črnomaljskem, novomeškem in krškem glavarstvu, na Štajerskem v okrajih Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor in Ljutomer ter končno v celem Prek-murju.
Letos so se izvršili po teh okoliših poskusni nasadi, bodoče leto se bo gojenje izvrševalo v večjem obsegu.
Pripravlja se ustanova urada za saditev tobaka v Pluju in po potrebi podurad za Prekinurje; ako se izkaže veliko zanimanje na Dolenjskem oziroma v Belokra-jini, vpostavi se tudi v Novem mestu tak urad.
Vodstvo ljubljanske tobačne tovarne upa, da se bode že početkom meseca februarja 1921 moglo pričeti s prijavljanjem sadivcev v vseh naštetih okrajih.
V katerih okrajih, oziroma v katerih občinah in selih se bo dopustilo sajer'e tobaka, je odvisno od števila prijavljenih sadivcev. Za začetek je dovoljeno zasaditi najmanj pet arov, to je 500 m2 oziroma 2000 sadik enemu kmetu.
Želeti je in potrebno je, da se v enem selu če le mogoče večina kmetovalcev oprime te gojitve. S tem je olajšano .blasti
nadzorstvo in pouk, kmetje sami so pa bolj sigurni pred tatvino, ako ima vsak vaščan svoj tobačni razsad.
Za Slovenijo je namenjena saditev ve-likolistnih ogrskih vrst. Te vrste dajejo obilo žetev in so za našo fabrikacijo posebno potrebne, da se slednjič more zadostiti zahtevi konsumentov po tobaku za pipo in za žvečenje. Finejše vrste se bodQ za sedaj gojile le za poskušnjo, da er vid?, ako bi pri nas uspevale. Pridelek tobaka velikolistnih vrst na 1 hektar je 1800 do 20C0 kg. V dobrih letinah pa je pridelek še preko 2000 kg na hektar ali na 1% j-h.
Odkupne cene za 1 kg oddanega tobaka znašajo povprečno 24 K. Seveda se odkupna cena ravna po kakovosti blaga. Monopolna uprava je določila za Slovenijo v letu 1921 sledeče odkupne cene za 1 kg sirovega tobaka, in to:
za izredno lepi del pridelku . 56 K,
za I. klaso.......40 K,
za II. klaso.......24 K,
za III. klaso.......16 K,
za IV, klaso.......12 K,
za odpadke (furdo) vezane , . 8 K, za odpadke (furdo) nevezane . 4 K. Vodstvo tobačne tovarne je mišljenja, da bo tobačna gojitev dajala našemu kmetu izredno dobre dohodke, če se bo oprijel te gojitve z ljubeznijo, marljivostjo in vestnostjo.
Mislimo, da ni treba še naglašati, da sme sadili tobak le tisti, ki dobi za to dovoljenje in se s tem zaveže, da ves pridelek odrajta državnemu monopolu, ki mu ga po določenih cenah odkupi.
Gospodarski 3n lrž«3 preffSetf.
g Saditev tobaka. Uprava držav ih monopolov je izdelala načrt, po katerem jo določeno, koliko se bo moglo pridelala v letošnjem letu tobaka in v katcreni okraju. To velja za celo kraljevino. Saditev tobaka brez dovoljenja oblasti ali pa za domačo pcircbo je prepovedana. Zadnji rok za priglasitev gojenja tobaka je 3L januar 1921. Po tem dnevu sc razen pri nos nove priglasitve ne bodo upoštevale.
g Za gojitev tobaka v Belokrajini. Z dovoljenjem monopolne uprave so se vršili preteklo leto poskusi z gojitvijo tobaka. Poskusi so se vršili pri sedmih posestnikih, povsodi na 1 aru zemljišča (340 rastlin). Sadili so vrste Žitkovac, Fočaj Skopijanec, Čoka in Segedinska roža. Ker pa je prispelo seme precej pozno in pa vsled prevelike su£e uspehi niso bili ravno najugodnejši, vendar pa zadovoljivi, najboljši pa pri zadnjih dveh vrstah, ki dajeta slabejšo vrsto tobaka (za pipe) bodo s poskusi nadaljevali tudi letos, ker se želi tamošnje prebivalstvo baviti z gojitvijo tobaka.
g Z novosadskega žitnega trga. Vsloi zmanjšanega prometa je onemogočeno vsako trgovanje Jugoslavije z inozemstvom, To dejstvo pa ni prav nič vplivalo na cene. Cene so skoro nespremenjen? in so za 10 kg; pšenice 940—960 K, rži 780—800 K, ovsa 270—280 K, ječmena 500 do 530 K, novi koruzi 350 do 370 K, stara 350 do 380 K. Pri moki je posebno povpraševanje po boljših vrstah in stane najbolj-
I« kg 14 K 40 v do 14 K 70 v. Druge vrste so za 1 krono cenejše. Mekinje 100 kg 280 do 300 kron.
g Cene t BačkL Po pšenici najbolj povprašujejo mlini ter jo plačujejo za 100 kg 940—900 K. Cena ječmenu, je brez «premembe 520 K. Po ovsu je še vedno živahno povpraševanje in ga prodajajo po 310 K, Novo koruzo še malo ponujajo in jo plačujejo po 350 do 370 K. Stara koruza je brez spremembe in jo plačujejo z ozi-rom na kakovost 340 do 380 K. Moka 0 kg 14.60 K, druga pa z ozirom na kakovosl po 1 K cenejša. Pitane svinje kg žive vage 26 K, svinjska mast K 44.
g Cene v Karlovcu goveje živine za kg žive vage: voli 12—16 K, krave 12— 14 K, telic 12—J5 K, biki 11—14 K, teleta 16—19 K, debele svinje 30—36, suhe 30—34 kron.
g Cena modre galice za škropljenje trt je od lanskega leta močno poskočila, ker se je podražil baker, ki je za i?xlelavo galice neobhodno potreben. V Italiji n. pr. je stal meseca dccembra 1919 kg galice 1.77 lir, februarja 1920 že 2.25 lir, koncem maja pa 3.00 lir. Danes stane 4 lire, ali po našem denarju 22—23 K. V Nemški Avstriji stane 1 kg galice 55—56 nemško-av-etrijskih, na Madžarskem pa 52—54 ogrskih K. To je prvovrstna 98—99 odstotna galica. kakor nam jo je letos preskrbela naša Kmetijska družba. Uvaža in izdeluje pa se tudi slabša, komaj 70—80 odstotna galica, ki je vsled tega na prvi pogled sicer za nekaj kron cenejša, pa se jo mora več vzeli, ker je slabeja. če si hočemo za-sigurati vspeh pri škropljenju. Zato ne pride ceneje. Mnogi posestniki, ki imajo to cenejšo in slabejšo gaiico bodo seveda vzeli za polovnjak isto množino, n. pr. 3 kg, kal ior oni, ki imajo polnovredno gaiico in si bodo s tem naredili občutno škodo v goricah, če bo le količkaj močvirno leto. Raztopina bo preslaba in ne bo učinkovala povoljno proti peronosperi. Pazite!
g Živinski sejem v Mariboru, Cene so bile na zadnjem sejmu za kilogram žive teže sledeče: Debeli voli od 14 do 15 K, srednji voli od 12 do 14 K, suhi voli od 12 do 13 K, biki od 10 do 11 K, krave, debele od 12.50 do 14 K, krave, srednje od 11 do 13 K, krave za klobasarje od 8.50 do 10 K, krave breje od 13 do 14 K, krave, mlečne od 13 do 14 K, krave za rejo od 12 do 13 K, teleta 15 do 16 K. Sejem je bil precej dobro obiskan in se je veliko živine razprodalo.
g Kolika je vreden denr.r drugih držav? Dolar 148—149 K, nemška martka 2 K 3 v., češkoslovaška krona 1 K 65 v., avstrijska krona 26 v., 20 zlatih kron 490 K, francoski frank 8 K' 80 v., rumunski lej 1 K 90 v. italijanska lira 5 K 07—5 K 15 v.
g Vrednost srebrne krone. Zagrebške banke kupujejo srebrne krone po 7 K 60 v. Ker pa banke nikoli ne plačajo cele vredno srebrne krone tudi več.
g Uvoz goveje živine iz Koroške v Slovenijo je dovoljen, ker je prenehala v Avstriji bolezen na pljučih,
g Nevarnost za naš izvoz. Prevozni stroški iz Amerike v Evropo so mnogo manjši vsled preobilice ladijskega prostora. Tako je treba plačati za 10 ton moke,
postavljene v Trst, prevoznih stroškov 1.60 dolarja, kar znaša okroglo 200 naših kron, Ako pa pade vrednost dolarja, potem bi mogla ameriška hrana uspešno konkurirati naši izvozni trgovini.
g Za znižanje cen usnju in kožam se je pričelo veliko gibanje na Francoskem, Znižanje cen zahtevajo sami tovarnarji, ker so krivi današnjim visokim cenapi edi-nole prekupci.
g Cene bombažu v inozemstvu, kaikor brzojavljajo iz Londona, še neprenehoma padajo. Pri nas pa cene — rastejo.
g Nov izvoz žita. Finančni odsek ministrstva je sklenil dati dovoljenje za izvoz 15 tisoč vagonov žita. Rok za izvoz še ni določen. Pa bodo zopet banke zaslužile, mi pa jedli drag kruh.
g Težave z eno in dvekronskim denarjem. Eno in dvekronski denar je vsled velike uporabe že tako obrabljen, da že ni več za nobeno rabo. Izgledajo tako, da se človeku že gabi. Iz uradnih krogov že dalj časa razširjajo vesti, da ga bodo v kratkem zamenjali, vendar pa stvar zavlačujejo, kakor da hočejo prisiliti ljudstvo, da jih samo uniči in tako samo vzame iz prometa. O kovanem denarju poročajo, da prihaja na vagon, vendar ga v prometu doslej še ni. Do kakšnih posledic more to privesti, naj navedemo slučaj iz Novega Sada, kjer groze peki vsled eno in dve-kronskega denarja s štrajkom. Ljudstvo plačuje namreč pekom kruli samo s takim denarjem, mlini pa od pekov nočejo vzeti več drobiža kot za 100 K, Naši denarni zavodi so napolnjeni s tem drobižem, imajo ga cele zaboje in ne vedo kam z njim. Finančno ministrstvo se je postavilo na komc-dno stališče, da o tej stvari na vsa vprašanja enostavno molči. Ministrstvo pošte in brzojava se je zavarovalo pred nakopičenjem tega denarja ter je izdalo naredbo, po kateri smejo poštni uradi sprejemati te novčanice do najvišjega zneska 10 K. Nasprotno pa, kedar se nabere na pošti na kupe takega denarja, tedaj ga nasujejo raznim trgovcem itd. Kaj ne, pametna politika!
g Za ustanovitev kmetskih zbornic. Ministrstvo za kmetijstvo in vode že dalj časa pripravlja in zbira gradivo s strani kmetskih zastopnikov za ustanovitev kmetijskih zbornic v naši državi. To zborovanje in priprava gradiva že bliža svojemu koncu ter je bia te dni izbrana posebna komisija, ki ima nalogo izdelati v najkrajšem času zakon o ustanovitvi kmetijskih zbornic.
g Neomejena prodaja tobaka. Uprava državnih monopolov je sklenila, da še s 1, januarjem 1921 odpravijo vse omejitve v prodaji tobačnih izdelkov, ki so bile uvedene od začetka vojske. Vsled tega odpadejo tobačne izkaznice ne le v Bosni ampak tudi v Sloveniji,
g Brezposelnost med delavstvom se pojavlja po vseh državah Evrope. Temu bo pač vzrok, ker zahteva delavstvo vedno večje plače- ljudje pa ne kupujejo ničesar, ker jim že manjka denarja — so pač že izčrpani — zato čakajo boljših časov. Zato smo prišli do krize, ki se vedno veča in ki se imenuje brezposelnost. Tako je n, pr. Kranjska industrijska družba morala odpustiti 80Q delavcev, V jeklarni
v Ravneh na Koroškem so tudi odpustili 200 delavcev. Nič boljše ni v sosednjih dr i žavah. V Avstriji so delavni čas v kovin-i siki industriji zmanjšali na 20 tedenskih ur. Toda kljub omejitvi dela brezposelnost raste, V Italiji je več 100 tisoč delavce« brez dela, na Nemškem nad pol- milijona itd, Take in podobpe zglede bi lahko navedli iz Francije, Anglije, Belgije, Švice! pa tudi iz Amerike,
g »Zadružno banko« so si ustanovili socialni demokrati v Ljubljani. Sedaj ima-; mo v naši državi dve različni banki istega; imena.
g Velike množine volne na Balkanu,
Angleški list »Neair Last« ceni množina volne na Balkonu, katera ne more najti kupcev, na 1 milijon angleških funtov,
g Za napeliavo elektrike iz Fale pri Mariboru. Električno moč napeljejo poi dravski dolini v Varaždin. K stroškom za napeljavo prispeva okraj Slovenska Bi-; strica en in pol milijona kron, okraj Ptuj pa;' 2 milijona 500 tisoč. Nadalje prispevajo! znatne znesku hrvatske občine in pa sa-i ma falsfca elektrarna,
g Avstrija vrača srbske vagone in lokomotive. Začetkom januarja vrne Avstrija Srbija 55 vagonov in 13 lokomotiv, ki s« bili pred vojno last kraljevine Srbije. Vagoni in lokomotive morajo biti v popoln«^ ma dobrem stanju.
g Amerika posodi Nemčiji en milijott dolarjev. Ameriška finančna komisija je izjavila, da sprejme predlog, da se dovoli Nemčiji posojilo enega milijona dolarjev^ To posojilo bo zajamčeno na prvetn m®* stu, celo brez obveznosti Nemčije gledej obnove.
V bof zoper spolne bolezni.
Spolne bolezni so kuge naših dni žal, da bodo kmalu, če že niso tudi kuga našega naroda, Lahi nas ne bodo uničili, Nemci nas ne bodo požrli in antanta, ki nas je tako grdo raztrgala, nas ne bo taka pogubila, kakor nam bo škodovala razuz* danost, katere posledica so spolne bolezni- Rimljanom je zapisal pisatelj Salvijant iz Masilije: »Bodite uverjeni, nas niso pre-magale močnejše vojske barbarov; pogubila nas je naša razuzdanost!« In kaj smo mi proti Rimljanom!
Spolne bolezni so grenek sad brez-verstva. Čimbolj bo Bog med narodi tuj^ čimbolj bo ljudstvo drlo za brezverci na« šega časa, tembolj bomo tonili v kugi spolnih bolezni, tempreje bodo manjši narodi izginili iz zemeljskega površja.
Kdor torej pomaga zatirati spolna razuzdanost in z njo združene bolezni, ta vrši bogoljubno pa tudi narodno delo prve vrste.
V boj zoper spolne bolezni smo po* klicani prav vsi. Zato ni nič čudnega, am^ pak hvalevredno je, da g. minister za na« rodno zdravje izdal »Naredbo o pobijanju in zdravljenju spolnih bolezni« (Urad, list štev. 120, objava 381). Žal, da moramo g, ministru povedati kar naravnost, da s to naredbo ne bo »pobil« spolnih bolezni, še pobožal jih bo komaj. Zakaj,
Vsa naredba se vrti okrog bolnišnic in okro£ zdravnikov, kakor maček okrog
h'
Stran 8
(Vrele kaše. Rodila bo veliko pisanj, obložila bo davkoplačevalca z občutnim davkom, nekaterim zdravnikom bo malo iz-
{boljSala Plač0 in Prece' pri kra,U Sm° Z
Njenim uspehom.
Pri nas pravijo, da je prepozno gasiU, >3co že hiša gori, da je prepozno zapirati Vrata, ko je krava že ven iz hleva in da moraš mačku na glavo stopiti, če ga ho-%cš ubiti. Bolj učeno povedano: slabo stvar moraš v kali zatreti, pa naša, pravzaprav .ministrova naredba nikakor ne namerava. :Ko zdravniki preganjajo in pobijajo nalezljive bolezni, poskušajo najprej bacile za-Jreti, bolniško sobo razkužiti. Bacili so Wmreč tiste majhne živalice, ki nalezljive bolezni razširjajo, Teh pa ta naredba •}tar ne upa v živo zadeti.
Bacili spolnih bolezni so taki, da jih U*hko vsak vidi, kdor ni slep. Niti povečevalnega stekla ni treba. Naj jih nekaj naštejem. Nage in sploh nedostojne slike, judovska krama, s katero naši trgovci še Vvedno preveč zakl&dajo zbirko svojih razglednic, umazane predstave po kinih, ki jokužujejo zlasti mestno in predmestno mladino, žganjepitje, zlasti špirit, grde in ^umazane povesti in pesmi, hiše nesramnosti, mestne in vaške pivnice, bolje povedano beznice, brlogi greha in nesramnosti v besedi in v dejanju. In vsega tega Šministrova naredba ne vidi. Ne vidi? Vidi jže, samo noče videti. Namenoma je udarjena v slepoto.
Namenoma? O, ne! Bodimo pravični; Iz strahu, iz bojazljivosti je udarjena s slepoto. Minister — tako mogočen gospod, jpa da bi bil bojazljivec! Neverjetno! Pa se vendar le res- Boji se javnega hh n e n j a , ki bo dejalo, da je naredba forekatoliška ali pa prepravoslavna, če bo »zatirala kal spolnih bolezni. Boji se k r a -m a r s k i h , prodanih duš, ki bodo kričale, da so ob svoj pošteni (!) zaslužek, ,fce bo boj zoper nenravnost preočiten. .Boji se, kaj bo rekla svobodnaumet-11 o s t, če se pod njenim imenom ne bodo ,več izdajale umazane slike, razglednice, ifotografije, če se ne bodo več prirejale nedostojne predstave po kinih in po gledališčih. Kaj bo, če bi se radi tega svet po-;drl! Naj se zato širijo spolne bolezni: saj ilmamo zdravnike in bolnišnice, saj imamo %aenar in davkoplačevalce, za brezplačno idravljenje je torej dobro poskrbljeno,
Mi pa hočemo zdravja, zdravja, ne pa
.SpitalarjevI *-—.__
v TOLOVAJSTVO NA BOH. BISTRICI.
12. decembra 1920 so se odigravala na Bohinjski Bistrici tolovajstva, ki bi delala večno •sramoto poštenemu Bohinju, ko bi bili priza-ffleti domačini; a uprizorili so iih tujci, ki ni-!fcna|o čisto nič bohinjskega na sebi, to so v prvi
zna™ Grobotki in med njimi zlasti kandidat JDS Mno Grobotek starejši. Molčali bi o VJem, a ker se trosijo gorostasne laži po časni-ia • jS proz?rn'm namenom, da se zvali vsa Krivda na domačine, smo primorani govoriti. Mlo stvar ima sednija v rokah, torej le suha ^eistva. G. Mijo Grobotek je propadel 28. novembra 1920 pri volitvah. Dobil je samo 32 glasov. Iz tega naj spozna, kako ga ceni Bohinj. Saj ima tudi sedaj devet tožba na glavi, med pumi ena o cementaciji sodov. Druge tožbe pa Se prideio. Že sedaj skazuje njegova kazenska Tista sedem kazni radi raznih pregreškov. ,, , Dne 12- decembra 1920 smo imeli volitev detegatov za kmetijsko družbo, Naših mož fv
prišlo toliko, da bi nam bila zasigurana dw-tretiinska večina. Nasprotniki pa so spravili komaj eno tretjino skupaj. To je pa prašno bo-lelo Mijo Groboteka star. in nekatere druge zlasti znanega Fonzelina. Gotovo ie, da Alioni Mencinger ni imel pri volitvi delegatov nic govoriti, kvečjemu njegova soproga Josipma Mencinger, ki ie gospodar.
Prišli so pa tudi Grobotkovi ^novi k volitvi delegatov, še celo gospod Viktor Grobotek iz Stare fužine, torej popolnoma iz drugega okrožja, seveda manjkati ni smelo zna-uega nadoskrbnika Levičnika iz L,ubl,ane »kl bomo rib lovili«, torej je brez vsakega dvoma, da so se gotovi liudje pripravili, na napad, da razbiiejo občni zbor. onemogočilo ™htye delegatov, to pa radi tega, ker so se bali naše večine. Ob treh popoldne.se začne volitev. Naši ljudje začnejo oddaiati svoie glasove za naše delegate. Ko liberalci vidijo, da bi kmet zmagal, začnejo gg. Grobotki in drugi, med njimi predvsem hotelir Fonzeli. huronsko kričati, premetavati stole, razbiiati, taimka nesejo ven. napadejo stare spoštovane može, kakor Ulčneka. cerkvenega kiiucana, 72 let starega moža J. Preželi, in to večinoma mladi trkov«, kakor Grobotkovi sinovi m drugi mladi gospodarji, oziroma negospodarni. Naiaisi pa je bil sledeči prizor, ki mu ga dosedai v Bohinju ni para. Mirnim očesom zre na kipeče valove razburkanih strasti eden naibolisih in naimirneiših mož Mihael Odar. Nemški Rovi št. 20, star 53 let. Mož gleda in se čudi in se vprašuje, če je še med ljudmi ali je prišel med zveri. Kar ga zagrabi Mijo Grobotek starcjsi, ga peha in suje do vrat volilnega lokala, tam pa ga sprejme njegov sin Viktor Grobotek, vredni sin tvojega očeta, s katerim sta si vedno v laseh. Viktor zagrabi Javka, ga vrže na hodniku ob tla, ga suje in po njem tepta, da ie Javh mahoma v krvi. Še dolgo pozneje so se cedile kaplje krvi po obrazu poštenega moža.
Da so se morali obregniti ob priliki volitev delegatov tudi na g. župnika, ki ie hote» mirno oddati svoj glas, kakor vsak drugi upravičenec in državljan, se razume samo ob sebi. G. župnika so namreč nagnali s farji in z izrazi, ki jih olikan človek niti ne ponavlja. Razume se ravnotako, da župnik ni niti z eno besedo zavrnil psovk, ki so letele za niim. Ne da bi sploh posegel v to volilno vrvenje, se je podal namreč g. župnik domov, ker med iem časom je že župan kot predsednik zaključil <občni zbor. Volitev so preprečili le nasprotniki, le gospodje, kakor: trije Grobotki, Fonzeli i. dr„ seveda ker bognedaj, da bi kmet volil kmeta.
Ti dogodki so le v pojasnitev tolovajstev, ki so se vršila nekaj ur pozneje. Da bi se namreč v Mavričem, ki ie bil predstavnik naše liste pri volitvah, razgovorih o nadaljnjih korakih, se poda nekaj naših mož, med njimi tudi župnik in kaplan, v Mavričevo gostilno.. Bila je večja gruča mož v kuhinji, med njimi tudi g. nadučitelj Silvester. Ker je bila kuhinja prenapolnjena, se podajo naši možje v gostilniško sobo ter se vsedejo za mizo pri peči. Kmalu pride iz kuhinje cerkveni ključar Jakob Arh, po domače Ulčnek, in pripoveduje, dn je njega, starega častitljivega moža, udaril nekdo s pestjo po rami, oziroma po glavi. Naši možje so posedeli še nekaj trenutkov, plačali in hoteli oditi. Kar pridrvi v gostilniško sobo tolpa napol pijanih ljudi, kakor Grobotki, Furkcijc, Šo-berle, Feliks Trojar itd., začnejo mirno družbo pri peči obkladati z raznimi psovkami in na razne načine izzivati. »Ruhe!« pravi Mijo Grobotek mlajši gospodu M ., »drugače te nesemo ven,« Viktor pa pristavi: »Vse tiste, ki so pri peči.« Župnik miri in prosi naše ljudi za božjo voljo, naj bodo tiho. Medtem pa že zgrabi Viktor Grobotek kakor volk enega naših najbolj zavednih ljudi, g. M„ za vrat, ga podere na tla, drugi seveda takoj pomagajo, hodijo in teptajo po njem, ga bijejo s pestmi itd, Župnik vstane in pravi: »Sramota, da se lotite pohabljenega F.1.07!?8'" a tudi Pograbijo (irobotki, Feliks. Trojar in Mihael Iskra za prša, mu strgajo verižico pri uri in obleko, ga hočejo potegniti na prosto, da bi ga tam ubili, Drugi seve priskočijo, izstrgalo župnika in g. M.; a nasprotniki zopet navalijo nanj in na g, M. Po mnenju vseh trezno mislečih prič je bil položaj tak, da ie bila skrajna nevarnost za življenje gosp. župnika. Brez vsakega dvoma bi bili gosp. M.
ubili; sal so se ti ljudie o napadu posvetovali že poprel pri Fonzeljnu In na ta račun spili n*. kaj sladkega. Šestkrat so preje g. M. poslali grožnje, da ga bodo. Ker ie bila skraina nevarnost za živfienle g. M. In da g. župnik obrn« vso pozornost in ves naval nasp. potegne orožje, seveda ne da bi ga rabil. Tako fe na« sprotnike ostrašil in sebi in g. M. rešil živilo« nje. — Vse drugo ie grda laž. Gospod M. in tf. župnik se podasta nato v kuhinjo, kjer jih zaklenejo iz strahu pred napadalci; a Grobotki, Šoberle. Furkeljc in seveda Feliks Trojar navalijo nad kuhinjo in kuhinjska vrata z zapahi in bangerii vred vdrejo. Viktor Grobotek lu drugi začnejo g. M. znova obdelovati s pestmi, pred župnika pa se zakadi Mijo Grbotek starejši, si razgali prsa in vpije: »Streljal, hudič, to so hrvatska prsa.« Pa g. župnik, ki |e videl, da gre le za njegovo življenje, a g. M. ni več toliko ogrožen, pravi prekrižanih rok: »Streljal ne bom nikogar, če me tudi ubijete.« Slednjič se poda g. župnik v gostilniško sobo nazaj, da bi vzel svoje stvari. Pri peči ga pa zopet obkolijo, stikalo mu po žepih in Viktor Grobotek vzame župniku zlata očala, ki so vredne okoli 4000 K. Mir so naredili orožniki, ki jih ie poklical g. kaplan; a tolovaji so še vpričo orožnikov obdelali g. M. G. župnik se je vendar otresel napadalcev in |e odšel v spremstvu Kmeta in Ulčneka domov, a brez očal, s katerimi so napadalci pri Bevcu plesali. Kdo je tega kriv? Krivi so tega le tisti, ki so dajali Fonzeljnu potuho, ker še ni bil kaznovan radi kršeuja hišnega miru. Le tnko naprej in nihče več v Bohinju ne bo vareu svoiega življenja. Pristavimo le še to, da so orožniki vsestransko in vrlo storili svoio dolžnost preje in poslej. Bohinjcem v čast bodi povedano, da so prišli člani občinskega odbora g. župniku izreči globoko sožalie in mu ugotoviti, da vsi pošteni Bohinjci obsojajo to početie.
Več faranov.
Žrtev prepira.
Povest, Spisal Limbarski.
(Dalje.)
Bregarjevi Mici se je na Vrtači začela trnjeva pot življenja, Lenča in Liza, ki sta radi očeta i:i na prigovarjanje brata, mladega gospodarja, ostali pri hiši, sla ukazovali in zapovedovali kakor preje, ko je gospodaril oče. Privoščili ji nista nobene prijazne besede ter sta se ji posinehovali skrivaj in očitno. Vsako njeno delo se jima je zdelo brezpomembno; zdaj sta ji očitali površnost, zdaj zopet preveliko natančnost, ustregla jima ni nikoli, Nanjo sta zvračali odgovorost za vsako stvar, čeravno ni imela v hiši nobene besede; kadar se je v hlevu ali v svinjaku zgodila kaka nesreča, je bila vselej kriva Mica. Če se je izgovarjala ali opravičevala, sta ji očitali ošab-nost ali iezičnost. Da je bil na njeni strani mož, bi bila nastopila seveda, bolj oblastno, toda Tine se je držal zmerno in nepristransko, ker se je bal zamere jezičnima sestrama, ki bi bili ob najmanjšem sporu zapustili hišo ler odnesli z doto lepo premoženje. Pa tudi radi pridnosti in varčnosti, s katero sta vodili gospodinjstvo in opravljali hišna dela, se je izplačalo z njima potrpeti. Svoje nenadomest-nosti pri hiši sta se sestri tudi zavedali, kar je morala Micu zopet bridko občutiti, pritožiti pa se ni imela nikamor, ker je bila v hiši na merodajnem mestu osamljena. Celo na Lazili pri starših ni našla prave tolažbe, — »Postavi se, roge jima pokaži,« — jo je učila mati, oče pa jo je osrčeval, naj ju pomeče iz hiše, Lza-Ijen je bil Bregarjev ponos, ko je slišal iz hčerinih ust, da se zadnji dekli na Vrtači bolje godi kakor njej, ki je bila svoičas prva na Lazih, Vse to pa Mici ni olajšalo bridkosti, zakaj nasvetov, ki jih je dobila pri starših, m mogla in ni smela uporabljati. Kako rada di
l
od svojega zakonskega moža. — »Povračuje se mu, bodo rekli ljudje in Bog ga kaznuje,« — je razlagal svoji ženi, ki ga je slednjič po velikem trudu'le pregovorila, da se je udal in obljubil sprejeti hčer pod streho, kadar bo v najskrajnejši sili potrkala na Bregarjeva vrata. Bridko je zaplakala Mica, ko ji je mati neke nedelje razodela očetov sklep in od takrat je poredko hodila na Laze. S solznimi očrni in s povešano glavo je hodila okrog doma, in nikomur ni tožila svojih bridkosti; če a je le količkaj utegnila, je hitela pred vaško _apelico, odkoder se je tako lepo videlo na Laze, kjer se ji je raz griček smehljala rojstna hiša, zbujajoča nežne spomine njen» brezskrbne mladosti.
Napetost in nezadovoljnost pri Gozdarju pa ni ostala doljto skrita. Primka, ki je nekoč pri znamenju naletela na jokajočo Gozdarico, je hitro uganila vzrok njene žalosti in kmalu so vedeli na Lazih in na Vrtači, da se pri Gozdarju kregajo, Gabrovka in Kovačeva Meta sta se še tisti večer zaglobili v Gozdarjeve razmere, zabičujoči ena drugi, da naj stvar ostane tajna. Meta pa je takoj po njenem odhodu pri vaškem koritu povedala Smrckarjevi tlelili, še v daljšem in boij zanimivem obsegu, kako pri Gozdarju z Mico pometajo. Lenča, ki se je pozno zvečer po stezi mimo korita vračala s f>olja. je skrita za plotom poslušala njun razgovor. — »Opravljivkal« — je zarezala ter je skočila razjarjena pred Meto, kateri se je od strahu razlila vsa voda, ki jo je ravnokar natočila. — »Osa, še mislila nisem nate,« — je tajila Meta, ko se je zavedla po prestani grozi. — »Lažnivka, klepetulja!« — jo je psovala Lenča, moleča ji pod nos svoje debele roke. Meta se ji je skrbno odmikavala, slednjič pa je s praznim škafom zbežala proti domu, glasno kričeč, da bo na sodnji dan vse razktito in bo kaznovana vsaka hudobija. Tudi Smrekarjeva dekla je videč bež.ečo prijateljico, izginila v mraku in Lenča je ostala sama. Misel, da je pognala v beg dve zagrizeni sovražnici, jo je navdajala z zavestjo zmage. Razijutena kakor še malokdaj v življenju, je dospela domov. Ustrašila se je Mica njenih trdih korakov, ki so vselej oznanjali pretečo jezično nevihto. In res so kmalu nato zaropotali lonci in eden je priletel v Mico s tako silo, da ji je izbil iz roke skleaico kislega mleka, ki ga je ravnokar hotela použili, Mi-cina potrpežljivost je prikipela do vrhunca, — .Dovolj je trpljenja in sovraštva!« — je vzdihnila, brisoča madeže od razlite tekočine. Opotekaje se vsled zadržanih solz, je stopila v svojo sobico, kjer je opasala nov predpasnik in ogrnila nov površnik, nakar je, kolikor je mogla tiho, odhitela v temno noč. Pred znamenjem se je ustavila.
S solznim očesom se je ozrla na molčečo vas, poslavljajoča se brez besed od kraja, ki ji je povzročil toliko bridkih ur. Še en pogled na Marijin kip, ki ga je v temi komaj razločila na oltarčku, in že je krenila navdol po poti, vodeči v dolino. Zopet je postala na ovinku, kjer se je obrnila in zrla v smer proti vasi, skriti za vrtaškim gričkom; le kapelica se je še belila v temi nad bregom, kakor majhna bela pika na črnem listu. Skriven glas ji je prigovarjal, naj se vrne domov na Vrtačo, neka čudna moč pa jo je vlekla k staršem na Laze, kjer jo bo v rodni hiši objela mladostna sreča, upanje v lepšo bodočnost in želia po rešitvi iz zakonske ječe sta zmagali. Kakor plaha srpa je odskakljala s kolovoza na stransko stezo, da se izogne vsakoinu. ki bi jo lahko dohitel ali srečal, po stezi pa v tej pozni uri ne hodi živa duša. Svetloba venomer se ponavljajočega bliska ji je svetila med skalami >n grmovjem, v dolini pa je Šumela Jelšca med votlim bobnenjem daljnega groma.
Sestri sta opazili njen odhod — »Domov je šla,« — je omenila Lenča v kuhmn ter je jezno vrgla v peč poleno, da so švignile iskre po loncih, v katerih se je kuhala večerja. — »Naj le gre, saj nas ni obogatila.« ,. »In nas ne bo osirotila,« — je dostavila Liza- v veži, ropotajoča s škafom, v katerem 'e Pripravljala krmo za »regiče.
»Liudi me je sram,« — je mirneje pripomnila Liza. Lenča pa se je rotila, da se ne zmeni za nikogar na svetu, saj so jo že dovolj grdili zlooni jeziki, ko ji ni vest ničesar očitala.
V sobi za mizo pa je sedel zamišljen Tine. Skoz napol odprta vrata ie čul vsako besedo razjarjenih sester in ni mu ugajalo njuno surovo početje, poseči vmes pa ni imel poguma. Da se otrese nadležnih misli in nadiha svežega zraka, je odprl okno ter se je ozrl na dvorišče. Zunaj |e ležala gosta, neprodirna tema, nad Planino se je bliskalo in daljni grom je oznanjal prihajajočo nevihto. V skrbeh za ženo je pograbil klobuk ter se je natihoma izmuznil iz sobe.
Stari Gozdar, ki se ob ravnokar odigranem prizoru ni oglasil, se ie po Tinetovem odhodu, sedeč na peči, globoko odahnil. Ni s* razburjal radi prepira, saj se ni nikoli vmešaval v domače razmere, ampak druge skrbi so ga težile nocoj. Begala ga je misel na skriti denar in neka nepremagljiva sila ga je vlekla do znamenja, da se prepriča o varnosti svojega imetja. — »Tema je in nevihta se bliža,«
—	je govoril sam s seboj, — »nihče ne bo motil mojega dela.< — Urno je segel po palico, ki je slonela v kotu ob peči, tiho, da ga ne opazita- hčeri, se je plazil ob zidu iz veže in že je drsal, naglo, kolikor so mu dopuščale stare moči, čez dvorišče, kjer ie krenil po stezi za hišami proti vaški kapeli. Poten vsled težke preddeževne soparice je dospel do znamenja, Bliščoben blisk mu ie obsveiii kameniti tlak, v čigar svetlobi je otipal ploščo, pod katero je bil nedavno shranil svoj zaklad. Zopet se je zabliskalo in starec je dvignil kamen; njegova tresoča roka je tipala po peščeni jamici, brskajoča po drobnih kamenčkih, toda mošnje s cekini ni bilo nikjer, — »Roparji, tatovi!« — je viknil prestrašen ter je planil po koncu. Ponovno se ie zabliskalo in topot s tako silo, da se je razločil zadnji pesek v prazni odprtini. — »Berač sem, ubili so me!«
—	je kričal, zvijajoč se za kapelico ob zidu, na katerem je bila naslikana smrt. V odgovor pa se mu je iz oblakov prav nad glavo oglasil rezek grom, nakar je potegnil veter s tako silo, da so se lomili vrhovi dreves. Vsled neurja se je polastila starega Gozdarja še večja groza, — »Tatovi, hudodelci!« — je rjul v naraščajoč izmedenosti, plazeč se po rokah in nogah od znamenja po bregoviti vaški seno-žet:, venomer ponavljajoč: »Primite jih, lovite jih!« V polnem brezupu, ne vedoč, kod hodj in kam ga vodi pot, je plezal po skalah proti vrhu griča, na čigar drugi strani visi strma reber, segajoča v dolino do Jelšce, in pravkar je dospel eo pečine, pod katero zija prepad. Se en korak in zdrknil bi v globočino, da ga ni v tistem trenutku zagrabila rešilna roka, ki ga je otela grozovite smrti,
Repca, ki ni iz hudobnega namena izmaknil Gozdarjevih cekinov, je storjena šala vedno bolj skrbela, V svoii bujni domišljiji je gledal zbeganega starčka in vest mu je očitala, da mu je storil krivico. Sklenil mu je vrniti ves denar, kakor hitro bo za to prioravna noč, da more neopažen izvesti svoje delo. Ko se je tisti večer zabliskalo nad Planino, ie nemudoma ustavil mlin in zaprl kovačnico; z mošnjo v žepu je hitel v temi proti vrtaški kapeli, kamor je bil dospel stoprav, ko je stari Gozdar v divjem kričanju lezel po griču proti kaineniti rebri. Spoznal ga jo hripavem glasu in je takoj uganil vzrok njegovega begania. Urno je položil mošnjo pod kamenito ploščo ter jo urezal za begajočim starcem, ki ga ie dohitel nad prepadom, kjer ga je iztrgal objemi! strahovite smrti. — »Ropar, tat, pomagajte!« — je vpil kakor besen starec, začutivši, da ga nekdo vleče nazaj. Dolgo ni mogel Re-pec pogovoriti prestrašenega starca; šele ko se mu je dal spoznati, se je pomiril ter je podal, da je okraden.
»Motite se, oče,« — ga ie tolažil Repec. »Nihče vam ni vzel denarja; tam ga morate najti, kamor ste ga položili.«
»Ni mogoče,« |e stokal polslišno starec, boječ se ugovarjati možu, kateremu je vse zaupalo. Misel, da se je bil res zmotil, ie zmagala v njegovem srcu. Zopet mu ie pričela tleti iskrica upanja, ki je že skoraj ugasnila pod pepelom obupa.
»Boga mil« je trdil Repec, držeč krepko
za roko onemoglega starčka, da bi kar naj-preje dospela do znamenja, kajti od zapaaa je hrumela nevihta in pravkar so jele padati debele deževne kaplje, katerim je sledila silovita ploha, kakor da se je utrgal oblak. Do kože premočena sta prišla do kapele: strah in naporna hoja sta utrudila starega Gozdarja, Repec mu je moral pomagati pri kapeli po stopnicah na kameniti tlak, kjer je V svetlobi bliska našel v luknji pod ploščo mošnio z rumenimi cekini, katero je strastno poljubil ter" jo je pritisnil na srce. Repec pa je medtem ne« opaženo izginil iz njegove bližine. Presenečeni starec ni vedel, li bedi ali sanja; le mošnjiček, katerega so v žepu oklepali njegovi koščeni prsti, mu je pričal resničnost neverjetnega dogodka. Dež, ki je padal v gostih curkih, je kmalu nekoliko pojenjal in starec je po vroči zahvalni molitvi z lahkim srcem ostavil mesto zaupanja, kjer je izgubil, a zopet našel poze« meljsko srečo.
Srečen in zadovoljen pa je stopal v dolino tudi Repec. Zavest, da je vrnil tuje imetje, ki mu ga je izkušnjava hoteia usiliti in da je rešil gotove smrti moža, ki bi se bil ponesrečil po njegovi krivdi, mu je zbujala prijetne občutke, Že so se na nebu trgali oblaki in raz modro jasnino so se mu smehljale zvezde, kakor da so hvalile njegovo dejanje. V dolini pa je šumela po nalivu narastla Jelšca in nekake čudne slutnje so ga navdajale ob njenem votlem bobnenju. Zaskrbelo ga je ob misli, da je voda' razdrla ob mlinu jez, odnesla zatvornice, ali da je napravila kako drugo škodo. Podvojil je. korake po poti, razdrapani vsled deževja* vodeči v dolino do kipeče struge, čez katero pa' ni mogel, ker je voda odnesla brv. Škoda se mu je zdelo lepega hloda, ki ga je šele pred kratkim dal otesati in položiti čez potok. Hitro si je pomagal iz zadrege. Dvoje smrekovih' debel, ki sta ležali ob poti na meji, je v naglici vrgel čez vodo, po katerih ie srečno dospel na drugo stran, debla pa je zopet potegnil za sabo. Ob mlinu je našel vse v najlepšem redu, najmanjše škode ni mogel zapaziti.
Tine se je šele pozno vrnil domov. Prehodil je vse steza in pota in preiskal slednji grmiček, toda Mice ni mogel najti nikjer. Izmučen vsled skrbi in brezuspešnega iskanja, se je vsedel v dolini na parobju Repčevega gozda pod košato jelko, da se skrije pred nevihto, bližajočo se z gromovito silo. Naslonil se je na deblo ter je v težkih mislih rahlo zadremal. Sanjalo se mu je, da je v Rebri, plezajoč po pečini, obviscl na skali, štrleči na.d globokim prepadom, ki je začela pokati ter se trgati od brega. Oklenil se je je z obema rokama, hoteč zaklicati na pomoč, a nobenega glasu ni mogel spraviti iz grla. Takrat pa se mu je v temi nad pečino prikazala Mica. v belem oblačilu in s smehom na ustnih, kazoča mu s prstom med skalovjem rešilno stezo, vo-dečo k sebi navzgor. Že se je hotel povspeti čez pečino; v tistem hipu pa se je odtrgala skala, ki je z bliskovo hitrostjo drvila v globočino. Omahnil se je sloneč na deblu, ter se je zbudil iz groznih sanj. Debele deževne kaplje so mu padale na glavo, po gozdu pa je tulil veter ter je lomil veje, ki so z rezkim pokom padale na tla. Zopet je zadremal in v sanjah, ki so se mu ponovile, so ga premetavali valovi narasile Jelšce, med katerimi je krožil in krožil, dokler ga niso slednjič vrgli čez zatvornice Repčevega mlina pod vrteče mlinsko kolo. Zganil se je, kajti živo je bil začutil pritisk lesenih lopat, ter je plašno skočil po koncu. Po travniku se je premikala moška postava, bližajoča se z naglimi koraki gozdu in nerazločni glasovi so mu udarjali na uho. Stisnil se je k deblu, da se prikrite pri-hajalcu, kajti prav mimo njega je vodila pot po dolini na Laze. Murn, mudeč se v trgu po opravkih, se je nevihti, ki se je ravnokar izlila, vračal nekaj posebnega, kar ga ie navdajalo z grozo. — »Hu, Barba,« — ie vikal s tresočim glasom, j— »preganjaš in zalezuješ mel Povsoa te vidim bledo in z odprtimi ustmi, kakor sem te videl takrat, ko so te mrtve prinesli iz gozda .,,« Zaletel se ie ob drevo ter se je udaril na glavo. »Hu, Barbal« je bolestno zastokal, »Udarila si me .., kako boli... ubiti si me hotela ... Čez potok si mislila, toda brv se je podrla pod tabo ,..« — Izgovorivši zadnjo besedo, se je izpodtaknil ob kamnu, le-
4*

(K
-rrr-
.w 'M'"
..DOMOLJUB 1921'
■i' »I-'T ."

jjifočem na cesti, ter je padel v blato. — »PuiU pie, Barba, pusti mel« je, prosil vstajale, »Vse Som povrnil... poboljšal »e bom...« Vedno Sklabeje so se razločile posamezne besede preplašenega Murna, stopajočega as naglimi koraki po gosti šumi, ki jenja pod Klancem, kjer fcavije pot iz gozda po bregu na Laze. bmilil se mu je zbegani čudak, o katerem pripovedujejo, da prečuje cele noti v domišljiji na svojo sestro, ponesrečeno v gozdu. Nekaka groza ga je obhajala, ko je razmišljal, kar je ravno-slišal o brvi čez Jelšco; tudi sam jo je
t' k
»D1 OllSCU V	' 1 v-fc« ------ ' ----
pogrešil, prišedši z griča v dolino.
junakinja iz Šfafra.
Povest. Prevaja"" (Dalje.)
Prestrašeni so vsi zrli ven na strašno ,J«rojsko in jih je bilo groza krste, ki je prihajala. Morilec je sklenil roke in je v mrtvaški ftišini, ki je zavladala v dvorani, s tresočimi •jse ustnam jel jecljati kalvinsko molitev. Toda 'kaj pomaga, vse je prazno in ničevo, srdito je nanj gledal Jezus s križa, ki ga je žugajoč ;dvigal črni menih... Ko je v tej grozni sili ,iskal besede, le ene besede, ki bi jo v tej ihajtežji uri, ko mu obremenjuje srce ogromno breme krvave krivde, mogel zaklicati, ne da bi ga preklel pravični Bog, mu tiho in otožno, •vendar jasno prizveni na uho glas uboge Štefke, govorila je ono molitev, ki jo je nekoč pod rvisiicami naprej molila umirajočemu Zelerju; »Oče, odpusti nam našo krivdo ... Jezus, bodi 'moj Jezus — moj Rešenik... Gospod, naj se 7<odi tvoja volja.« Kakor nekdaj nesrečni Ze-if:r, ki je trpel po nedolžnem, je sedaj Henrik '»Hendel, morilec, z od vročice opaljenimi, ble-cimi rsinami molil te prošnje molitve — in
več sc ni srdil nad njim Zveličar, temveč ;e nai.;n'l svojo s trnjem ovenčano glavo in je .pos! šal niejjovo molitev.
in sedaj je prišla krsta. Henrik je one-i cglo, bolestno vzkliknil. Nosili so jo štirje < ; \\ški možje, visoko je plavala v zraku nad £rr>o ir>nožico, — pajčolan je plapolal, krsta je ■ ;!n odprta. Solnce je sijalo na snežnobeli
0-	r.jz, ki ga je venčal cvetlični venec, in na d;i;liške prsi, na katerih so počivale voščene rol.e in so držale šopek svežih cvetlic. Ta
1-clr	lilija je bila Štefana, najnedolžnejše dekle v Štajiu, pol ožno srce pod šopkom pa je bilo prob.oueno od morilnega jekla.
V'dno bližje je plavali krsta, liki skrinja zaveze, okoli nje pa so vršele molitve vsega r c?fa, onega mesta, ki ga je Štefana, muče-tic:<; pomagala obvarovati kuge.
Henriku je kakor križancu glava omahnila m prsi, s pestjo se je .tolkel po prsih in je, venomer zdinoval: ' Odpusti nam naše dol-(•:, Jezus, Jezus, bodi moj Jezus!«
Sodnik je s spačenimi ustnami rekel: »Je li treba tega blišča in sijaja?? Ako mislijo na ta način kaj izsiliti iz mene, se zelo mo-ti;o.« Toda oči si je zasenčil z roko, ne more gledati deklice v krsti, kakor knez teme ne more videti one, ki je kači strla glavo ... Hen-Cil ve, iz krste, iz katere se nedolžna kri kadi proti nebu, prihaja strela, ki ga bo zdrobila, •Jiiijeva roka mrtve Štefane in ona črna kužna ro:,-a ga bosta s prestola moči pahnili v sramoto in nizkost — in bosta strmoglavili njegovega otroka v jamo razbojnikov.
Vsi osupli so nemo zrli svetovalci na ve-Jkansko množico ljudstva in na krsto. Hendel pa se je ojunačil in je dal od sebe glas: »Gotovo, vrl čin je doprineslo dekle, nič ne rečem, toda, prijatelji moji, li jaz nisem nič storil za njih mesto, sedaj pa gredo z vojsko ;zoper mene?«
Svetovalec je zaklical sodniku: »To je ./se res in je prav lepo, toda sedaj ni čas za to, V«i skupaj vas nujno prosimo, da že vendar enkrat izrečete sodbo nad tem človekom, če nočete, da vsi umrjemo.«
Hendel je odvrnil s hripavim glasom: »5>em marda rekel, da mu bom prizanesel?« Obenem je stari stotnik Gifin pritopotal k morilcu, s srditim obrazom zakrivajoč svoje raz-
Ir,1n|eiTmU ■!*	r,°.ko na rarao in mu je
tekel: »Henrik Hendel, ki si s svojim hudodel-
stvom zapravil stotniSkp čast, oroile el že odložil, sedaj sleci Se svo stotmški pašč span-
terjevimi znaki I Iz pogu^negavehkodušnega
stotnika si postal zahrbtni morilec, zato brez odloga odloži častno obleko, v katen ne smei
Umr Spodai fe obstala množica. Krsta, okoli katere je vihral pajčolan, se i e ravno pred mestno hišo dvignila na ramah štirih velikanov, in vseh oči v dvorani so lahko videle pobožni, potrpežljivi, bledi, otroški obraz, ki je počival na blazini. Spričo mučemce, ki mu je plavala pred pekočimi očmi, se je Henrik udal v zadnjo sramoto. Molče je slekel stot-niški jopič, ki ga je ponosno in častno nosil. Skozi obveze je udarila kri, in na srčni strani je na beli srajci stala rdeča, krvava zvezda. , Gifin ga je vprašal: »Kdo te je ranil?« In sra-! mežljivo je priznal, da se je hotel soditi sam.
Nato ga je Gifin prijel za roko In je zaklical: »Gospod štajerski sodnik, ta-le mož, ki je izvršil umor, je izključen iz štajerskega vojaškega zbora, izročam ga vaši pravici.«
Strelci, ki so stali na Henrikovi desnici in levici, so skrivali svoja obličja, eden z rokavom, drugi z rokami, tako jim je bilo hudo za svojega vodnika, ki ga je nekdffj častil ves Štaier. sedaj pa je ob vso čast. Sodnik je za-grebel svoje zobe v modre ustnice, pred očmi se mu je omajala in ginevala dvorana ..Oj, kako krasan je nedavno stal ta njegov sin v sijaju svojega orožja in svojega dostojanstva pred cesarjem v oni uri, ko ga je zastrupil oče m izdal... Sedaj stoji pred njim, od vsjga sveta zavržen in razgaljen, kakor bi pričakoval smrtnega udarca.
Spričo mladega, onečaščenega junaka so si nekateri starejši svetovalci v dvorani brisali oči, toda v smehljajočem miru je zunaj izpod cvetličnega venca zrl proti nebu voščeni obrazek device Štefane. V življenju bi nikdar ne bila dopustila, toda mrtva mora vsled božje previdnosti privoliti, da na njeno nedolžno kri pride tako mukepolno maščevanje...
Medtem je spodai pred krsto izginil križ, in del križarske vojske se je začel pomikati proti mestni hiši. Komaj je ec'en izmed svetovalcev prestrašen to zašepelal svojemu sosedu, so že zunaj pred dvorano odmevali koraki in je bilo slišati govorjenje. Gifin je prijel za meč, postavil se na desno sodnega stola in je zavpil strelcem, naj pripravijo puške, ker se je bal, da bi katoličani ne napadli sodnika. Toda njegov strah je bil prazen, ker se je nekaj trenutkov pozneje v dvorani s križem prikazal le menih Albert, ki mu je sledilo do trideset mož, ti pa niso imeli v rokah orožja, temveč samo rožne vence,
Hendel ie motril prišlece in je rekel s trudnim, težkim glasom: »Kaj je zopet? Kai hočete še, ljudje, od mene?«
Menih je odvrnil: »Nesemo truplo Štefane na določeni prostor, da ga položimo na mrtvaški oder, vnovič prosimo, gospod, dajte nam ključ od kapelice sv. Marjete.«
In Ferdinand Luc, ranocclnik, Janezov bral, je rekel:
»Vsemu mestu je sedaj prav dobro znano, kako velike reči je Štefana, ki jo je umoril vaš sin, storila za Štajer, in mi vas vprašamo, gospod, kakšno kazen bo prejelo to hudodelstvo, ki iz Štajra vpije do neba?«
Hendel je od drugega do drugega streljal i divjimi, ognjenimi pogledi. Še sedi na prestolu, še ga obdajajo znamenja njegove moči, vendar pa je strmoglavljeno njegovo veličanstvo, njegove postave so nič in zopet nič. Toda kliub temu hoče vsaj na videz še gospodovati Stajru, ki ga mora ubogati.
»Saj sem vam že rekel, da je zidovje slabo in da kapela ostane zaprta, in pri tem ostane. Udarite na kapelo, udrite vrata; saj vem, da prihajate z nasiljem, čeprav sedaj molilo vaša usta. Ključev nikdar ne boste dobili od mene; še danes čujem nad življenjem svojih meščanov, kar sem vršil vsikdar, akorav-no nisem nobenega kužnega bolnika pokopal z lastnimi rokami.«
Albert je zamajala glavo in je napol Glasno rekel enemu izmed spremljevalcev: »Noče. Jorei bomo krsto postavili na pokopališče. Gosposka je gosposka, Ostanite mirni in nikar se ne prenaglite,«
Medtem je Hendel z roko kazal« na sto«
jega sina rekel Ferdinandu Lucu:
»Glejte tega moža, glejte njegovo raz g a« ljenost, njegovo boi in njegovo kri in iran( vas bodi, aa ie koprnite po njegovi krvi i« zahtevate maščevanjel — Pride, toda takrat« kadar bom hotel jaz, štajerski luteranski sod« nikj v moji roki ie maščevanje in si ne dani od vas ničesar zapovedati niti izsiliti, in če a« vsi postavite na glavo in va» pride magart stotisočl« Ko je to govoril, se je na mah zdrznil, ker je nekdo pred vrati zaklicali »L« pustite jo noter, mora jo poslušatil« In zopet so se odprla vrata in v sodno dvorano je stopila sključena žena, ki sta jo vodila dva moža, Mal deček in mala deklica sta se je držala za jopič, pred njo pa je s klobučkom v roki stopal večji deček. In ta žena je bila Švert-nerica, mati umorjene Štefane.
Ko se je prikazala na pragu, se je začelo vse gibati po dvorani, — morilec si je z rokami zakril obraz; Hendel je na tla uprl oči in je rekel:
»Žena, kaj hočete tukaj,«
Ker se je žena jokala, je mesto nje odgovoril menih: »Pričati hoče za mrtvo hčer, ker ve, da so jo na tem kraju grdo in sramotno sumničili.«
Ko je sodnik Hendel rekel, da tega ni več treba, ker je že dovolj dokazana Štefanina nedolžnost, jc morilec opotekajo S£ stopal po dvorani tja proti ženi: Preden umrje, hoče na tla poklekniti pred ubogo materjo, ki jo je oropal najdražjega, kar je imtla na svetu, s povzdignjenimi rokami Li jo rad prosil odpuščanja.
Uborja žena je videla morilca prihajati, pa je prestrašena zakričala: »Jezus, Marija!« Kakor v varstvo je razprostrla svoje roke nad malimi otroci, ker se je bala, da bi še tem ne storil kaj zalega. Mc-rilec ie obstal, kakor bi mu bila bo:-,ja moč ur-.tavila korak, padci je na tresoča se kolena in je zasopihal: »Odpuščanje!«
Albert se je sklonil k prestrašeni ženi ter ji jc mirno, tona razločno rekol:
»Nič se ne bojte, mati! Nima orožja. Prosi vas, da bi mu odpustili.«
Štefanina mali je še privijala k sebi olro-čiče, ki so plašno gleda1! na morilca, Kriitof pa je stiskal maLo pest. Nesrečna rr.ali j" zastokala: »Vstanite, saj tako nič ne pomaga, moje uboge dete je mrtvo!,< Vstal je, ona prt je milo ječala in ie s predpasnikom zakrila svoje krvave, objokaiie oči, rekoč: »Zakaj si mi zabodel mojo uboi'o dete, kaj ti je storilo?«
Nem je stal pred njo, strt od strašne krivde. Ona pa je grenko larna.a: > Moie dobro, ljubo dela, devet mesecev sem molila, darovala sem jc naši Liubi Gospe in sem Irpcla zanjo, toda kai ta človek o tem razume. Potem pa mi je delalo toliko veselja, dobro dete je bilo kakor angel. Vedno me je ubogalo in je delalo izza otroških dni.« Glas se ji ie utopil v solzah.
»Oj, kako mi je pomagala moia Štefana, stregla je bolnemu očetu in meni, kadar sem ležala na otroški postelji, pomagala mi je opravljati otroke, ni poznala drugega veselja, kakor hoditi v cerkev, nikomur ni skrivala lasu, nikdar se ni po moških ozirala, ozirala se je samo na Gospoda Jezuna Kristusa na križu. To vam prisežem, gospodje. Sicer pa on sam tudi vel« Pokazala je na morilca, ki je z upognjeno glavo, z zadnjo rdečico oblit poslušal materine tožbe, ki so glasneje kakor srd vsega mesta vpile po kazni in maščevanju.
»Saj jo je tudi on rad imel, hotel jo je za nevesto, potem pa je hudič šel vanj, ponoči je prišel in mi jo je zabodel. Oj, kako ji je mogel prebosti srce, tudi moje srce je pre-bodel, o da bi mogla s svojim otrokom v grob!«
Mala deklica je jecljala: »Mamica, tudi jaz ti bom pomagala doma.« Žena je ihtela: »Meni nihče ne more pomagati.«
Vnovič jo je opomnil menih Albert, glasno in razločno: »Mati, sojen bo. Prosil je odpuščanja, odpustite mu kot kristijana.«
»Seveda,« se je jokala žena. »Odpuščam mu, moj Bog in moj Gospod.«
Štiftegerje zaklical s tresočim glasom! »Kajne, žena, da ne zahtevate njegojre smrti.«
(
Vseh oSI, tudi oči sodnika, ki ie stran »bmjen, * tflavo v rokah sedel, so se uprle
»Kaj naj zahtevam,« je rekla 8 slabim glasom. »Nič ne zahtevam. Nesreča se je zgodila, poj otrok je mrtev.« Z žalostnimi očmi, prava podoba Žalostne Matere pod križem, se je se-Jaj prvič ozrla na morilca, videla je pekoče »olze na njegovem bledem obrazu in rdečo kri ba njegovi levi strani, in med gnus in grozo pred tem človekom se je pomešalo usmiljenje; bila je pač mati, in njeno preprosto srce jc bilo dobro.
»Zaradi mojega otroka naj nikdo ne umrle,« je ihteč rekla. Sicer mi je res vse vzel, kaj naj sedaj počnem na svetu uboga reva? Pa tudi on je materin otrok, tudi njegova mati je tanj prestala bolečine. — Pojdimo, otroci,« je rekla s slabim glasom, »moja Štefka ... je v krsti... in čaka name ... da jo mati... spremi na zadnjem potu.«
Omagujoč se je opotekala iz dvorane, menih ji je stopil ob strani in jo je podpirajoč spremljal. Z mokrimi očmi so gledali zanjo vsi možje, ki so bili v dvorani, katoliški in lute-ranski.
Eden izmed luteranov je napol glasno rekel: Uboga reva noče, da ga na smrt obsodijo.«
Na mah je morilec stopil pred sodnji stol in je s tresočim glasom rekel: »Prosim za svojo sodbo! Vem, kaj zaslužim.«
Tudi njegov oče ie vede!. Srepo so izpod Irnokošatih obrvi zrle njegove oči na njegovega otroka. Res, smrt zasluži. Še je plavala
1>red oknom krsta, vonj po vosku in cvetlicah e prihajal skozi okno. Solze uboge matere, ki ih je točila na tem mestu, so silno vpile proti nebu po pravici, glasneje kakor ljudstvo, glasneje kakor duhovnik, čeprav so njene ustnice prosile za morilca.
Vedno glasneje je okoli sodnika v dvorani vriSelo govorjenje: Sedaj je že dosti obotavljanja. nič več odlašati, pri Zelerju se ni nič od-foSalo. Sedaj je najstarejši svetovalcc Tan stopil naprej in je rekel: »Gospod Hendel, ti-le katoličani nočejo zapustiti dvorane, preden bodo za gotovo vedeli, da morilec prejme kazen, in tudi ne bodo preje nesli krste naprej. Gospod, prihranile si glasovanje, mi vsi smo »e le dogovorili in vsi skupaj zahtevamo, naj se morilec po postavi kaznuje, ne glede na Osebo in stan. Ako vi, častivredni gospod, kot oče nočete obsoditi njegove krvi, ker je vaša, vas bo kot sodnik nadomestoval R.ainhart.«
(Dalje.)
VSAK ČLAN KMETSKE ZVEZE NAJ IMA KMETSKI ŽEPNI KOLEDARČEK, KI GA JE IZDALA JUGOSLOVANSKA KMETSKA ZVEZA. NAROČA SE PRI TAJNIŠTVU JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE, JUGOSLOVANSKA TISKARNA, LJUBLJANA. STANE 10 K,
Samo par Številk prejmo še oni naročniki, ki Se niso obnovili naročnine z« leto 1921.
Družinska Pratika je za ceno 5 kron Se vedno na razpolago.
Trpite na revmatizmu in gihtlčnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim FelJerjevim Elza-flufdom jo lakorekoč dobrodejnol C dvojnatih alt 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Dr žavna trošarina posebej.
Rabite mllo-odva]aio£o sredstvo? Fellcr-jeve prave Elza-krofiljice izvršujejo svojo dolž nosti 6 škatljic IS kron. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečino 1 steklenica 9 kron. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. —.Omot in požitnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubicia donja, Elsatrg ž t. 18, Hrvatska, F*
Koti Ovscc-Držai
trgovina z vinom, žganjem in špecerijskim blagom Ljubljana, Florijanska ulica žtev. 25, želi vsem cenjenim odjcmalcem
- srečno novo leto I -
Sfgrgar Vilelj-vinta -©s -»s
Ker sem slučajno izvedel, kdo mi je vzel vinto-vzdigalko na cesti pri Mednu, ga opozarjam, naj jo prinese kakorkoli hoče k cestarju nazaj, da se izogne neljubim posledicam.
Trgovina
MARIJA ROGEU
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38,
priporoča svojo vel ko zalogo štofa, cajga, porhenta, cvilha, Sifona, cefirja, svile, dalje odeje (koltre) in bate za odeje, nogavice, bombaž (pavola) in drobnarijo. Blago dobro, cene nizke.
KrepaK deček:
poitenih staršev, star 14 let, ki ima veselje do mizarstva, ter se hoče priučiti tej stroki, se sprejme. Ponudbe na upravo ..Domoljuba" pod .Vajenec' 23.
Ponudite ose neporabno zlafo{n srebro star denar, toiarfe, srebrnike, z alntke itd. ker Vam rac to leZI doma o shrambi brezobrestno, tordkt
W W I. flugnstiiv,
IjnbTana, Dunajska cesta iteo. 3fi.
Dobra samostojna kuharica
(poleg ene služkinje) k dvema osebama se tako! •prejme pri Vršič, Ljubljana, Gledališka ul. 4/2. n-Zglasiti se je od 12—15 ur«,	|
STROJE!:
Gepeljno, slamoreznica, trijerje, fino strojna olte, cement-poit:,and za napravo strežno opeka in belo sol nudi najceneje tvruka ANTON KA* SMAN, Skoija Loka, Gorenjsko.
t« ajsiarejža hranilnica na Slovenskem*
Kranjska hranilnici!
v Ljubljani — ustanovljena L 1820
obrestuje hranilne vloge a
3%.
Kranjska hranilnica je pupilarno vareoj zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu se dajo na razpolag« postne položnice.
Čisti dobodek Kranjske hranilnice je —^ ne glede na to, kar se odkaže rezervnim za^ klndom — po pravilih določen v pospeševanja4 občekoristnib naprav in podjetij na Kranjskem, — .skupna svota doslej v te svrhe odmenjenfo zneskov znaSa K 8,761.118-37.
E DESKE 11OGUE
franko gorenjske postaje za takojšnjo dobavo se kupi. — Ponudbe na Tavčar A Svetina, Ljub* ljana, Gosposvetska cesta St 6.
Sprejmem vrtnarskega vajenca
poltenih staršev
Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, GradiSče 12.
V
ali kam drugam, in rabi popotno koSaro, jo dobi pri meni, je domač izdelek, najboljša! kakovosti in najceneje.
Hnton Merhar, ^JSS?
Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 22.
1fnig?T 17 f\ prima, za mletev; prodanr uvjiluav; ccn0 veC vagonov. UTT HUP • Crešnjeve, orehove, lipove lat
ntjuut. drugc kupinl>
Jos'p Plenli ar, Dolenjska cesta it. 8.
-i!
Modna in manufakturna trgovina
Ivanki1
Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blag«, kakort lukno in žamet za moške, svilo in volneno za ienske obleke, blačevino, modro kotenino, cefirje, oxforde, rujavo in belo kotenino, kotenino zs rjuhe, cvilh z« postelje, raznovrstne odeje, različne baW heute, volnene in svilene robce, nogavice in su-' kanec, ter drugo, po najnižji ceni.
-1
Iz Havre v Ameriko samo 6 dni.
Sdlna najkrajla «r»a preko Mavre, Cherbourg In Antwar-pen v Newyork. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino
koncesijonirana potovalna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani,
V vsako kmetsko hišo »Domoljuba"!
Rnton Kunstek Li"b,ia"a' ^T^
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in cevlj. potrebščin
na drobno Jn debelo.

In vsa golazen mora poginit, ako porabljate moja BBfbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moliev 10 K, prašek proti mrčesom 10 m 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uš. pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v oblek, m perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadpi in na ze-leniadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod " eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGKt-B 1.
Primešal krmi Masfln! j
V smislu odloga deželne vlado za Kranjsko v > Ljubljani z dne 18. julija 1899., St. 10.595, 1« mi ca ie mestni rasgistiat ljubljanski izporocil dno 28 julija 1890., št. Sd.255, smejo dietetifuo sredstvo Kast;n, redilni prašek za prašiče in za vsako Sivino, lekarnarii, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin jo kot prosti obrtni predme! oglašen. V Ljubljani, dne3.avgusta 1900, {nag. opr. št. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in Irgovii-ali ne dobite, ga narofUe po pošti. — 6 zavojev Mastina stano K 50-— in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
(Basilo zopo? garje (naftoi-mazilo) uniči pri i j utieu gf.rjo, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po poŠti K 15—.
Lekarmar Trs?toči v LfuMjanf
(,?ioven;ja) zraven rotovža.
krone
ter jih plačam po 7 ki on. PolSc, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 47 v baraki.

kupuje vedno po najvišji ceni Fran iPopatinik, trgovina z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki v Ljubi aui, Dunajska cesta 56.
Kante cd petroleja
plaču e po K 58 - za dve z zabojem vred postavno vsake ielezn. postaje Sever & Komp., Ltubljana.
AngleSku pscebriMtna dre. ba
mmm mm.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jiigusiavenska
banka d. d., ZAGKiJB. Odprava potnikov T. II. in III. razr. proko Trsta in Cherbourg-a v New "Vork, Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo.
>.ataučna pojaunila daje:
C\JNARD LINE, ZAGREB,
Vrlsovčeva ul. 15


►oo
S S g
ni
O	gJ c
rt	® *
Si	N Jf3
> h- > .
n "sta
go«!
s is"
"»o«
.s. o -i
„ «! O-O
P* aH m
.5 2 c
03
N 4- V)
■ ■
il
n
■
M ■
H
n ■
o ■
■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
n
■
MiceintiiiliivlršiiSDrin,
izdeluje
■■■■strešno opeko
zarezno In ogljato,
plošče za tlakovanje
dvorlSC, delavnic, hodnikov, kuhln), kopa lnih sob, 'ilevov I. t.d. vseh barv in vzorcev (Izdelane pod pritiskom 0C0 aim.. torej neobrabljive
izdelke iz umetnega kamenja in marmorja:
2elezobetonske stop.ilce klepane in brušene, postamente, balu-strade, ornamente za fasade, vrtne ograje, banqer)e, nagrobne spomenike in okvire, korita, žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera) 1.1 d.
Prodaja cementa.
Naročila za bodoCo gradbeno sezono priporočava že seda] I
■
B H B BI M D
B ■
Ul
n
B O M
!BH
Tovarna
JOS. REICH
PODRUŽNICE i VV MHRIBOg _ Gospoilu Ht 29.
Barva vsakovrstno blago. Kemično tisti obleke. Svctlolika ovratnike, zapestnice In srajce._
KOČEVJE
Stev. 89.
NOVO ALESTO
Glavni trg.
Um pohištva F. FfljDlfifl s!
LJUBLJANA. Sv. Pcira cesta Številka iT.
sc priporoča vsem cenj. ženinom in neve^ strun, da ima vedno v zalogi kakor: omare za obleko, omare s predali, postelje, mo-droce n« peresih, žimnate modroce aH afrik. mod. sploh vse po današnjih najnižjih cenah.
Itdafa konzorcf »Domoljuba«*, j«
Rscionelno negovanje lepote.
Hočoto li obra in roko racionelno negovati, pego, mozolce o praviti, hrapavo l;ožo mi. i'os'no iu prožno napravil>. uporabljajte F< Herjevoj^ravo KU-Jvobra- iO in l:ozo-ob-varujočo pomado l veliki nor t .t. aU»n6t k 15 - K. J£!'ia toaletno umivalno J a stili o 1 .'kfitljica 10 50K. remada za ustnico % • in 4- K.
Ideal vseh mil
jc Fcivrjovu Kisa Jilimo mlcv-i milo 10-- K. To-' • n.-o lUi,no m loko 12- • iu - K. NajAn.«jhiGiyconn o - in 30 - K. Vasol n po y V-- in 12 - K. Neškodljivi pudor za obraz v vročicah po 5 - K. Barvflo rde^u za obraz 10 pisem 1>0 - K.
Puder gospe, kalara se v to razume
je pravi dr. Kluj;- -jov ilo^a-puder, bel. roaa, veliko olepantno skalijo
24 - k.
Kurja očeca
bradavice, trdo kožo, odpravljata brzo in Lerue-l.ito Foilcrjov -uiistovskl ( jli ^Elsa" v nkatijali po 6 - JI in 7'iso K in Foiler-java turifltovaka tinktora stoklouioa 10 - K.
Fini parfem!
franeobk, originalno Btcklenice 40 - K} ri.ttehtnico od 20- K naprej. Sacbet (ovitek dišc6t*2& j>roška ea perilo) 8 - K.
Kaj i>8 vsak dan poir8buJe ?
Angleški obliž 2 - K. Ly-eolorm r,0 - K. Popolni IrrigatornaiboljšilSO - K. Pravi LvboI ao - K. Kafra 0-- K. Katrne krogljioa 6-- K. Arnika 0-- X in PO*- K. Po smrekovem gozdu dišeči parlem ea soto85 -K. Konjak 30-K Nlalinov sok 30 - K. Kina želozaovino30 - K. Epeco ea rum - in 85-- K. Ki-noAki čaj na tehtnico od 3 - K naproj.
Pri V[jraianj!h
naj se urilože poštne Bnr\mKo za odgovor.
Pivovrstno naravno negovanje las.
Rast las napreduje, kozo na glavi krepča, plešo in r oran o onivelost prepre-caio Kellerjeva prava Tannokina poii.ada za rast las, 1 veliki porco-lunHki lon«5ok 15 -K. Močno Jcatranovo milo ^a glavo 14 - K. Ogrska po-madtt ».a brke po in 8 - K. > oukodljiva olja ra lafl", orcliovo olje mala steklenica 0 - K, volika 80 - K. fechampon zh umi-van o las 4 - K.
Najmočnejše francosko žganje
naj«'iftča predvojna roba muniSa stoklenica 15 - K, voiika 36-- K. I0!sa Ko-loi.sks vda v stel 'onicah '.-m 35"- K.
Preti ptženju telesa
deluje zanesljivo Feller-)«v 12!sa iipalni prnftok 1 bkat ljica 10 50 K.
Kaj je „ to zna
Elsa Fluld" vsaki
G dvojnatih ali 2 spooi-jalnl utoklonici 42 - H.
Za usta in zehel
Ildpta zobni prašek a kisikom, l Skatljica 20 - K. l)r. Uoiii or-jov eobni pra-iok 1 Skfttljn e - K. Kisa voda i-tt usta 30--K, nobue krtiK-ic« od tO -K napvoj.
Proti mrčesom
kakor muhe, bolho, stenico, ruši, eanesijivo in temeljito deluje Elsn mr-tf.ojni i,raS, velika škatlja 15-- K Tinktura zopor stenice Sle- Ii.. Napbtalin od ' - K naprej.
MiSl In podgane I
Mišji »trup S- K. Strup zoper podgane 8'- K ln 10-- K.
Omot In poštnin*
se raftuna posebej, toda nnjoeneje. Cin> ve" n» enkrat naroJi, tem manj draže stroški to robo.
I. Naroči,a se adreslrajo na:
KVGEN V. FELLER, lekarna, Stnbica fionja, Elsatrg 16. Hrvatska.
OdUovornl urednik Anton Snšnik v Ljubljani.
Tisk« Jugoslovan«!« tUlunA