Slobodan Blagojevič
»Nujnost«
Izgon pesnika
1.
SVET JE PESNIKOVA DOMOVINA.
Oni so to dojeli
in pesnika izgnali v svet -
zunaj zemljinih mej.
Tako je njihova dežela
postala ne-svet.
2.
Svet pa,
primerjajoč se s pesnikovo izkušnjo, je napisal številna dela z veselim in razžaloščenim srcem, z nasmeškom na ustnicah in grenkim okusom v ustih. Venomer vzravnane hrbtenice.
3.
Izgnanec iz Petersburga je napisal tri svežnje obtožb
v formi veličastne epopeje.
Nekdo drug, iz Vilna,
je sežel krivico v vsega tri verze,
vse trpljenje v nekaj navdihnjenih besed.
Veliki Habsburžan je končal svoje pridige,
nabite z dramatičnostjo, jasne v frazi
in zaznamovane z otožnostjo,
ki je teoretiki književnosti v glavnem niso razumeli.
Pri enem se žalostinka za izgubljenim jezikom napolni z upravičenim srdom na drhal, ki se je odrekla njegovim uslugam; materinskim uslugam jeziku, ki je ostal v sirotišnici. V takšnemu stremenju, je dojel nekdo drug -ki potuje po poti
med zanesljivim mestom zgodovine in brezčasnim poljem;
med varno podrtijo in nevarno čistostjo klica -
minevajo vsa pozitivna pričevanja emocije.
Veliki Habsburžan pa se je na razum obrnil
z močnim orožjem jasnega sporočila
in tako s poldnevom govorice
zdramil uspavano pravico pri tistih,
ki je niso poznali, in pri tistih,
ki jih je navada
povsem umrtvila.
Na koncu pa je nepresegljivi Firenčan, kije hodil po svetu »zore novega sveta«, podal kozmogonijo kot sliko domovine, v katere peklu so bili pretežno rojaki.
Smrt in funkcionarji
Smrt
z zgoščenostjo hermetičnega pesnika napada obširne rezultate našega poleta in graditve
postrani kot Kafka
gleda funkcionarje svetle prihodnosti, kako odhajajo v razkrinkano preteklost.
Antivampirska pesem
Tajnik komiteja po beli čebuli na daleč zaudaija. Sisovske tajnice hibridne ženske z glavami države
in levjimi prsmi
po pisarniških puščavah
rojijo.
Okoli njih tintasti ptiči
padajo in kričijo
kot bi Drugi prihod bil blizu.
Vohajo
kako slana bele čebule
naletava na sestanku
medtem ko vampirske noge
po skupščinskem prostoru topočejo.
Spori s C-molom
so že zdavnaj končani
kot skrivnosti kot legende
kot pehtra
V stavbah političnih organizacij
se najboljše rešitve iščejo
»kako oblast rešiti!«
Toda zver strašna
znova kruleč
proti Betlehemu vali
vso svojo maso.
»Nujnost«
Zahtevali so da pojem njihovo temo ljudje obrasli v vsakdanji čut v goščavju katerega šibje pohlepa ničevosti in oholosti je nepodžgano bilo njihova brezbarvna narava pa je obtežena z dohodki mas ponavljajoč že ponovljeno krepila oblast nad človekom ki mu je oznanjenje bitja vedno tudi edina tema.
Po poti čez vas
Od absolutuma do partikularitete ko greš je ena trgovina polna pisanih etiket
rumena vaška pošta
polje s kravami snetimi s čokolade šola in v njej marsikaj
iz principov upov hišica je
z značkami zelenja za reko pa
metafizika v belih hlačah z zavihanimi nogavicami kot ribič
ko lovi ribe zajci objedajo zelje in korenček vaščani ne verjamejo naravi enkrat na leto pobelijo cerkev
življenje je za silo brez veljave in živetja vredno kot dve ki je ena + ena.
Prevedel Esad Babačič