Leto XII V.b.b. Dunaj, dne 14. septembra 1932 Št. 37 KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom : "KOROŠKI SLOVENEC11. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Potitično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100.— V velikem svetu. Današnja doba trajnih konferenc in posvetovanj pod najrazličnejšimi naslovi in v najrazličnejših krajih postaja z vsakim dnevom odločilnejša za nadaljna desetletja. Svet dobiva vedno jasnejše poteze novega obraza. Na političnem obzorju se kažejo nove grupacije držav, ki igrajo po svoji gospodarski in politični sili odločilno vlogo v svetovni politiki. Se nam je v spominu svetovna vojna kot strašna posledica takega opredeljenja, prijateljstva in sovraštva med narodi. In danes nastajajo v svetu novi prijatelji in novi nasprotniki. Kak bo njihov razvoj, kaj posledica te nove grupacije, nikakor ni jasno in zaenkrat ostajajo le domneve in slutnje. Gospodarski interesi igrajo pri tej novi opredelitvi seveda zopet najvažnejšo vlogo in v toliko sliči novi razvoj predvojnemu položaju. Tudi svetovna vojna ni bila v bistvu nič drugega kot borba za svetovni trg, za gospodarsko premoč v svetu. Boj za gospodarsko premoč je danes kot včeraj gonilna sila novega opredeljevanja držav. Kak je torej novi razvoj? Predvsem dvoje dejstev ga je v zadnji dobi nakazalo: razoro-žitvena konferenca in dogodki na daljnem vzhodu med Kitajsko in Japonsko. Japonska se vedno bolj vmešava v notranje kitajske zadeve in s tem močno ogroža gospodarske interese ostalih držav, katerim kitajski trg in mandžurijski petrolejski vrelci niso zadnja briga. Predvsem Amerika in Rusija postajata močno ljubosumni na novega tekmeca. In naravno je, da se zbližujeta v borbi proti njemu. Amerika ne prihaja v to novo zvezo sama, marveč v spremstvu Anglije in Francije, svojih starih prijateljev izza svetovne vojne in zadnje razorožitvene konference. Na tej konferenci, ki še ni zaključena marveč prekinjena, so Amerika, Anglija in Francija zastopale sko-roda isto stališče: razorožitev — sijajna misel — toda samo v toliko, da ne bomo same prizadete, zato razorožitev zračnih bojnih sredstev. Italijo je ta predlog hudo zadel, ker je posvetila v zadnjem času svojo skrb baš temu vojnemu orožju. Seveda sta se nato morale znajti Italija in Nemčija, prva v strahu za svoje zrakoplove in letala, druga iz svojega nesorazmernega položaja do drugih držav. Tako je prišlo, da je Italija podprla nemški predlog enakosti oborožitve, čeprav se nemškega orožja in nemške pikelhavbe boji ravno-tako kot Francija. V skupini Italija-Ncmčija igra važno vlogo še turška republika in sicer vsled svoje geografske lege in po svojih odno-šajih do Rusije. Potom Turčije bi hotela Italija dospeti v Moskvo in do sovjetskega prijateljstva. Zato so izigrale nedavno te tri države svoj najhujši trumf z grožnjo, da izto-pijo iz Društva narodov, če razorožitvena konferenca ne odobri nemškega stališča. Jasno je, da bi z njihovim izstopom bil ogrožen obstoj te mednarodne ustanove sploh. Še silnejši postaja odpor teh držav, ker štejejo že četrto zaveznico: Japonsko, ki je v mandžurskem vprašanju izrekla sodbo nad Društvom narodov s popolnim prezirom njegovih zahtev in predlogov. Sedaj se bije glavni boj še za Rusijo — kakor leta 1914 — in ta se nagiba privabljena po ameriških dolarjih in francoskih financah prvi skupini. Tod je tudi jedro nerazčiščenih političnih razmer v Nemčiji: nacionalistični pokret Hitlerja in generala Schleicherja je potisnil Nemčijo v skupino proti Rusiji. In vendar se je gla- sila politična oporoka velikega nemškega kan- j clerja Bismarcka: Nikdar proti Rusiji marveč vedno z njo! Na drugi strani je namreč prijateljica Italija danes kot nekoč povsem nezanesljiva in Nemčija služi resnično le njenemu „svetemu egoizmu1*. Odtod nerazčiščenost nemškega političnega ozračja. S temi državami se opredeljujejo seveda tudi manjše in večje države, ki imajo iste skrbi in isto bolezen kot njihove velike sosede, le manjše področje in manjši vpliv. Seveda so te skupine šele v nastajanju in zato srečavajo vedno zopet nova sporna vprašanja. Nerešeno je še vprašanje vojnih dolgov stare Rusije, s katero sovjeti nočejo ! priznavati vezi, vprašanje dolgov Francije in Anglije Ameriki, ki bo morala pač staviti na tehtnico ev. gospodarsko škodo na vzhodu in višino teh dolgov. Tako je v velikem svetu. Kot nekoč gonijo svetovni motor še vedno iste sile: borba za izvenevropski blagovni trg in izvenevrop-skega odjemalca, težnja po neizčrpljivem bogastvu petrolejskih vrelcev in dragocene rude, bojazen pred bogastvom črne ruske zemlje. Razlika je le ena: prvega in drugega in tretjega se danes drži smrtni bacil boljševizma. In to države v svoji želji po profitu in bogastvu pozabljajo. Iz obupa v kratkovidnost! Nemška zahteva redne vojske je vznemirila vso Evropo. — Kongres zveze jeklenih čelad v Berlinu. — Namesto razorožitve držav nova oborožitev. — Nevarnost nove svetovne vojne. Nemčija je iznenadila evropsko javnost s svojo zahtevo po rednem vojaštvu, opremljenim z vsem modernim vojnim orožjem. Dočim so male države ogorčene protestirale proti novemu nemškemu koraku, ga gledajo velike države razmeroma mirno in hladnokrvno. Nemško časopisje dostavlja k tej spomenici nemške vlade še svoje pripombe: Nemčija zahteva enakopravnost oboroževanja in se oboroži, če treba brez pristanka in preko ostalih držav. Prvi in menda glavni uspeh nemške spomenice je ta, da je z njo postala razorožitvena konferenca skoroda brezpredmetna. Seveda je bil njen dosedanji uspeh le bolj moralnega kot praktičnega značaja. Z novim nemškim korakom so vse sosednje države prisiljene, da povečajo dosedanja obrambna sredstva. Evropa prehaja zopet v dobo novega silnega oboroževalnega tekmovanja. S to spomenico je Nemčija krenila z dosedanje poti zmerne politike. Pozabila je svarila svojih Stresemannov in Briiningov in se začenja izživljati zopet v svoji stari predvojni miselnosti. Brezdvomno je tudi to vsaj posredni vpliv ekstremno nacionalističnih hit-lerjancev. Da omenjena nemška spomenica ne pomeni zgolj taktične nemške poteze, dokazuje potek nedavno se vršečega kongresa jeklenih čelad (Stahlhelm-a) v Berlinu. Udeležilo se ga je nad 150.000 bivših bojevnikov. Nad hotelom, kjer je bilo nastanjeno vodstvo zveze jeklenih čelad, je vihrala vse dni bivša cesarska zastava. V otvoritvenem govoru je izjavil vodja Seldte, da se borijo Stahlhelmovci za obnovo vojaške dolžnosti. Z dosedanjo nemško republikansko ustavo in z Reichswehrom v smislu določil verzajske mirovne pogodbe Nemčija ne pride daleč. — Zveza bivših nemških častnikov je brzojavila kongresu željo, naj bi se Nemčija vendar enkrat otresla nečastnih spon mirovne pogodbe. Kongres se je obenem izjavil za Papena in Hindenburga. Obenem se je vršila velika ljudska veselica s športnimi igrami: nastopili so najboljši vojaški strelci, metalci granat, športniki s plinskimi maskami. Manifestacije so se udeležili vladni zastopniki, dostojanstveniki republike, cesarski princi, monarhisti itd. Dospel je tudi bivši prestolonaslednik in dva njegova brata, maršal Mackensen, italijanski ataše. Angleški lord Beaverbrook navaja v svojem časopisju ugotovitve boljševiške „Kras- naja Gazeta**, ki pravi glede Nemčije, da bi v slučaju vojske lahko takoj nastopila s številčno in kakovostno enako armado kot leta 1914. Nemški vojak v Reichswehru je izvrstno izvežban in vreden enega častnika. Okoli teh se lahko zbere nemška mladina in vsa bojna društva. Težke artilerije in vojnih tankov ter strupenih plinov imajo dovolj. Tako boljše-viški list o Nemčiji. Temni oblaki se toraj zbirajo na svetovnem obzorju. Nova vojna nevarnost vstaja in podpira jo brezuspešnost dosedanjih političnih in gospodarskih poizkusov pri reševanju svetovne socialne bede. Iz obupa je le en sani korak k kratkovidnosti. Izkušnja zadnje svetovne vojne uči, da je vsaka vojna zlo i za premagane in za zmagovalce. Zato gorje onim, ki se danes igrajo z orožjem! Razmerje med Poljsko in Nemčijo se po-ostruje. Nemčija je stara sovražnica Poljske in dosledno zavrača njeno prijateljstvo. Odkar pa je zavel v Nemčiji ostri nacionalistični veter Adolfa Hitlerja, se medsebojni spori še po-ostrujejo. Nemčija javno izjavlja, da ne prizna sedanjih poljskih meja in zahteva revizijo ter priključitev poljskega koridorja. Zato Poljska ni mogla doseči svoje želje, da pride do varnega izhoda v Baltiško morje. Oprijela se je sedaj druge rešilne možnosti, namreč da sklene prijateljstvo s Sovjeti in si preko prijateljske Turčije obdrži svoboden izhod na Sredozemsko morje. Sedaj je poslala svojega zastopnika v Turčijo in Bukarešto, da ta pripravi zvezo vzhodnih držav in pot do Velikega morja. Baltiška obala je vsled sovražnega nemškega soseda v slučaju nove vojne izročena na milost in nemilost nemški vojni mornarici, oziroma nemški armadi, ki bi takoj onemogočila vsak izhod na morje. Tako vstajajo v Evropi nove sence in obetajo novo svetovno vojno, če se ne bodo države v zadnji uri sporazumele in spametovale. Svetovna gospodarska konferenca se naj-brže odgodi. Po poročilih ameriških listov želijo Združene države, da se svetovna gospodarska konferenca, ki je bila zamišljena koncem tega leta, odgodi toliko časa, da bodo izvedene predsedniške volitve. V Ameriki vlada nena- vadna volilna mrzlica in obeta se izredno oster boj za bodočega predsednika. Zato se sestanejo gospodarstveniki sveta šele prihodnjo spomlad. Da bi le ne bilo prepozno! Katalonci so dobili avtonomijo. Španski parlament je zaključil razpravo o statutu katalonske avtonomije. Takoj po zaključku zasedanja so se katalonski parlamentarci vrnili v Barcelono, kjer jih je katalonsko ljudstvo sprejelo z navdušenjem in jim priredilo sprejem, kakršnega so si po ostrem boju zaslužili. Dne 18. septembra pride v Barcelono predsednik španske vlade Azana. Spremljali ga bodo poslanci, ki so glasovali za katalonski statut. Azana bo ob tej priliki izročil Barceloni katalonski statut. Pri tej slovesnosti bodo zastopani tudi vsi španski listi. Špance bo katalonsko ljudstvo sprejelo kot brate. — Kako trd je bil boj katalonskega ljudstva za kulturno in politično samostojnost, dokazuje dejstvo, da se je imelo istočasno boriti s pristaši monarhističnega režima, ki so bili obenem ostri nasprotniki avtonomističnega gibanja. Zadnji monarhistični puč so preprečili v Barceloni šele začetkom septembra. Pripravljali so ga neki vojaški krogi, nakar sta guverner Barcelone in predsednik katalonske vlade napravila potrebne korake in prevrat v kali zadušila. Sedaj vlada v vsej Kataloniji mir in red in uspeh katalonskih zastopnikov v španskem parlamentu ga bo še bolj utrdil. O Lužiških Srbih. Tam v severni Nemčiji ob saško-pruski meji živi zadnji ostanek polabskih Slovanov: Lužiški Srbi. Svojevrsten stotisoči narod sredi nemškega morja s slovansko besedo in pesmijo in nošo, s pristno slovansko dušo. Stoletja že kljubuje mali otok in ohranja celino, pa valovi butajo vedno višje in že grozi nevarnost, da se otok razbije v tisoče drobcev. Njegov današnji položaj nenavadno sliči našemu položaju na Koroškem. Hudemu gospodarskemu pritisku se v zadnjem času pridružuje vedno hujši politični pritisk. Srbska ludova banka, glavni denarni zavod lužiških Srbov, ki je imel v vseh krajih srbske Lužice svoje podružnice in zastopstva, je moral nedavno napovedati konkurz, brezposelnost strahovito narašča, eksekucije se vršijo druga za drugo. Tako se naroda loteva malodušje. Nemci skušajo prestrašiti narod s preganjanjem voditeljev, vladni krogi budno pazijo na vsak korak in neprestano pozivajo posamezne narodne delavce na odgovor In delijo ukore na vse strani. Lužiški telovadni organizaciji je prepovedana uniforma ter javni nastop njene godbe. In ko se jih je večje število udeležilo vsesokolskega izleta v Pragi, so bili nato ostro zaslišani in so stalno izpostavljeni preganjanju. Posebno hudo jih napada lokalni nemški tisk, ki jih očitno dolži veleizdaje. Narodne šole v srbskem jeziku niso dovoljene, na Saškem je dovoljeno poučevati nekaj ur tedensko čitanje in pisanje v lužiščini, na Pruskem niti tega ni. Povsod pa primanjkuje učiteljstva, ker velja za učiteljski študij nekak numerus clausus (omejeno število) enako za kandidate lužiškosrbske narodnosti, zaradi česar se more le nezadostno število domačih kandidatov prijaviti za ta študij. Saška vlada namerava odpraviti pomanjkanje lužiškega učiteljstva na ta način, da prireja lužiške jezikovne tečaje za nemške učitelje in te potem pošilja kljub nezadostnemu znanju narodove besede v Lužico. Že več let se Nemci trudijo, da dobijo v svojo last lužiško-srbski narodiii muzej, in ga hočejo združiti z nemškim mestnim muzejem, ki so ga Nemci postavili zato, da prihajajočim in nepoučenim tujcem kažejo in dokazujejo 'nemški značaj srbske Lužice. Nekaj še drži narod pokonci: zdravo versko življenje. Narod je zelo religiozen in prav rad sega po verskih tednikih v srbskem jeziku. Vsled gospodarskih in socialnih neprilik no-vzročeno malodušje potiska narod v nezavednost in nezavedni deli se prodajajo hitler-jancem ter pričenjajo napadati svoje bivše voditelje. Kljub pritisku in trenutnemu žalostnemu položaju ostaja ena svetla točka: velik kos na- roda je moralno zdrav, zdrav je v svojem družinskem in vaškem življenju, zdrav v svoji skromnosti in poštenju. In to je za malo srbsko manjšino v Lužicah ogromen in nedotakljiv kapital. Deželna vlada je z 10. septembrom razpisala volitve v kmečko zbornico in določila volilni red. Še je marsikaka nejasnost, v tem volilnem redu in kmetiškim interesom ni povsem ustreženo. Še najmanj z izredno komplicirano volilno organizacijo! Pa naša dobra volja in skupna skrb bosta premostili vsake težkoče in črtali račun marsikaterega gospoda pri zeleni mizi, ki je v svojih predlogih pozabljal na nepristranost in na izključno gospodarski značaj nove korporacije. 20. novembra volimo: 1. Kmetijski krajni odbor (Land-wirtschafticher Gauausschuss) za vsako občino in z šestimi člani. 2. Kmetijski okrajni odbor (Land-wirtschaftlicher Bezirksausschuss) za vsaki sodnijski okraj posebej — le okraja Dobrlavas in Železna Kapla bosta tvorila eden okrajni odbor. Število odbornikov okrajnega odbora je šest do dvanajst. 3. Kmečko zbornico, ki bo štela 27 članov, od katerih bo 24 redno voljenih in trije zastopniki zadružnih zvez imenovani. I. Volitev v kmetijski krajni odbor. V vsaki občini se mora sestati občinska volilna komisija. V občinah z nad 300 volilnimi upravičenci se lahko tvorijo tudi krajne volilne komisije. Občinska volilna komisija se sestoji iz župana ali od njega imenovanega namestnika kot predsednika in iz šestih prisednikov. Štiri prisednike se določi na podlagi predlogov strank in sicer po razmerju števila strankinih pristašev iz zadnjih državnozborskih volitev, dva prisednika imenuje pristojni stari kmetijski krajni odbor (landw. Gauverein). Predloge občinskih volilnih komisij imajo stranke vložiti pri predsedniku okrajne volilne komisije do 24. septembra. Posamezni more biti predlagan le v eno volilno komisijo. Seje volilnih komisij sklicuje predsednik (Wahlleiter) po potrebi in so sklepčne z 4 prisedniki. Za sklepe je potrebna navadna večina. Proti sklepom občinske volilne komisije se lahko v teku treh dni vloži priziv pri okrajni volilni komisiji. Občinska volilna komisija rešuje tudi reklamacije, tikajoče se volilnega seznama. Volilni seznami. Volilne sezname sestavi in vodi župan. V seznam mora sprejeti vse osebe, ki so sprejete v zaključeno volilno listo (Btirgerliste) in če so obenem: 1. Lastniki v deželi nahajajočih se posestev v najmanjšem obsegu dveh hektarjev polja, travnika ali vrta ali 20 hektarjev zemlje sploh, če vodijo kmetijstvo na lasten račun. Isto velja za osebe, ki vživajo samo sadove takih posestev. 2. Najemniki posestev takega obsega, če vršijo kmetijsko delo na svoj račun in kot svoj glavni poklic. 3. Lastniki obdelane zemlje z obsegom pod dva hektarja, če krijejo življenske potrebe iz posestva vsaj polovico leta. O tem odločuje občina. 4. Osebe, ki so dvajset let zadostile gornjim pogojem, tako n. pr. užitkarji. 5. Upravitelji in obratovodje veleposestev, če niso podvrženi postavi o veleposestniških nastavljencih. Da bi sličila solnčna stran narodnega življenja lužiških Srbov našemu, bi bila iskrena naša želja! V senčni strani se njihov položaj itak ujema z našimi razmerami. Učitelji kmetijskih šol, ki so položili izpit za kmetijskega učitelja, in uradniki kmetijskih korporacij. Volilni seznam mora biti z štirinajstim dnevom po razpisu v o 1 i-t e v, t o j e z 24. septembrom skozi dva tedna in sicer dnevno vsaj 4 ure javno na vpogled. V tem času, to je od 24. septembra pa do 8. oktobra se lahko vložijo pismeni prizivi (reklamacije) pri županu. O prizivih sklepa občinska volilna komisija. Proti sklepu občinske volilne komisije se lahko vloži ponovni priziv na okrajno volilno komisijo in sicer tekom treh dni. Tekom 7 dni ima okrajna volilna komisija odločiti o teh prizivih. Z 30. oktobrom najpozneje se morajo vložiti volilni predlogi za krajni kmetijski odbor. Predlog mora podpisati lastnoročno najmanj 10 volil-cev iz dotične občine. Volilni predlog mora vsebovati: 1. Seznam največ dvanajstih oseb, ki imajo pasivno volilno pravico. Vrstni red seznama mora biti opremljen z arabskimi številkami in mora vsebovati krstno in rodbinsko ime dotičnega, njegov poklic, rojstno leto in bivališče. 2. Ime stranke. 3. Pritrdilo volilnega kandidata k sprejemu v volilni predlog. 4. Ime strankinega zaupnika. Občinska volilna komisija mora vloženi volilni predlog takoj pregledati in ga zavrniti v slučaju pomanjkljivosti. Šeznam volilnih kandidatov se lahko dopolni do šestega dneva pred volitvijo. Četrti dan pred volit-v i j o, to je 16. novembra se volilne liste zaključijo in razglasijo. Če je en sam volilni predlog v kmetijski krajni odbor, odpadejo volitve v kmetijski krajni odbor. Občinska volilna komisija določi volilni kraj in prostor in volilni čas. Vsaka stranka lahko prijavi za vsak volilni prostor do 13. novembra dve osebi kot volilni priči. Glasovnica: Ker se istočasno vršijo volitve v okrajni kmetijski odbor in v kmečko zbornico, se lahko vse tri glasovnice združijo na enem listu. Velikost glasovnic je 9.50 do 10.50 cm širine in 19.50 do 22.50 dolžine. Po zaključeni volitvi se odpošljejo veljavne glasovnice za vsako volitev (kraj, okraj in zbornico) posebej na okrajno volilno komisijo. (Za krajni kmetijski odbor je določitev izvoljenih kandidatov ista kot pri občinskih volitvah.) II. Volitev v okrajni kmetijski odbor. Okrajni kmetijski odbor volijo sodnijski okraji. Sodnijska okraja Dobrlavas in Železna Kapla volita en sam okrajni odbor. Vsi ostali sodnijski okraji so samostojni. Število odbornikov se ravna po velikosti okraja in številu občin in sicer volijo sodnijski okraji našega dela Koroške v smislu odredbe deželne vlade sledeče število odbornikov: Pliberk...........................6 Dobrlavas in Železna Kapla . .10 Borovlje..........................7 Šmohor...............................12 1 20. novembra volimo v kmečko zbornico ! Ne prezrite termina prijave volilnih komisij, vlaganja prizivov za volilni imenik! — V novi požrtvovalnosti nas vseh bo nov naš uspeh! — V strnjeni vrsti hočemo doseči častno zastopstvo južnokoroških gospodarskih interesov v kmečki zbornici! Celovec-dežela...................12 Rožek.............................J Beljak...........................12 Velikovec........................12 Sedež okrajnega glavarstva je obenem sedež okrajne volilne komisije, ki se sestoji iz načelnika ali njegovega namestnika in 6 pri-sednikov. Štiri določijo občine in dva imenuje ■deželni kulturni svet. Predlogi za okraj-ne volilne komisije se morajo vložiti do 24. septembra pri deželni vladi. Delokrog okrajnih volilnih komisij je nadzorstvo nad krajnimi in občinskimi volilnimi komisijami. Proti sklepom okrajnih volilnih komisij se lahko vloži priziv tekom treh dni. Volilni predlogi za okrajni kmetijski odbor se morajo vložiti najpozneje do 30. oktobra pri okrajni volilni komisiji. Na predlogu mora biti podpisanih najmanj 20 volilnih upravičencev dotičnega okraja. (V ostalem veljajo za okrajno volitev iste odredbe kot za volitev krajnega kmetijskega odbora.) Okrajna volilna komisija izroči glasovnice deželni volilni komisiji. III. Volitev v kmečko zbornico. V kmečko zbornico voli cela dežela. Zbornica se sestoji iz 24 članov. Sedež deželne vlade je obenem sedež deželne volilne komisije za celo deželo. Tvorijo jo dež. glavar ali njegov namestnik in 12 prisednikov, od katerih morajo biti trije sodniki. Deželna volilna komisija je hkrati prizivna komisija, ki naj odločuje končnoveljavno o tem, li krije kak lastnik kmetiškega posestva nad polovico življen-skih potrebščin iz kmetijstva. Tudi v to komisijo pošlje dež. kulturni svet dva člana. Deželna volilna komisija odločuje v vseh volilnih sporih. Volilni predlog za kmečko zbornico mora biti predan dež. volilni komisiji najkasneje do 30. oktobra 1932. Podpisati ga mora najmanj 50 volilcev. (V ostalem veljajo iste odredbe kot za okrajne in krajne odbore.) Izid volitev v kmečko zbornico se določi kot pri deželnozborskih volitvah. II DOMAČE NOVICE | „Wir fordern heimallreue Prlesler!" ... Nicht jeder Leser dtirfte wissen, daB der Kampf, der einst so entscheidend gewesen, beute noch immer fortlebt, allerdings nicht mehr in feldmàBiger Form, sondern unter-minierend. zerstdrend, geheim. Besonders sind dies die entlegenen Landgemeinden. Hier ist das redite Arbeitsfeld dieser Hetzapostel.“ Naslov in pisava celovškega lista! Njegov splošni značaj in tudi značaj tokratnega pisca, ki zahteva domovinizvestih duhovnikov, je napol protestantovski. To bi sicer zadostovalo, ker je tudi način takega boja že znan dovolj: liberalno in prostaško misel se skuša skriti v neko »narodnopolitično1* obleko in s to se kriči po miru, ali boljše: ščuva proti duhovniku. Pa bodi o tem govorjeno, ker v novejši dobi ljudstvo le prerado zopet naseda navidez lenim besedam s temnim namenom. Povejmo si zato,