JOLIETSKI SOLI SV. JOŽEFA IN KSKJ. V PRIZNANJE NO. 44 — ŠTEV. 44 cleveland, o., 3. novembra (november), 1943 volume XXIX. — leto xxix KONFERENCA V MOSKVI ZAKLJUČENA VAŽNE TOČKE SPREJETE Washington, 1. novembra.—(vsi politični jetniki fašizma mo-Konferenca velesil v Moskvi je j rajo biti osvobojeni; fašistični zaključena in državni oddelek, voditelji in armadni generali, naznanja, da je bil dosežen in ki so osumljeni vojnih zločinov, podpisan najpomembnejši zgo-'morajo biti izročeni pravici, do vinski pakt, v katerem so se Nemčija mora izročiti vojne Zedinjene države, Anglija, Ru-' zločince sija in Kitajska sporazumele,1 Nemčiji se naznajii, da bo da bodo sodelovale, da uredijo morala vsaka vlada, ki bo vzpo-vse važne probleme za časa te stavljena v Nemčiji in s katero vojne ter da vzdržijo bodoči se bo sklenilo premirje, izročiti svetovni mir z "generalno mednarodno organizacijo." Ta sporazum za bodoče sodelovanje je bil istočasno dan v javnost v Washingtonu, Londonu in Moskvi. Brezpogojna vdaja osiških sil Te velesile so se sporazumele na sledečem: 1.—Brezpogojna vdaja vseh osiških sil, s katerimi so te velesile zdaj v vojni. 2*—Izjava, glasom katere se zavezujejo Združene države, Velika Britanija, Rusija in Kitajska, da bodo ostale v tesni zvezi tudi po tej vojni ter vzdržale svetovni mir in varnost. Zavezujejo se, da bodo one, ki so zdaj v vojni proti skup- stri j o. nemu sovražniku, delovale skupno v vseh zadevah, ki se nanašajo na razorožitev sovražnika. Dalje se zavezujejo, da bodo delovale skupno, ako bi katera sovražna sila kršila mirovne pogoje. Nadalje se zavezujejo, da bodo organizirale čim prej mednarodno organizacijo, h kateri bodo lahko pristopile vse miroljubne države, male in velike, ki so pripravljene sodelovati za vzdrževanje svetovnega miru in varnosti, kar bo praktično nekaka Liga narodov. Na teh točkah so se sporazumeli: državni tajnik Hull za Združene države, zunanji minister Eden za Veliko Britanijo in zunanji komisar Molotov za Rusijo. Dogovori so trajali od 19. do 30. oktobra. Za Kitajsko je podpisal pogodbo poslanik Foo Ting-Seung. To, da je bila tudi Kitajska vključena v ta sporazum, je presenetilo ves svet in v Washingtonu so to pozdravili z največjim veseljem. Te štiri sile so se tudi sporazumele, da po končanih sovražnostih ne bodo obdržavale svoje vojaške sile na teritoriju drugih držav, razen če bo potrebno, da se izpolnjujejo pogoji moskovske konference. Nova Liga narodov v delu Velika Britanija, Rusija in Združene države so se sporazumele, da mora biti Avstrija osvobojena nemške oblasti. Dalje, da mora biti italijanska vlada bolj demokratična; svoboda govora, vere, političnega prepričanja, tiska in javnih shodov—mora biti zopet vzpo- vse nemške častnike in druge osebe nacijske stranke, ki so odgovorne ali da so sodelovale pri vojnih zločinih, poslane v dežele, kjer so te zločine zakrivile, kjer se jih bo sodilo in kaznovalo po postavah dotičnih osvobojenih držav. Avstrija noj bo samostojna Značilna je izjava glede Avstrije, kateri se s tem daje na-/vet, naj začne z gibanjem, da ic loči pd nacijske Nemčije. Moskovska konferenca je dolo-iila, da se razveljavi priklopi-,ev Avstrije k Nemčiji z dne 15. narc3, 1938. Vse, kar je Nem-iija odredila v Avstriji po tem inevu, ni več obvezno za Av- Toda Avstrija se s tem opominja, da je zdaj v vojni na strani Nemčije in da mora sama napraviti korake, da se te ¿veze z Nemčijo oprosti. italijanski narod si lahko ustvari vlado po svojem okusu Z ozirom na Italijo so se zavezniki sporazumeli, da se bo dalo italijanskemu narodu vso priliko, da si ustvari vlado in druge institucije na demokratskih pricipih. Ena najbolj značilnih točk te konference je ta, da je Rusija končno pristala na to brez vsakega pridržka, da se mora Nemčija brezpogojno vdati. S S tem je odstranjena vsaka možnost, da bi Nemčija in Rusija sklenili separaten mir. Rusijo ni obvezna iti v vojno na Pacifiku Vzajemna pogodba pa v nobenem oziru ne obvezuje Rusije, da bi se udeležila vojne na Pacifiku. Niti ni prišlo v javnost ničesar glede zahteve Rusije po Baltiških provincah, vzhodne Poljske, Besarabije ali Finske. Vsaki državi, mali in veliki, se prizna suverenost Pakt pa prizna suverenost (samostojnost) vseh mir ljubečih držav, malih in velikih. V preteklosti je Moskva trdila, da so Baltiške province del Sovjetske Rusije, torej niso samostojne. Nobenega znamenja ni, če so na . konferenci obravnavali ruske meje v tistih krajih. Naj-brže pride zadeva na vrsto pozneje. * * » Izmed vseh točk, ki so bile sprejete in podpisane na konfe- s ta vi j eno; zatreti je treba vsejrenci v Moskvi, je gotovo naj-fašistične naprave in elemente;' (Dalje na e strani) 186 ...............................— 1,500.00—$ 2,000.00 Skupaj (Total) ..................................................$ 20,500.00 Zadnji izkaz (Last Report) ..............................$542,500.00 Skupaj (Grand Total) ....................-........$563,000.00 JOSEPH ZALAR, glavni tajnik—Supreme Secretary 25. KAMPANJSKO POROČILO Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 50. leto KAMPANJA ZMAGE naie Jednote je v telra. Pridobivajte nove člane mladinskega oddelka! PRVA ARMADA VPISALA $100,000. — ZAVAROVALNINE Armada generala Germa je druga armada, ki je vpisala nad $100,000 zavarovalnine. Tretja armada je bila prva, ki je tako vsoto že prej dosegla, sedaj se torej s to častjo ponaša tudi prva armada, ki je vpisala $102,000 zavarovalnine. Čestitamo! Iz zanesljivih poročil je razvidno, da sta generala druge in ^tdme armade neprestano na delu, da tudi njih armade dosežejo čast. s katero se sedaj ponašati armadi generala Germa in generala Math Paviakovicha. Vse okoliščine kažejo, da ne oo dolgo, ko bosta druga in sedma armada dosegli po $100,000 zavarovalnine. Cuje pa se, da generala Žefran in George Pa-vlakovich ne bosta zadovoljna samo z dosego $100,000 zavaro-valrine, ampak njih namen je poraziti prvo in tretjo armado. Tudi poveljniki četrte, pete in šeste armade delajo načrte, da tudi njih armade dosežejo častno mesto $100,000 zavarovalnine. Od posameznih divizij se bolj malo sliši. Vse je nekaj preveč mrtvo! Tekom kampanje so samo tri divizije že dosegle piedpisano kvoto. Te divizije so: Divizija ši. 45, East Helena, Mont.; divizija št. 206, South Chicago, 111., in divizija št. 156, Chisholm, Minn. Ki-.j pa je z ostalimi divizijami Kapitani, kje ste? Cas hitro poteka. Še dva meseca in kampanja bo zaključena. Kapitani na delo! Armade so sedsj razpostavljene po naslednjem redu: 3... ....................$110,500 1....................... 102,000 7....................... 99,000 2....................... 90,000 6....................... 69,250 4....................... 52,000 5..........}..,.......... 40,250 Treatja armada je še vedno na prvem mestu. Katera armada «e bo s to častjo ponašala prihodnjič? KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J. K. s. K. J. VICTORY DRIVE Od 21. do 28. oktobra 1943 — From Oct. 21 to Oct. 28, 1943 25. POROČILO — REPORT NO. 25 Velika stavka premogarjev Washington, 1. novembra.— Tekom zadnjih štirih mesecev so premogarji na mehkem premogovnem polju že v četrtič ustavili svoje delo, ko je njih pogodba z operatorji potekla; nad 400,000 premogarjev vsled tega počiva širom dežele, najbolj je prizadeta Pennsylvania. Illinoiski kontrakt, ki naj bi služil za nekakšen vzorec pri uravnavi vprašanja povišanja plače premogarjem, je bil zavrnjen po WLB in predsednik se je izrekel za to, kar je v tem pogledu določil ta vladni urad, rekoč, da $1.12Vfc je celo več, kakor so pri volji nekateri operatorji sprejeti. — Operatorji v severnem predel ju Appala-chijskih premogovnih polj so dejali, da so pripravljeni doplačati - majnerjem samo 88c poviška dnevno. Povišek, ki ga priporoča WLB vključuje podaljšanje delovnika na osem in pol ur dnevno. LAUSCHE IZVOLJEN Frank J. Lausche Včeraj, dne 2. novembra so se vršile v Clevelandu, Ohio, mestne volitve. V istih je zopet sijajno zmagal dosedanji župan in naš rojak Frank J. Lausche ker je dobil 69,909 glasov večine, oziroma 71% izmed vseh oddanih glasov. Prodrl je v vseh vardah izvzemši ene (zamorske). Glavni blagajnik HBZ umrl Milwaukee, Wis—V nedeljo, 24. oktobra je na prireditvi tukajšnjega društva HBZ v dvorani S. S. Turn zadet od srčne kapi naglo umrl Vinko Vuk, glavni blagajnik Hrvatske bratske zajednice. Smrt ga je dohitela v trenotku, ko je stopil na oder potem, ko je spregovoril par besed občinstvu. Prireditev je bila takoj razpuščena. Na prireditev je odpotoval iz Pittsburgha, kjer je glavni stan HBZ, prejšnji dan v spremstvu svoje žene, ki je bila tudi v dvorani, ko je nastopil in se zgrudil mrtev na govorniškem odru. Pokojni Vuk je bil star 62 let in rojen je bil v bližini Zagreba. Pogreb se je vršil 28 .oktobra v tem mestu, kjer je pokojnik živel pred izvolitvijo v glavni urad HBZ. Privatne, bratske in družabne orga« nizacije morejo premoženje svoja or« de in znamko (Dofenso Boads aafl Sta m pa), serijo F in G. Pia Mail« iMoeatftor lttk. IMS. a« «ba hü Otttoo First Victory Army . j General John Germ, glavni predsednik KSKJ. Prva armada General John Germ, Supreme President KSKJ. Soc. No. (Dr. št.) Insurance (Znesek) 1 .................................$2,000.00 2 .................................. 500.00 29 ............................... 1,000.00 59 ..................(zmanj.) —500.00—$ 3,000.00 Druga armada General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. Second Victory Army General John Zefran. First Vice President KSKJ. 108 ..................................$1,000.00 157 ................................ 500.00—$ 1,500.00 Tretja armada , General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. Third Victory Army General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. 150 .................................$ 500.00 156 .................................. 1,500.00—$ 2,000.00 Četrta armada General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. Fourth Victory Army General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ. 79 ............................—..$ 500.00 80 .................................. 500.00 110 .................................. 2,000.00 111 .................................. 1,000.00 115 .......-.......................... 500.00 152 .................................. 1,000.00—$ 5,500.00 Peta armada General Michael Cerkovnik, četrti glavni podpredsednik .KSKJ. Fifth Victory Army General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. 57 ..................................$1,000.00 139 .................................. 1,000.00 191 ................................. 1,000.00—$ 3,000.00 Sesta armada Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. Sixth Victory Army General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. 160 ..................................$1,500.00 174 .................................. 500.00 203 ...".............................. 1,500.00—$ 3,500.00 Sedma armada General Geo. Pavlakovich, šesti glavni predsednik KSKJ. Seventh Victory Army General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. ' 118 _ ...................$ 500.00 Naš. glavni tajnik brat Zalar nam poroča sledeče: "Ko je naša Jednota pred nekaj tedni kupila za $300,000 vojnih bondov tretje izdaje, se je dalo to svoto kot kredit kampanjskega nakupa naši šolski mladini, oziroma naši farni šoli sv. Jožefa. Poleg tega zneska so dobili otroci še za $8,000 kredita za nakup bondov od raznih drugih naših ljudi v Jolietu. "Sestra Secunda, prednica naše šole sv. Jožefa je to potem na pristojno mesta naznanila, nakar je zakladniški oddelek v Washingtonu določil, da'je naša šola upravičena do gotovih bombnikov in da lahko iste imenuje kakor hoče. Sestra Se-sunda je v ta namen izbrala tri imena in sicer: 'Victory Joe,' 'Špirit of KSKJ' in 'Immaculata.' "Dne 17 .oktobra, sma bili povabljeni v Chicago na mestno zrakoplovišče (Municipal Air-port), kjer se je vršila krsti- tev prvega 'Dive' bomhnika 'Victory Joe,' uradno označen 'Douglas-A-24'." Na gornji sliki je razvidno, kako sestra Secunda z blagoslovljeno vodo škropi propeler bombnika; za njo stojita major Laurie Eak in kapitan Merle Else; poleg njih na levi stoji pa šolarka osmega razreda Mary Ann Rosidari. Navzoči so bili tudi glavni uradniki in uradnica naše Jednote: Josip Zalar, Louis Železnikar, Matthew Slana in Mrs. Jean M. Težak. Kr-stitve se je udeležilo poleg sestre Secunde tudi več drugih šolskih sester, družice so bile pa šolarke osmega razreda: Mary Ann Residori, Marie Theresa Culik in Lillian L. To-dorovich. Po krstitvi je sestra Secunda izročila kapitanu Merle Else, ki je priredili že 119 napadalnih poletov na Solomonovih otokih v Novi Gvineji in v' Avstralija—svete podobice in svetinj ice z namenom, da se jih na bombnik pripne. Kapitan je iste pripel na levi strani v prostoru, kjer pilot sedi. Neki polkovnik je govoril v imenu vlade, ter zelo pohvalno omenil našo šolsko mladino, njen učiteljice, oziroma sestre, tako tudi našo KSKJ. Ta dan je bilo na tem letališču zbranih na tisoče in tisoče ljudi. Gotovo bo ta dan zapisan v ameriški zgodovini, da smo tudi Slovenci nekaj k zmagi pripomogli." V tej zadevi zasluži vso čast in priznanje sestra Secunda, ki je s svojim posredovanjem dosegla imenovanje teh treh bombnikov. Na tretji strani je videti skupino ljudstva na chikaškem mestnem letališču, ko je "Vic-tory Joe" na poti proti hangarju glede napisa, nakar je bil takoj poslan na bojno fronto; na sedmi strani je pa v bombniku poleg kapitana tudi naš glavni tajnik brat Josip Zalar; ta dan bo gotovo tudi on za vedno ohranil v lepem spominu. DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠT. h CHICAGO, ILL. Vabilo na ee jo Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera se bo vršila v soboto večer, 6.' novembra, točno ob osmih v navadnih društvenih prostorih. Dalje prosim vse članstvo, kateri ste zaostali dolžni na svojih mesečnih prispevkih, da bi skušali poravnati dolg kakor hitro mogoče. Leto se bliža proti koncu in prihodnji mesec bo treba zaključiti knjige za vse leto. Na razpolago bom članstvu na tej seji že od pol sedme ure naprej v cerkveni dvorani. Na zadnji seji bi morala dobiti nagrado sestra Terezija Miketich, toda ker ni bila navzoča, se nagrade ni izplačalo, bo pa za to sejo nagrada $2 v obrambnih znamkah. Sporočam celokupnemu članstvu, da je 25. oktobra umrl so-brat Jakob Petrich. Vsemu članstvu ga priporočam v blag rer. Pokoj niča zapušča žalujočega soproga Johna In dva sina, oba v ameriški armadi, zapušča tudi dve hčeri. Dne 31. julija smo pa fgubili sobrata Josipa Matzelte, zadel ga je mrtvoud, bil je star let. Tudi tega je imel naš po-grebnik brat Jelene v oskrbi. Pogreb se je vršil iz cerkve Pre-svete Trojice, potem pa na Holy Trinity pokopališče. Zapušča žalujočo soprogo Mary in pa štiri sinove ter tri hčere. Dne 15. septembra je umrl naš brat John Pečaver, tudi zadet od mrtvouda v starosti 66 let. Pogreb mu je oskrbel Frank Ermenc. Sv. mašo za-dušnico je daroval naš domači že enkrat imenovani župnik, nakar smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče sv. Trojice. Zapušča žalujočo soprogo Ano, šest sinov in tri hčere. Dne 18. oktobra je pa umrla naša sestra Ana Maierle, bolehala je več mesecev in sicer na raku, ki jo je tudi spravil v grob. Tudi ta pokoj niča je le- spomin, žalujočim ostalim si- žal a v Frank Ermencovem po-novom in hčeram pa izrekam v' grebnem zavodu, nakar je bila imenu vsega članstva naše is- pokopana po opravljenih cer-kreno sožalje. kvenih obredih ali sv. mašo za- K sklepu še enkrat vabim ce- dušnico iz naše farne cerkve pa lokupno članstvo na prihodnjo na pokopališče sv. Križa. Za-sejo dne 6. novembra! Na svi- pušča žalujočega soproga Pa-denje! jvla, štiri sinove in tri hčere. En Sobratski pozdrav, sin (Joseph) se nahaja sedaj John Prah, tajnik. |nekje v ameriški armadi na An- --gleškem, drugi (Pavel) tudi vo- DRUSTVO SV. JOŽEFA, ŠT.! jak je pa prišel na pogreb ljub-57, BROOKLTN, N. T. j Ijene matere nekje iz Kalifor-Vobilo m se/o in veselico 'nije. Cenjeno članstvo se tem po-• .Tako smo do danes letos iz-tom vabi, da se udeleži seje, vr-' gubili že štiri člane in dve čla-šeče se dne 6. novembra ob pol niče. Pred* danes navedenimi devetih zvečer v navadnih prostorih. Obenem se tudi vabi vse sta že prej umrla John Androj-na in John Rangus. Vsem so- na našo veselico, vršečo se 14. rodnikom teh pokojnikov izre-novembra v dvorani Slovenske- kam v imenu našega društva is-ga doma. Pripeljite prijatelje! kreno sožalje, umrlim pa naj dodeli večni Bog mir in pokoj v hladni ameriški grudi! S sobratskim pozdravom, John Oblak, tajnik. s seboj, vstopnina je prostovoljna; za par desetič bo eden ali ena srečen nesel domov velikega purana. Za ples bo izvrstna godba. ! -- O tej veselici vam je že ome- DRUŠTVO MARIJE SEDEM nil naš predsednik v Our Page ŽALOSTI, ŠT. 81, PITTS-in tudi naš poročevalec bo to ! BURGH, PA. bolj obširno opisal. S tem zopet naše članice opo- Operiran je bil naš član John i minjam, da se ne pozabite ude-Cvetkovich izPlainfield, N. J. j ležiti skupnega svetega obha-Želimo mu hitrega okrevanja, j jila in da ste prisotne pri sv. Nadaljni bolniki so: Helen Gio- maši, darovani za vse verne du-vanelli, Peter Peschel, Loiiis J še in v spomin naših pokojnih Legisa, Edward Mayer in Mary članic. Prav gotovo ne vemo, Tomec. Bolnikom želimo lju- kdaj bomo mogoče tudi me med bega zdravja, ostalim pa kličem: Pridite na sejo in na ve selico! Na svidenje! Pozdrav, Valentin Capuder, tajnik. DESETLETNICA CERKVENEGA DRUŠTVA DRUŠTVO SV. JANEZA EVANGELISTA, ŠT. 65, MILWAUKEE, WIS. Vabilo na sejo.—Obisk znanega Chicaiana.—Smrtna kosa temi in bomo zelo hvaležne, če bodo članice za nas molile in prejele skupno veto obhajilo. Je veliko društev, katerih člani bi mogoče prav radi imeli skupno sveto obhajilo s svojimi sestrami in sobrati, pa jim ni prilika dana tako kakor je nam. Torej ne pozabite dne 14. novembra pri sveti maši ob osmi uri v cerkvi Marije Vnebovzete Na zadnji naši seji dne 3. ok-lna 5J. in Butler cesti. Vabimo tobra nas je obiskal prvi glavni j vse članice tudi one v Etna in podpredsednik KSKJ brat John ' North Side in iz druge okolice, Zefran, ter je pri tej priliki! katerim je možno priti, prav lepo govoril v prid seda- j Naše članice, Mrs. Ann Solo-nje "V" kampanje mladinskega j mon in Mrs. Mary Weselic so oddelka. Zaeno je pripomnil, precej boljše in poškodbe, kate-da vlada lep red in sloga pri i re sta prejeli zadnjič v avtomo-našem društvu, o čemer je pre-' bilski nesreči, niso tako hude, pričan in je zaeno obljubil, da kakor je bilo najprvo poroča-nas še obišče, kadar mu bo pri-! no, pač se Še nahajati v St. Bridgeport, Conn. — Bolje kasno kakor nikoli, pravijo. Tako je tudi z našim poročilom, katero se je zakasnilo zavoljo slik. Naše društvo krščanskih mater, katero Vidite* ria^fci, je nameravalo obhajati 10-letnico svojega obstanka letos o Veliki noči. (Ustanovljeno je bilo 23. aprila, 1933, ko je imel "pojoči misijonar" Rev. Odilo Hajnšek pri nas sv. misij on). Rev. P. Kazimir Zakrajšek, kateri je pred leti prvi začel vpeljavati društva krščanskih mater po slovenskih župnijah, se nam je obljubil za tridnevni-co. Žalibog je zavoljo nenadne bolezni to moral odpovedati. Čakali smo, da se pozdravi, pa naše upanje se nam ni izpolnilo. Želimo gospodu Zakrajšeku in tudi molimo za to, da se mu zdravje zopet povrne. Zato je namesto Rev. Zakraj-šeka na prošnjo in povabilo domačega gospoda župnika dne 17. septembra .prišel k nam častiti gospod kanonik od sv. Lovrenca iz "Novega grada," Rt. Rev. John J. Oman za tridnev-nico za društvo združeno s 40- urno pobožnostjo. Koncem po-božnosti je bila blagoslovljena nova društvena zastava, katero so si društvene sestre omislile za 10-letnico. Lepa zastava predstavlja zavethice aH patro-ne vseh krščanskih mater, Žalostno Mater Božjo"na eni strani, na drugi pa sv. Ano. Vse društvenice smo gospodu kanoniku hvaležne za lepe nauke in ničesa bolj ne želimo, kakor to, kar je on ponovno priporočal, da bi vse žene v fari pristopile k temu lepemu društvu in tako sebi in svojim družinam naklonile duhovne dobrote, katere jim društvo nudi. Društvo krščanskih mater naj bi po pravilih v vsaki fari bilo desna roka duhovniku. Tudi naše društvenice so se tega zavedale in v p61ni meri dopolnile tako v duhovnem pogledu z | molitvami in sv. obhajili, kakor j tudi v gmotnem oziru z mnogimi posrečenimi prireditvami v prid cerkvene blagajne. | Gospodu kanoniku kličemo: "Prav prisrčni Bog plačaj!" Vsem društvom krščanskih mater pa lep pozdrav! Odbor društva krščan. mater. službi Strica Sama in pet vnukov. Bil je del j časa bolan. V bolezni j« bil večkrat previden s sv. zakramenti. Dne 16. oktobra ga je smrt rešila vsega na-daljnega trpljenja. Pogreb je bil v sredo, 20. oktobra s sv. mašo, katero je daroval domači gospod župnik častiti Father Raphael ob asistenci častitih gospodov Father Novak, župnik v Greenwoodu, in Father Bigler, župnik v Neills-ville. Pokojni naj v miru počiva, preostalim pa naše globoko sožalje. Ludvig Perushek. V BLAG SPOMIN 15. OBLETNICE SMRTI NAM NEPOZABNEGA IN LJUBLJENEGA OČETA MARTINA TEŽAK j ki je preminul dne 2. novembra, « 1928 v starosti 49 let. K tej 15-letnici naj mu veljajo te naše skromne vrstice: Hladna jesen v naravo že petnajstič je prišla, listi so porumeneli, vetrie z njimi se igra. Let 15 je dolga doba, marsikaj se spremeni; le ljubezen je neugasljiva, pa gori do konca dni. V srcih nosimo ljubeče: glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče, da vsi gremo za Teboj. Cvet mladosti hitro mine, nikdar več nazaj ga ni; komaj dobro se zavemo — že večerni mrak preti! Večni nas bo zopet združil, Kristus je besedo dal, isto tudi je potrdil, ko je sam od smrti vstal. Do tedaj pa v miru božjem le počivaj, sladko spi, dok ne bomo zopet skupaj v svetem raju, v večnosti! Žalujoči ostali: ANNA TEŽAK, soproga. MRS. FRANK YELENICK in družina; je bilo u prošloj depresiji, a j oš se lahko nadajamo takvi vremena. Sa pozdravom, Mat t Brozenich, tajnik. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 176, DEThOlT, MIC H IG AN Prememba tajnikovega naslova ' Prošnja S tem naznanjam, da je me- ...............—,—( sto premenilo dosedanje ime Wark St. v Stanta Rosa Drive. Zato vas prosim, da vpoštevate Mrs. K. G. MARK in družina; šolska sestra MONICA JOSEPH, hčere. Crested Butte, Colo., 2. novembra, 1943. to premembo pri svojih pismih, ko pošiljate morda asesment ali kadar mi boste kaj pisali v društvenih zadevah. Številka hiše je ostala stara, samo ime ceste je premenjeno. Moj sedanji naslov je torej: 12781 Santa Rosa drive, Detroit, 4, Mich. K sklepu še prosim vse naše ka vlada raje borila do konca, dokler bo le mogla izdriati, nego da pristane na take pogoje, ki zahtevajo, da se njihova dežela popolnoma ukloni volji zmagovalca. Kritiki trde radi tega, da zahteva brezpogojne predaje, ne le da bo skrajšala vojne, temveč da jo bo celo podaljšala. T6 bi seveda utegnilo biti res, ako bi Zedinjeni narodi nastopali z isto brezobzirnostjo kot osišče, ter se obenem tako malo brigali za svoje obljube. Osi-šče ni nikdar zahtevalo od svojih žrtev, da se morajo predati brezpogojno. Taktika osišča je bila drugačna — nuditi čim ugodnejše pogoje, enostavno za dovoljenje, da nemške čete okupirajo njihova ozemlja. Cim pa je bila okupacija izvedena in je s tem bilo tudi konec vsake možnosti odpora, je bilo nacistom tudi nepotrebno še nadalje vpoštevati omenjene velikodušne pogoje. Verjetno je torej, da bodo Zedinjeni narodi, ki ničesar ne obljubljajo, postopali mnogo bolj prizanesljivo. Badoglio tega ni razumel. Ko so njegovi predstavniki stopili v zvezo z našimi, so prinesli predloge, da Italija kar takoj prestopi z ene strani na drugo. Dobili so odgovor, da je to nemogoče. Zločinci ne morejo preiti na stran policije kratko-malo, in kadar koli se jim zdi, da zločin ni več dosti dobra kupčija. Jasno je seveda, da se more pripetiti, da se jim zločin izbriše, ali pa, da je obtožba manj huda, ako njihova podpora v boju proti njihovim starim tovarišem to opravičuje, toda v koliko bo to zares štelo, to je stvar edinole državnega pravd-nika, ki bo sam o tem odločal. Ko je Badoglio videl, da mu drugega ne preostaja, se je od» ločil za brezpogojno predajo. Z našega stališča je ugodno in koristno, ravnati z njim velikodušno. On je imel takrat v svojih rokah vrhovno poveljstvo nad italijanskimi oboroženimi silami, tako da jim je mogel ukazati, da nam pomagajo v boju proti Nemcem. Čim je bilo jasno, da se je predal in tako postal podrejen našim ukazom čim najbolj mogoče. Dokazalo se je, da nam italijanska armada ne more mnogo pomagati, toda Badoglio nam je p r i v e d e 1 tudi italijansko mornarico. Tudi ako bi nam bilo popolnoma nemogoče porabljati italijanske ladje—katere pa so nam v nekaterih slučajih koristne—je vendar zdaj sigurno, da Nemci ne bodo mogli s pomočjo teh ladij podaljšati Pomoč od naših sovražnikov člane in članice, da mi naznani-1 Za ONA, napisal PETER LIPA jo, koliko vojnih bondov tretje j Washington. — Brezpogojna ali zadnje izdaje ste že kupili, J predaja, katero zahtevajo Ze-| vojne. To nam je brez dvoma ! kajti v glavnem uradu naše j dinjeni narodi, nikakor ne po- j prihranilo precej človeških živ-Jednote bi radi to vedeli, da se meni, da nameravamo popolno- ljenj. Zdaj pa smo Badogliu privolili v. toliko, da je smel Nemčiji napovedati vojno. Njegovo upanje je, da bo mogel na pod- ' naznani federalnemu uradu S sobratskim pozdravom, Paul Madronich, tajnik, 12781 Santa Rosa Drive,, Detroit 4, Mich. lika nanesla. Hvala Ti, John ! Le pridi še, Francis bolnišnici in članice jih lahko obiščete, če je vam mo- prav z veseljem Te bomo spre- goče. Zelo vesele smo, da jim jeli! Dragi mi bratje in sestre! Pridite tudi na prihodnjo sejo dne 7. novembra, ker od zdaj naprej bomo dajali gotove denarne nagrade na vsaki seji, kdor bo navzoč in tako srečen. Naj tudi omenim štiri nove smrtne slučaje pri našem društvu v tekočem letu: Dne 12. julija je priminila naša sestra Mary Kocjan v 52 letu svoje starosti. Na mrtvaškem odru gre na bolje. Kaj pa s tiketi za vojni bond? Ali ste že prodale ali kupile vsaj eno knjižico? Ce jih želite še več, jih lahko dobite pri naši tajnici Mrs. Rogi-na. Imamo samo še dva meseca, da dosežemo kvoto predpisano našemu društvu v sedanji kampanji za mladinski oddelek. Torej prosim članice, vsaka naj pridobi vsaj enega člana ali je ležala v Kajserjevem po-j eno članico za društvo, pa bomo grebnem zavodu pod vodstvom , prav lahko dosegle kvoto brata Johna Jelenca. Pogreb S pozdravom, se je vršil iz cerkve sv. Janeza Frances Lokar, tajnica. Evangelista, kjer je daroval sv. ^ - mašo zadušnico naš častiti go- ACIT1RAJTC ZA MLADIM-spod župnik Rev. Anton Schiff-I SKI ODDELEK.! DRUŠTVO SV. VALENTINA, ŠT. 145, BEAVER FALLS, PA. Smrtna kosa Naznanjam žalostno vest o smrtnem slučaju članice našega mladinskega oddelka. Dne 25. septembra je preminula 14-letna deklica in naša članica, sestra Ana Brozich, hčerka Ivana in Helene Brozich. Pokoj niča zapušča tudi štiri brate: Frank, George, Nick in Thom in dve sestre: Katarino Yelich ter Mary Vukich. Pogreb, ki se je vršil ob j ako lepem vremenu, je bil tudi ja-ko lep in ganljiv. Iskreno sožalje prizadetim, pokoj niči pa večni mir in radost v svetem raju! S pozdravom, Frank Flajnlk, tajnik. DRUŠTVO SV. MIHAJLA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Bračo i sestre! Vam javim, da nišam bio u mjesecu oktobru sretan i vesel,, j er se nismo u kampanji uprav niš pomaknuli napred, pač smo spavali, da.se ne hvatimo posla šta misli naše j članstvo srednje dobe. "Bude-» ' mo ovako ostali?" No, zašto j zato stari j i pomiramo. Mladci odlaze u vojsku pod pušku, a mladinu pustite u Insurance kompanije, i tako društvo oslabi. Još imamo 58 dana, do polnoči ove godine 1943, da se poravnamo sa našom kampanj om, pak vas umoljevam, da na sjed-nicu 14. novembra dovedite ili preporučite svaki eno djete od prvog dana do 15 godina starega za pristup u naše društvo. Dalje vi, ko j i ste zaostali uplatiti svoj asesment, molim, da ne čekate do zadnjega dana godine, nego se požurite i sjeti-te, ako ste zaboravili. Od neko-jim mi se čudno vidi da zaostajate, škodite sami sebi. • Društvo ovo vreme je najbolja banka i zaupanje. Izvolite onda svi poravnati svoj dug društvu ovo dobo, dok se more i dobro radi, jer ste više probali. kako nam SMRTNA KOSA ma uničiti sovražne narode. Nasprotno, prav zelo verjetno je, da bomo postopali velikodušno. Tega nas je naučila brezpo- lagi ~ie "vojne napovedi preskr-gojna predaja Italije in njena Willard, Wis.—Dne 16. oktobra je umrl tukajšnji rojak Joseph Rakovec. Rojen je bil 27. februarja, 1876 v župniji Ovsiše pri Kropi na Gorenjskem. V Ameriki je bil nekaj nad 40 let. Delal je po raznih rudnikih v Coloradi, Pennsyl-vaniji in Minnesoti. Tu v Wil-lardu je bil 29 let. Z marljivostjo in modrim gospodarstvom je toliko napredoval, da je lastoval prav lepo in obširno farmo. Pokojni je bil krotkega in milega življenja, priljubljen med vsemi, ki so ga poznali. Bil je član društva sv. Družine, št. 136 KSKJ, katerega članstvo ga je polnoštevilno spremilo na njegovi zadnji «zemeljski poti. Tu v Willardu zapušča žalujočo soprogo in šest otrok, in sicer eno hčer, omoženo Pekol, pet sinov, katerih dva sta v vojna napoved Nemčiji pod vodstvom maršala Pietri Badoglio. Več kot vrjetno je tudi, da to lekcijo študirajo z največjo vnemo odgovorni državniki v prestolnicah Rumuni- beti nekaj ugodnosti svoji deželi. Interesi Italije bodo manj ogroženi, ako se mu bo posrečilo, da nam uspešno pomaga v tej vojni. Je ko malo pa mu ostaja upanja, da bo s tem pomagal tudi je, Madžarske, Finske in Thai-;sebj samemu, oziroma svojemu landa—in brez dvoma tudi v | kralju in svoji vladi Ti n0Sijo Nemčiji sami in na Japonskem.. vsi ve,ik del krivice in 0dgovr-Predsednik Roosevelt in pre-jnosti pred vsem gvetom in pred mier Churchill sta letos spo- italijanskim narodom samim, mladi po svoji konferenci v Ca-; za dejgtvo da je šla njihoVQ de_ zablanki izjavila, da se bosta1 Amerika in Velika Britanija tako dolgo borili proti osišču, dokler ne bo dosežena s strani teh nasprotnikov brezpogojna predaja—to je, dokler ne bodo odgovorni voditelji teh sovražnih držav pripravljeni, da izjavijo: "Prepričani smo, da nam ne boste nič hujšega storili, kot je trpljenje, katero nam žela pomagati Nemcem v tej vojni. Badoglio je slovesno obljubil, da bo Italija sama svobodno izbrala svojo demokratično vlado. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da smo mi zahtevali to slovesno obljubo, tako da bomo zagotovo tudi gledali na to, da bo izpolnjena. Videti je, da bo takrat, kadar ,bo zares izvedena, volja itali-prinaša vojna. Zategadelj, ako| janskega naroda povsod v Ita-hočete prenehati s sovražnost-',^ pometla z vsem, da ne bo mi, mi smo pripravljeni storiti pu£tila nobenega sledu onega | kralja, ki je brez protesta sprejel in priznaval skozi dobo od 20 let Mussolinijev teror in «Dalw na X «tr*nl> vse, kar nam boste ukazali." Zahtevati toliko, se "morda vidi nekoliko trdo in kruto.! Kritiki oporekajo, da se bo vss-, IZ URADA Slovenskega imenskega narodnega sveta , 3935 W. 26th Stmt, Chicago, Ht Slovensko ljudstvo sodi Odkar so Slovenci v devetem stoletju izgubili svojo neodvisnost in svobodo, ko se je Karol Veliki polastil njihovega ozemlja, je bilo slovensko pravosodje vedno pod tujo oblastjo. Vsaka obsodba je bila izrečena v imenu tega ali onega tujega '•veličanstva," nobena pa ne v imenu ljudstva. Odkar pa so Slovenci pričeli osvobojevati svojo zemljo izpod nacifašistič-rtega jarma in postavljati ljudske zastopnike na uradniška mesta, so vzeli tudi pravico pravosodja v svoje roke. Podrobnosti nam sicer še niso znane, nekoliko umevanja položaja pa vseeno lahko črpamo iz sledeče značilne vesti, ki so jo prinesli iz londonskega vira čikaški časopisi dne 27. oktobra : r V osvobojenem delu Slovenije je Ljudstka osvobodilna vojska prijela tudi 22 "izdajalcev," izmed katerih je 17 bilo obsojenih na smrt radi zločinskega sodelovanja z osiščem. To se je zgodilo na slovenskem ljudskem sodišču (najbrž v Novem mestu), kjer je središče slovenskega proti fašističnega sveta. Drugi so bili obsojeni v dosmrtno ječo, eden pa radi pomanjkljivih dokazov izpuščen. Sodili so jih baje dobro znani sodniki, ki veljajo za vesčake v pravu in uživajo veliko spoštovanje med ljudstvom. Vsak obtoženec je imel svojega odvetnika za zagovornika. (To bi dokazovalo, da se poslužujejo Slovenci demokratičnega procesa, vslcd česar bi se pravilno sklepalo, da so sposobni upravljati vse posle, ki jih nalaga Uprava kulturnega naroda). Med obsojenimi sta bila tudi Rudolf Marinčič, fašistom naklonjen policijski komisar v Ljubljani in Fran Malovrh, ki je izdal na stotine Ljubljančanov laškim oblastem, da so jih v procesu aretacij ubili, ali zaprli kot talce in postrelili, ali pa poslali v koncentracijska taborišča v Italijo. Oba sta priznala krivdo. Neki drugi obtoženec je izvršil samomor takoj po obsodbi. Jetniki so bili obtoženi, da so ovadili na tisoče slovenskih rodoljubov, ki so se bojevali proti laški zasedbeni vojski akoli Ljubljane ter pomagali Lahom loviti in pobijati tiste bojevnike. Brzojavke Dne 17. oktobra je SANS poslal brzojavne apele državnemu tajniku Hullu, angleškemu zunanjemu tajniku Hullu, angleškemu zunanjemu tajniku Ede-nu in ruskemu komisarju zunanjih zadev Molotovu, ki sedaj konferirajo v Moskvi. Enako je storil Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev. Opozarjalo se je na slovenske zahteve glede Primorja ter na nujno potrebo takojšnje odpomoči jugoslovanskim ljudskim boril-cem. Iste zadeve so bile že prej na-glašene v "spomenici," ki jo je SANS naslovil ruskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu dne 29. septembra; prepis je bil poslan sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu. Spisana je bila v angleščini in prevedena na ruščino. Poročilo o nakupu vojnih vladnih obveznic Vtednu od 21. do 28. oktobra so nam poslale poročila o nakupu vojnih vladnih obveznic sledeče podružnice: St. 21, Cleveland, O., $60,000; št. 83. Walsenburg, Colo., $80,-000 (vključivši vse tamošnje Jugoslovane); št. 11, Ambridge, Pa., $2,650; št. 8, West Newton, Pa., $2,000; št. 65 Worcester, N. Y., $6,000; št. 31, Pueblo, Colo., $100,000 v celoti). Naše gibanje V času od 21. do 28. oktobra se nam je prijavila nova po- družnica št. 95, Pueblo, Colo., nastala iz društva št. 16 ZSZ. V isti dobi so poslale v ta urad svoje prispevke sledeče podružnice: St. 17, Uniontown, Pa., $19.50; št. 23, St. Louis, Mo., $13.50; št. 29, Frederick-town, Pa., $10; št. 40, Kemmer-er, Wyo., $9; št. 83, Walsenburg, Colo., $5. Prijatelj našega gibanja Jerry Hafner iz New Smyrna Beach, Fla., je nam poslal poleg lepega pisma tudi $58 ( ki jih je nabral med tamošnjimi rojaki za SANS. Društvo št. 15 ABZ v Pueblo, Colo., se je spomnilo naše organizacije z $10. * Shodi, seje, sestanki, prireditve Zadnja seja podružnice št. 2 v Chicagu je bila prav dobro obiskana in po njenem zaključku se je razvila prav lepa domača zabava med članstvom. Ta podružnica bo priredila, kakor je bilo že poročano, v soboto dne 20. novembra zvečer v Fleiner j evi dvorani na 1638 N. Halsted St. veliko veselico za SANS. Priprave za to prireditev so že v polnem teku. Vstopnice prodajajo podružnični člani in članice po 50 centov. Na tej veselici bo zapel nekaj pesmi podružnični član in dobro znani tenorist Tomaž Cukale. Za ples bo igral slovenski orkester Gradišek-Omerza. Upati je, da se te veselice udeleži veliko število naših ljudi s severne, južne in zapadne strani čikaškega mesta. Federacija društev SN P J v zapadni Pennsylvaniji misli prirediti javni shod skupaj z našimi 'podružnicami in postojankami JPO-SS zapadne Pennsyl-vanije v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa., na dan 23. januarja, 1944. Na ta shod so povabili našega predsednika Et-bina Kristana za glavnega govornika. Seja Združenega odbora juž-noslovanskih Amerikancev se vrši dne 13. novembra v Pittsburghu, Pa. Seja našega izvrševalnega odbora bo dne 14. novembra v Clevelandu, O. Ker se ima tu vršiti javni shod, pri katerem bodo sodelovale vse tamošnje naše podružnice, isti dan, se ga bodo člani našega odbora, ki bodo tamkaj na odborovem zborovanju, kajpak njih udeležili in nekateri izmed njih nastopili kot govorniki ga njem. Priporočena revija Članstvu SANSovih podružnic priporočamo, naj seže po reviji "Free World" za mesec november. V tej je poleg drugega zanimivega čtiva tudi pogovarjanje, v katerega posegajo Adamič, Kosanovič, Salve-mini in drugi. To čtivo je najti v reviji pod naslovom "Round Table" in pogovor se suče okoli balkanskih zadev. Revija se dobi za 40 centov. POMOČ OD NAŠIH SOVRAŽNIKOV (Nadaljevanje s 2 stran» onega generala, ki je povedel njihovo armado v prvo, v abe-sinsko avanturo. Zelo verjetno je, da se bo zadeva Italije ponovila in služila za vzgled v drugih sovražnih deželah, v katere bomd prodrli. Vojaški vodje—najbrže taki, ki prav kot Badoglio niso baš v najboljših odnošajih z režimi osišča—bodo tudi tam najbrže prvi, ki bodo spoznali, da je postal odpor proti Zedinjenim narodom nemogoč. Prevzeli bodo takrat iz rok onih politikov, ki so najbolj odgovorni za poraz njihove dežele, oblast in vlado in se bodo potem predali čim prej mogoče, ker jim bo jasno, da je najboljša in najugodnejša stvar, katero jim je mogoče storiti, da zmanjšalo krvopre-litje. Naši manjši sovražniki nam bodo najbrže sami pomagali z NA CHIKASKEM MESTNEM LETALIŠČU 17. OKTOBRA Množica ljudstva in bombnft \ "Victory Joe" po dovršeni krstitvi. vsemi svojimi silami—kadar pride čez čas za to—da skrajšajo vojno s tem, da podpirajo našo borbo proti Nemčiji in Japonski. Seveda, mnogo najbrže ne bodo mogli storiti. Podobne dogodljaje in sličen razvoj smemo celo pričakovati v Nemčiji sami in na Japonskem. Tam bo generalom jasno, da je eclina podpora, katero nam morejo dati kot uslugo, čim brže polna predaja. Vsled tega bo njihova največja želja, da privedejo vojno čim hitreje do konca, takoj ko jim bo uspelo, da dobe v svoje roke potrebno oblast. To seveda še ne bo tako kmalu in tudi ne bo šlo brez silnega pehanja z naše strani—prav kot smo morali mnogo prigovarjati Italijanom naj se znebe Mussolinija. Rusi so že začeli delati na tem polju, in sicer ko so organizirali Svobodni Nemški odbor, s čimer so pokazali Nemcem, kakšno ravnanje smejo pričakovati, ako strmoglavijo svoje nacistično vodstvo in sprejmejo mir^,, \ Kako je v Nemčiji z moralo Za ONA napisal Donald Bell Zdaj šele se je pokazalo, kaj je pravzaprav v Nemčiji privedlo do imenovanja Heinrecha Himmlerja za notranje zadeve in diktatorja celokupnega administrativnega aparata. Po uničujočih zračnih napadih na Hamburg je bil Berlin pripravljen na to, da pride na vrsto. Že dne 2. avgusta je objavilo berlinsko časopisje navodila, kako ravnati v slučaju zračnih napadov in kmalu potem so prinesli tudi listi vseh večjih mest, ki se nahajajo v območju britanskih letal, slične razglase. Te instrukcije seveda niso pomirile prebivalstva, temveč so ravno nasprotno povzročale paniko. Ko je^ potem tudi zares prišlo do prvega obsežnega napada na Berlin, prebivalstva sploh ni bilo več mogoče držati. Edino le strah je mogel še preprečiti razpad nemške domače fronte. Ta uradni poziv za priprave na britanske zračne napade, se je začel z besedami: "Hvaležni morate biti za to, da ste imeli skrbeti dozdaj samo teoretično in da vas angleški zračni, napari še niso dejansko zadeli. Povedati pa je treba, da nobeno pripovedovanje ali pismo ne more zares povedati kako strašni so." Pomisliti je treba, da to ni bila opomba navadnega časopisa ali prazna govorica, temveč uradno poročili, katero so morali ponatisniti vsi časopisi. Nemška vlada v tem razglasu potem obsoja ravnanje prebivalstva, češ, polovica berlinskega prebivalstva je čisto letar-gična, ko da je itak vse izgubljeno. Druga polovica pa se prepušča psihozi "bombardiranih'5 in v svoji bedasti prepla-šenosti prazni ^voja stanovanja, raznaša obleko v najrazličnejša skrivališča in prenaša opremo v zračna zaklonišča, ki so tako natrpana nepotrebnih stvari, da bo v slučaju nevarnosti nemogoče pobegniti iz njih. Požarne bombe se često prebijejo skozi manjše zgradbe prav v klete in povzročajo požare spodaj na dnu; vsled tega prepovedujejo razglas na kopičenje pohištva v kleteh. Mesto tega priporočajo nemške oblasti, da prebivalstvo prilepi na vse pohištvo, preproge itd. lističe z imenom in naslovom posestnika, ter da vse skupaj puste v svojih stanovanjih. Tako je vsaj nekaj upanja, da dobi vsakdo svoje imetje nazaj, celo ako je treba izprazniti ves okraj. Nemške oblasti priporočajo ženam in otrokom, da se v slučaju zračnega napada skrijejo v klet. Seveda, berlinčani so zvedeli po razrušen ju Hamburga, da so kleti zelo nevarna skrivališča. Ako zadene hišo eksplozivna bomba, pokrijejo razvaline klet in v njej vse one, ki se nahajajo v pjej. Eksplozija razprši tudi s tako silo ves omet na zidovih, da daje ozračje polno najdrobnejšega, tankega praha, ki ovije vse, kleti pa včasih tako napolni, da zaduši vse one, ki so se zatekli tja. Tako je pri eksplozivnih bom-! bih ,pri požarnih bombah pa j nastane ogenj v hiši nad kletjo j in razvije včasih tako'ogromno vročino, da kar žive speče vse, ki se skrivajo. Berlinske oblasti vse to priznavajo. Pravijo pa, da so kljub temu kleti še najvarnejši prostor, mnogo manj nevarne kot stanovanja ali pa celo cesta, j Uradi pozivajo Berlinčane, | naj si dobro ogledajo svoja za-jklonišoa, tako da jih bodo mo-j gli z lahkoto najti tudi v popoldni temi. j Poleg tega zahtevajo od njih, j da preskrbe vse kleti z več iz-. hodi na različne strani. Neka-: tere zidove je treba podreti, I druge pa ojačiti—da klet ne bi j postala kletka, ! To so, v glavnem, splošne instrukcije—Berlinčani, ki jih či-tajo, menda z lahkoto izgube glavo. Toda to še ni vse. Kaj naj človek vzame s seboj v zaklonišče? Nikakor ne umetnin ali orijentalskih preprog. Vso potrebno obleko, par žepnih robcev, to so potrebne za življenje, ako se rešiš, nadomesti jive stvari, katerih danes v Nemčiji ne najdeš niti za denar niti za dobre besede. Najbolj potrebno pa je imeti zadostne množine rjuh. Ako se pripeti, da je vsa hiša v plamenih, namočiš svoje rjuhe v vodo in—tako objasnuje stvar nemška oblast—"z vodo prepojene rjuhe so včasih edina rešitev, ako hočete iz kleti, zajete v požar, ven na cesto. Le to more pomagati skozi zid neznosne vročine." Poleg tega mora imeti vsakdo s seboj svojo masko za pline— ne morda, ker se pričakuje napadov s plini, temveč ker je plinska maska edina zaščita proti dimu in fino razpršenemu prahu. Glede obleke, svari razglas pred tkaninami iz bombaža in umetne svile, ker se najlažje vnamejo. Toda kaj, ko volne v Nemčiji sploh ni več dobiti . . . čevlji naj imajo usnjate ali lesene podplate zato, da ne bi ljudje nosili čevljev iz kartona alisličnega nadomestil nega materiala ... Toda malo je ljudi, ki imajo še usnjate čevlje. Vse tozadevne nasvete in priporočila dajejo nemške oblasti popolnoma po nepotrebnem, kajti prebivalstvo nima več tistih predmetov—usnjatih jopi-čev, rokavic, volnenih šalov itd. Ta navodila priporočajo tudi naslednje: "Znano je, da obstoja tesna zveza med razburjenjem in strahom ter prena-polnjenjem mehurja, ki more v slučaju nenadnega pritiska počiti. Priporoča se pravočasno izpraznenje." Toda nemške oblasti še vedno niso zadovoljne — možem ni prepuščeno, da v miru počakajo, kaj se jim bo dogodilo, namreč ali bodo pri živem telesu sežgani, zadušeni, ali pečeni. Zahteva se od njih, da gredo tudi ven na cesto in pomagajo pri gašenju požarov. To so torej stvari, katere obljubljajo nemški časopisi. A ; kot tolažbo, da podpro moralo, kaj dajejo v zameno? Edinole obljube, da se bodo maščevali. Tedne in mesece že pridigajo sovraštvo do Angležev in Amerikancev. j Pripoznati je treba, da prebi-, valstvo, ki prenašfe take strahote, slabe vesti iz bojišč, bodisi iz ruske fronte, bodisi iz Italije, ne morejo vliti mnogo novega strahu. Človek iz Berlina ali Hamburga, iz Essena ali Duesseldorfa ima preveč last-j nih in neposrednih skrbi in težav, da bi mogle prevzeti udarci* in nesreče, ki zadevajo Hitlerjev Reich tam daleč, 1,000 kilometrov v stran. Morala v Nemčiji se zgoščuje čedalje bolj nekako v vprašanju, kako skrbeti 'vsak izključno le zase!" Nacisti se pripravljajo na poraz London. — Hitler je ukazal izvesti nekatere posebne priprave, ki naj zajamčijo nadaljevanje nacistične stranke v slučaju, da bi bila Nemčija poražena. Himmler, šef Gesta pe in ss-čet, je dobil nalog, da pripravi organizacijo podtalnih "celic" nacistične stranke, ki bi začele poslovati v trenotku, v katerem bo bila Wehrmacht prisiljena, da odloži orožje. Poleg osebnih organizacij članstva, predvideva baje ta načrt tudi ustanovitev tajnih arzenalov in utrjenih postojank. Usoda fašistov v Italiji opominja naciste v Nemčiji, da morajo skrbeti že zdaj in gledati na to, da ne bodo nenadoma pregnani in preko noči uničeni. Morala v Avstriji. Bern. — Nacisti prirejajo Sirom Avstrije shode, na katerih svare prebivalstvo, naj ne kaže nobenega oslabljenja nacistične morale, zvestobe in vere. Gauleiter dr. Jury je dejal na enem teh shodov, da je vlada trdno odločena, boriti se proti defetistom z vsemi sredstvi, prav kot proti vsem pesimistom, ki nočejo slepo zaupati oblasti in oboroženim silam Nemčije. Nacistični ura&nik je izjavil: "Nobene slabosti ne bomo trpeli. Proti onim, ki izdajajo deželo, pripravljamo kar najstrožje protiukrepe." Sabotaža v Romuniji Bern.—Od konca septembra doslej se je začela v Romuniji širiti sabotaža—tako poročajo vesti, ki prihajajo v Švico. Med drugim je bila uničena tovarna za usnje, neka kemična tovarna, orožarna in več večjih industrijskih podjetij, pri čemer je bilo ubitih mnogo ljudi. Romunska vlada je zategadelj postavila vsa industrijska podjetja pod vojaško kontrolo. Vsi nastavljenci stoje pod najstrožjim nadzorstvom in mnogo med njimi jih je bilo aretiranih. Vsa vojaška posestva pa so bila evakuirana iz takih krajev, ki so gosto naseljeni, ter odne-šena neznano kam. URESNIČENE SANJE O UMORU Na čudovitejši primer, ki se brez dvoma ne da razložiti z navadnimi merili glede na privid usode dveh ljudi, so doku-mentarično dokazane strahotne sanje visokega ogrskega duhovnika o povodu za prvo svetovno vojno. Pravilnost navedb, ki jih je duhovnik sam povedal, je do potankosti preiskana in kot neoporečna tudi dokazana. Naslovni škof dr. Jožef Lan-yi je bil v letih 1900 do 1906 učitelj ogrskega jezika na dvoru Franca Ferdinanda. Skof je imel 28. junija 1914, to se pravi, v zgodnjih jutranjih urah tistega dneva, ko se je pozno popoldne izvršilo ono grozotno dejanje v glavnem mestu Bosne, jako čudovit sanjski privid. Škof je o tem lastnoročno napisal podatke, ki jih je profesor Pijevega internata v Peča-hu in brat škofa Lanyja„ pater Edvard Lanyi, izročil kot pristen dokaz znanstvenemu raziskovanju ha razpolago. Škofovi podatki pa so tile: "Dne 28. junija 1914. ob pol štirih z jutra, sem se zbudil iz strašnih sanj. Sanjalo se mi je, da sem zgodaj zjutraj stopil, k svoji pisalni mizi, da bi pregledal došlo pošto. N» vrhu je ležalo pismo s črnim robom, črnim pečatom in z nadvojvodo-vim grbom. Koj sem spoznal njegovo pisavo. Ves vzburjen sem odprl pismo in sem videl zgoraj na pismu v sinje-modri barvi sliko, kot na razglednicah, kjer je bila upodobljena cesta in ozka ulica. Gospod in gospa sta sedela v avtu, nasproti njima je bil general, zraven šoferja pa častnik. Na obeh straneh ceste je bila gosta množica ljudi. Mahoma planeta dva mladeniča in ustrelita. Sledeče besedilo je dobesedno isto, kakor sem ga videl v sanjah. Glasi se: Prevzvišeni! Ljubi doktor Langi! S tem Vam sporočam, da bova danes z ženo padla kot žrtvi političnega umora. Oba se Vam priporočava v molitev in darovanje sv. maš in Vas prosiva, da bi ostali najinim ubogim otrokom še nadalje v ljubezni in zvestobi tako vdani, kot ste bi lo doslej. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš nadvojvoda Franc. Sarajevo, 28. junija 1914, 4 zjutraj." Prevzvišeni! Ljubi doktor Lan- yi! Ves tresoč se in v solzah sem planil iz postelje in pogledal na uro, ki je kazala vprav pol-štirih zjutraj. Takoj sem stopil k pisalniku in sem napisal, kar sem v sanjah bral in videl. Pri pisanju sem celo obdržal obliko nekaterih črk, kakor sem jih videl v sanjah. Istega jutra je ob 5:45 vstopil moj sluga v aobo in me je videl, kako sem ves prepaden pedel in molil rožni venoc. Vprašal me je, ali sem bolan. Dejal sem: "Takoj pokličite mojo mater in gost;, bom koj bra\ sv. mašo zadušnico za gospoda in gospo. Imel sem namreč strašne sanje." Mati in gost sta prišla ob 6:15. Vpričo gosta in sluge sem materi pripovedoval o sanjah. Potem sem šel z njima v kapelo, da bi ondi bral sv. mašo za nadvojvodo in soprogo. V strahu in trepetu mi je mineval dan, dokler mi ni brzojavka ob i/24 popoldne javila strahotno vest, da sta bila oba umorjena v Sarajevu. Škof Lanyi je še dopoldne, 28. junija, torej več ur prej, predno se je izvršil umor, dal svoje poročilo o sanjah po dveh pričah podpisati in je nato odposlal pismo o teh sanjah svojemu omenjenemu bratu, jezuitskemu patru Lanyiju, ki mu je priložil še skico ulice, avta, množice in morilca, kako plane na avto in ustreli. CENZURA V FILMIH Vsaka država in vsak narod na drugačen način presoja različne vrste filmov. Vsaka država in vsak narod vsebuje drugačna občutljiva mesta. Pisatelji filmov imajo dosti težjo nalogo kot pisatelji knjig in gledaliških iger. Kak pisatelj novel piše časih le za nekaj tisoč ljudi. Kak dramatik že zadosti svoji dolžnosti, če le ne užali občutljivosti svojih pokrajin. A pisatelj za filme se mora ozirati na ves svet, sicer bo'njegov film v več državah prepovedan, v drugih pa do neskončnosti razrezan in pohabljen. Zmeraj bolj težko je najti za filme ljudi, ki bi imeli vlogo zločincev in potepuhov. Nekaj časa so bili za take vloge zmeraj Kitajci ali Mehikanci. A oba ta dva naroda sta se glede na takšno ponižanje svojega naroda prav tako ogorčeno uprla, kakor evropejski narodi, tako da je bila zlasti ameriška filmska industrija precej časa v škripcih. Zmeraj pa so dejali, da so Združene ameriške dr-žsve tozadevno še najbolj šlro-kogrudne. Ko so pripravljali film "Izraz Šanghaja" in so ugovarjali zoper vlogo, ki jo je imel neki angleški general v filmu, je vzkliknil režiser: "No — pa napravite tako, da bo general Amerike. Le počemu bi se razburjali!" O Angliji je znano, da je jako občutljiva, če v filmu mučijo živali. — Japonska pa ne trpi poljubov na platnu. Nizozemska Indija je v filmu "Marija Antoinetta" izrezala vse tiste kose, ki so poročali o jakobinskih izbruhih zoper kralja Ludvika XVIII. Francozi prenesejo mnogo golote v filmih, Amerika pa takšno goloto jako kritizira. Toda francoska cenzura je prepovedala film "Na Hudičevih otokih," ker so bili ondi žaljeni načini francoskega kaznovanja. Tudi politične snovi povzročajo, da je kak film prepovedan ali skrajšan, dasi niso kaki izrecno državi sovražni filmi. Tako je Ogrska črtala v filmu "Podmorniška patrulja" vsa tista mesta, kjer so italijanski vojaki osmešeni. — Kanada zlasti pazi na varstvo plemen in verstev. — Francoski katoličani iz Quebecka so taki nasprotniki zakonskih ločitev, da nočejo v filmih besede "ločitev" niti slišati ne. Belgija nima rada filmov z upori. Mnogo držav, ki imajo dosti brezposelnih pa so prepovedale uprizarjanje ameriškega filma "Dead End," ker prikazuje preveč očito vso bedo in revščino brezposelnih ljudi. Tako ima vsaka dežela svojo Ahilovo peto . . . "GUS&OK.S.K. »JMi OFFICIAL OBOAH OF AND PUBLISHED BT npAMn OARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 0» the U. B. A m ths Interest ot th* Ordar __ omoi: CUT BT. CLAIR AVENU* CLEVELAND t. OHIO. ta U. B. A. J0A4 -82.08 ..$3.00 NAGRADE V SEDANJI "V" KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA NAGRADE VODILNIM DIVIZIJAM: K .Trem vodilnim divizijam vsake armade se bo izplačala nagrada v for ml federalnih vojnih obveznic treh denominacij kakor »Jedi: Prva divizija.......................................... Orne» divizija....................... 75UO Tretja divizija.................-...... Da bo divizija d*1""» do ene izmed določenih nagrad, mora doseči predpisano ali določeno kvoto. POSEBNE NAGRADE DIVIZIJAM: Divizijam (drnStvom) se bo plačalo sa vsakega novega člana pridobljenega v tej kampanji 30 (petdeset) centov v vojnih znamkah. NAGRADE POSAMEZNIKOM: ¿lani in članice Jednote bodo dobili 1 (en) dolar nagrade * federalnih vojnih znamkah za vsakega član», katerega pridobijo, da se zava-raje v načrta "AA" ali "BB" certifikat. Za one člane pa, ki se v tej kampanji zavarujejo za certifikat načrta "C" (20-letna življenska zavarovalnina) ali sa certifikat načrta "FT (ZS-letna ustanovna pokojnina) so pa r federalnih vojnih znamkah določene sledeče nagrade: Za $ 250 zavarovalnine....... Za 500 zavarovalnine...... Za 1.000 zavarovalnine. .. .12.00 _ 3.00 „ 4.00 DOBA IZPLAČILA NAGRAD: Nagrade društvom in posameznikom se bo plačalo potem, ko bo pridobljeni ffn vplačal šest svojih mesečnih asesmentov. ŠE JE ČAS! Samo še 58 dni (do 31. decembra, 1943) bo trajala naša "V" kampanja mladinskega oddelka! Ista se vrši povodom Jednoti-nega zlatega jubileja, in sicer začetkom aprila prihodnje leto. Ob istem času bo pa še otvorjena kampanja zmage za odrasli oddelek, trajajoča menda samo tri mesece, do 30. junija. Uradno bomo obhajali ta jubilej v juliju, ker v aprilu je še neugodno vreme. Morda bo do tedaj tudi sedanje nesrečne vojne konec?! Dal Bog! Do 26. oktobra letos smo v sedanji kampanji dosegli $563,-000 nove zavarovalnine. Ta vsota bi bila prav gotovo lahko večja, ako bi vsa naša krajevna društva sodelovala; žal pa, da temu ni tako! Izmed celokupnega števila istih je bilo do danes samo 134 agilnih ali delujočih, ostalih 45 pa še vedno počiva. Že parkrat smo omenili, da pridemo enkrat s številkami teh društev na plan. Naj nam ne zamerijo, ker to vršimo danes in sicer vsakemu tako prizadetemu društvu v dobro, saj imajo ta zaspana društva še 58 dni časa, da zamujeno popravijo in nadomestijo. Vsaj enega novega člana ali članico naj v tej dobi pridobijo za društvo, pa bo domovina rešena in jih ne bo treba na "Črno" tablo pisati! Društva, ki naj izvolijo ta naš zadnji opomin vpoštevati, so sledeča: St. 13, 14,17, 20, 30, 38, 41, 43,47, 51, 58,61, 62, 74, 88,95, 103, 121, 122, 124, 126, 131, 133, 135, 144, 158, 161, 166, 179, 180, 182, 187, 188, 198,-202, 211, 214, 220, 221, 224, 235, 238, 248, 250 in 251. . --o- JESENSKA ROŽA Skromna, osamela, rožica jesenska vrtec moj domači, ti mi le krasiš, v letni dobi pozni cvesti si začela, k tebi rad prihajam, da me zveseliš. V letošnji že dobi, druge cvetke gledal rad sem, iste trgal si za šopek svoj; da bi tebe vtrgal, to se ne spodobi zadnjo ki pred zimo kaže vrtec moj. Tudi meni zima se življenja bliža — Let cvetočih ni več — Naj li bom vesel? — Pač pred smrtjo svojo bom naprosil sina: v krsti da mi rožo eno bi pripel. Ivan Zupan. -o-- Moskovska konferenca razodeva vznemirjenost nacistov OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION D. C. Iz nacistične propagande zveni vznemirjenost nacističnih voditeljev zaradi boljša j očega se sodelovanja med zedinjenimi narodi, ki se zrcali v prihodu v Moskvo zunanjih ministrov Cordeil Jiull in Anthony Eden, ki so prišli na konferenco treh zunanjih ministrov, z Vječesla-vona Molotovom. Naraščajočo vojaško in politično razumevanje med zahodnimi velesilami in Rusijo je zelo vznemirilo naciste. Office of War Information poroča, da je nemška propaganda začela udarjati na boben že znano melodijo, v kolikor se tiče moskovske konference. Nacisti ponavljajo svojo staro pesem, da Anglo-Amerikan-ci ne morejo ničesar odreči Stalinu, ker so preslabi. Da so preslabi. Da so prodali Evropo, ali pa, da jo prodajajo. Da je njihov poskus "pseudo-cto- boljševizacije bolševizma" tako utvar», bo smatrala generacija, ki bo sledila naši, v deželah Evrope, da je največja sramota našega stoletja, da prepušča sedanji svet v glavnem Nemčiji, katero podpirajo le nekateri manjši zavezniki, to borbo proti nevarnosti, ki ogroža ves kontinent. Nikakor ne trdim tega, ker pričakujem, da nam bo prišla pomoč iz onih krogov, ki bi nam jo morali dati. Dovolj smo silni sami, da vzdržimo na vzhodni fronti." Pričakovati je treba še drugih poskusov, da se razbije moskovska konferenca. W^ish-ingtonski opazovalci smatrajo na podlagi prejšnjih izkušenj (p o ž a% Reichstaga, Katynski grobovi, groblje v Vinici), da ne bi bilo prav nič presentljivo, ako poskusili propagandno akcijo velikega stila, da bi le potopili moskovsko konferenco. Pripravljenost sklepanja miru bi vrhu tega (bodisi, da je pokazana le od nemške propagande ali s strani nemške diplomacije) mogla imeti po mišljenju teh opazovalcev še drugačen namen, namreč nov, brezupen poskus, prepričati javno mnenje v zavezniških deželah, da sodelovanje z Rusi, ali pa celo koncesije napram njim, prav zares niso potrebne, ker je prav lahko končati vojno na najhitrejši način, ako bi zavezniki le hoteli izkoristiti pripravljenost Nemčije, da se pobota z Anglo-Amerikanci in z njimi sklene takšen mir. -o- Prva knjiga v angleščini AMERICAN RED CROSS + vojna pomoč inozemstvu Zadnji podatki, ki jih je priobčil amerikanski Rdeči križ nam pokazujejo, da je v času od 1. septembra 1939 leta do konca junija 1943 leta bilo izdano $73,942,424.52 za vojno pomoč inozemstvu s tem, da se pomaga civilistom v deželah, ki so prizadete po vojni. Od te celokupne vsote $34,317,145.46 so stroški Rdečega križa, $39,625,-279.06 dolarjev pa je bilo izdano iz državnih fondov. Toda tudi stvari, ki so bile kupljene iz državnega fonda je fazdelil Rdeči križ. Poleg Kitajske, Indije in Srednjega Vzhoda ter Severne Afrike, dobivajo pomoč tudi skoro vse druge evropske države: Belgija, Finska, Francija, Velika Britanija, Grčija, Nizozemska, Island, Norveška, Poljska, Rusija, Španija, Švica in Jugoslavija. In, v prvih mesecih vojne so društva Rdečega križa poslala mnogo potrebščin v Litv2nijo in druge Baltiške države, v Rumunijo, Madjarsko in v druge pokrajine, ter pomagali velikemu številu poljskih vojakov in civilistov, ki so se zatekli v te dežele. Od vseh potrebščin največ se je razdelilo obleke — v svoti od $20,000,000. Za tem pridejo zdravilne in sanitetske potrebe, katere so stale približno $13,-500,000. Na tretje mesto pride hrana, v vrednosti več kot $8,000,-000. Pokrivala in posteljnina so stale več kot $3,750,000; am-bulance in druga vozilna sredstva stanejo približno $600,-000. In denarna pomoč, ki je bila razdeljena raznim državam iz fondov Rdečega križa znaša $2,145,000. Velike količine teh potreb ščin je bilo prenešeno v parni kih, ki jih je vzel v zakup Rdeči križ. Prvi tak parnik je bil zakupljen v juniju 1940. leta, in je odplul s potrebščinami v vrednosti nad $1,000,000 za raz delitev med begunce v neokupi-rani Franciji. Kasneje so bili zakupljeni še drugi parniki za podobna samaritanska potovanja. Pomoč v manjših količinah je bila poslana po rednih trgovinskih potih. Poleg zgoraj omenjenega ameriški Rdeči križ je tudi omogočil, da se da pomoč civilistom na otokih in bazah Združenih držav. Sem spadajo Filipinski otoki, zona Kanala, Por-to Riko, Kuba in Kurakao Stroški Rdečega križa za potrebščine namenjene tem krajem znašajo $750,000; -poleg tega je bilo še kupljeno iz državnega fonda za $320,000 potrebščin, ki jih je razdelil Rdeči križ. lih slovenskih ljudeh, o ljudstvu pesmi in smeha, priča to, priča o tem slovenska ljubezen do narave, petja in žive barve, dokazuje to blagoglasna melodija slovenske govorice. Krvavelo je slovensko narodno telo v tisočleju in več zgodovine, izkrvavelo nikdar. Starejši narod bi bil ob slovenskih prilikah najbrž že davno jzkrvavel. BeSeda o slovenski krvi je beseda o slovenski družini. Varujmo jo tuje primesi, ohranjaj mo jo mlado, zdravo in veselo! Ustanavljajmo čistokrvne slovenske družine! — Slovenska kri je plemenita kri! Naj se neoskrunjena in čista pretaka po žilah slovenskega- narodnega telesa, krepi naj jo hrana čiste slovenske omike, preraja naj sleherni naš ud! Njeno sr ce, ki naj nikdar ne preneha biti, bodi krepka, nezmagljiva in. ponosna slovenska narodna zavest. Leta 1476 je William Caxton v Bruges, Belgija tiskal in izdal prvo knjigo v angleščini. Dve leti zatem je šele začela neka tiskarna obratovati na Angleškem. BESEDA O SLOVENSKI KRVI O tem je pisal 1. 1939 "Koroški Slovenec" sledeče: Slovenska kri! To je_kri mladega in zdravega naroda! Ni v njegovih vrstah bledoličnih go-spodičev in ne mladih starcev, kri rdeči lica slovenskega dekleta in le z naporom zmaguje slovenski fant svojo mlado vro-čekrvnost. Le videz je, da je slovenski kmet in delavec iz-mozgan in izčrpan do zadnje kaplje. Z razoranega obraza in iz koščenih rok delavnega slovenskega človeka še se bere njegova nenavadna žilavost in vztrajnost pri delu ob težkih, zelo težkih prilikah. Nenavadna demokratičnost slovenskega meščana, ki ne pozna prepada med seboj in delovnim slojem svojega naroda, je izraz tiste mlade, neizčrpane slovenske nravi. Slovenska kri narekuje vedro, veselo naravo. Beseda Cankarjevega Kurenta o vese- DESET ZAPOVEDI ZA GOSPODINJO 1. Delaj po načrtu, ne prehitevaj se, ne prenehaj z začetim delom, ampak ga dokončaj. 2. Pouči se o vseh novih pri fpomočkih za olajšanje gospo dinjskih del. 3. Odstrani vse, kar je nepotrebnega iz stanovanja. • 4. Ne pusti, da nastane ne red, in postavi vsako stvar koj spet na svoje mesto. Tudi drugim v družini dopovej, da naj pazijo na red. 5. Izogni se vsakemu delu, ki ni potrebno. 6. Ne trati časa z nepotrebnim klepetanjem s slabimi ljudmi. Pač si pa vzemi čas za zabavo z ljudmi, ki so ti dobri 7. Ne daj, da se nabere kar grmada krparije in umazanih oblačil. Čim več bo tega, tem težje se bo spraviti na to delo 8. Zmeraj misli na varčnost Ne kupuj na knjižice in na obroke! A otepaj se skopuštva! 9. Predvsem pazi na vse, kar je zdravo zate in za tvojo družino! Vse se prej ali slej maščuje z boleznijo in velikimi stroški. 10. Mimo vsega dela ne po zabi nase! Slovenski partizani v osmi Angleški armadi Cairo.—(ONA).—Grški talci, osvobojeni iz italijanskega koncentracijskega taborišča na ita lijanski celini daleč za nemški-linijami, so prvi razodeli, mi kaj se godi na otoku Korfu v teku dveletne italijanske okupacije. Ti Grki iz otoka Korfu—na katerem se zdaj nahajajo Nemci—in oddelek slovenskih partizanov, katere so bili ujeli Itali jani ter nekaj italijanskih anti-fašistov, so zdaj varno v rokah zaveznikov. Med Grki se nahajajo starejšo premožnejši prebivalci otoka Korfu in taki, ki so osumljeni, da so bili med gerilci. Dali so zaveznikom mnogo dragocenih informacij, a grški vladi so preskrbovali mnogo novih imen za seznam vojnih zločincev. Slovenski partizani pa so se priključili britanski osmi armadi in se udeležujejo operacij proti Nemcem v Italiji. • OtoČani iz Korfua pripovedujejo, da je zatiranje grškega prebivalstva s strani Italijanov ostalo brezuspešno in da je le vedno znova podžigalo upornost prebivalstva. Končno so Italijani zbrali vse vodilne osebnosti in vse skupaj odvedli koncentracijska taborišča na italijanski celini, v cilju, da jim služijo za talce, odgovorne za pokornost prebivalstvu, ki je ostalo doma. WHERE THE FUEL GOES Ustanovljen» ? JoUetn. HL, (tos X dzSavl dna 11 januarja, 1888. (SLAVNI URAD: »1-463 N. CHICAGO ST* JOLIET. ILL Telefon v glavnem uradu: Joilet 54tt: stanovanja glavnega tajnik« Mtt. Od ustanovitve do 30. septembra, 1943 znaSa skupna izplačana podpora $8,905 770 Bolventnost 127.34% Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, DL GLAVNI ODBORNIKI Olavnl predsednik: JOHN GERM. 817 Rast "O" st* Pueblo, Colo. M podpredsednik: JOHN ZKFRAN, 2723 W. 1Mb St.. Chicago, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47i5iHatfleld St.. Pittsburgh, Pa. rretjl podpredsednik: JOSRPH LEKSAN, 196—22nd St* N. W* Barberton, O. Öetrti muk^mfc; imnt CERKOVNIK. P. O. Bok 267, ey, Minn. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave* Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4573 Pearl St.. Denver 16. Cola Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St* JoUet. m. Pomožni tajnik: LOUIS ft KT .KZ NIKAR, 351 N. Chicago St* JoUet. HL Olavnl blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago 8t* JoUet. Hl. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St* JoUet. DL Vrhovni sdravnlk: DR. JOSEPH E URSICH, 1901 W. Cermak Rd* Chicago. DL NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 612 Adams Ave« Eveleth. Mhm. Prva Dadsornlca: MARY S. POLUTNIK. 1711 K 30th St* Lorain. O. DrugI nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St* Pittsburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland 10. Ohio ( Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave* Cleveland 19, Ohio FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT St* Pueblo. Colo, rajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St* Joliet, DL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St., Joliet. m. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth. Minn, rretjl odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. WUkinsburg, Pa. Öetrti odbornik: GEORGE G. BRINCE 716 Jones St., Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St* Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St. S. W* Chlsholm. Minn. DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St.. Pueblo, Colo, rretjl porotnik: .JOHN OBLAK, 215 W. Walker St* Milwaukee, wis. Öetrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd.. Chicago. I1L Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St* South Chicago. Dl. UREDNIK IN UPRAVNIK PLASTI .A IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave* North Chicago, IU. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK, 457 Indiana 8t* Joliet. IIL Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., JoUet. m.; dopise. lruStvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA KSKJ V času mojega uradovanja kot vrhovni zdravnik zadnjih sedem mesecev, sem pri natančnem pregledovanju operacijskih in bolniških listin večkrat opazil pomanjkanje natančnosti, in iz tega sklepam, da nekateri tajniki in tajnice, člani in članice premalo pazijo na pogoje do upravičenja podpor v smislu vladajočih pravil K. S. K. Jednote. Omeniti želim, da se pogosto pojavljajo slučaji zahteva-nja podpor, ki so naravnost proti soglasju s pravili. Da se v bodoče prepreči nepotrebno razočaranje med prizadetimi, vsled tega želim opozoriti le na gotove določbe, ki jih je treba na vsak način vpoštevati: 1.—Da je član upravičen do bolniške podpore v smislu pravil centralnega bolniškega oddelka KSKJ, se mora ravnati, po nasvetih zdravnika in mora biti nezmožen za izvrševanje kakega dela z rokami. 2.—Član, ki je na bolniški listi, mora na svoje prizadevanje pospeševati ozdravitev in na ta način skrajšati dobo svoje bolezni. V času bolezni se zahteva, da je bolnik pod oskrbo priznanega zdravnika medicine (M.D.). Pod nobenim pogojem se bolniških in operacijskih listin, podpisanih po zdravnikih, ki niso zdravniki medicine (M.D.), ne bo vpoštevalo. 3.—Vsak član, ki se nahaja na bolniški listi, se mora natančno ravnati po določbah sedanjih pravil centralnega bolniškega oddelka. Na tajnike in tajnice apeliram, da pogosto prečitajo Jed-notina pravila, da se na ta način z istimi docela seznanijo in natančno poučijo za vse slučaje operacijskih in bolniških podpor. Njih točni nasveti in navodila bodo na ta način lahko največkrat med članstvom preprečili vsako nezadovoljstvo ali morebitno razočaranje. Z bratskim pozdravom,, Joseph E. Ursich, M.D., vrhovni zdravnik KSKJ. AN ARMY TRANSPORT tbnrns 33,000 gallons of fuel oil • day.' Najdba najstarejšega rokopisa svetega pisma S tem naslovom je nedavno poročal "Osservatore Romano": "V manehesterski knjižnici John Rynad" so našli rokopis svetega pisma, ki menijo o njem da je bil napisali v 2. stoletju pred Kristusom in je torej 300 let starejši ko oni rokopis svetega pisma, ki so doslej mislili o njem, da je najstarejši. Rokopis vsebuje štiri papirnate zvitke — odlomke. C. H. Roberts, gojenec kolegija sv. Janeza v Oksfordu, je v svoji knjigi z naslovom Dvoje . svetopisemskih papirusov" napisal tele zanimive besede. Pravi: "Ti odlomki so jako zanimivi, saj nas usposabljajo, da moremo zanesljivo zasledovati, kakšno je bilo svetopisemsko besedilo, ki so ga uporabljali v Egiptu 100 let pred prvim, v Aleksandri j i narejenem prevodu." Kako so našli ta najstarejši svetopisemski rokopis, poroča C. H. Roberts takole: "V svežnju papirusov, ki jih je bil dr. Ren-del Harris 1. 1917 pridobil knji- nobenih podatkov o izvoru, niti ni bilo kakih opazk o osebi, ki je te papiruse dobila Papirus so za zavijanje mumij razrezali na proge, ki so jih po troje in četvero zlepili skupaj in so tako dobili trdo lepenko, ki so jo prebarvali in poslikali. V treh stoletjih pred Kristusom so na de-4 belo uporabljali tako lepenko za zavijanje in okrašenje mumij. Ko so poedine plasti — tukaj jih je bilo šest — dali narazen, so našli ostanke papirnatih zvitkov, ki so bili razločno razdeljeni na šest vrst. Vsebujejo knjigo Deu-teronomium (Peta Mojzesova knjiga) in šest odlomkov prve knjige Ilijade in še vrsto drugih spisov." 90 LET JE BERAČIL V londonskem zavetišču za onemogle je te dni umrl 96 letni berač, ki 90 let ni poznal drugega poklica kot beračenje. Ko mu je bilo 6 let, so ga starši že navadili na beračenje, in ostal je zvest tej težavni obrti. Dozdeva se pa, da mu ni slaba predla, zakaj, trikrat se je ože-žnici, je bil tudi neki futeral, ki„n in je ustanovil dinastijo be-je vseboval dva kosa zlepljenega račev saJ- g0 tudi njeg0Vi 0tnM papirja, kakršnega so uporablja-'ci in otrok otroci pogtali berači li za zavijanje mumij in svetih po modrih naukih in preskuš-krokodilov. Na futeralu ni bilo njah svojega očeta in deda. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec september, 1943 Financial Report rf K. 8. K, J. for September, 1943 53 • S 1,795.70 5 .1 1 ¿53.18 367.65 •I 469.071 365.49 . 1362.10! 229.60! •I 279.81 299.42 •I 89.101 •I 310.59 . ' 278.92 116.67 .| 24.88 238.71 •I 191.72| • i 223.36 . 1,126.58 .| 1,165.99 491.83! 242.69 212.83 339.81, 373.40 J ' 135.83 436.60 . 173.74 . 77.05 1,008.15 64.44 .] 1675.84 70925 \ 751.131 403.53. 80.73, 1,12147 246.63 32.76 786.02 353.01 711.92 104.12 226.54 685.67 111.70 100.18 564.71; 475.12 346.75 610.01 6.85 278.33 185.46 311.23 58.64 103.17 150.68 653.19 110.41 145.79 . 38.49 * 194.75 ' 402.97 407.82 403.70 ! 225.78 927.44 144.44 317.43 J 310.13 J 343.33 J 561.21 251.76 413.15 69.84 j 135.67 698.95 64.41 J 85.771 263.58 34.93 602.97 J 79.82 259.25 125.25 49.50. 168.60 195.81 .J 258.07 .! 280.00 .1 315.04 .1 431.69 .! 267.67 .1 459.17 .! 103.29 652.75 .1 836.23 J 515.90 512.03 .' 44.97 .1 602.77 446.04 60.14 j 145.09 1,600.00 J 748.60 342.91* 501.67 .f 193.17 .! 36.92 .! 353.96 ! 2.390.55 J 172.29 .1 166.42 '.'i 277.76 .1 173.30 S $ 1,250.00 S 58.70 146.90 72.001 62.25 69.00 46.25 30.85 11.55 58.10 62.95 I 70.60 283.451 110.85 4125 80.50 48.45 216.05' 186.50 95.45 18.05 i 319.90 202.10 30.35 201.55 20.75 24.00 i 14.40 154.95 33.25 34.10 6.75 48.10 113.75 113.15 58.25 153.60 50.15 108.85 149.90 8.00 42.70 60.10 45.65 138.30 168.00 8.25 163.30 17.55 34.35 432.95 96.^0 135.80 56.75 14.50 93.80 650.35 17.00 26.10 84.75 1,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 200.00$ 150.00: .15.00 250.00, 125.00 38.83 75.00 100.00 500.00 1,000.001 1,500.00 50.00 275.00; 250.00 50.00 100.00 100.00 1,000.00 1,000.00 200.001 100.00 1,000.00 • 250.00 1,000.00 175.00 225.00 50.00 100.00 50.00 225.00; r 330.78 -73.50 105.64 21.50 51.46 11.25 151.49 47.05 223.82 24.74 8.25 148.90 44.95 156.75 39.00 102.53 31.55Ü 20.00 ! 1 162.09 27.10 133.92 4825 48.89 10.60' 195.54 62.60 338.83 88.00 449.90 128.95 53.15! 8.30 133.33 33.05 93.57 30.90 77.95 20.35 57.55 15.75 312.92 109.35 30.88 1 j] 15.80 145.02 369.37' 96.00 312.78 57.50 34.13 17.75 - 80.24 24.15 73.35 18.30 123.30 27.10 114.64 26.90 81.63 12.C0" 1,000.00 169.08 13 95 413.84 110.55 28.20 6.85 49.74 12.75 96.14, 29.40 159.40' 36.801 277.80; 83.65 ! 1 50.00 100.00! 100.00' 50.00 100.00I 254.88 76.82 6226 15.00 186.00 120.00 214.00 31.00 101.50 226.00 78.08 ¡1 33.00 80.46 37.00' 61.00 77.22 194.231 57.50! 265.66 152.00 51.88 40.00 30.00 31.00 33.00 70.00 73.00 30.00 30.00 231.20 00! m 40 108.00 i 30.00 47.66 5.00! 70.00' N 28.66! 59.00 73.00 36.00 178.99 12.00 6.99 10.00 36.30 4.501 30.83 17.90 30.06 61.09 18.69 13.70 ' t 60.001 IdOO 36.00 47.00 54.00 12joo 60.00 Skupaj ..........$52,552.67 $ 8,053.051 $13250.001$ 3,650.001$ 4,805.01$ 6.99!$ .$5,061,743.73 49.50 1125 131.95 30.25 21523 55.40 204.59 » 54.85 105.85 22.35 126.65 36.10 7328 90.65 20.30 78.73 22.30 31.451 5.75 10.00 22 46 90 106 13 60 27 62 49 12 40 44 16 |$ 213.07128,177 Preostanek 1. septembra 1943 Prejemki: Prejeli od druitev ...........................................................$52,552.67 Obresti ....................................................................................................................................................................15,372.36 Najemnina .............................................................................................................................1204.00 Posojila na certifikate ..............................................................................489.62 Prenos iz mladinskega oddelka ........!....................................1,036.90 Rezerva prepisana iz mladinskega v odrasli oddelek.... 15.50 Vrnjeni asesment 70 let starih ..........................................................84.50 Dobiček pri pordanih in dozorelih obveznicah............................4,532.47 Odpisane obveznice ...................................................................................................................94.80 Zvišana knjižna vrednost obveznic ....................................100.00—$ 75,485.91 72 16656 Albert Marn ________________________4.24 74 17280 Regina Lndmila Malner ........................424 78 19107 Margaret Wolsic............10.41 85 26163 Evelyn i. Debevec .. 4.00 93 26177 Helen M. Jenko................4.46 95 19569 Robert Dolinar ................2.68 103 27166 Richard Hribar ...........125 108 35863 Mary Alice Buthala.. .49 111 32003 Agnes Skraba ...........26 115 18730 Emilia Stampfel ............3.76 131 23308 Louis F. Glavan ............2.19 131 16696 Joseph i ne Hudela .. 424 Izplačila: Nagrade za novopristopile ................................................$ 275.00 Posmrtnina ......................................................................... 13250.00 Poškodnine in operacije ...................................................................................3,650.00 Bolniška podpora ......................................................................................4,895.01 Asesment 70 let starih ............................................................................................................6.99 Izredna podpora ...........................................................................................................10.00 Rezerva ................................................................................................................................................................213.07 Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov(inj) .... 106.00 Porodne nagrade ...........'..........................................................................................................90.00 Rezerva članov razreda "BB" ..................................................172.08 Nagrade pri zamenjavi certifikatov ............................................................98.00 Zapadla postfjila na certifikate .............................—............789.12 Zguba pri prodanih in dozorelih obveznicah ................................35.00 Zguba pri prodaji posestva ............................................................................................1,351.86 Upravni stroški ....................................................................................................................................5,669.94—$ FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC SEPTEMBER 1943 Dr. št. Št. čl. Ases. 1 ......................237.....................393.81 2 ......................367...................... 83.36 3 ...................... 40...................... 7.25 A/ ......................123...................... 63.44 5 ...................... 51...................... 11.93 7 ......................189...................... 82.89 8'...................... 41...................... 6.15 11 ...................... 50...................... 23.58 12 ...................... 22...................... 5.63 13 ......:............... 6...................... 1.05 14 ...................... 34...................... 7.35 15 ...................... 40...................... 11.01 16 ...................... 6....................... 17 ...................... 1.......................15 20 ...................... 14...................... 3.61 21 .................... 35...................... 5.40 23 ...................... 29...................... 4.55 , 11...................... 1.80 .. 35...................... 5.70 . 43...................... 13.12 „ 60...................... 12.49 . 20...................... 3.90 . 52...................... 9.90 . 64......................15.96 . 6...................... 1.95 .200...................... 47.12 ,. 3.......................45 .126...................... 33.32 .200...................... 50.76 .141...................... —.— .203...................... 73.56 .. 34...................... 2127 „ 1.......................15 ,.174...................... 42.27 . 19...................... 6.92 , 4.......................60 .182...................... 45.59 .. 59...................... 20.67 .116...................... 72.79 „15...................... 2.40 .. 56...................... 24.11 .148...................... 53.79 .. 5...................... 1.20 .. 13......:............... 2.55 14...................... —.—. ,.1&5...................... 44.05 .. 83...................... 27.33 .. 54...................... 11.45 226...................... 77.10 . 8...................... — .— ,. 9...................... 2.80 .. 76...................... 23.73 $5,137229.64 136 21847 Vincent Kotcon ................8.52 136 18897 August Podobnik .... 10.41 144 20261 John Bernot .................9.73 145 18583 Frank Moravec ................525 146 18271 »Harold Zakrajshek .. 424 150 23929 Elsie Novak ........................3.03 157 18792 Mary Grm ................................10.41 163 23865. Violet Rose Sečen .. 2.19 163 22692 Mary Secich ..................14.30 163 21386 Steve Klesich ....................3.03 166 30881 Rudy Koscak .............49 169 21467 John Pezdirtz ....................8.52 169 19297 Mary Hribar ...............10.50 169 20118 Lillian Karis ........................2.68 169 20939 Dorothy Chapic ............1.51 169 25457 John Erzen ....................2.19 169 27874 Mary Znidarsic.........34 169 16054 Frank Hribar ....................424 179 31384 Martha E. Kerkos .. 1.09 187 28593 Anthony Samec________________2.79 187 26437 John Draksler ....................2.19 187 26432 Edward J. Komin .... 5.32 187 24440 Alice Zallar ........................5.32 188 19020 Mary Kozele ........................3.76 193 32333 Celia Zalar .............. t.26 196 19838 Helen Strukel ....................2.68 204 25551 Frances Rapinac .... 2.19 207 18533 Henry Jelusich ............3.76 219 29385 Donald A. Boyd ............1.52 241 25851 Walter Težak ....................4.38 249 28882 Justine Wolcansek .. 3.04 30,612.07 1.80 3.50 3.45 3.60 2.10 71.56 .90 12.78 10.14 .15 2.40 ~~ .70 8.18 11.08 1.35 .90 7.68 52...................... 16.03 Skupaj ......10.588 §2,735.48 sept. 1943 ....$270,148.31 Preostanek 1 Prejemki : Prejeli od društev ..........„$2,735.48 Obresti od obveznic .......... 949.40—$ 3,684.88 5 * Izplačila: Posmrtnina ........$ Kredit za prestopile v odrasli oddelek ............ Rezerva .............. Prenos v odrasli oddelek—Rezerva članov(ic) razreda "BB" .. 37...................... 8.07 i Prenos v odrasli oddelek—Stroškovni sklad za mesec avg. '43.. $273,833.19 62.50 75.73 15.59 328.69 19.20 11.98 70.63 5.82 13.71 .104 . 22. .225 , 29 . 47. .112...................... 22.09 . 30...................... 7.44 .149...................... 35.39 15...................... 3.00 . 85...................... 14.95 . 10...................... 1.50 . 43...................... 14.90 . 95...................... 20.92 ,. 3.......................60 ,. 77...................... 14.88 .128...................... 35.26 ,. 25...................... 5.52 ,. 29...................... 5.98 .. 12...................... 1.95 .. 1.......................45 .. 56.....................> 15.20 711.21—$ 1,193.72 Preostanek 30. sept. 1943 ..$272,639.47 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -o- MESECA SEPTEMBRA 1943 UPRAVIČENA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPLEGA ČLANSTVA NAČRTA "AA" IZPLAČANA 19. OKTOBRA, 1943 Dosežena starost 16 let Dr. Cert. št. št. Ime Znesek 2 19088 Robert Plut .............3 10.41 2 24156 Richard Galick ........ 522 50 20046' Richard G. Trempus 10.50 81 28552 Anna May Shegina .. 2.79 86 19181 Alice M. Skubic ...... 10.41 87 19182 Donald Meznarich .. 10.41 90 21810 Anna Kasun ............ 17.35 101 19110 Corinne M. Janezich ................ 10.41 111 22490 Frances Zupec ........ 8.52 148 21203 Elizabeth Venes ...... 9.73 163 21156 Margaret Skrtic ...... 9.73 163 19897 Albert J. Vidanic .... 10.50 164 19443 Regina Kochevar .... 10.50 169 20562 Frank Stefancic ...... 9.73 .78 51.00! 14271 30.00; I ' \ .. 5...................... 1.95 ..149...................... 49.87 „163...................... 26.83 .. 18............-........ 2.85 .. 43...................... —— .. 4.......................75 ..217...................... 30.00 „151...................... 47.20 .. 74...................... 40.82 „180...................... 43.07 .. 24...................... —.— .. 6...................... 1.20 ,.. 25...................... 5.98 „361......................106.09 ... 69...................... 14.50 ... 27...................... 5.56 34 ...... ..— r. 68...'.'.'.'.'.*.'..'.'."'....... 10.7.0 ... 90............................................13.85 ... 30............................................—— ... 36.....-..............................20.19 ... 15............................................3.40 ... 22............................................7.48 203 33222 Albedt Malner 210 19644 Edward Habjan ...... 10.50 210 27255 Verna Kokal ............ 236 24053 Louie M. Govednik.. 4.46 11.55 Skupaj ......................................$163.60 IZ NAČRTA 'BB" IZPLAČANA REZERVA 19. OKT. 1943 Dosežena starost 18 let Dr. Cert. št. št. Ime " Znesek 1 33101 Henry Zugich ..........$ 26 2 32521 Irene Przybyez.........26 2 22651 Bernard Vidmar ...... 4.33 7 32261 Joseph Papesh ........ 26 11 18710 Robert Zelensek ...... 10.41 12 23280 Frederick Rakuba .. 2.19 15 17744 Anna Hodnik .......... 525 32 22451 Dorothy Sturm ........ 6.95 50 20850 Frank J. Balkovec.... 9.73 51 18732 Paul Radman ......... 10.41 64 22089 Anna Capan ............ 2.63 65 31931 Anna Fon Nuetzel .. .78 72 18357 Mary Zgajnar .......... 3.76 Skupaj ....................................$239.32 JOSIP ZALAR. gl. tajnik. --—o- Lalang Na otoku Sumatra, ob obrežju reke Asahan in južno od mesta Tondjong Balai, je močvirnata ravan, skoraj brez naselij. Namakajo jo reke: Rokan, Kam-par, Indragiri, Džambi, Batang Hari in Moezi. Ta strašna divjina, ki je ne moremo pri mer jati.niti z avstralskim šerubom, se imenuje Lalang. Travnato morje, poraslo z "alang — alang travo," ki zraste tudi tri metre visoko, se menjava z močvirji, kjer preže krokodili. Cvetoča poljana se pokaže popotnikovim očem; nič se ne gane, nič se ne sliši. Gorje pa neizkušenemu, ki bi hotel stopiti nanjo. Samo dva koraka in že bi se izmuznila goljufiva, cvetoča plast — zgolj blatne mlake — nesrečnež pa bi se pogreznil v strašen grob. To travnato morje je raj moskitov. Toliko jih je, da ne pomagajo tenčice, ne dim. Celo v mestu Palembang, ki šteje 60,000 duš ter leži na južnem koncu Lalanga ob raztoki Moeze, se komaj branijo teh nadležnih pijavk. Zato se ne čudimo, če polovica ondotnega prebivalstva stalno boleha za malarijo. Blagoslovljena pa je ta pokrajina za zverjad. Z divjimi sloni in nosorogi deli tiger svojo oblast. Orangutan, prebivalec pragozda, se je izogiblje, sicer bi ponorel od strupenih pajkov. In vendar v tej divjini žive tudi ljudje. Več jih je, kot pa je lubo sadilcem tobaka ob Asaha-nu in nizozemskim oblastem v Tondjongu Bala ju. V Lalang se zatekajo tisti, ki se po storjenih zločinih boje kazni. Tamkaj prebivajo malajski in kitajski pirati. V raztoki Moeze tiče skrite njihove ladje, vedno pripravljene za odrinek na morje. Oblasti vedo to, toda kako prepovedati piratom rop? Nič drugače ni ob Asahanu. Ta reka je ostra meja med kulturo in divjino. Na severu neskončna tobačna polja, na jugu neskončno travnato morje — Lalang. Malajski «avdajalci in ubijalci, puntajoči se kitajski kuliji in zarotniki, se razkrope v Lalang. Vsakdo, ki se boji ondotne policije in sodnije, se še pravočasno skrije v Lalang. Bržkone se raje potope v močvirjih, kot da bi jih obesili, ali pa obsodili na dosmrtno delo na ombilijskih poljih. Kar pa je Lalang sprejel, ne vrne več. Kaj počenja druhal v tej skrivnostni pokrajini? Kolikor se jih med seboj ne pobi je, se strnejo v ropajoče in ubijajoče tolpe, in ker Lalangu nimajo kaj ukrasti, napadajo naselbine in nasada ob Asahanu. Pravcata šiba so za ondotne naseljence. Na velikih rekah, zlasti na Kam-paru in Indragiri, preži njihovo brodovje na trgovske čolne, ki iz notranjščine vozijo proti obali. Ker bi vsakdo izmed njih čim bi ga ujeli, zaigral svoje življenje, in ker v Lalangu ne dobe hrane, so zavoljo lakote prisiljeni, da ropajo, in če jih zalote, prodajo -svoje življenje kolikor mogoče drago. Kaj je ukrenila nizozemska oblast proti temu vnebovpijoče-mu početju? Ničesar! Nizozemska oblast se neha ob Asahanu. Doslej je obračala oči na Sumatro in Batakland, da bi tamkaj ohranila mir in varovala dragocene nasade (tobačne). Kolonij-ska oblast vsakomur prepove vhod v Lalang, zato tudi nikomur ne da dovoljenja, da bi šel tjakaj s kakršnokoli namero. -o- Jugoslaviji v počast ' Iz federalnega urada za vojne informacije smo iz Wash-ingtona prejeli nastopno vest za objavo: Ko je letos dne 26. oktobra poštna uprava naših Združenih držav izdala spominsko 5 cen-tno znamko Jugoslavije, je generalni poštar Frank Walker omenil sledeče: "Ta znamka je izdana v počast hrabre Jugoslavije. Ista nosi zastavo Jugoslavije in simbolične slike serij teh znamk — na levi vz-digajočega se ptiča "phoenix" iz pogorišča, na desni pa ženo, predstavijajočo podja r m 1 j e n narod, ki trga svoje verige suženjstva. "Z veseljem vporabljam to priložnost, da počastim junaški jugoslovanski narod, ki je dal svetu lep zgled svoje hrabrosti in vdaribsti za dosego svobode. "Dve leti in pol je jugoslovansko ljudstvo že obkoljeno na vseh mejah od nacijskih hord, pa je v tem položaju vstalo in ovrglo apizarsko vlado in se dva dni pred vpadom Hitlerja pridružilo svobodnemu svetu. Jugsolovansko ljudstvo ne dovoljuje, da bi se njih zemljo rabilo kot bazo pri operacijah proti Grčiji. "Kot je bilo pričakovano, Jugoslavija je zato drago plačala, toda s tem je bila njena narodna čast in prava duša naroda rešena. Kmalu zatem je Hitler spoznal, da je bila to le površna zmaga, kajti dandanes je Jugoslavija še vedno oborožena in neustrašena, ker se hrabro bori proti svojim napadalcem. "Zvesti slavnim vojnim tradicijam svojih prednikov so junaški Jugoslovani sklenili, da ne odnehajo prej, dokler ne bo zadnji sovražnik pognan iz dežele. Jugoslovani vprizar-jajo večkrat napade na sovražne g a r n i z i j e, osvoboj u je jo vojne ujetnike, dinamitirajo mostove, uničujejo vlake in s tem pešajo promet sovražnika. Iz brutalmega maščevanja so Nemci z ognjem in mečem uničili na ducate vasi v Jugoslaviji ter opustošili njeno ozemlje. Toda vseeno se borba za svobodo med Jugoslovani dnevno veča, vsled česar je bil Hitler prisiljen na tem ozemlju pomnožiti svoje četerf čeravno ima neuspehe na ruski in italijanski fronti. Jugoslovanki patrijot-je prizadevajo največ težav Hitlerju na Balkanu. "Zato bo ostala zgodovina teh hrabrih Jugoslovanov v borbi za svojo svobodo za vedno zapisana y svetovni zgodovini. "To je nekaj vzrokov zakaj smo 26. oktobra izdali to ameriško poštno znamko, da s tem počastimo to hrabro ljudstvo, ki v sedanji svetovni borbi za dosego svobode junaško koraka po svoji častni poti." _ "CR UJS€R __ Volneni klobčiči Moj prijatelj Albreht, ki si je s svojim delom pridobil čudovit sloves, mi je nekoč pripovedoval o treh svojih doživljajih, ki so se mu pripetili med ljudmi, ki se niso med seboj prav nič poznali in ki so bili njemu samemu tuji. Kot dober poznavatelj umetnin je bil poslan na neko veliko josestvo, katerega gospodar je podedoval po svojem stricu dobro ohranjeno zbirko slik in jo hotel prodati. Albreht, ki je poleg drugega študiral umetnostno zgodovino, je pisal kratko oceno vseh slik. Med tem delom je vzbudilo njegovo pozornost dvoje damskih portretov z istim imenom in oba dovršena po istem slikarju. Bili sta sestri, toda pravo nasprotje. Prva s čudovito nežnim obrazkom pod visoko rokokojsk pričesk Druga pa je skušala militi vtis svojega grdega obraza z razkošnim okrasjem okoli vratu in na prsih po modi iz leta 1750. Čudovito je bilo to, je pripovedoval Albreht, da je grša držala med prsti žogo in tolkač, ona lepša je imela okoli vratu obešen križec, v roki pa je stiskala čudno velik klobčič rjave volne. Vse to mu niti na misel nj prišlo, ko je naslednje leto doživel zopet nekaj. Bil je povabljen k nekemu bogatemu posestniku na lov. Albreht je bil že tam, ko se je najavil neki visoki uradnik kot gost. Seveda se je Albreht umaknil iz svoje sobe, ki je bila najlepša v vsej hiši, in jo vrnil gospodinji na razpolago. Oba, mož in žena, sta se mu na vse načine zahvaljevala za to, vendar sta se pri tem čudno spogledovala, da je nekoliko začuden vprašal: "Kaj ne bi lahko prenočil v kateri izmed sob v pritličju. Saj sem vojak, zato sem vajen trde postelje in majhnega umivalnika," je še šaljivo pristavil. "Tega se ne boj. Toda ker vem, da nisi plašljivec, bom upošteval tvojo dobro voljo. Samo, da je tam v naši sobi, ki je še prosta, nekakšen strah, da jaz ... da mi ... " "Toda, prosim vas," je živahno vzkliknil Albreht, "po ne-čemer ne hrepenim bolj, kot da bi enkrat na lastne oči videl in slišal na lastna ušesa pravi strah! Torej, prosim vas celo, da smem prebiti noč v tisti sobi." Nekoliko olajšani, pa vendar nekoliko oliotavljaje sta mu gostitelja izpolnila prošnjo. Visoki gost je znal kramljati, zato se je Albreht šele pozno ponoči odpravil v svojo šobo. Že ko je prižgal luč, ga je ovirala nekakšna mehka stvar, ki se je v neenakomernih skokih prikotalila k njemu. Albreht je odskočil, da je ušel neprijetnemu dotiku. Potem je znova stopil preko praga in obrnil stikalo, da se je obenem zasvetilo v luči pod stropom in v luči na nočni omarici. Ne, v ostalem ni bilo v sobi prav nič posebnega. "Tem bolje," si je mislil Albreht. Sklenil je še isto noč priti vsej stvari do dna. * Vseeno mu ni bilo prijetno v duši, ko se je umival in potem odgrinjal zavese na vseh treh oknih, ki jih je zjutraj domače dekle skrbno zagrnilo, da ga je prijetno zajel nočni hlad. Postavil je čevlje pred vrata in skrbno razobesil obleko preko stola. Ves ta čas pa se je nekaj mehkega in neverjetno majhnega valilo po podnicah. "Žoga je," je v prvem hipu pomislil, toda že naslednji trenutek mu je bilo jasno, da je nekaj drugega. Njegova naslednja misel je bila, da teka sem in tja kaka miška, toda tudi šum njenih stopinj bi drugače dojemalo njegovo lovsko uho. "Ne;" je pomislil, dozdeva se, kot da bi nekdo metal po tleh ovoj blaga, ovit v trdo kepo. Toda že v naslednjem hipu je v drugem kotu sobe zašelestel papir. Celo uro je poslušal ta šum, ko je naenkrat vse utihnilo. In mir, ki je zavladal, je učinkoval nanj hujše kot ves prejšiiji di-randaj. Ležal je še kako uro buden v postelji in si zapisoval točno vse. Po kratkem nemirnem spanju se je nenadoma prebudil. Toda pripisoval je svojim živcem dosti več, kot so mogli prenesti — že misel sama, da bo dovedno ga je razgrnila in pri» čela čitati. Bilo je pismo, naslovljeno nanjo ,in pisano v Stockholmu pred tridesetimi leti. Bilo je pismo, po katerem je toliko let hrepenela, polno toplote in pričakovanja. In ko je s tresočimi se prsti odvijala še ostale koščke papirja, je lahko prečitala še enkrat svoje lastne tožbe o njegovem nerazumljivem molku — tudi pred tridesetimi leti. Njena lastna sestra je vsa moral prebiti naslednjo noč tu- pisma iz zavisti sproti uničeva- di v isti sobi, mu je bil neznosna. Ni vzdržal več v sobi. "Za nas je velika nesreča," je rekla potem gospodinja, "da nam takšno nočno strašijo odganja prijatelje. Ko je moj mož kupil posestvo od prejšnjega lastnika, nismo mi o tem še nič vedeli. Ko smo prišli temu na sled, smo hoteli kupčijo razdreti. Toda prejšnji lastnik je v tem času umrl, in mi smo morali ostati tu." Tretji doživljaj pa se je dogodil daleč proč od prejšnjih dveh. Albreht je bil na počitku pri svojem prijatelju. Oba sta bila nekoč pri njegovem sosedu v gosteh. Jedli so in pili. Potem pa so, pogreznjeni v globoke naslanjače pred kaminom, jb smotkah prekramljali ostanek večera. Dva gospoda, ki sta sedela na nekakšni vogalni oto-mani tik ostale družbe, sta govorila o starih družinskih dogodkih, in Albrecht je ujel naslednji pogovor: "Prvič sem pred kratkim zvedel nekaj posebnega o nekem predniku moje matere. Bil je general in imel je dve hčeri. Ena izmed obeh je bila čudovito lepa, druga pa baje zelo grda — sliki se žal nista ohranili, ker je stari oče moje matere prodal kot starino poln voz družinskih slik. Najbrž od jeze in žalosti, ker ni mogel ohraniti otrokom starega družinskega posestva. Na generalov dvor je tedaj prišel neki švedski častnik in se zagledal v njegovo lepo hčerko in jo zasnubil. Gospodar pa ni hotel svoje hčerke oddati kar tako brez nadaljnjega nekomu, ki ga ni poznal, da bi jo odpeljal v tujo deželo in ki se je zagledal vanjo celo še na prvi pogled! Vendar mu je dovolil samo pod enim pogojem: "Šved se mora vrniti prej v svojo domovino in od tam izmenjati z njegovo hčerjo nekoliko pisem, da ugotovi, če je njuna ljubezen resnična ali pa samo trenutna muha." Šved je res odpotoval in nikoli več se ni vrnil in niti pisma in niti najmanjše besede niso nikoli več slišali o njem. Nesrečna nevesta je jokala, da bi si skoraj oči iz jokala. Pisarila mu je najprej pisma polna tožb in potem o svoji brezupni ljubezni — toda odgovora ni in ni hotelo biti od nikoder. Končno se je očetu hčerka tako zelo zasmilila, da je sklenil tega človeka sam poiskati. Pisal je pisma in trošil denar — toda odgovora kljub vsemu ni prejel nobenega. Minila so leta, minila so desetletja. Stari vojak je že davno ležal v grobu, in njegova grša hči tudi. Lepo dekle pa je že sivolaso vstopilo v nek odličen samostan v bližnjem mestu. Prodala je vse, česar ni mogla vzeti s seboj. Iz zapuščine svoje sestre je vzela škatlo polno volnenih klobčičev, kajti obe sta v svojem življenju napletli zelo veliko zase in za reveže. Iz tega niti sedaj na starost ni opustila. Tako je sedela v svoji sobici in pletla dan-za dnem vse mogoče iz klobčičev, ki jih je njena sestra nekoč navijala. "Da. In sedaj pride najstrašnejše," je pripomnil pripovedovalec. Nekega dne je iz že skoraj porabljenega klobčiča volne, ko je pletla jopice za revne otroke, pogledal ven že čisto oru- la. Je pa v nekem čudovitem razpoloženju nastopil najbrž trenutek, ko je želela na kak način ohraniti od vsega vsaj nekaj. Zvila je in zložila nekaj njenih in nekaj Švedovih pisem in nanje navila volno." Poslušalec na vogalni otoma-ni je zmajal z glavo od groze nad tako podlostjo in dejal: "Skoraj se mi zdi neverjetno, da ne bi večna pravica to zver v človeški podobi vso večnost preganjala in zasledovala, da bo njena duša iskala miru, ki ga ne bo nikoli našla na kraju njenih hudobnih dejanj — da bo strašila s svojimi lastnimi prekletimi klobčiči." Albrecht je takrat molčal. Ko pa je meni pripovedoval o vsem tem, je zaključil z besedami: "Imel sem občutek, kot da bi videl v božjih rokah ^troje členov človeškega življenja sklenjenih v verigo." -o- Kaj jedo Papuanci menel popisan kos papirja. Ra- pahnila, smo res zagledali prs&i- ' ča, ki je bil prevlečen z nekakšno sluzo. Cenili smo ga na 60 kg. Brž so zanetili ogenj in ko so dognali, da je prašič Tabujev, so ga s pekli, ženske pa so zraven še nekaj pripravile, nato pa so se jeli gostiti. Kačo pa so ovili okoli za pest debelega kola ter jo zanesli v vas, kamor je bilo tri ure hoda. Ko sem bil že doma, sem s stranskih hribov na večer zaslišal boben, ki je naznanjal, da so se vrnili obmorci. Se tisti večer so pojedli kačo. Ljudem iz Megia-ra pa so podarili srednje velikega prašiča za Tabuja. Misijonarji tamkaj niso samo zdravniki duš, marveč tudi teles. Tako je imel pljučnico motuški poglavar. Zdravil sem ga tri tedne, nakar je okreval. Ko sem potem — kot vedno — tretji dan obšel naselbino, sem videl, kakšno večerjo je poglavarjeva žena pripravila za svojega moža. Iz stržena sagove palme je skuj hala neko jed ter jo osolila : zmletimi kaprami. Na moje vprašanje, kako se mož počuti sedaj, mi je odgovorila: "Dobro je bilo tvoje zdravilo. Ravno se-dajle mu nesem tečno jed." Postavila jo je predenj, zdajci pa je iz žepa potegnila nekaj, kar je bilo zavito v list od sagove palme. Papirja za zavijanje Pa puanci ne poznajo, žena pa je s seboj prinešeni zavitek odvila ter vzela veii debele, kosmate gosenice. Drugo za drugo je položila na jed ter jih stlačila prsti v — omako. Poglavar je med jedjo slastno cmokal, bržko ne mu je teknilo ... Ko pa je pojedel polovico, si je prižal cigaro ostanek je namerč prihranil za naslednji dan — tako slast, nih jedi mu žena ne skuha vsak na dan. Ne samo kače, tudi kobilice, ogrce, podgane, miši, gosenice, kratkomalo vse, kar — "leze i no gre" — prebavljajo ti želodci Na Novi Gvineji je izmed živali najbolj priljubljen prašič, ker je največji med štirinožci, ki žive tam. Krav, konj Papuanci ne poznajo, vidijo jih morebiti le pri misijonarjih, ali pa večjih farmah. Pot me je vodila v Megiar. Srečal sem ljudi, ki so si prizadevali, da bi pet metrov dolgemu udavu iztrgali plei> Z ovi-jalko so privezali žival na neko drevo. Ta pa se je'zvila "v'klop, ki je bil v sredini napet od neke pogoltnene stvari. Ljudje so trdili, da je bil prašič, radi pa bi vedeli, čigav je bil. Iz bližnjega gozda so nanesli nekakšno zele-njad ter jo privezali na kol. Potem so ta šop segreli nad ognjem malo premencali ter ga živali pomolili pod nos. Ker ni takoj pomagalo, so nekaj zelenjadi še dodali. Zdajci je kača jela blju-vati. Videli smo, kako se je oteklina iz kačjega strupa začela pomikati proti žrelu. Nazadnje smo zrli v široko odprto žrelo, in videti golobje. — Njegovi bližnji sorodnik, galeb, je pa na znamkah Nizozemske, Urugvaja in znamkah francoskih kolonij St. Pierre in Miquelon. Kot okrasna slika je tudi orel večkrat na znamkah (Nemčije, Francije, Modene, Združenih ameriških držav, Poljske). V nekem jako neprijetnem položaju je-orel za grb v Mehiki: bori se s kačo in mora še prav nerodno čepeti na kakteji. Afriška Liberija ima na znamki pomorskega orla. Ameriško nasprotje je kondor, kakršnega imajo v Boliviji, Ekvadorju in Kolumbiji. ce (mirovni golob z oljkovo vejico) ; Norveške (lev); Eritreje (konj) ; Liberije (slon, močerad) ; Gvajna (medved mra-yljičar) ; Združenih držav (bivol) ; malajskih otokov, Konge (tiger); Bornea (opica); La-buana (košuta); Avstralije (labod, kenguru j); Barbadose (konj); Urugvaja (vol, čap-lja); Mehike (orel s kačo); Guatemale (fazan) ; Nove Ze-lansdke (noj); Novofundlan-ske (;elen); Italije (volkulja). -o- KONFERENCA V MOSKVI (Nadallevanlo ■ 1 strani) bolj važna tista, ki garantira Cez ogrsko Pu- j SUVerenost (neodvisnost ali sa-stoinčezmarsikakoogrskopo-|mogtojnogt) vseh držav, malih krajino leta na znamkah ptič j jn velikih, ki hočejo živeti v mi-turul. Na znamkah Bornea do- ru To pomenit da se državam bimo pava, kakadnja in kazu-arja. V zamorski državi Liberiji je čaplja, na japonskih znamkah pastiričica, divja gos in postovka. Bogata izbira je v filitalističnem kraljestvu ptičev Avstralije, kjer najdemo noja, rajčico, kivija in kakadu-ja. Papigo dobiš v poštni službi'otokov Tonga. V Ameriki dobiš dolgorepega ptiča iz guatemalskega grba, quezala, v Urugvaju pa dolgonogega ptiča teruterija. Veliko sesalcev, plazilcev in drugih živali vidimo na znamkah: mesta Reke (lev); Nemčije (konj, ki vleče plug; orel), Francije (Devica Orleanska "na konju); Romunije (četvero-vprežni voz); Rusija (sv. Jurij na konju, ki ubija zmaja) ; švi- kot je Jugoslavija, Čehoslova-ška, Poljska itd., ni treba bati, da bi jih pogoltnila kaka mogočnejša soseda in da so na konferenci v Moskvi vpoštevali Atlantski čarter, kar je gotovo zmaga za predsednika Roose-velta ter zasigurana bodočnost tudi malim državam. ZABAVNI KOTIČEK V L 0 G E v tej poeojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings A Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge. LIBERALNE OBRESTI St Clair Savinga & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue - HEnd. 6570 CLEVELANP 3. OHIO Živalstvo na znamkah . Brehm, veliki ljubitelj in poznavatelj živalstva, bi bil kaj prijetno presenečen, če bi listal po kakem albumu za znamke. Bogato "živalstvo" bi zagledal. Tako bi zapazil na mnogih znamkah veliko število filateli-stičnega perutninarstva, predvsem goloba»pismonošo, ki so ga že leta 1845 uporabljali za poštno vrednoto in so ga pozneje imeli za znak pošte na znamkah češke, Nemčije, Litve, Nizozemske, Paragvaja in za zračno pošto. Tudi na vo- livnih znamkah Zgornje šlezi-ko je kača še nekajkrat močno je in na japonskih znamkah so IZŠLA JE Baragova Pratika za prestopno leto 1944 Letos je povečana za celih 32 strani. Krasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami sodobnih dogodkov. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino - 40 CENTOV kar je poslati v čeku, Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849-West Cermak Road, Chicago (8), Illinois. Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja že nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Nova kampanja v Clevelandu (Križkraž.) V Clevelandu že kampanje raznovrstne res so bile, domoljubne in pa druge, vse so dobro.se vršile. Konve in papir, železo staro smo že nabirali, Dolfeta in pa Japonce, da bi v kozji rog vgnali. Novovrstna pa kampanja je sedaj spet razpisana; geslo, iste in namen je: "Crkni grda ti podgana!" Za okraj naš Cu^hoga trajala bo ta kampanja 9 tednov še (30. dec.) to uradno se naznanja. Tri nagrade v denarju v ta namen so določene, lovcem ki podgan tu bodo ob zaključku izročene. Vendar pa določba pravi, da samo podgane rjave se v pošte va, pa naj bodo žive še, ali brez glave. I Belih se podgan nikakor v tekmi tej ne bo jemalo, in pa vse iz Cuyahoga le podgane vpoštevalo. 25 dolarjev prve bo nagrade lepe dano, kdor ujame in prinese najbolj težko tja podgano. 5 dolarjev v vojnih znamkah je nagrade določene za podganjo sliko najbolj zanimivo narejeno. 3 dolarje v gotovini, pa nagrada zadnja znaša; pazite pri tem, da kaj je cilj, dolžnost kampanja vaša! Vjemite podgano tako, ki najdaljši rep bo imela, naj bo mrtva že, — četudi v mišnici bi še živela. Mačke, stare in velike kjer rojaki le imate, zdaj na lov jih zapodite, če kje za podgane znate! Mišnice, pasti, Grdina John bo zdaj lahko oddajal, iste menda bolj poceni in brez pointov bo prodajal. MOLITVENIKI v krasni vezavi importirani iz starega kraja ... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—(it 355) 24 x 3% inčev—224 strani v belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 24 x 34 inčev—224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI—(it. 406 Cena 75 eentov . 24 x 4 inčev—255 strani vite vil Sv. Krliev Pot Cena |L50 RAJSKI GLASOVI—(it. 415) x 4 Inčev—255 strani vitevit Sv. Krtfev Pot Cena |L50 NEBESA NAŠ DOM—(M. 415) 2% x 44 inčev—384 strani Cen» 75c NEBESA NAŠ DOM—(it. 415) 24 x 44 Inčev—381 strani Cena 75c Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenllce po sel o nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori označeni ceni. Zaloga pa ni po&eb-no velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli 2 njimi po-s reči.t Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) fino vezano ____________ KEY OF HEAVEN v usnje vezano _______ ..$ .85 .75 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano ..........$1.00 SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York, N. Y. Jezikovni pouk "Želim, da bi se moja hči učila kakega tujega jezika." "Katerega pa? Francoskega, angleškega ali italijanskega?" "Hm . . . Kateri je pa najbolj tuj?" O vremenu 'Kakšno vreme ste pa ime- li?" "Malo se je zabliskalo, malo je zagrmelo, potlej se je ploha vlila pa sem precej vedel, da bo dež." Pri zdravniku Neki zdravnik, ki je imel navado, da se je robato izražal, je preiskal bolnika, ki je bil jako plašen in ves zbegan radi svoje bolezni. Po preiskavi je prosil zdravnika, naj mu pove, kaj mu je prav za prav. A zdravnik ga je hladno zavrnil : "Le potrpite, to bomo deli šele pri obdukciji!" vi- Med zaljubljenci "Gospodična! Vprašajte vsaj moje srce, ali me ljubite?" "Rajši vprašam možgane in ti mi pravijo, da ne." "Ali ne smem upati, da se vam možgani omehčajo?" Težavna obtožba "Gospod policijski sodnik, pravkar me je pičila vaša čebela! Zahtevam zadoščenja!" "V redu! Pokažite mi tisto čebelo in jo bom strogo kaznoval." wm n> B M WAY VTZvmu FROH THE OFFKE OF THE SUPREME MEDICAL EXAMINER DAROVK LAWYERS, MONARCH BEERS WHITEWASH OPPONENTS IN CHI LOOP In the course of my duties as Supreme Medical Director for the past seven months, it has been my privilege to observe and study a variety of claims for surgical and sick benfeits, and therefrom deduce that there are still many officers and members who do not fully comprehend what constitutes a valid claim for benefits under the by-laws of the K. S. K. J. In order to eliminate a prevalent cause of friction and disappointment among the membership, I desire to call attention to some of the more frequent irregularities encountered. Primarily; in order to qualify for benefits under the existing by-laws of the K. S. K. J., a member must be TOTALLY DISABLED, Sec. 34, para. 12. Secondly; a member receiving sick benefits, must exert every effort to promote recovery, and thus shorten the period of disability. To this end, he is required to be under the care of a licensed Doctor of Medicine. See Sec. 20, para. C., and Sec, 34, paragraphs 12 to 16. Uftder no circumstances will certificates signed by irregular practitioners, such as Osteopaths, Chiropractors, Napra-paths, etc., be acceptable for surgical or sick benefits. Thirdly; he must also ccmply with all other rules as set forth in the current by-laws of the K. S. K. J. governing the member on sick benefits. I would also strongly urge that the Secretary occasionally review the by-laws and acquaint himself with all phases of surgical and medical benefit payments. His advice and explanation will often avoid much disappointment among the claimants and disharmony among the membership. JOSEPH E. URSICH, M. D., Supreme Medical Examiner KSKJ. sgt. gliha writes of experience Somewhere in Africa, Oct. 18, 1943 Dear Mr. Zupan: I'm writing this to tell you about the most pleasant experience I've had so far in Africa. Recently, my friend Ralph Bizjak, who is at the field here with me, said he heard tliat there were Slovene sol-] your sons , in the service. So dark, I told them I had to go back to camp. We talked for five hours and that was too short a time for me. I told I would come to see them again the folowing week, said good night, and was on my way. Best regards to Stan and diers of the Yugoslav army nearby our camp who were brought here after the Allied armies occupied enemy terri-riAorv and liberated them and who were now with a British unit ... I was on pass one day last week and as soon as I saw a British military policeman, I questioned him as to the whereabouts of these Yugoslav soldiers. As luck would have it he knew where they were stationed and after thanking him, I hurriedly went to the place: A guard at the entrance let me in and when I told him who I; was looking for, he pointed to j, a mechanic under a truck. I walked to the truck and stood there a few seconds, thinking I was about to meet a soldier and a citizen of Slovenia. Then the fellow came out from j under the car and as he looked at me curiously, I said in English, "Hello, how are you?" To my delight he answered, "Jaz ~ sem prav dober, hvala lepa." J He said he couldn't speak Eng- * lish, but that he did understand what I said. He told me his name was--> that he was twenty years old, and that his home is in Ljubljana. I found out from him that among the Yugoslavs who were there, a - of them were Slovenes. After talking with him for a few minutes, a dozen more Slovenes gathered around us and it was heartwarming to see them. They mentioned among other things that the British treated them very well and emphasized that bj0> Colo. long, Sincerely, Sgt. Will Gliha. 35013365 1st Fighter Tng. Sqdn. F.T.C. A. P. O. No. 525 care Postmaster New York City, N. Y. former o. p. photog in china Sgt. Frank R. Fritz Sgt. Frank R. Fritz is a member of the Knights and Ladies of Baraga Society, No. 237, Milwaukee, Wis. He enlisted June 22, 1942, at Fort Sheridan, 111. His training began at Atlantic City, N. J. For further intensive training he was sent tb Salt Lake City, Utah, Wend-over Field, and was assigned to the 374th Bombing Squadron at the Army Air Base in Pue- several times. When it got Since April of this year he has been overseas, stationed in India, and at the preseat time ON THE MEND Pittsburgh, Pa. — Mrs. Ann is serving in China. Solomon and Mrs. Mary We His address is: Sgt. Frank selic. members of Society No. R. Fritz, 16092635, 374 Bomb- _ . . ___1 *_;ict Numbering System in ad en from a book, pamphlet or periodical which is available to all members of the family. For instance, he could take a story or article from the page of this paper written specifically for "Young Catholics." If some of 'dressing their gifts and greeting cards. If you have not already ascertained, and are not using the Delivery District numbei- of your friends and relatives to whom you intend to send gifts and greeting cards, please the children are of high school hand Christmas mailing age, he can change off with ^ for ^ delivery to your some other page, preferably^, carrier before Nov. 15, the first. and the pogt office will furnish ¡the correct delivery district vNow the success of the dis-;number for each address with-cussion depends on the ques-0ut charge. This number tions the leader jots down as . should then be included as part he reads the article in prepara-iof the address on your Chnst-tion for the discussion. Since i mas mailings, as for example f here is the crux of the whole! John Doe, technique, note well these; 15200 St. Clair Ave., points: (1) the questions are; Cleveland 10, Ohio, formulated after each thought • Be sure to place your name unit, whether it be a para- and address on your list so that it may be promptly returned to you. -o- graph, two paragraphs, or only a sentence. Never at the end of the entire article or chapter; (2) the questions may not suggest their own answers; (3) the questions may not be answerable with "Yes" or "No"; (4) they are not test questions; (5) the questions should crystallize the thought in the paragraph just read and thus open discussion. Vitally important is that last point. The purpose of the questions is to open discussion and when that end is achieved the questions themselves are of no more importance than the skin of a baked potato. The questions open the discussion and in the contact of minds which follows is the real transfer of knowledge and power. For the benefit of readers who wish to know the reason for the above rules, we can say briefly that the rules are based on two psychological facts: (1) mental training consists primarily in learning to focus attention on a given idea as long as is necessary and then to pass on to another idea and then to another in an orderly way; (2) most people fear being thought ignorant or stupid and even members of an intimate family circle often experience this fear when asked a question. This NOTICE SERVICEMEN Chicago, 111. — With the discharge of many servicemen because of age or medical reasons the serviceman is anxious to preserve his discharge papers or to frame them and have a copy to keep on his person for various reasons. Some have paid three dollars to have photostatic copies made. This is not necessary and a burden for the returned soldier or sailor. In Illinois by law: Recorders — Chapter 115, Section 7—1943 Statutes. "Certificates of discharge or honorably discharged members of the military, aviation and naval forces of the United States shall be recorded by each Recorder, free of charge in a separate book which shall be kept for the purpose." Photostat copies can be ordered and both the original and photostatic copies will be returned in a few days. Consult the Recorder of Deeds of your County for this information. In Cook County consult Edward J. Keindl, Recorder of Deeds, first floor, County Building, Chicago. Registrants of the Tenth - , , Ward Chicago may leave their shun ZZ^f^ MUHS * dischar*e papers with Mr. shun membership ,n the usual Knaus who will be g]ad to study club. In a properly conducted. discussion group this embarrassment is never met. Experience has taught that it is best to have a definite time limit for the discussion. When the time is up, stop at once no matter how heated the discussion. This creates an appetite for the next meeting. It is also common experience that when a-discussion group j really hits its stride, questions! render this service without charge. Vincent Knaus, Chairman, Advisory Board 10th Ward, , Chicago 111. Re-Employ-rtient Committeeman for Local Board 18, 3026 E. 92 St., Chicago, 111.