Stran 394.
Kmetijske raznoterosti.
Premogov pepel kot gnoj. Kjer mnogo kurijo s premogom, imajo veliko premogovega pepela Znano je. da je pepel od drv dobro gnojilo. Ali bi se dal porabiti za gnoj tuii premogov pepel? Ta pepel ima v sebi 0.2 odstotka fos-forove kisline, 0.2 odstotka apna, ogljika pa okoli 70 odstotkov, Zato premogov pepfcl ni dober gnoj ca visoke in sušne travnike, pač pa za mokre, na katerih raste veliko kisle trave, Taki travniki se dajo s premogovim pepelom zdatno zboljšati, V ta namen se naj pepel   pozno v jesen   potrosi po travniku,
v                                                                                                                                                     -
Ce kokoši pri Desenju črevo izpade. Ce kokoš predebela jajca nese, se rado zgodi, da ji izpade Črevo. To se mora hitro popraviti, črevo, ki visi ven, se mora z gobo, namočeno v mlačni vodi, osnažiti, potem ga namazati z oljem in previdno s prstom spraviti notri. Nato se kokoš zapre in je paziti nanjo, kadar zopet znese jajce. Večkrat Črevo na novo izpade, Če je tudi jajce manjše, pa vselej treba tako postopati, kakor rečeno.   S časom bo to prenehalo
Kako pripravljamo seme za setev? Včasi je prav, da namakamo seme v vodi ali drugih raztopninah, predno ga sejemo. Namakanje semena v vodi se priporoča pri semenih, ki imajo trdo kožico, in katera zaradi tega težko in počasi kale, kakor na pr. pri pe3i, turščici itd Namočeno seme pa mora priti v dosti vlažno zemljo, sicer se kaj lahko zasuši. Kavno tako se tudi lahko zgodi, če nastopi po setvi suho vreme, ali če je bilo seme vsejano v suho zemljo. Zaradi tega se namakanje semena v vodi ne more povsod priporočati; dobro pa je takrat, kadar nam je podsejati prazna mesta na njivah, kjer prva setev ni izhajala. Tako na pr. pri turščici, ako je treba podsejati. Namakanje semena v gnojnici, kakor se to po nekaterih krajih godi, je brezuspešno in celo škodljivo S tem mislijo, da se bo kal močneje razvijala, ako bo Damočeno v gnojnici ; pa temu ni tako. Gnojnica ne more pomnožiti redilnih snovi v zrnu, mlade koreninice pa tudi ne morejo sprejemati gnojnice, s katero je napojena semenska kožica, ker ne rastejo okoli semena, temveč se razvijajo navzdol v zemljo. Zgodilo se je že večkrat, da so tako pripravljena semena segnila v zemlji.
Kako zabranimo pšenico smetljivosti? Da zabranimo pšenico smetljivosti, namakamo jo v raztopnini modre galice (bakrene^ vitrijola) To raztopnino napraviš, ako vzameš na vsak hektoliter vode pol kilograma modre galice; to raztopnino imenujemo pol odstotno. V jednem h ktolitru take raz-topnine moramo namočiti poldrugi hektoliter pšenice. Ako rabimo za setev 3 hI pšeničnega semena, potem je treba za namakanje 2 hI raztopnine To napraviš, ako vliješ v kadico 2 hektolitra (200 litrov) vode in raztopiš v nje) 1 kilogram modre galice. Ko si zapazil, da se je galica raztopila, pomešaj celo raztopnino, da je povsod jednako močna. Nato vsuj 3 hI pšenice v kadico in jo pusti notri, da se namaka celih 12 ur. Ako si raztopnino dobro napravil, mora tekočina stati za dlan visoko nad pšenico V raztopnini se mora pšenica večkrat premešati. Predno vzamemo pšenice iz kaiice, odstraniti moram o vse tisto zrnje, ki je splavalo na vrh, ker je to smetljivo in nerabno. Najbolje storimo, da namakamo pšenico čez noč; drugo jutro jo vzamemo iz kadi ter jo zelo tanko razgrnemo po tleh (na pr. na podu), da se osuši, predno jo sferno. Razgrnjeno pšenico je dobro nekolikokrat premešati in obrniti z grabljami, da je prej suha. Namakati pa morama le dobro ohranjeno zrnje; pri poškodovanem, počenem ali strtem zrnju se zgubi kaljivost, ce ga toliko časa namakaš. Paziti moraš tudi na to, da raztopnino prav napraviš, t. j., da potrebno množino galice stehtaš, vodo pa odmeriš, kajti sicer se rado zgodi, da je raztopnina premočna, ali pa preslaba Premočna raztopnina škoduje, preslaba pa ne izda nič. Ako se ravnaš po tem navodilu, imel bodeš dobre uspehe; ako pa bodeš delal površno in nepremišljeno, kar   potem ni čuda, da si po-
Stran 395.
gubiš zroje, ne smeš tarnati, ali pa celo preklinjati, da to ni res, kar se piše, ker vsem slabim uspehom si ti edini vzrok. Po nekod je tudi navada, da potrosijo pšenico z apnom, ne da bi jo namakali. Vapneni se pšenica na ta način da se na podu nasuje na kup, poškropi potem z vodo in se premešava sproti z lopato tako dolgo, da je vse zrnje mokro. Nato se potrosi mokra pšenica s presejanim apnenim prahom in eopet se premešava tako dolgo, da se prime vsakega zrna nekoliko vapna. Dobro premešana in vapnena pšenica se pograbi na kup, kjer ostane 12 ur na kupu in potem se pa poseje.