slovenska
FOR A. F REE SLOVENIA
. Podoba Križa bo spremljala na težkem potu te povsod,	j
a Mati ti bo pomagala, 'tolažil v stiskah te Gospod. . . i
. In kadar Klic te bo povabil v nebeško Cerkev pred oltar, bridkosti, žrtev boš pozabil, — objel te vekov bo Vladar! . . .
Ignac H.: "Novomašniik"
Published monthly by Slovenian National F*d«r«tion of Cunada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Avr, Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
LETNIK XV. — VOLUME XV.	_Toronto 1. Junij 1964__ŠTEVILKA 6. — NUMBER 6
GROBOVI ■ ZRAVNANI Z ZEMLJO ■ NIKDAR
POZABLJENI
Cas hiti. Tako naglo, da se tega niti ne zavedamo in marsikaj gre v pozabo, Tudi bolečine, solze, trpljenje. Pravijo, da čas celi rane. Prav je tako, sicer bi bilo prehudo na svetu.
Od časa do časa spomin obstane. Zapiči se kot magnet v dogodek in skoro nemogoče jc, da bi tok časa, razvoj dogodkov in hit-rica menijav izbrisala pojme, ki se nizajo pred duhovnimi očmi. Zgodovina gre svojo pot, mi ljudje pozabljamo marsikaj; a so dogodki, ki so vedno sveži, vedno boleči, trpki, pa tudi, če gledamo skozi prizmo večnosti— lepi, veličastni!
Junij 1945.... Vetrinjsko polje je izgubilo svoj dehteči cvet. Majnik je bil, mescc Marije, Kraljice Slovencev. Obnemela je pesem v cerkvi Marije Zmagovalke na Vetrinjskem polju. Tam, kjer so nekoč slovenski menihi peli hvalnice Materi božji. Pesem se je izpremenila čez noč v turobni Miserere... SlovensKa protiko-munistična vojska, cvet domovine je bila izdana. Zavestno izdana od onih, ki so proglašali demokracijo za svoj program. Zgodovinar bo imel priliko pisati o tem izdajstvu, ki se je pričelo v Teheranu in za katero nosijo odgovornost pred zgodovino in Večnim Sodnikom Churchill, Roosevvelt, Stalin. Hladnokrvno, kot da gre za nopomebne kitke na šahovski deski, ne za živa bitja, so podpisali pogodbo. Priznali so Tita in vse, kar je pozneje sledilo. Nihče nc bo mogel tega zatajiti pred zgodovino. In če bi kdo kazil zgodovino, bo Večni Sodnik tisti, ki bo sodil.
Šli so slovenski fantje in možje v smrt. Niso pričakovali milosti. Poznali so kvnike in lažnjivce. Umrli so v zavesti, da so izpolnili svojo od Boga in naroda jim naloženo dolžnost. Slovenski narod ima od takrat tisoče in tisoče s krvjo Jagneta zaznamovanih . . .
Bog ve, kje so njihovi grobovi. Skupno s Slovenci so bili pokla-ni kot divje zveri še Hrvati. Hrvatska protikomunistična vojska. Sedaj objavljajo, kje v Sloveniji so njihovi množični grobovi. Slovenija je množični grob protiko-munstičnih borcev. In ti borci, naša duševna elita so sodniki onih, ki so jih vede ali nevede izdali in onih, ki so jim bili rab
Iji-
Pozabljeni so grobovi. Ni lučke na njih, morda le divja cvetki, poganja iz njih krvi in pepela Veter jim poje večno uspavanke in pohlevni eležek, včasih tud naliv z gremom in bliskom krop njih pozabljene grobove z rose usmiljenja, ki ga niso našli pri rdečih rabljih.
Grobovi so izravnani z zemljo Oblastniki menijo, da so pozab ljeni in za -vedno izbrisani iz spo mina. Motijo se! Duh je, ki oživ lja. Ideja je ki preživlja tirane ir jiim da mesto tam, kamor spada jo. Žrtve, ki so bile doprinešenc ne bodo pozabljene, če tudi nihče ne ve, kje je grob tega ali onegč junaka. Ni važno, da je grob za obletnico okinčan, da je tam lučka in cvetje, važno je, da ideja, za katero so padli, živi. In ta ideja bo nekoč obrodila sad. Ko rist od tega bo imela vsa Slovenija. Svobodna Slovenija.
Mir in pokoj Vam, bratje, kjer koli ste našli zadnji domek. Vaš duh živi med Slovenci doma in v tujini in budi k življenju nove borce ža svobodo, pravico, ljubezen. Vaša žrtev, krvava žrtev je seme, v to trdno verujemo za lepše dni slovenstva v — svobodni slovenski državi. Tako je in drugače biti ne more!
Naraščajoča povezanost svets postaja iz dneva v dan bolj oti pljiva tudi povprečnemu zemlja nu, nc samo znastvenikom in po litikom. V njej pa se razvijat; dve silnici, ki si nasprotujeta. Ni eni strani je postal ideal popolno ma neodvisna država, ki pa je da nes nedosegljiv ideal celo z; državne velikane kot so Združene države, Sovjetska zveza in druge Evropa je pokazala po drug svetovni vojni ne samo voljo marveč tudi pot do praktičnegi sodelovanja na gospodarskem ir delno tudi na političnem polju, k seveda ne more več uporabljat pojmov državne suverenosti v pomenu, kakor jih je formulirali individualistična socialna filozo fija devetnajstega stoletja in ka kor jih še vedno najelemo v jezi ku pravnikov. Na drugi strani p< je vedno tesnejša povezanost države zlasti z vzgojo in gospo darstvom odprla nove možnosti, da v večnarodnih državah narod ki ima več vpliva na državne us tanove, širi svoj vpliv na pripad ndke drugih narodnosti in jih raz-naroduje. Že to dejstvo samo po sebi izziva gibanja, ki hočejo pri boriti državno samostojnost vsaj v danes možni obliki vsakemu narodu.
Teoretično bi bilo seveda najboljše, če bi imel vsak narod, ki polaga dovolj važnosti na ohranitev lastne individualnosti, tudi svojo lastno državo, ki pa bi morala seveda v naši dobi sodelovati z drugimi tako na gospodarskem kot tudi na. političnem področju. Praktično je seveda mnogo oviv, ki tako teoretično najboljšo rešitev onemogočajo. Toda s pametjo in dobro volje jc mogoče doseči zadovoljivo rešitev tudi v državah z več narodi, kjer je težišče kulturne dejavnosti prenešeno od osrednjih državnih organov na krajevne in kjer vse skupine spoštujejo narodnostno nevtralnost državnega a-parata ter ga ne skušajo zlorabiti v korist svoje skupine. Da to ni lahka naloga, priča zgodovina nasledstvenih držav avstro-ogrske monarhije.
V Kanadi se je, debata o razmerju med raznimi narodnostnimi skupinami poživila po zaslugi nekaterih ekstremistov v protež-io francosko govoreči provinci 3uebec in po zasliševanju komisije o dveh kulturah, ki zaslišuje poedince in skupine po vseh večjih krajih Kanade.
Mnogo težav povzroča neopredeljena terminologija. Na eni strani imajo Francozi isto besedo ia narodnost kot za državnost, ločim enačijo Angleži z nacionalnostjo predvsem pripadnost do očeni državi in uporabljajo za nardonost pojem etnične skupine
Tudi s pojmom kulture ni nit. ooljše. Komisija, ki preučuje kanadski "biculturalism" — dvojno .cul turo, očitno enači kulturo / jezikom, kar pa je samo del kul .ure. Družboslovci opredeljujejo .culturo na kratko kot "priučeni način obnašanja." V tem pomenu pa opažamo zlasti zadnja deset etja vedno večje izenačevanje .udi v Kanadi, ki ga določa meščanski način življenja. Med tem ko je 1. 1901 ljudsko štetje našte-,0 samo eno tretjino prebivalcev v mestih in večjih naseljih ter dve tretjini na deželi, se je razmerje v 60 letih povsem spremenilo: po podatkih ljudskega štetja 1. 1961 živi dve tretjini prebivalstva v mestih in večjih naseljih in samo ena tretjina na podeželju. Pa še od te tretjine jih približno dve tretjini sicer živi na podeželju, toda zaposleni so v mestih in industrijskih središčih. Tudi Que-bec se hitro spreminja « pretež-
no podeželske pokrajine v industrializirano družbo — prav zadnje čase so oznanili, da bo več velikih poeljetij oetprlo nove tovarne v tej provinci — in mnoge razlike j načinu življenja z ostalo Kana-io hitro izginjajo.
Ministerksi predsednik Lester B. Pearson je pred kratkim izjavil v Torontu, da hoče povdarek na dveh kulturah samo izraziti, da je Kanada zgodovinsko nastala po pogodbi dveh narodnostnih skupin, da pomeni samo priznanje obeh skupin kot "ustanovnih" skupin. Prav dobra pa je zastavila vprašanje neka pridani-ea Indijancev, ali ne bi bilo bolj pravilno govoriti o "ustanovnih narodih" v Kanadi o Indijancih n Eskimih.
Neštevilne debate, mnogo vroče krvi in ostrih člankov dokazujejo, da je vprašanje vsekakor zelo zapleteno in da nikakor ne gre samo za določitev razmerja med angleško in francosko govorečimi Kanadčani, kot se to splošno domneva.
Zaradi zapletenosti vprašanja ter pomešanosti prebivalstva je gotovo, da ne bo mogoče najti vse zadovoljujoče rešitve. Iskanje rešitve, ki bo trajalo še leta in leta, naj bi šlo predsvem v smeri, da se federalna vlada in tudi province kar se da male enačijo z odločitvami glede jezika. Federalna vlada naj izraža dvojezični značaj kot doslej, ker predstavljata obe skupini znatno večino. Angleščina in francoščina naj bosta priznana kot uradna jezika tudi v provincah. Vsekakor je anomalija, da priznava ustava enakopravnost angleščine in fran-ciščine, v Ontariju pa so člani francoskih hranilnic in posojilnic (Caise populaire) prisiljeni pisati svoje sejne zapisnike v angleščini, čeprav govore vsi člani in odborniki francosko.
V poedinih provincah, kjer predstavljajo druge narodnostne skupine znatno večino naj imajo tudi te pravico, da dobijo javno praznanje s tem, da je bodisi za celotno provinco ali za določena okrožja tudi ta jezik uradno priznan in ga smejo ljudje porabljati v uradih (n. pr. nemščina, ukrajinščina, itd.). Te skupine naj imajo v tako določenih delih tudi pravico do javnih in zasebnih šol, v katerih ne bodo ti jeziki zgolj ozvezni predmeti, marveč tudi učni jezik za nekaj predmetov. Ostale narodnostne skupine, ki ne predstavljajo znatne manjšine, naj bodo deležne pomoči pri svojih prizadevanjih za gojitev svojega jezika (n. pr. brezplačno rabo šolskih poslopij ob večerih in sobotah, kadar ni rednega pouka).
Vzporedno z veliko strpnostjo in pripravljenostjo priznati ne samo obstoj raznoličnosti, marveč videti v tej mnogoličnosti posebno vrednoto ter skušati razumeti druge skupine, je treba goji ti zavest kanadske državne edi nosti. Vsekakor je hvalevredne prizadevanje vlade, da dobi Ka nada končno le že svojo zastave in himno. Enotno državljanstvo in svoboda, kolikor je to le mo goče, v rabi jezika in drugih značilnosti poedinih narodnostnih skupin bosta z dobro voljo ter medsebojnim razumevanjem našli rešitev, ki verjetno ne bo vedno v vsakem oziru zadovoljiva za vsakogar, toda bo zadostna podlaga za mirno sožitje in za razvoj poedincev ter skupin v skupni državi.
Celjan
DRŽAVA IN NARODNOST
Naše sožalje bratom Hrvatom ob smrti njihovega voditelja
f .DR. VLADKA MAČEKA,
ki je nenandoma umrl 15. maja 1964. v 85. letu starosti. VEČNA MU SLAVA! Pokopali so ga v (Washingtonu
Glavni odbor in svet slovenskega državnega gibanja Uredništvo in uprava "S.D."
Indijanka — kanadska "Mati leta 1964"
Ga. Gus Gottfierdson iz Britske Kolumbije je stara 46 let, mati 12 otrok, ki ima 8 vnukov ter jc tudi krušna mati petim osirotelim fantom. Poleg opravil, ki jih ima kot mati in žena (njen mož ima posestvo, na katerem redi govedo) je bila prva predsednica Katoliške ženske zveze, ko se je ustanovila in je še vedna delavna v organizaciji. Obenem
je manager športnega kluba (soft bali) v Kamloopu, skrbi za zaposlitev indijanskih dijakov, ki iščejo zaposlitev, ter uči kam loopske plemenske plese. Letošnje leto ji je prineslo polno priznanj za njeno delo v korist drugih. Februarja so jo izvolili za "dobro državljanko" Kamlex> pa, v aprilu ba "Mati Britske Ko lumbije za 1. 1964" in nekaj tednov pozneje za "Mater Kanade za 1. 1964". Za to čast je bile predlaganih nad 300 imen.
VESELO SVIDENJE
We quote:"
* • m
The Casket, Antigonish, N.S., April 23, 1964
Church Stili Harried By Yugoslav Gov't
Madrid. — (NC) — Despite the impressions tourists may carry home vvith them, the Catholic Church in Yugoslavia is stili harried by government restrietions and persecutions, it is reported here by Alianza del Čredo, which deseribes itself as an information agency of the persecuted Church.
In the Adriatic resort center of Dubrovnik, for example, a visitor may find churches opened, holy days celebrated, and the Church apparently funetioning normally.
But this, said the agency, is a shovv intended to impress visitors to Yugosdlavia, the only Iron Curtain country open to foreign toursts. In reality, the Church has neither the funds nor the freedom necessary to carry out its ministry.
In villages and on farms children stili attend private catechism classes, but in cities they are lured away by government "youth groups". Adults learn they must cooperate vvith the government i they vvant to maintain social and financial security, the agency said.
Churches damaged in the vvar are rebuilt at government expense jnly to become "museums". Seminaries have no funds to support hemselves, so many candidates for the priesthood must be .urned away.
"In spite of ali this", the agcncy conclueled, the Catholics of Yugoslavia, par}icularly in Croatia, "remain faithful to their Dhurch and sacrifice themselves for her".
v	i
WHO'S RUNNING THE RED STORE?
"VVhile Khrushchev was in Cairo his Russian Communist party expl icitlv renounced its claim to 'hcgcmony' over the world Com-munis movement. That movement, says Pravda, should be a voluntary union of like-minded peOple' instead of a monolithic army vvith a single boss ... To the average lay študent of Com-munism, it soudns like a ralhcr sensational event.
"Sensational it is — not as an event but as a symptom. First, tihe Russian Communists1 don't mean it. Second, they have said it before. In the third, plače, they are surrendering in vvords a povver they have long since lost in fact; and the verbal surrender is a tactical move in their effort to rccapture the povver".
From the editorial, LIFE, May 22, 1964, p.4.
UREDNIŠTVO "S.D." JE DOBILO NASLEDNJE PISMO:
Buenos Aires, 18. maja 1964
P.n. Uredništvo SLOVENSKE DRŽAVE 646 Euclid Ave. TORONTO, CANADA Spoštovani,
občni zbor Slovenske kulturne akcije dne 9. maja 1964 je ob desetletnici ugotovil, da ste nas vedno radi podpirali pri našem delu in namenih. Vaša podpora nam je bila zelo dragocena in se Vam zanjo prisrčno zahvaljujemo. Lepo se Vam priporočamo še za naprej in Vas najiskrcneje pozdravljamo. Predsednik	Tajnik
Ruda Jurčec	M. Marolt
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA ACCION CULTURAL ESLOVENA RAMOtN FALCON 4158 — Buenos Aires
T. E. 69-9503	„±
"Canadian Register"
Novomašnik č. g. Jože Ple-vnik S.J., se smeji in veseli, ga. Marija Suhadolc njegova sestra, pa poljublja mater ga. Marijo Plevnik na lice ob sprejemu iste na torontskem letallišču v Mal-tonu, kjer so se spet prvič videli po 19. letih. Mati g. novomašnika je prišla iz Ljubljane preko Rima
(Photo by Guido Capp)
da prisostvuje prvi uradni sinovi "Gospodovi daritvi" v Nevv Torontu 21. junija letos.
Ga. Mariji Plevnik velja tudi naša dobrodošlica z željo, da bi se te mesece, kolikor jih bo preživela pri hčerki in sinu res
dobro imela!
—Globe and Mail
Ministerski predsednik g. Lester Pearson sprejema "slovenski pušelc" za gospo Pearsonovo za materinski dan iz rok gdč. Miriam Čekuta in g Jožeta Kodriča na dan "Freedom Festivala" v Torontu, na katerem je slovenska plesna skupina "Nagelj" dobila drugo nagrado pri štiridnevnem tekmovanju v velikem "0'Keefe Centru".	;
"SPOMINSKA KAPELICA NA SLOVENSKI PRISTAVI V OHIO"
Cleveland,. O. — Upravni odbor Slovenske pristave sporoča: "Odbor za postavitev spominske kapelice na Slovenski, pristavi" je pričel z -delom in so temeljni obrisi kapelice že izgotovljeni. Odbor upa, da bo v par tednih kapelica končana.
Slovenski narod je že od nekdaj rad postavljal cerkvice na hribih, znamenja ob cestah, z namenom, da se spominja težkih časov, .ki jih je slovenski narod preživljal. Tako vidiš cerkvice, ki imajo znamenja o vpadih turških hord na slovensko ozemlje, znamenja, ki pričajo, kako se je širila kuga po slovenski zemlji, znamenja potresa in polno drugih podobnih. Mnogo teh znamenj naših dedov smo že opustili in se tu predali čisto novemu življenju. Tudi tvoj predhodnik, ki je pred mnogimi leti prišel sem čisto preprost z namenom, da se v nekaj letih vrne v svoj domači kraj, je postavljal znamenja, ki pričajo njegovo vero, ne samo v Clevelendu, ampak od vzhoda pa tja do Kalifornije, do Fontane pričajo ta znamenja, da je živel tu slovenski človek.
Tudi na Slovenski pristavi bo zgrajeno tako znamenje, ki bo simbol za vse tiste, ki so v drugi svetovni vojni dali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Mati, — zemlja slovenska!
S. Vrhovec, tajnik
DR. FRANCE ORAŽEM — FULBRIGHT PREDAVATELJ V NEAPLJU
Slovenski profesor poljedelskega gospodarstva dr. France Ora-žem, ki je doktoriral na graškl univerzi, in poučuje sedaj na Kansas State University, bo poučeval v šolskem letu 1964—65 za dva semestra na vseučilišču v Neaplju kot Fulbright predavatelj. Kot obiskujoči profesor bo predaval in dajal navodila akademikom, ki se specializirajo v poljedelskem gospodarstvu. Predaval bo v italijanščini.
Dr. Oražem bo preživel prihodnje leto v Italiji s celo družino— ženo in petimi otroci. Potovali bodo z ladjo Independence, ki odpelje iz Nevv Yorka 14. avgusta.
Kot smo svoječasno poročali, je dr. Oražem objavil več člankov razen v strokovnih revijah tudi v katoliški reviji za družbena vprašanja Social Order in je aktivno sodeloval na konvencijah ameriških katoliških ekonomov. K novemu uspehu naše iskrene čestitke!
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland, O. — Upravni odbor Slovenske Pristave se je na svoji seji 24. marca dokončno odločil za zgraditev kopališča na Slovenski Pristavi. V tem času je na licu mesta pregledaval, proučaval in iskal najprimernejši prostor za zgraditev plavalnega bazena. Tako je z razgovori članov in tehnikov odločil, da se postavi plavalni bazen na zahodni strani Slovenske Pristave. Plavalni bazen bo zgrajen v obliki črke "L". Pred tedni je pričel z deloma in upravni odbor upa, da bo do kopalne sezone delo končano in bo naši mladini dana možnost kopanja na Slovenski Pristavi. Na isti seji je tudi upravni odbor izglasoval sledeče:
A) Tisti, ki so dali že 100 dolarjev v posebni sklad za plaval ni bazen, lahko dobijo delnico Slovenske Pristave, izdano na ime žene ali otroka.
8) Tisti, ki so nekaj prispevali v ta sklad (pa me polnih 100 dolarjev), lahko dodajo, kar manjka do 100 dolarjev ter dobijo delnico — če pa nočejo ali ne morajo — jim bo znesek, ki so ga za to žrtvovali, služil v bodočnosti kot vstopnina v kopališče.
Pričakujem razumevanje naših rojakov, da podprejo to zamisel, da z delom ali pa s prispevkom pomagajo, da se dokončno uresniči ta velikopotezna zamisel in zgradi res prijetna kopališče, kar bo lahko v ponos vsem Slovencem, ki smo prišli po drugi svetovni vojni na ta kontinent. Vem, da boš morda nejevoljen radi tega, toda današnji čas to zahteva, ko pa boš videl, kako se naša mladina
ALI JE TITOVO ŽIVLJENSKO DELO OGROŽANO!
GLOBOKE RAZPOKE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI
Pod tem naslovom objavlja "KLIC TRIGLAVA" v št. 299, 18. aprila, prevod članka, ki ga je za } švicarski časopis "DIE WELTWOCHE" napisal Kari Rau in ga je "DIE VVELTVVOCHE" objavila 26. marca.
O narodnostnem vprašanju v titovini je začelo pisati tudi svetovno časopisje. V prejšnjih številkah smo objavili več poročil, ki jih je prinesel "THE NEVV YORK TIMES".
Beograd, koncem marca.
Ali se zdi šefu jugoslovanske Partije in države Josipu Brozu Titu, da njegovo — kot je sam često poudaril, "dejansko življenjsko delo", ne bo uspelo, da namreč napravi iz Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev, Bosancev in Makedoncev enotni državni narod "Jugoslovanov"? Medtem ko poskuša uradna partijska propaganda vzbuditi prepričanje, da so odnosi med jugoslovanskimi narodi po dvajsetletnem komunističnem režimu naravnost idilični, je vzbudilo stališče šefa hrvaške komunistične Partije, Vladimirja Bakariča, veliko pozornost to in onstran jugoslovanskih meja ter nena— doma razgrnilo zastor pred ponovno nevarno vzplamtalimi narodnimi nasprotstvi med južno-slovanskimi narodnostnimi skupinami.
Hrvat Bakarič, ki velja kot eden možnih Titovih naslednikov kot šef države, je jasno in nedvoumno izjavil, da obstojajo med šestimi jugoslovanskimi republikami tako na političnem kot tudi na gospodarskem in kulturnem področju "osnovno različne težnje". Kot se to že dalj časa dogaja v slovenskem in hrvaškem tisku, je Bakarič, poln bridkosti, pokazal na velike investicije v nerazviti južni Srbiji; v Črni gori in Makedoniji, katere morata nositi izkjučno visoko-razviti republiki Slovenija in Hrvatska. Zagrebški partijski šef je močno obtožil tudi izključitev Hrvatov pri važnih zunanjepolitičnih odločitvah Beograda.
Kaj Je na tem, da mora zdaj celo profilirani govornik Zveze komunistiv Jugoslavije več ali manj odkrito priznati neuspeh komunistične narodnostne politike v večnarodni jugoslovanski državi, katera edina naj bi vendar bila v stanju, premagati stoletja stara nasprostva z "dialektično sintezo komunizma"?
Poleg zgodovinske zapadne-vzhodne kulturne razlike, ki je tudi "železni objem komunisma" ne more izbrisati od danes na jutri, so sedaj pač v prvi vrsti gospodarski vzroki, ki so ponovno vzbudili stara nasprotstva med šestimi jugoslovanskimi narodnostmi.
V obeh industrijsko in celokupno gospodarsko najbolj razvitih jugoslovanskih republikah Hrvatski in Sloveniji na severu države, je bil preteklo leto narodni dohodek na prebivalca tri do petkrat večji kot v južnih republikah Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Preko beograjskega proračuna podvzeta "izravnava" med "bogatimi" republikami Severa in "revnimi" republikami Juga, nerazvitih sicer ni zadovoljila, a je na drugi strani vzne-jevoljila razvite republike.
To "ogoljufanje za sadove lastnega dela" ni vzbudilo hudo kri samo med prebivalstvom Slovenije in Hrvatske, temveč je vedno znova vodilo do hudih razprav med vsakokratnimi partijskimi voditelji. Toda Slovenci in Hrvatje ne požirajo z grenkobo samo te "razvojne pomoči"
vadi v plavanju in skakanju — no in takrat pa si boš sam pri sebi potihoma mislil, potrebno je bilo tudi to. Saj samo nekaj mesecev nazaj, ko si videl naše mlade fante in dekleta, kako so korakali po Slovenski Pristavi in pa njihov telovadni nastop, si bil vesel tega. Že sam napis, ko si prišel na Slovensko Pristavo "Zdrav duh v zdravem telesu", te je presenetil. No vidiš in to hoče tudi Slovenska Pristava napraviti, krepiti v posamezniku zdrav duh in mu nuditi zabave v športu, seznanjati ga z običaji, ki si jih ti preživljal pred leti in mu nuditi Tvojo materino govorico. Nehote mi pridejo na misel besede slavnega rimskega govornika Cicera, ki je rekel: "Človek ni rojen sebi — ampak domovini".
v okviru lastnih državnih meja. Gospodartsvo teh dveh dežel mo-' ra tudi nositi levji, delež bremen, nastalih zaradi Titovih, iz zunanjepolitičnih propagandnih vzrokov, zares širokogrudno podeljenih podpor tistim nerazvitim državam Afrike in latinske Amerike, ki pripadajo beograjskemu "klubu neblokovcev".
Na zaostritev spora kažejo vse od leta 1961. redno se ponavljajoči pozivi Tita glede narodnostnega vprašanja. Šele koncem februarja je Tito ostro obračunal z onimi "lokalpatrioti", ki zahtevajo za posamezne republike "lastno vojsko, lastni denar in celo lastno zunanjo politiko". Da se nosilci teh absurdnih idej ne najdejo samo med literati in drugimi inteligentimi krogi, ampak celo v samih vrstah komunistične stranke, naj bi dokazovalo, da so integralistične težnje zavirane tudi v sami partiji od separatističnih tendenc.
S tem v zvezi je za "politične razlike" v Jugoslaviji tudi prav poučen rezultat pravkar objavljenega raziskavanja o problemu "Marksizem in akademska mladina" ki ga je izvedel beograjski Inštitut za družbene znanosti: v nerazviti Bosni-Hercegovini se je izjavilo 72% študentov za marksiste. V Srbiji in Makedo niji je delež marksističnih študentov zdrknil na 64%, dočim se na Hrvatskem priznava še 50% študentov in v severni Sloveniji celo samo 43% študentov k marksizmu.
iNe glede na to, kako trudapol-na in boleča je bila v drugih
VOLITVE V FURLANIJI -JULIJSKI BENEČIJI
V nedeljo 10. maja so imeli v novo ustanovljeni deželi Furla-nija-Julijska Benečija volitve v prvi deželni zbor. Demokratični Slovenci so nastopili s samostojno "listo slovenske skupnosti", ki je dobila preko 10.000 glasov in s tem enega poslanca. Po dogovoru med njendmi vodniki bo zastopal prva tri leta slovensko skupnosti v deželnem zboru dr. Jože Škenk iz Trsta, nato pa dr. Anton Kacin iz Gorice. Del Slovencev je seveda volil druge stranke, zlasti komunistično in socialistično (titovci). Na komunistični listi -sta bila izvoljena v deželni zbor dva Slovenca, na socialistični pa nobeden.
TITO KUPUJE PŠENICO
28. aprila so v Beogradu predstavniki Jugoslavije in ZDA podpisali pogodbo o jugoslovanskem nakupu ameriške pšenice v vrednosti 68 milijonov dolarjev. Približno polovico tega zneska bo morala Jugoslavija plačati v dolarjih, preostanek pa v dinarjih, katere ji bodo ZDA vrnile nazaj kot dolgoročno posojilo za gospodarske investicije.
Titovci so se hvalili, da so imeli lani izredno dobro letino pšenice. Ni bilo suše, a pšenice še vseeno niso pridelali dovolj, če so jo morali še v takšnih količinah dokupiti. Kje je krivda za pomankanje? Tokrat je ne morejo valiti na sušo.
državah pot k narodni edinosti: v Jugoslaviji ni mogle niti trdo nasilje dveh diktatur, monarhi-stično—srbske in internacionalno—komunistične, pripeljati do tega, da bi se izravnala nasprotja med južnoslovanskimi bratskimi narodi. Titov poskus, da bi z izravnavo ostrih gospodarskih razlik premostil večslojna nasprostva med posameznimi južnoslovanskimi narodi, je v sedanjem trenutku očividno vodil v novo poglobitev teh razlik.
ov/ce iz
Slovenije
•	Slovesna umestitev nadškofa
dr. Pogačnika.
V	nedeljo 5. aprila je zagrebški nadškof dr. Franjo šeper slovesno umestil v stolnici sv. Nikolaja Inovega ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika ob navzočnosti beograjskega nadškofa, mariborskega škofa, apostolskih administratorjev koprske dn goriške škofije in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov in vernikov, ki so napolnili stolnico do kraja.
•	Slovenski liturgični svet.
6. aprila' so se zbrali v Ljubljani slovenski škofje in apostolski administratorji in ustanovili slovenski medškofijski liturgični svet, ki bo vsporejal delo škofijskih liturgičnih svetov v Sloveniji, da bo tako prišlo do enotnih uredb in navodil v zvezi s spremembami v liturgiji.
•	Duhovni stan v Sloveniji.
Po poročilu "Katoliškega glasa" pride v ljubljanski nadško-fiji na vsakih 2.000 vernikov po en duhovnik. V Ljubljani je bogoslovje za celo Slovenijo. V njem je trenotno 50 bogoslovcev iz ljubjanske nadškofije, 30 iz mariborske škofije, 15 iz goriške an nekaj iz koprsko-tržaške. Ljubljanska nadškofija ima 70 semeniščniikov v Vipavi in Pa-zinu. Ljubljana bo imela letos
7 novomašnikov, Maribor 3, goriška apostolska administratura pa 7. Na vodstvo zadnje je bil imenovan msgr. dr. Janez Jenko, dosedanji genaralni vikar beograjske nadškofije.
•	Angleška gimnazija v
Ljubljani.
V	Ljubljani so sklenili ustanoviti angleško gimnazijo v kateri naj bi vse predmete poučevali v angleščini.
•	V Mariboru so sedaj po otvoritvi novega mostu preuredi-
li ves prostor okrog kolodvora in v smeri Drave. Prav tako so postavili prvi semafor, kateri še poskusno deluje.
•	V letošnji gradbeni sezoni bo prišlo spet večje število sezonskih delavcev v Slovenijo. Ti naj bi bili predvsem iz Srbije, Bosne in s Kosmeta. Ohlasti v Sloveniji namreč zatrjujejo, da
ne morejo dobiti dovolj domačih delavcev za težaška dela kot pri gradnjah in temu slično. Med narodom je pa pri tem nezadovoljstvo, ker ravno ti južni "bratje" povzroče letno večje število kriminalnih dejanij. V preteklem letu je bilo tudi več ubojev, katere so povzročili sezonski delavci iz juga.
• Rojaki, ki so bili te letos na dopustu v domovini in se vračajo, vedo povedati, da so se mnoge stvari zelo podražile. Narod mnogo bolj kritizira kakor povojna leta in tudi oblasti se zelo trudijo, da bi pridobile čimveč tujih turistov-zaradi deviz.
• V Sloveniji je bilo po potresu nastanjenih tudi večje steviio ljudi iz Makedonije. Marsikateri so tudi ostali tukaj-v Sloveniji in se zaposlili. Vendar je baje zadnje čase dosti primerov, ko Makedonci zapuščajo delo-in se ba-
Globe and Mail, Boris Spremo Grkinja gdč. Marija Gamov je bila izbrana "Miss Freedom" na zadnjem dnevu festivala v Torontu!
LOVENSKE6A
K procesom v Ljubljani, o katerih je SD že poročala, je objavil Klic Triglava 21. marca (L. XVII., št. 298) naslednji uvodnik:
SPET NEPOTREBNA ŽRTEV
Nekateri bodo rekli, cla je bil Janez Toplišek, imenovan iv lanskoletnem "Kregarjevem" ljubljanskem procesu, junak ali pa predrznež, ko se je poleti 1963. napotil iz Zapadne Nemčije v Slovenijo, da bi tam z diverzantskimi akcijami napadal rdeči režim. Da si je upal veliko, ni nobenega dvoma. Ali pa je bila njegova žrtev vredna tega podjetja, pa je veliko vprašan je. Ni dvoma, da bi ob morebitnem uspehu morala tu in onstran Karavank visoko zrasla in prav Verejtno, je, da bi tudi svobodni svet kaj več pisal o tem, kot je sicer zdaj, ko sedi v ječi. Toda prav spričo tega, kakor se je stvar začela in hitro končala, zaključujemo, da imamo posla z naivnimi ljudmi, ki prehitro nasedajo rdečim agentom provoka-terjem ter verjamejo njihovim podtaknjenim poročilom.
Iz vsega razvoja je namreč popolnoma jasno, da je Janez Top-liek ves čas nevede delal z ud-baškimi agenti, ki so bili po Kre-garjevi aferi poslani v Nemčijo, cla spravijo v Jugoslavijo i Top-liška i Urbančiča. (Gotovi smo, da bodo taki agenti, v kolikor že niso bili, poslani tudi do Franceta Jeze in Rev. Zdešarja, če so komunsti prepričani, da je poslednji zares imel prste vmes.) Ti agenti so po navodilih svoje
ljubljanske centrale opisovali ugodno uporniško razpoloženje v domovini; (temu je indirektno nasedel tudi France Jeza v svojem lanskoletnem proglasu o nujnosti "neodvisne Slovenije do konca leta 1964", — čeprav očividno tedaj po posredovanju vesti agentov v Kregarjevi skupini;) ti rdeči agenti so potem Toplišku "organizirali" nekaj ud-baških javk in zaupnikov, posredovali ugodna poročila iz domo: vine in pripravili teren, da se je Janez Toplišek potem mogel odločiti, da pride osebno v Slovenijo.
Dva spremljevalca, ki sta mu pomagala nositi težko breme, sta bila kajpak agenta provokaterja, ki sta Topliška varno pripeljala preko meje v ne preveč spretno nastavljeno past.
Na ta način vodena borba proti komunizmu nam prinaša seveda več škode kot pa koristi— pa naj tako borbo potem že vodi kdor koli. Zdaj pa je jugoslovanska vlada dobila še en adut več proti Zapadni Nemčiji. Posledica bo, da bo bonnska vlada še bolj otežkočala delovanje jugoslovanskih beguncev, ne glede na to, da mora tak neuspeh porazno vplivati na njihovo moralo. Sama Topliškova aretacija je domačim ljudem na novo vlila strahu v kosti in jim spet predočila vsenavzočnost in vse-
vijo z raznimi nedovoljenimi posli, predvsem s kriminalnimi dejanji.
• NOVI ZLOČIN V DOMOVINI :
CENE GREYH0UND VOŽENJ SO NAJNIŽJE!
. . . kateri koli dan v tednu!
NIČ REZERVIRANJA - NIČ PREKORAČENJA MEJE - NIČ ZAKASNITVE, čE POTUJETE PO
VSE-KANADSKI POTI. Veliki, z umivalnicami opremljeni autobusi, s hlajenim zrakom, ki vam dajejo možnost stalnega ogleda pokrajine po kateri potujete. Primerjajte!
PRIMERI VOŽENJ Z GREYHOUNDOM
From To	VANCOUVER	CALGARY	REG1NA
VVINNIPEG	$ 44.55	J 31,50	$ 14.50
TORONTO	73.75	65.65	53.50
MONTREAL	76.15	68.05	58.35
Sonja Balaš, doma iz Ljubljane, je bila do tega leta zaposlena z rednim jug. potnim listom v Zap. Nemčiji. Ko se je vrnila domov na dopust, so ji oblasti odvzele potni list. Dejali so ji, da je za njo tudi dovolj dela v Jugoslaviji. Ona se je nato napotila v skupini preko meje ilegalno. Pri prehodu jug. avstrijske meje je bila ustreljena v glavo. Sedaj se nahaja v ljubljanski bolnišnici v zelo kritičnem stanju. V petek 8. maja so tudi neki nemški časopisi prinesli vest o tem in njeno sliko. Za njeno ozdravitev bi bila nujna operacija dobrega specialista, ker bo verjetno slepa za vse življenje. Sama pa nima denarja, sedaj ni bila zavarovana, ker so ji spodaj oblasti odvzele potni list in je tukaj prekinila delovno razmerje. Novi dokaz, da res ni tako kot pojejo komunist-nični konzulati in vabijo rojake naij vzamejo potne liste in se vrnejo v domovino. Kako dolgo še bo moral slovenskin narod krvaveti pod kroglami raznih južnih bratov, ki čuvajo slovensko mejo?
mogočnost rdeče tajne policije. Obenem so s takim porazom padle emigrantske delnice v domovini, v kolikor so sploh še kaj notirale.
Spet ponavljamo našo misel iz uvodnika januarja lani: ne le hrabrost ampak tudi iznajdljivost, previdnost, politični čut in modrost so pogoj vsake uspešne mafije:In še Mi nimamo opravka z okupatorjem tuje zemlje, ko bi bilo domače prebivalstvo več ali manj na naši strani. Vsa Ovra in Gestapo sta nič proti perfidnosti in totalnosti komunističnega policijskega aparata, kateremu vključitev slehernega slovenskega človeka v rdeče mreže ne predstavlja noben problem. Kdo ve, kadar pride k njemu na obisk nek znanec in začne vabiti k uporu, ali pa če dobi propagandno čtivo, če ni enega in drugega poslala Udba? Zaradi svoje varnost in previdnosti bo šel na policijo in prijavil.
• Pred nedavnim je zvedela
javnos ob priliki konvencije organizacije francosko govorečih kanadčanov L'Association Cultu-relle Canadienne, da ije obstojala že 37 let tajna družbe L'Ordre
je Jacques Cartier. Ta je imela svoj Vrhovni Svet 25 oseb in razpredeno tajno organizacijo do zadnjih vasi. Po svoji ustavi je bila ta organizacija "borbena elita z namenom, da zagotovi na diskreten način duhovno in snovno blaginjo francosko govorečih katoličanov". Ker imajo druge organizacije sedaj več možnosti zastopati interese francosko govorečih Kanadčanov, je začel vpliv te organizacije padati.
• Bojevita ateistka. Komunisti so imeli ob različnih časih več žensk, ki so se odlikovale v strastnosti svoje brezbožne propaganda. Sedaj se jim je pridružila v ZDA ateistka Madalyn Murray, ki pa uporablja bolj "civilizirana" sredstva — odvetnike in sodišče. V svoji kampanji na žalost ni osamljena. Ker odvetniki ndso poceni, sprejema seveda darove. Med njene na j vel i-kodušnejše podpornike spadajo zdravniki. Ima že dve organizaciji: The Freethought Society of America, Inc. ter Other Ameri-cans. Približno 5000 oseb se je zavezalo, da bodo prispevali najmanj po J.—$ na mesec za njene pravde. Other Americans, Inc. poseduje že 80 akrov zemlje v Kansasu za bodočo "Ateistično Univerzo Amerike.
Mada'lyn Murray je postala znana po vseh ZDA in preko meja, ko je dosegla, da je Vrhovno Sodišče prepovedalo molitve v šolah. Trenutno hoče razveljaviti novi zakon v državi Mary-land, ki bi nadomestil molitev v šoli z meditacijo. V načrtu ima odpravo določb, ki dovoljujejo znižanje davčne osnove dohodninskega davka za prispevke verskim organizacijam, odpravo vojaških kuratov, odpravo verske prisege na sodiščih, odpravo davčne prostosti cerkvene lastnine in • podobno.
O sebi je izjavila, da je izgubila vero, ko je bila stara 13 let. Svoječasno je bila članica levičarske Socialist Labour Party in svoja dva psa kliče Marks in Engels.
jMhjtojLO/EA/C/ jft
VABILO NA
"KATOLIŠKI DAN"
ki ga prirejata slovenski župniji v Torontu v NEDELJO, 5. JULIJA 1964 na SLOVENSKEM LETOVIŠČU pri Torontu
Spored:	,
•	Ob 11.30: sv. maša: pri Ikaten bo pel mladinski zbor župnije Marije Pomagaj.
•	Ob 2 popoldne: 1. Razvijanje in dviganie zastav: papesike, slovenske in kanadske. 2. Pozdrav gostov. 3. Pojejo šolski otroci obeh župnij. 4. Govor. 5. Rajanje otrok. 6. Zborna deklamacija. 7. Nastop skavtov obeh župnij. 8. Rajanje otrok z žo»ami. 9. Dve pesmi slovenskih fantov. 10. Harmonikarji. U. Folklorna skupina Mladinskega kluba župnije Marije Pomagaj. 12. Presenečenja.
•	Nekako pol ure po tej prireditvi bo neuradni program, kjer bo mladina pokazala svoje mlade moči in uspehe na športnem področju. Pomerili se bodo v odbojki in nogometu, fantje Mladinskega kluba pa nam bodo pokazali, kaj so se ■letos naučili v posebni sporni panogi "Judo".
H	PRISRČNO VABLJENI
Toronto
•	Vile rojenice so se v maju
oglasile pri družinici Dr. Avguština in Marije Kuk, ter pustile v spomin na dogodek malega sinka. Očetu in mamici naše prisrčne častitke.
•	Drame "Preiskava". — V vrsto kulturnih prireditev, ki smo jih imeli letošnjo pomlad Slovenci v Torontu, se uvršča tudi Fabbrijeva drama Preiskava. Delo obravnava notranjo problematiko modernega človeka : duhovnika, laika in družine. Slovenski prevod te drame je oskrbel Branko Rozman v Argentini. V Torontu je bila drama vprizorjena v newtorontski dvorani pod okriljem odbora za Slovensko letovišče in v režiji g. Staneta Brunška prvo nedeljo po Veliki noči.
Na odru nastopajo le štiri osebe, njih nostitelji so bili: g. Stane Brunšelk, g. Franc Torkar, g. Lojze Oražem in ga. Zinka Brunškova. Igrali so jo le enkrat — to smo naprej vedeli — in igre se je udeležilo veliko število Slovencev in Slovenk. Ko režiserju in igralcem čestitamo, čestitamo z željo, da bi bila igra ponovljena, kajti marsikdo, ki je slišal o njej naknadno, si jo je zaželel videti.
•	Materinski dan. — Slovenska šola Marije Pomagaj, uči-teljstvo in otroci,—je drugo nedeljo v maju pripravila proslavo Materinskega dne. Program je bil učinkovit in prisrčen; na odru je prvikrat nastopilo mnogo najmlajših.
•	Telovska procesija. — V nedeljo 31. maja so številni verniki slovenskih župnij iz Toronta slavili na Slovenskem letovišču pri Boltonu praznik svetega Rešnjega Telesa. Njim se je pridružilo mnogo slovenskih rojakov iz okolice Toronta. Ob 11,30 zjutraj je bila sv. maša in nato procesija z Najsvetejšim po obširnem prostoru letovišča okoli štirih oltarjev, kapelic. Obredne molitve in petje so bili v slovenskem jeziku in po slovenskem običaju, prepeval je mešani pevski zbor slovenskih župnij.— Ta dan je bila tudi otvoritev Slovenskega letovišča.
•	Zaključek šolskega leta slovenskih šol. — Skoraj 300 slovenskih šolskih otrok v Torontu je prejelo spričevala. Prepričani smo, da so jih ponesli na svoje domove z zadovoljstvom in veseljem. Zadnje dni maja je zaključila šolski pouk Slovenska šola Marije Pomagaj, prve dn;' junija pa tudi Slovenska šol? Brezmadežne v New Torontu Ravnateljema, učiteljstvu in ot rokom želimo zaslužene in vesele počitnice.
Prve nedelje v juniju bo vpi sovanje otrok v šolo Marije Po magaj za prihodnje šolsko leto
•	Lep kulturni večer so pri pravili prijatelj slovenske umetnosti v četrtek 28 maja ter z njim počastili razstavljalce moderne slovenske umetnosti v Torontu Zbrali so se po 9 uri zvečer v razstavnih prostorih na 1557. Eglinton W. Udeležencev je bilo kar lepo število. Večer je začel s pozdravom in povezaival ostale govornike g. Vili Cekuta, č. g Sodja iz New-Torontske sloven ske župnije pa je govoril o stari in moderni slovenski umetnosti Srčika njegovih misli je bila ideja, da naše umetnike vodi žeja po lepoti, prav tako pa tudi nas ki si umetniška ustvarjanja ogledamo. Za njim je govoril in tolmačil moderna dela kipar prof. France Gorše, za njim pa še oba razstavljalcal iz New-Yorka gg.
Vodlan in Zupančič. Vsi trije so tudi odgovarjali na stavljena vprašanja. Med. vidnejšimi gosti naj omenimo še č. g. Zrnca od "Marije Pomagaj" ter zastopnika Slovakov Dr. J. Kiršchbauma, ter Slovenca g. ing. Bratino, iki je mnogo pomagal za uresničitev razstave. Kulturni večer je bil zaključen, s prijetnim kramljanjem ob kavi in prigrizku, ki so ga pripravile naše dame. Vsem obiskovalcem bo kulturni večer ostal v prijetnem spominu, razstavljala sami pa so z lahkoto lahko začutili, da smo se jim sikušali približati in da so res naši.
•	Marija Kus med zmagovalci
V letošnjem tekmovanju dra-matske in pesniške deklamacije, ki ga je letos desetič Organizirala Ontario Educational Associa-tion, je zastopala St. Joseph's College School Slovenka Marija Kus. Med 60 tekmovalci je dosegla drugo mesto v dramatski deklamaciji. The Canadian Register je 25. aprila objavil sliko štirih zastopnic St. Joseph's College School, med katerimi je bila seveda tudi Marija. Katoliške šole so se dobro odrezale, ker so od osmih prvih in drugih mest zasedle kar šest.
•	V okviru tretjega Freedom Festivala v 0'Keefe Centru v Toronton so torontski Slovenci igrali vidno vlogo in častno zastopali naše po številu relativno majhno sestavino nastajajoče Kanade. V tekmovanju narodnih plesov je dobila slovenska plesna skupina Nagelj iz Toronta drugo nagrado. Prvo mesto so dobili portugalski plesalci, Miss Fredom 1964 pa je postala 18 letna Grkinja Mary Gamou.
Slovesnosti se je udeležil tudi kanadski ministrski predsednik Leston B. Pearson, iki je razdelil nagrade. Isti dan sta mu izročila Slovenca Miriam Cekuta in Jože Kordič v slovenskih narodnih nošah šopek nageljev kot dar za materinski dan za gospo Pearson.
Iskrene čestitke zmagovalcem in priznanje vsem, ki so omogočili sodelovanje Slovencev pri Festivalu in s tem uveljavili slovensko ime in kulturo.
•	The Canadian Register je objavil na naslovni strani To-rontske izdaje 16. maja 1964 sliko preč. Jožeta Plevnika, S.J., ki bo posvečen v duhovnika 14. junija tjl., z materjo go Marijo Plevnik iz Ljubljane in sestro go Marijo Suhadolc iz Hamiltona. Slika je bila posneta na letališču v Maltonu, kamor je pri-;pela novomašnikova -mati — •>rvo svidenje po 19 letih ločitve, lasopis poroča precej obširno 3 begunski usodi preč. novoma-šnika, ki bo pel svojo novo mašo v slovenski cerkvi v New Toron-'o. Pridigal bo preč. Lojze Am-brožič, profesor za sv. pismo v torontskem bogoslovju sv. Avguština.
•	Community Folk Art Council of Torontu bo letos organiziral \e štiri važne akcije, in sicer:
/. Nationabuilders '64 na CNE odru na zadnjem večeru, za '.aključek te velike razstave. Lani je isto zaključno prireditev obiskalo 17.000 gledalcev. Kot smo izvedali so bili letos izbrani za nastop zopet orkester g. Andija Blumaurja, ter prvič slovenska plesna skupina "Nagelj" ki bo skupaj s svojim orkestrom in plesnimi skupinami iz slovenske šole pokazala slovenske narodne plese kanadskemu občinstvu. Vsem k izbiri naše prisrčne častitke !
2. Za zohvalin dan — 4 dnevno orireditev, na C.N.E. razstavišču
s pokušnjo vina, piva, sira in kuhinje najrazličnejših narodnosti. Višek vsemu bo posebej pripravljeni spored narodnih običajev "za zahvalni dan".
4. Praznik luči (festival of lights) za božično sezono, kjer bodo različne narodne skupine pokazale božične narodne običaje in pesmi.
Upajmo, da Slovenci v Torontu te prilike ne zamude ter tako afirmirajo naše slovensko ime v ontarijski metropoli.
4. Priredili bodo skupne piknike etničnih skupin v juliju in avgustu, katerih bo posvečen del dneva različnim narodnim plesom.
• Prav tako je Com,munity Folk Art Council izdelal in predložil svoj načrt za uspešno proslavo 100,-letnice Kanade. V načrtu, ki so ga poslali na: Can-tennial Commission v Ottawi, je odbor predlagal med drugim tudi "Narodni folklorni festival" in "Tekmovanje zbornega petja" ter druge podobne slovesnosti. Upajmo, da se gornjih prireditev tudi Slovenci udeleže, ne samo 'kot gledalci, ampak tudi kot nastopajoči; — časa do takrat je za vaje več kot dovol 1
Predlagana je tudi "Pioneer Hali of Farne", v kateri bi vse etnične grupe razstavile svoje narodne umetnine, ter park, v katerem bi vsaka etnična skupina dobilfi del ter bi ga uredila po svoji zamisli. (Primerjaj Cleveland, i.t.d.)
Naslov:
V vseh pravnih zadevah se AI,ITrtMV ambdO^I?
lahko z-zaupanjem obrnete na d ANTONV AMBROŽIC
, » .	Barrister, Notarv Public
novega slovenskega odvetnika	St-j Xory0nt0i ont.
111 notarja.	Telefon: LE. 1-0715
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
REMINDERS ABOUT YOUR ONTARIO HOSPITAL INSURANCE
ROISTNIIDAN?
OSTANI ZAVAROVAN! Ko dosezete vas 19 rojstni dan nimate več zavarovan a skupaj s stariši. V tndeUh dneh se morete vpisati . posebej, ce hočete obdržati zavarovanje Prijavnice dobite v bofnicah? bankah in zavarovalnem uradu (Commis-C; on offi tpO.__—
CARL VIPAVEC
obrnite 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St„ Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
mov, ki jih ustvarjajo hitre spremembe tehnike v družbi, bodo morali opraviti družboslovci, zlasti tisti, ki se spoznajo na vprašanja zaposlitve ljudi in delavstva".
Cleveland
ANTIGONISH
•	V začetku maja so uradno
odprli novo šolo za bolniške sestre v zvezi s tukajšnjo bolnišnico sv. Marte. Poleg predavalnic in laboratorija obsega dvami-lijonska stavba tudi stanovanja za 120 študentk ter zelo moderno kapelo.
•	Ugodno pomladansko vreme pridno izkoriščajo za gradnjo. Delo na novi vseučiliiški knjižnici lepo napreduje in tudi mnogo novih enostanovanjskih hiš je že pod streho.
•	Univerza pripravlja za 100 letnico Kanade poseben tečaj poleti 1967 z geslom "Socialna odgovornost Kanade drugod". Delegati bodo iskali odgovor na vprašanje: Kaj dolgujemo narodom sveta in zakaj? Seminar bo trajal kakih sedem dni in bo skušal zbrati voditelje vzgoje odraslih, zadružništva, razvoja občin in družbenih znanosti. Tečaja se bo udeležilo tudi 20 diplomi-rancev prejšnjih tečajev v Coady International Institutu, ki bodo osebno poročali o svojih uspehih v svojih pokrajinah.
•	Med častnimi doktorji univerze je bil tudi kanadski delovni ministeri Allan J. Mac-Eachen, ki je končal svoje prve študije na tej univerzi in pozneje nekaj časa tudi poučeval, dokler se ni predal politiki. V svojem govoru je zlasti povdaril važnost družboslovnih ved: "Glavna naloga družboslovcev brez ozira ali so zaposleni v državnih službah, industriji ali na univerzah je humanizacija tehnoloških in institucij skih sprememb ter prilagoditev socialnih in ekonomskih sprememb potrebam ljudi. Mnogo tega odločilnega dela pri reševanju proble-
•	Koncert "Triglava"
V	nedeljo popoldan 3. maja je podal svoj letni koncert pevski zbor "Triglava" v Sachsenheimu na Denison Avenue na zapadni strani Clevelanda.
•	Počastitev spomina
Antona Grdine
7. maja zvečer so članice Arne-rican-Slovene Cluba izročile zbirko slovenskih knjig in folklornih predmetov, ki jih je darovala in izbrala ga. Kristina Brodnik, clevelandski javni knjižnici, da z njimi pomnoži "Spominsko knjižr o zbirko Antona Grdine" v Norvvood knjižnici na 6405 Superior Ave., ki služi slovenski naselbini.
•	Materinske proslave.
V	nedeljo 10 maja, na materinski dan, sta obe slovenski šoli v Clevelandu priredili svoji materinski proslavi z lepima sporedoma.
•	Dinko Bertoncelj v Clevelandu
V	Clevelandu se je mudil znani gornik Dinko Bcrtocelj iz. Argentine, ki je napisal tudi knjigo "Dhaulagiri", v kateri popisuje svoja doživetja iz naskoka na istoimensko goro v himalajskem pogorju. V ponedeljek 11. maja zvečer je imel v okviru družtva "Lilije" predavanje s skioptionimi slikami o svojih potovanjih in o Bariločah v argentinskih Andah.
•	Spominska proslava.
V	nedeljo >17. maja je bilo tradicionalno romanje k Lurški Materi božji na Chardon Road, kjer je bila ob pol enajstih dopoldne sv. maša z govorom in molitvami za pokojne žrtve komunistične revolucije na Slovenskem. C. g. J. Cvelbar je daroval sv. mašo in govoril. Popoldan pa je bila pobožnost v cerkvi Marije Vnebovzete v Colingwoodu, nato pa izvencerk-vena proslava v tamkajšni šolski dvorani.
•	Nova maša
V	nedeljo dopoldan 24 maja je v cerkvi sv. Vida daroval svojo prvo sv. mašo slovenski rojak č. g. Arthur Danilo Zanutič, ki je bil dan preje posvečen za duhovnika clevelandske škofije.
• Slovenska pristava.
V maju se je začela živahna in vsestranska delavnost na Slovenski pristavi. Začeli so z gradnjo spominske kapelice, kopališča in z dokončevanjem del okrog novega poslopja, ki je bilo zgrajeno lani.
• Slovenska pristava vabi Kanadske slovenske rojake na otvoritveno veselico Slovenske pristave, ki bo 14. junija. Pridite, pričakujemo Vas!
Odbor Slovenske pristave.
ZAMENJATE DELO?
OSTANI ZAVAROVAN! Ako izpreme-nite delo, ravnajte se po navodi^h, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, lorm 104), katero vam mora vaša skupina lzsta-viti.
SE BOSTE POROČILO?
OSTANI ZAVAROVAN! Ce se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini. ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission).
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION
2195 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO.
ALWAYS KEEP Y0UR HOSPITAL INSURANCE CERTIFICATE HANDV
Chicago
DARILNE POŠILJKE,
OPROŠČENE VSAKRŠNE CARINE,
katere lahko, po najnovejši carinski odredbi, odpošijete v neomejeni količini.
Odpošijamo vse tehnične predmete kot televizijske in radio sprejemnike najnovejših modelov, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje "Singer", harmonike in ostalo. Zahtevajte cenik za ostale predmete, ki niso v oglasu, a so potrebni vašim v domovini.
•	NOTARSKI URAD, ki vam izdela ter overovi vse dokumente. — Prevodi in prepisi
•	POROKE preko zastopnika v Jugoslaviji
•	PRIPELJANJE VAŠE DRUŽINE iz Jugoslavije za stalno naselitev, kot tudi na počitnice.
•	KANADSKI POTNI LISTI za državljane in nedržavljane.
•	VOZNE KARTE za vse letalske in paroplovne družbe. Velik popust za emigrante.
•	STROKOVNO VODSTVO POSLOVNIH KNJIG — Davčne prijave — "Income Tax".
•	PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV — Denarne nakaznice preko Narodne banke izplačane v najkrajšem času.
CENTRAL HOMELAND AGENCV
(MILAN MIKE LENDIC)
471 College St., Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1-6016
_ "Ta veseli dan aH Matiček se ženi". Skoro bi obupali. Nič več ne bo oderskih nastopov. Tako redki so postali zadnja leto od kar je nekam izpregel. g. Filip Stanovnik, neutrudljivi režiser zadnjih let. Pa smo doživeli prav za konec sezone veselo presenečenje.
V režiji ing. J. Rusa so Ligini igralci pripravili prav zanimiv oderski ivečer. Prav je, da so izbrali Linhartovo veseloigro. Stara je že in (je bila prvič igrana v Ljubljani skoro pred sto leti. Pisana je v duhu tiste dobe in tudi program je bil pisan v stilu tistega časa.
Režiser ing. J. Rus je imel srečno roko pri izbiri igralcev. Pokazal je tudi veliko mero poznanja oderske tehnike in igranja. Zato so bili vsi prizori posrečeni in igralci kot vliti v svoje odkazane osebnosti. Ni lahka taka stvar, zlasti pri dramatikih, ki morajo študirati in se posvečati še drugemu poklicnemu delu. Pohvaliti moramo scenerja J. Žitnika, ki je zamislil in izdelal odersko opremo ter prav odlične maske. Tudi kostumi so bili prikaz Linhartove dobe.
Ni mogoče pisati kritike o posameznih igralcih. To ni naloga poročevalca, tudi prostor ne dopušča. Pač pa moramo s hvaležnostjo omeniti igralce, ki so dali razmah igri in prikazali "peršo-ne" take, kot jih je zamislil in napisal A.T. Linhart.
Baron Naletel, en žlahtni inu sploh visoki gospod, je bil g. Er-man ml., Rozala, njegova gospa je bila Ema Erman, Matiček, per-vi hišni služabnik per baronu je bil Lojze Arko; Nežka, perva hišna dekelca Nanda Stanovni-kova, Tonček, študent na va-kancah Dušan Škamperle, Zmešnjava, advokat na deželi, Ciril Kastelic, žužek, kanclir grašins-ki, Lojze Gregorič, Budalo, nie-gov šribar, Tone Gaber, Jerca, županova hčer, Mojca Fiširjer Gašper, en delovc, T. Gaber, Jaka, rihtni hlapec. J. Rus.
Dasi je bila igra dolga, na polnoč je šlo, ko smo odhajali, je vsak nesel domov občutek zadovoljstva. Upalmo, da bomo za prihodnjo zimsko sezono, ako Bog da zdravje in srečo, videli spet kaj na našem odru.
#	34 prvoobhajancev je obhajalo svoj srečni dan prvo maj-niško nedeljo. Bog daj, da bi ohranili ta lepi dan vedno v spominu in se nikdar izneverli Njemu, ki je prvič prišel v nedolžna otroška srca!
# Bog daj srečo! V soboto 16. maja sta se poročila v cerkvi Nedolžnih otročičev Karel Kosi in Barbara Jeane Pacholski. Karla poznamo kot izvrstnega športnika nogometaša, vse do takrat, ko si je zlomil nogo in marljivega člana plesne skupine SARC. Naj božji blagoslov spremlja oba na skupni življenjski poti!
#	Prve redovne obljube bo dne 9. junija položila v samosta-
Inu karmeličank v Terra Haute, Ind. Martina Pečarič, sedaj sest-
SLOVENSKA DIJAŠKA MLADINA NA KOROŠKEM SPOZNAVA SVOJE POSLANSTVO IN GLEDA
V BODOČNOST
Številka 5 "Odra mladje" iz
Celovca prinaša naslednje uvodne misli:
Ni ga več dandanašnji prepada, tako globokega in tako nevarnega, da ne bi mogli čezenj sezidati mostu.
Svet se je spremenil v eno samo veliko soseščino. V njem nas naravne ovire in razdalje več ne motijo, v njem zbubljajo politične. meje svojo nekdanjo ostrost.
Nihče se več ne more zapreti sam zase, živeti svojim ozkim in majhnin potrebam, željam in nazorom.
Bližina soseda mas izziva in nas sili v vedno nove duhovne, idejne in kulturne spopade in srečanja. Njegove misli, nazori in stvaritve nujno vplivajo na nas.
Koliko močnejša in plodovi-tejša je sila vplivov v obmejnih področjih, na prehodih in stokih kulturnih, narodnostnih in političnih organizmov!
Iz tega vidika se spreminjajo manjšine in njihov problem iz ognjišč medsebojnih političnih in narodnostnih spopadov in sovraštva v nosivce kulture in njene posredovalce med narodnostnimi skupinami in med njihovimi posameznimi kulturnimi krogi.
Položaj naše manjšine nam more biti torej v oviro in nas vodi v provincializem in neplodno tarnanje nad usodo, postati pa nam more in mora svetlo okno in širok most do medsebojnega srečanja in oploditve v širokih možnostih novega časa.
SLOVENSKI NOVOMAŠNIK V TORONTU
Po dolgih letih študija v jezuitskem redu je končno le napočil dan, ko bo nadarjeni slovenski jezuit preč g. Jože Plevnik posvečen v duhovnika v Torontu.
Novomašnik je zapustil domovino s tisočimi drugih beguncev maja 1945 in je bil do 1. 1948 v taboriščih v Lienzu in Spittalu v Avstriji s sestro Marijo in pokojnim bratom Janezom. Bil je med prvimi povojnimi begunci, ki so se mogli izseliti v Kanada in je začel svojo življenjsko pot v novi deželi na farmi v Kentvil-leu v Novi Škotski. Ko je odslužil svojo pogodbeno leto, se je vpisal na vseučilišče St. Mary v Halifaxu, ki pa vodijo o jezuiti. Po enemu letu se je odločil za redovniški pokic ter je vstopil v jezuitski noviciat v Guelphu, Ontario. Od 1. 1954—1957 je obiskoval staro jezuitsko bogoslovje na. Wellington Street v Torontu. Ko je ikončal filozofske študije, so ga poslali za dve leti v Regino na Campion College, kjer je poučeval. Od tod so ga poslali na jezuitsko univerzo v Bostonu, kjer je dosegel 1. 1961 Master degree v matematiki. Bogoslovne študije je opravil v novem jezuitskem kolegiju (Regis College) v WilIowdaleu pri Torontu. Junija ga bo torontski nadškof P.F. Pocock posvetil z ostalimi jezuitskimi kandidati v duhovnika. Tako se bo pridružil že dokaj lepemu številu slovenskih beguncev, ki so pomnožili število katoliških duhovnikov v Kanadi.
Novomašniiku iskreno čestitamo k dosegu dolgo pričakovanega cilja ter prosimo Vsemogočnega, naj obilno blagoslovi njegovo nadaljno življenjsko pot!
POROČILO O RAZGOVORIH
(Iz Združenih držav)
Bob Pennington, poročevalec torontskega dnevnika "Telegram", ki pcpisuje v istem listu vse nogometne tekme. Vsem ljubiteljem tega športa ga želimov predstaviti. Poročila so zanimiva in njegovo kolono vsem ljubiteljem nogometa priporočamo.
ra Francis of the Five Wounds. Bog ji daj vstrajnosti v redovnem | jjtične
poklicu. Red karmeličank je strog red in malo jih je, ki se odločijo za ta način redovnega življenja. Slovenci poznamo kar-imeličanke iz Sela pri Ljubljani, kjer so imele svOj skromni domek vse dotlej, dokler jih ni pregnala "svobodoljubna" rdeča svojat'.
Vsled kritičnega razvoja v slovenski emigraciji v zadnjem času in vsled povečane dejavnosti Titovih predstavnikov je prišlo do nevezanih prijateljskih razgovorov med ljudmi mlajše generacije raznih kulturno-poli-tičnih skupin.
Razgovori so pokazali precejšno mero medsebojnega razumevanja in skupnih osnovnih pogledov na bistvena vprašanja slovenske emigracije ter slovensko narodno-poltično problematiko.
Prevladovalo je mnenje, da bo emigracija mogla uspešno vršiti svoje naloge le če bo v njej prevladal nov duh, ki bo mogel preroditi njeno duhovno podobo v kateri bodo lahko tudi svobodoljubne sile v domovini mogle najti svoj ideal in oporo.
Udeleženci so bili mnenja,
da je doseg teh teženj možen le če se emigracija otrese in prelomi z dediščino strankarsko-po-strukture in miselnosti
neposredno pretekle dobe.
Pričakovati je, da se bodo razgovori v tej smeri nadaljevali ter da bo med skupinami, ki jih preveva ta duh prišlo do tesnejšega sodelovanja, ki naj bi pri« peljalo do konkretnega organizacijskega izraza te nove miselnosti.
Povabili so me, naj zastopam list "Slovenska Država" na izletu z "Ethnic Press Association" po južnem Ontariju. Sponzor te ture je bil "Ontario Dept. of Tourism and Information".
V torek 19. maja opoldne smo se zbrali, v nemškem kulturnem središču "Harmony Club", za-lopniki 35 etničnih časopisov. Naglo smo se med seboj spoznali in prisrčno je bilo razpoloženje pri skupnem obedu. Nato smo nastopili turo z autobusom, iki so ga spremljali državni auto s fotografom, dvema zastopnikoma in policijskim auto-sprem-
tu. Postavitev jeza in elektrarne "Robert T. Saunders Generating Station" je stalo okrog 600 milijonov dolarjev. |Stroške sta nosili Kanada in ZDA), in proizvaja 1,880,000 kilovvatnih ur. Ko smo se osvežili ob tem velikanskem jezu smo zopet stopili na autobus, ki nas je odpeljal po 31. auto cesti skozi lepo in hribovito pokrajino na sever. Pomlad je dihala iz zemlje in bili smo polni vesolja. Hitro smo prispeli v Ottavva, politične središče Kanade. V največjem in razkoš nom hotelu Chateau Laurier je bila pripravljena slavnostna ve-
Zastopniki etničnih listov pred odhodom na turo po Ontariju
stvom "Ontarijske Provincialne Policije, katero je predstavljal zastavniik A. Grainger.
V treh urah smo bili na vzhodnem koncu ontarijsikega jezera, v mestecu z nekako 55.000 prebivalci, v prijaznem Kingstonu, znanem po "Oueens University" ter po "01 d Fort Henry", trdna-•javi, ki je bila pred 150 leti ena najvplivnejših v severni Ameriki. Še danes kažejo obiskovalcem uniforme in vojaške vaje takratnih časov, ko sta si gledali oči v oči, kot nesprotnici Kanada in ZDA.
Pot nas je vodila naprej v mesto Gananoque, kjer nas je čakala ladja, da si ogledamo "Thousand Islands" (Tisoč otokov). Teh otokov je pravzaprav 1792 in so večina zasebna last,— 2|3 jih pripada kanadčanom, 1|3 pa amcrikancem.
Vsak otok je lepota zase. Na otoku "Heart" na primer je grad "Boldt" podoben "Časa Lomi" v Torontu in po lepoti najbolj izstopa. Dva otoka "Zavicon" veže najmanjši most (na svetu), 30 feetov dolg, ki veže državi Kanado in ZDA.
Zapustili smo otoke in se podali v bližnji Brockville. Pri ve-
cev, ki so jih indijanci pobili v 17. stoletju. Po maši smo obi-
Tecumsch, ki je plula po jezeru Huron in Georgian Bay-u med vojno z ZDA in Kanado leta 1812. S te pokrajine, ki jo imenujejo tudi H.uronia, smo se odpeljali v Niagara Falls oddaljenem skoraj 120 milj.
V Niagara Falls-u so prav tisti dan praznovali obletnico prebivalcev ki žive v Niagara Falls-u več kot 60 let. Ob tej obletnici, ki je bila v rožnem "Victoria Parku", so nastopale etnične plesne skupine — Škoti, Irci, Slovaki, Libvanci in Bolgari. Vsaka skupina je doprinesla del svoje domače dežele z nošo in plešem. Na večerji so nas gostili g. G. Dingham predsednik 'Niagnra Chamber of Commerce', Miss Niagara Hospitaliity—Natailie Ha-taluk ter drugi predstavniki Nia-gare in okolice. Kot najmlajšega
1 l
ONTARIO
ipi
i i
Ontario je velika kanadska počitniška zemlja
Na ogledu indijanske vasi V Midlandu . . .
skali Indian Village; to je indt- izmed članov potovalne skupi-jansko vas plemena Hurons. V
tej vasi, ki je obdana z lesenimi bruni, so še danes spravljena
ne me je doletela čast, da so me izbrali za "govornika", da se zahvalim vsem odgovornim za
ndijanska orožja, kožuhi, kera- ogled prireditve, lepega sprejema mika-ohranjene so sobe, ter in bogate večerje. Izrekel sem shrambe za meso, koruzo, sadje zahvalo gostiteljem v "Niagar-
čerja z delegati mesta in države. Naj omenim zastopnico župana ga. Ellen VVebber (Controller) in predsednika odbora za kanadsko 100 letnico g. Johna Fisherja. Po prisrčnem sprejemu in pozdravih se je razvila živahna debata med gostitelji in nami, ki smo predstavljali svet trinajstih različnih jezikov. Pozno v noč je končal zanimiv večer.
Naslednje jutro smo si ogledali barake "Royal Canadian Mounted Police", nekatere državne hiše in prekrasne parke ob reki Ottavvi ter ob "Ridcau Ca-nalu". Zal, da nam je bil čas premalo odmerjen. V kavarni "Champlain" smo imeli kosilo in že smo se poslovili od prijaznega mesteca ter naprej do Barrys Bayja v "Kartuzy Lodge", 80 milj daleč. "Kartuzy Lodge" je last znanega poljskega pilota g. Jana Žurakovvskega. G. Žura-kovvski je bil glavni in preisku-sni pilot za najhitrejše "jet" aeropalen pri "Avro" tvrCki v Kanada. Noč smo prebili v prijazni hiši g. Žurakovvskega, daleč od prometa, v tišini kanadskih gozdov. Izza hriba in jezera je vstajalo sonce, ko smo se naslednje jutro poslovili od lju-
	
Mu I	JlšdfJlJi Jff
	if
esml	< ir^HHBHHT v
in zelenjavo. Ob razlagi prol. Dr. W. Jury nam je spet indijansko življenje stopilo pred oči. Po tem zanimivem obisku smo si še ogledali v Penetangushine prvo morsko bazo v Ontariju, oziroma na Velikih Jezerih. Shranjeni so še ostanki ladje
MsmmZit
skih Slapovih", izrazil prijetno pohvalo etičnim grupam ter zamisli njihovih nastopov, ki po svoje pomagajo pri gradnji Kanade, Bil je to zadnji—poslovilni večer izleta po južnem Ontariju "Ethnic Press Associa-tiona". Besed je končno zmanj-
Veliki Ontario je VAŠA zemlja, ki vam nudi najživahnejše počitnice vašega življenja.
Ontario predstavlja zemja, ki pokriva 415.000 kvadratnih milj, s četrt miljona jezeri. Nekatera so »majhna in plitva, odlična za vožnjo s čolnom in za plavanje. Druga so polna skal in globoka, polne rib.
Postavite si šotor v enem izmed 85 pok rajinskih parkov, spite na prostem, na zraku, ki je svež in čist. Če pa si želite biti postrežem, Ontario poseduje okro<* 8.000 prenočišč in hotelov, ki vas bodo postregli tako, da si boste želeli ostati za vedno.
Ontario je zelen in krasen v prosti naravi. Ontario je na tudi še kaj več. Outario je sila Niagarskih slapov, umetniških galerij in starokra jskih gradov, škrlatno oblečenih "Mountiev", močnih topov in straž v polni bojni opremi preteklosti.
Vaš Ontario je velik in poln življenja. Letošnje poletje raziskujte Ontario.
Za več informacij pištite na: Ontario Department of Travel, Room 271, Parliament Bldgs., Toronto, Ontario.
Tiskanice na razpolago v angleščini.
Hounourable JAMES AULD, Minister
kalo, ko smo pozno v noč odhajali vsak po svoji poti v spalnice hotela.
Naslednji dan smo pohiteli v Stratford, središče kulturnih prireditev in vsakoletnih Shakespearovih festivalov v Kanadi. Stratford je "angleški" kot je Shakespeare sam, pravijo. Od let 1953 naprej se vrstijo v njem, od srede junija do srede septembra, drame in koncerti in tako vsako leto privabijo na sto tisoče gledavcev. Z zanimanjem smo sledili iko sta nas vodila po auritoriju, za odrom, po garderobah ter delavcih, ravnatelj festivala g. Victor Polley in pro-pagadni šef g. Jaok Karr. Povsod so imeli polne roke dela za letošnje predstave Riohard II. Kralja Learja in druge. Po kosilu s predstavniki mesta: (g. Dave Rae predsednik "Stratford Chamber of Commerce", Alder-man W.R. Shrubsall in g. F. Ed-vvards MPP,), nas je zadnja pot pripeljala v Kitchener. (Bogato, lepo urejeno mestece je znano tudi po Shneiderjcvih klobasah.) Kitchener je eno prvih mest v katerem so se naselili emigrant-je. Imenovali so ga Berlin. Med vojno so ime spremenili. V Wal-per Hotelu smo imeli v družbi g. župana Keith Hymmena, zastopnikov "Chamber of Commerce"
ter časopisa Kdtchener-Waterloo Record—poslovilno večerjo.
Teden dni izleta "Ethnic Press Assoc" je hitro minil. Polno bogatih vtisov o novih ljudeh, iki smo jih srečali in lepotah Onta-rija, smo prinesli s seboj domov v Toronto . . .
Nanizal sem Vam na kratko, kaj smo doživeli, občutili in videli, v premedlih barvah, ker pač prostor ne dopušča. Svetujem pa vsem, da si vsaj zdaj v počitnicah ogledate zgodovinske in prijetne kraje Ontarija tudi Vi.
Kogar koli doseže ta sestavek ter je po svoje sodeloval, se mu ponovno zahvaljujem za prijetno družbo na poti po južnem in vzhodnem Ontariju. "Ontario vas vabi . . ."
Peter Čekuta.
Na obisku pri stavcu v Kingstonu . . .
Zastopnik našega lista g. Peter Čekuta govori na banketu v "Niagara Falls".
MODERNA SLOVENSKA UMETNOST V SVETU
Slovenski umetniki na platnu, v trdi materiji in arhitekturnih 1 ustvarjanjih so se nam predstavili v prvi večji in samostojni razstavi v prostorih na 1557. Eg-linton W. v Torontu. Pripeljali ali poslali so svoja dela iz Evrope (Marjanca Savinšek in Aleksa Ivane ustvarjata v Parizu-Francija in Maroku-sev. Afrika.), Južne Amerike (Bara Remec in Ivan Bukovec uporabljati v polni meri dar božji v Buenos Aire-
čerji nas je pozdravil župan g. George E. Smith. Po končani napi tnicah smo se razšli po sobah ■hotela Skyline. Po zajtrku, naslednjega dne, nas je sprejela v svoje varstvo, za nekaj ur, "Up-per Canada Village". To je naselje kanadčanov iz prvih let 19 stoletja. Postavljenih je okrog 40 stavb: stanovanjske hiše, cerkev, kmetije, trgovine, itd. Ohranili so jih in vzdružujejo jih kot zgodovinsko zanimivost. V tem naselju smo imeli kosilo. Na mizo so prinašala jedila dekleta oblečena v noše prejšnega stoletja. Reči moram, da smo se za nekaj ur tudi mi v duhu "pomladili" v tisto stoletje.	| Časovna razpredelnica potovanja je narekovala naprej. Autobus nas je potegnil v Cornvvall
su. Pridružil se je domačin (Ted Kramolc v Torontu-Kanada) ter znanci "od Sosedovih" (France Gorše-starosta slovenskih umetnikov izven domovine in prijatelja Jože Vodlan ter Miro Zupančič, katerim se je pridružil šc Hugo Velker ter arhitekt Simon Kregar — vsi iz New-Yorka).
Razstava nam prikaze tri različne generacije. Prvo predstavljajo kipar Franc Gorše, Bara Remec in arhitekt Kregar, ki so dosegli dokajšnje uspehe že v domovini. Drugo generacijo predstavljajo Aleksa Ivane, Marjanca
beznivega gospoda ter krenili na pot. Po cesti št. 60 smo dospeli do vhoda v "Algonquin Park". Ta park je največji provincialni park v Ontariju, saj meri približno 2700 kvadratnih milj, to je malodane pol Slovenije. Srne, medvedje in celo losi (rnoosi) se mirno sprehajajo ob automo-bilih in čakajo na darežljive roke obiskovalcev. V dolinici ob jezeru obdano s hribom pokritim s smrekami, bori in drugim zelenjem, v lepem Portage re-stavrantu smo se za trenutek odpočili, nato zapustili park in si ogledali Huntsville, Brace-bridge in Gravenhurst v osrčju Mooskoke. Prenočili smo v Four Seasons hotelu pri Victoria Har-bour v Georgian Bay-u.
Naslednje jutro v nedeljo 24.
kjer je največji in obenem tudi i maja smo zgodaj pohiteli v Mid-najdal jši jez obeh držav na sve-1 land v cerkev Kanadskih mučen-
lrance Gorše: Zmaj, (vvalnastic)- 1964
Savinšek in Ted Kramolc, ki so začeli s svojimi študiji že doma, ter jih dokončali že v izseljen-stvu. Najmlaše pa predstavljajo Ivan Bukovec, Jože Vodlan, Hugo Velker in Miro Zupančič. Vsi so začeli študije in jih tudi dokončali v zunanjem svetu. In ta tretja in najmlajša generacija zasluži naše največje pozornosti in cenitve.
Res da okolica,—kontinent — na katerem žive, šole ki so jih obiskovali in stil, ki so ga tam prevzemali vpliva na njih dela, včasih celo nehote udarja iz del samih. Toda slovenska lirika, sa-molastna in skupno—karakteristična za vso slovensko umetnost se ni mogla izgubiti, čeprav so najrazličnejša okolja močno vplivala na slovenske umetniške ustvarjalce v Zapadnem svetu. Rečemo lahko, da je slovensko kulturna dediščina v vseh njihovih delih močna povezujoča.
Vplivom, ki so se poznali v naši umetnosti iz Zapadne Evrope, iz Monakova in Dunaja ter Pariza in Prage so se po drugi svetovni vopni pribiližali še vplivi zi Južne in Severne Amerike in od drugod.
Pričujoča razstava, ki smo si jo ogledali z ljubeznijo in spoštovanjem do slovenskega kulturnega ustvarjanja, predstavlja delo zadnjih let, ter poizkuša pokazati—in to prvič v zgodovini— da slovenska umetnost, čeprav
KNJIGE IN REVIJE
SLOV ENI A's ROLE IN YUGO-SLAV ECONOMY, Toussaint HOČEVAR, založba: Slovenian Research Center, Columbus, 16 Ohio, P.O. Box 842, IX + 62 strani, cena $1.50, tiskala Tiskarna Mohorjeve družbe v Celovcu.
Uvod v to novo delo o Sloveniji v angleščini je napisal profe-fesor sociologije univerze Mary-land dr. Edi Gobec. Poleg kratke omembe, da je bilo doslej slovensko gospodarstvo deležno premalo zamimanja, nakazuje razliko med knjigo Franca Jeze (Nova tlaka slovenskega naroda: študija o gospodarskem položaju
izkoreninjena iz domačih tal že dolgo dobo let, ne samo da obstoja tudi naprej, ampak tudi raste in se razvija, oplemenitena z zapadno kulturo, obogatena z novimi izkustvi ter ponosna, da je del SVOBODNEGA SVETA.
Slovencev v Jugoslaviji), ki uporablja gospodarska dejstva za formulacijo narodno-poltičnih ciljev, in med razpravo dr. Tous-sainta Hočevarja, predstojnika oddelka za gospodarstvo na Keu-ka Collegeu (Keuka Park, N.Y.), ki se omejuje zgolj na znanstveni prikaz vloge Slovenije kot posebne edinice v celotnem gospodarstvu Jugoslavije.
Dr. Kočevar obravnava snov v naslednjih poglavjih: Prebivalstvo, Narodno bogastvo, Narodni dohodek, Promet, Električna sila, Rudarstvo, Predelovalna industrija, Produktivnost v industriji in rudarstvu, Poljedelstvo ter Gozdarstvo.
Ker je knjiga dospela tik pred zaključkom lista, navajamo tokrat samo še zaključke dr. Koče-varja, kakor jih podaja na koncu razprave:
Slovenija se razlikuje od ostalih republik po naslednjih značilnostih :
1)	delavstvo je pretežno industrijsko in ne poljedelsko;
2)	relativno visok kapital in narodni dohodek na osebo;
3)	razvit promet;
4)	relativno razvita in decentralizirana industrija za dobrine proizvodnje in potrošnje;
5)	relativno visoka produktivnost tako v industriji kot rudarstvu.
Za bodoči razvoj Slovenije, ki bo posredno koristil tudi gospodarski rasti celotne Jugoslavije bolj kot sedanji prenos dohodkov v gospodarsko manj razvite predele, priporoča dr. Kočevar razširitev v industrijskih panogah, ki uporabljajo naravne zaklade ter zahtevajo tehnično izu-čeno delovno silo.
dres
Hugo Velker: Požar (olje) • 1964.