Tedenske novice, SAMOSTOJNOST NAŠIH OBČIN HOČEJO VZETL Naše male in srednje oboine hočejo ukliniti in jih združiti v velike. Kdo? Sedanja vlada. Zakaj? Vzeti hoŁejo narn Slovencenn še tisto trohico samostopostit. Id smo jo imeLi. Kako hočejo to napraviti? Občine bi morale v bodoče obsegati 2000 do 5000 prebivaloev. In tem občinam bodo Pašičevi in Pribičevičevi ljudje vsrilili svoje komisarje in tajnike. Okrajna glavarstva so že poslala olcrajnim zastopam pozdv, naj se takoj izjavijov kako se naj izvrši ziaiganje občia. Mariborsko okrajno glavarstvo levi breg je izdalo odlok o tej zahtevi pod št. 2886124. V tem odloku pravi okrajno glavarstvo, da vlada pripiravlja tak zakon, s kateiim bi se male občine ukinile in da je radi tega treba priipraviti vse potrebno. Če se ta nakana izvrši, potem bodo v hribovitih kjra¦jih združili 3 do 5 župnij v «no občino. N. pr. Sv. LovTeiw; na Pohoitfu, Puščarvo in Ruše v eno; Tinje, Šimartin iin Sv. Venčesl v eno občino. V Slovensldh goricah bi m. pr. žunpniji Sv. Juri] in Sv. Benedikt bile ena občina. Ljudje bi imeld silno daleč do občinskega urada. fti oiv čini dobijo v tem silučaju glavmo besedo, koiniisar|i in tajnikjj, ki ]ih bo določala vlada. Kakor izvemo, bo ogromna večina cxkra]nih zastopoY tigovarjala proti zlaganju oibčin in proti ukinitvi samostojnosti naših občin. Lepe reči se nam obetajo pod nasilno vlado PašičiPribičevičevo. Mi pa pravimo, da drevesa, ki jiih ta vlada isadi, ne bodo zrastla do neba. Krivica še nikdar ni končnovel']avno zmagala. Zopet kuluk in višji davki! Vlada je ustavila vsako državno podpoTo za olcrajne ceste. Slovenci plačujemo 150% deželnih doklad za ceste. Tudi ta denar, ki je sanw naš7 naim ga nočejo datf nazaj. Kaj Pašičevim in Pribičevičevim in Žerjavovim ljudem mar naše ceste, če pre jpadajo! Sarno, da imaijo naš denar. To Jim je glavno. Sedaj pošUja gradibena direkcija okra|nim zastdpoim pozive, da naj zvišajo okirajne doklade, ali pa uvedejo kuluk za vzdTŽevanje cest. Daleč bomo prišli^ če bo sedanja vlada ostala na krmiliu. Ljudje božji, premislite vse to, kar se dogaja v novejšem času. Edina rešitev, da pridejo iz teh nesrec, je, da pri prihodnjilh volitvah vržemo sedanjo vlado. Sinomaki v občinah Sv. Križ in Rošpoh pri Mariboru, ki so bili ¦prizaderi ,po budi toči meseca maja letošnjega leta, dobijo po prizadevanju poslanca Ž e b o t a nekaj ko ruze brezplačno na razpolago. Za Sv. Križ je določeno 3000 kg, a za gomji del Rošpoha (Sv. Urban) 2000 kg. Koruza je določena za uboge virtičarje in bajtarje. Vagon s korujzo je že dospel. Za imenovani ofocini bo raizdeljeval koruzo okrajni zastop na nasvet občinskega predstojništva. Ptujski okraj dobi 5000 kg konrae. Novice od Sv. Križa pri Mariboru. Ko je pretekli teden (v torek) pomagal Jurij Robič seliti Kapuna, virničarja na Minklovi hufoi, je padel, sedeč spredaj na težkooblož&nem vozu, napTej pod voe, ki mu je polomAl prsni koš. Revežu še v mariboiski bolnioi niso mogli pamagatL KaIko ipretresljiva je usoda človeka! Kako vesel je še bil ¦mož par tednov poprej, ko ]e anjegov sin obhajal poroko, sedaj ga že flcrije črna zemJja. Govori se, da iroa njegovo smrt na vesti aikahoU — Vrli igralci našega prosvetnega društva vabijo prav uljiidino vse doimačiive iin vse drage sosede, ki iljubijo pošteno zabavo, naj se ne ustrašijo malenkostnAh težav, ki bi jih imeli v nedeljo, dne 23. t m., k Sv. Križu. Nekaj uric netprisiljeine, nepozabljive zabave pm. bo poplačalo ves truid ofbilol Vabijo vas k zabavni prirediitvi db tr€<h popoldine: dve teti, ena iz Amerike, dru> ga iz Rusiije, zabavaiti vas hooe, o groza in strah, črni zaimorecl Najhupe g» bo pa lomfl mtrtasti muzika<nt, ki že sedaj pravi, da se boji, da mu bo občinstvo od smeha popokalo. Na vsak način se pripravite na nepričakovaTie prirzore in priddte nas dbiiaflcat v oibilnem števikrf Cesta Sv. Peter niže Maribora—Nebova—Sv. Lenart. Na vlogo občin Sv. Peter, Grušava itd. za zgradbo okrajne ceste iiz Sv. Petra čez Nebovo in Grušovo do Bombeka pri Sv. Marjeti, 'kateTO je poslanec Žebot predložil nvinistrstvu gTadijevin in gradbeni direkciji, je dobil mariborski okrajni zastop mradni odgovor od vlade. V tem odgovoru pravi gradbeava direkcija, da je vlada pripravIjena prispevati 50% k skupnim stroškom te zgradbe, kl bi znašali priibližno 4J4 milijona dinarjev. Okrajni zastop je odgovoril, da je pripravljen prevzett ostalih 50% stroskov za zgradbo fe potreibne cestne zveze. Od vlade in grpdbene direkoije je sedaj odvisno, da izvrši, kar je oblijubila. Kaj bo z novim mostom čez Dravo med Selnico in Rušami? RripravljflLni odbor za zgradbo mostu čez Dravo pri Sebvici se je obrnil na vsa pristojna ministrstva za podporo. Do danes še nti dobil točnega odgovora. O tej stvani je razpravljal tudi mariborski okrajni zastop, ki je na predlog poslanca 2 e b o t a sklenii: Da je zgradba iega mostu nujmo potrebna, se potrjtije in vladi priiporoča, da iz svojih sredstev ortvogoči čimprejšnjo zgradbo moistu. OkTajni zastop je priipravljen. .prisipevati primerni smetsek. O viSini zneska bo sklepaL ko se bo načrt začel izvrševati. Občinsko cesto, ki pelje iz MarLbora ob meji krčevinske občine v Kairtnioov je okrajni zastop v svoji zadnji seji do Vodenikovega križa pievzel v svojo oskrb. Smrlna kosa pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prav žalostno so peli zvonovi, ko smo v soboto, dne 15. novembra poiagali v hladen grob nadvse ljubljenega moža Franca Peršuh, posestnika v Gor. Pleterjah. Dolgo trajna mučna bolezen je povzročila prerano smrt predragega moža, preskrbnega očeta in ljubljenega nam strica. Ljubil je svoje otioke ter neumorno skrbel za nje. Ni se bal nobenega truda, tudi najslabše vreme ga ni zadrževalo, da ne bi šel na pot, če je bil le malo prepričan, da naredi otrokom veselje. Vsega se je daroval njim — in zato so tako močno plakali ob njegovem grobu. — Saj smo ga ljubili vsi, ki smo ga poznali, ker bil je mož na svojem mestu, delaven, pošten in poleg tiga vedno vesel in do vseh prijazen. Kjerkoli je mogei, je priskočil na ponioč — in zato ga je ljudstvo spoštovalo daleč na okoli. Dolga vrsta žalujočih ga je spremljala na zadnji poti — in vsi smo jokali, ker vemo, kako blagega moža smo izročili materi zemlji. Sel si od nas — a spomin na te živi med nami! Naj ti bo zemljica lahka — a usmiljem Bog pravičen plačnik tvojib dobrih del! Na svidenje nad zvezdami! Železnišle nesreča na Pragerskem. Okoli polnoči 18. t. m. se je pripetila na posiaji Pragersko železniška nesreča, ki je r>a srečo zahtevala v glavnem blagovno škoido. Na postajo Pragersko je privozil mešaini vlak iz Čakovca, ki je razven potnikov vcrail tudi veliko tovornega blaga, zlasti konj iz Medžimurja. Ko je prispel na tračnice, ki so spojene s progo proti Mariboru, ]e privozil z nasprotrve strani od Mairibora tovornj vlak. KeT ni bilo znamenjai, da je uroga zapita, je hotel tovorni vlaflc na tiste tračnice, ipo katerih je vozil mešani vlaik. Na tem delu proge pa cesta znatno visi, vsled česar je tovornii vlak vozil z večjo hitrostjo in ga sfrojervodja ni mogel o pravem času ustaviti. Posledica je bila, da je tovorni vlak zavozil v rnešanega. Stroj tovomega vlaka je zadel nekoliko bolj zadaj in je tovonne vagone mešsriiega vlaka s svojiim močivim sumkom prevrnil. V mešanem vlaku je bilo neznatno poškodovanth par pctnikov, pač pa so veliko škodo trpeli vagoni tovornega viaka. Konj, ki so se vozili v tovornem vlakuL, je več te^ko ranjenih in neznano kara je ieginil tudi eden od ko'n]skiih spreimljevalcev. Mešanec, ki je trčil v tovorni vlak, je prispel v Maribor z dveumo zainudo. Iz volilnega boja pri Sv. Anfonu v SlcV. goiicah. G. nadučitelj Anton Vcgrinec je pri zadfijib dTžavnozbonsklh volitvah agitiral za dve stranki, za dennclkrate in za radikale. Ze letošnje občinske volitve je sestavil kandidatno listo pod imenoTn: »Volilci izven strank.« Za sedajne dr»ižavnozborske volitve pa pravi, da bi morala velesriba Pa'šič in Pribičevič nastopiti skupno kot ena stranka, ki bi pe baje kratko lahko imenovala: »Stranka PP kalinov.« Kot priganjača za to velesrbsko stranko bi g. nadučitelj pofabil svoja verna sluga Ljudoviika Štujmpf, ki je kot bivši gimnazijec spravil do učitelja, in Jerneja Zimič, ki je s svojo ljudskošolsko izcbrazbo spravil celo do župana s tem, da se je sam votil. Radovedni smo, v kateri občiini bodeta nalovila največ kalinov. Otvoritev nove že!cznišl:e proge Ormož—?»lujrska Sobota bo v nedeljo 23. l. rn. Za zgraditev ie proge so se trudili poslanci Slovenske ljudske stranke že pod rajno Avstrijo. Ena poglavitnih zahtev Jugoslovanskega kluba po prevratu jV bi'a zgoraj imenovana železniška zveza. Da je proga dokončana in bo izročena prometu 23. t. m., se ima Slovenski Štajer zahvaliti edinole prometnemu ministru Sušniku. V nedeljo pa si bo lastil zaslugo železniške zveze Ormož—Murska Sobota — šiba božja Slovenije — dr. Gregor Žerjav! Prepričani smo, da bo naše dobro prleško ljudstvo znalo sprejeti policajdemokratsko gospodo, ki se bo pripeljala k otvoritvi nove železnice samo pit ter popivat na državne stroške, a niti z mezincem ni zganila, ko je šlo za udejstvitev te tolikanj važne proge! Priprosti narod dobro pozna pavovo perje, s katerim se hoče ob priliki otvoritve želczniške zveze Ormož—Murska Sobota okititi dr. Žerjavova agromerkurska družba! Pisatelj Franc Ksaver Meško kot častni občan. Od Sv. Tcmaža pri Ormož-u smo prejeli: Tukajšnji cbčinski odbor je v svoji seji dne 10. t. m. imenoval enogdasno g. F. K. Meška, župnika in pisatelja, za častnega občana. Smrt našoga zvestega pristaša v Šmihelu n. Mozirjem. Dne 1. novemibra t. 1. je uimrl posestnik Jane<z Konečnik v starosti 66 let. V enomesečni bordi 'boJezmi je bil popolnoma udan v voljo božjo, med tem časom je bil dvakrat previden s sv. zakramenlti. Pokojni je bil priBiaš SKZ in naročnik našega lista. Njegovi trije sirtovi so padli v vojni, četrti je sledil glasu Gosipodovemu to\ je kot misijonski brr.t v misiioivišču v Grobljah. Skrbnemu gospodarju in očetu želimo večni rair, žalujočo ž©no dn hčere naj tolaži zavest, da se zopef smidejo onkraj groba! Orjuna na Dobrni, pa na zavedni Dobmi! Kaij ne, g. očka Žerjav dr. Gregor na ministrskd gtol, po sili ste vsedli, ste vi so tam dol! Boste nas bi-čali, to znama Mi ,pa Dobmčani prisegamo sveto danes: čim več šikan boste sfnistili lva mirno, katolriško in pošteno sloveasko ljudsivo; tem strašnejjši bode vaš in vaan e«efcih odločilni poraz v bitki rvd 8. svečana 1925 pri volilnih skrinjicah. Trdno uverjend, da pri nas ne bo krivici, neiredu, rnedsebojnenvu sovraštvu in nasdlju prodanih duš, katere vodijo trije zli duhovi, grcbokopi dražestae Jugoslavife. Števidka tri se hoče pa tudi pri nas udejstvovatL Imena tre'h nedamačin/ov še dames zamolčamo^ Toda ne prfde Vaim naj na misel več ideja, orjuno tukaj ustanavljad. Sto- in stokrat si ¦te-meljiito ipremislite, predno bi šli sejat vihar, ker želf bi jburjo takšno, da se Vam niti ne sainja. Več kot užaljeni smo na inaše>m narodnem poncsu, da bi nas trojica tako različne starosti in tako različnih pioiklicev učila narodnosti. Ko smo dolga deseletja bili neizprosen boj proti prusaškemu Graeu, 'kateri je imed glavno besedo v tukajšnjih tCipMcah. Njegovi organi so večkrrat imeli ne ravno prijetno zabavio, olcušati trde pesti zavednih slovenskih fantov, če so le preveč heilali in izzivali narodni čut. ToLiko za danes o trojid. Storite, dragi Dobmčani in vsi Slovenci svojo sveto versko, narodno m patrijiotično dolžrvost! Agifirajte od hiše ido hdše! Poučujte nevedne, bodrite omahljivce ter razksžite vsakomur, da gre sedaj na dan 8. feibruarja 1925 pri volitvah za odJočiilno zmago* Ali si naj pustimo vzeti vero naših očetov in pradedov, ki nam je bila mnogcikrat edirva uteha?! Aili si maj pusitiimo vz.eti našo narodno Gamobitnotst in neodvisnost? l Slefoi patTijotje bi tudi bili, ako bd dalai glasove ijudem, kateri so roparsko kradli miliijoine s krvavimi žulji sikupaj spravljenega in plačarnega diržavnega denarja. Živel 8. svečan 1925, prazmik vstajenja pravice! Zivela zmaga luči nad temo! Iz laškega okraja. Poleg pijaničervanja je gotovo zelo velika napaka našega ljudstva brezmejna tožarenje, ki je •zelo razširjno v našem okraju. Ljudje se tožujejo za take Tnalenkcsti, da ni vrednio, in TvapTavljajo sebi <ln sosedoan Tiepotrebne stroške in dolgo trajajoče sovraštvo. Že nesmrtrrt Krek je v svo]ih spisih in na shodlih ostro nastopil proti nepotreibnim tožbam. Pred kratkim snno čitali v nekem ljubijatnskeTn časniku dogodibico, da je v mestu Kolin umri odvetnik, kateri je mapravlil opordko tako> da je 'svdje premoženje zapustii za norišnico. Na drugi strani oporoke pa ie zaipSsal opormbo: »Norci so mi pTemoženje skupaj spravili:, norcem ga tudi zapuščain.« K temu nimamo kaj pnistaviti. Most čez Savinjo pri Sv. Marjeti poleg Rim. toplicah. Most čez iSavinjo se je p.riiel graditf. Denarja in materijala je že precej skuipaj, vendar še vsega manjka. Naj se vendair prizadeti intereselnfi zganejo In slorijo, kar je v moči, da bo most že do Božiča letos gtotov! jPri blagpsla<vljanju Zelenkove kapele na Žitnicah se je nabralo za domače Eralno društvo 129 diiu, in Berličevega križa v Spodnjem Gafeteraju 162 din.; na sedmini g. Terezije Brglez pa za Dijaško večerjo v Mariboru 105 din. »Katoliški raisijoni« so na Slovenskem edint splošen in najbolj razšinen ¦misijonski list. Prinaša poučne clanke o vseh misijonskih zadevah. Ima zveze z vsemi slovensTcimi misijonarji in dbjavlja njiihova izvirna poročila iz misijonskih dežel. Poroča o vsern katoliškem misjjonskem gibanju doina in v misqonskih deželah. Prinaša lepe resnične dogodbe, v katerih opisuje požrivovalno delo katoliških misijoinarjev in spodbudno živlienje novoizpreoor•njencev. Vsaka števOka ima najmanj 4 do 5 slik. Ima Trveze z 170 misijonskirii katoliškimi časopisi. Stane pod skupnim naslovom 10 din., za posameznika pa 12 din. Letos je postal tudi uradno glasilo Družibe za širjenje vere. Naroča se pod naslovom: Katoliški misijoru, LjubIjana, Tabor 12. »Misijonski koledar 1925« je izmed vseh letošnjiih koledarjev najlepši po opremi in najzanimivejši po vsebini. Krasi ga živa naslovna dvobaTvna slika. Obsega 128 strani. Med besedilom je kakih 50 slik iz raznih rnisijonskih pokrajin. Vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna. Med sotrudniki STečavamo največje misijonske sodobne strokovrujake poleg znamiih domačih slovenskih misijo narjev. Kdor si ga ni še naročil, naj to stori takoj. Preč. gg. Tlirbovnike, ki so ga pTejeli, ulijudno prosimo, da ga ljudem blagohotno priporoče. Naroča se v Ljubljani, Tabor 12. Stane samo 7 din. O, kakoprijetao! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Dlsa-mila v ablJki stekleniic. Feilerjeva' Elsa-mila so prava Taila lepote elegantni ženi, kakor tudi rrtila zdravja vsakenvu pametnemu možu. Pri viporabi so jako štediljiva, radi tega poceni! Dobe se v petih razniih vrstah (lilijino, glicerinovo, boTaksovo, katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dtrbarjev pri LEKARNARJU EUG. V. FELLER v STUBICI DONJI, Blsatrg 341, Hrvartska. Trajnost obuvala najdete prr čevljarskemu oddelku tvrdke H. SUTTNER, LJUBL,ANA, št. 992, kjer se dobš obiivalo res najtrajheje, ki vzldTŽi vse štrapace, a je poleg tega l^ajelegantnejega in (riajmodernejega kroja in. oblike. Izdelano skrbno in dobro k najboljše vrste usnja. Zahtevajte ilustrirani cenik! Spccialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od 9. do 11. in od 15. do 16. ure.