Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-illjajoi Urednlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ullce itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pai Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ullce it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna retltvrsta (Šestina „DomolJubove" ilrine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranilnlčnega urada itev. 824.797. —-------
Štev. 15.
V Ljubljani, dni 12. aprila 1906.
Leto xix.
Kmetovi sovražniki.
Kranjski deželni zbor ni mogel že štiri leta nikamor naprej. Naši poslanci so zahtevali, naj se pred vsem preosnuje volivni zakon po načelih splošne in enake volivne pravice. V iadnjem zasedanju meseca oktobra anskega leta so tudi liberalci glasovali za to, naj vlada predloži zakon, ti se v njem izpremeni volivna postava po načelih splošne in enake vo-ivne pravice.
Vlada je sicer za državni zbor ža splošno in enako volivno pravico, za leželne zbore pa ni Pravi, da so razmere po deželnih zborih popolnoma Irugačne nego v državnem. Hotela je »a vsaj nekoliko vstreči sklepu de^. • bora in je predložila poslancem dne !• aprila postavo, ki se ž njo izpre-ninja volivni red za kranjsko deželo. t zadnji številki smo poglavitne do-očbe objavili. Poglavitna izprememba e ta, da se število poslancev zviša 'd 37 na 47; deset novih se voli v plošni in enaki volitvi tako, da pride ia 50.000 prebivalcev po en poslanec 'oleg tega so se sedanjim mestom 'riklopili še nekateri trgi in velikostni kraji, kot n. pr. Zagorje, Sžfva, 'omžale.
Če bi se ta postava sprejela, bi dobil kmet večino v deželnem zboru in njegovi zastopniki bi imeli odlo-čivno besedo. Nobena pravična volivna postava ne more biti v naši deželi drugačna. Ogromna večina je kmečka Razen Ljubljane nimamo pravzaprav v deželi nobenega pravega mesta. Meščani po naših manjših mestih se večinoma pečajo tudi s kmetijstvom.
Naši liberalci zaničujejo kmeta. Gospodariti morejo v deželi samo za to, ker so zvezani z nemškimi grajš-čaki. Tem ljudem je vse na prodaj, da se le vzdrže pri skledi. Zato je umljivo, da jih je vladna predloga silno pošegetala. Iz uma so bili. Videli so namreč, da bi potem odklen-kalo njihovi, moči. Deželni odbor, deželni šolski svet bi se izpremenila Nič več bi ne mogli svojim redkim pristašem naklanjati raznih služb in časti; nič več bi ne mogli pritiskati na učitelje, naj agitirajo zanje. To jih je speklo in jim vzelo še tisto mrvo pameti, kar so je imeli. Namestu, da bi bili vsaj povedali, kakšnih izpre-memb zahtevajo v novi pofctavi, so pa začeli z divjo muziko. Ko je imela priti nova postava v razgovor v deželnem zboru, so privlekli i t svojih mavh raznovrstne trobente, kravje
zvonce, rene in piščali; privlekli so celo boben v zbornico in so tulili, zbijali in trobili v sredo dnč 4. aprila kakor obsedeni od 9. zjutraj z malim presledkom do 6 zvečer. Silno lepo je bilo videti brumnega nadsvetnika deželnega sodišča dr Ferjančiča s kravjim zvoncem v rokah, župana Hribarja s piščalko, dr. Tavčarja z renami, dr. Majarona z bobnom, Pirca z ragljo. Bil je šum, da se ni mogla razločiti nobena beseda. Naši poslanci so se prisrčno smejali temu ofrehtu. Proti večeru je jela vsaj nekatere malo sre-čavati pamet. Hribar se je pričel pogajati. Naši so mu po dr. Susteršiču obljubili, da so pripravljeni za nekatere izpremembe gledd na mesta, toda muzikantje so postali tako trmasti, da so celo svojega načelnika Hribarja pustili na cedilu. Deželni zbor se je odgodil.
Kaj pa grajščinski poslanci? Ti so bili mnogo bolj pametni od liberalcev. Rekli so: če ostane za nas vse pri starem, smo pripravljeni glasovati za novo postavo. Gotovo je velika krivica, če bi imeli še zanaprej veleposestniki deset poslancev, toda pomisliti je treba, da se vsled zvečanega števila njihov vpliv znatno zmanjša. Kmečki zastopniki bi imeli sami večino in grajščinski -glasovi bi se iz-
gubili v manjšini. Saj ni še vseh dni konec. Nova postava bi bila prva stopnja do splošne in enake volivne pravice. Sklenila bi se bila tudi, ko bi liberalci ne bili napravili ofrehta.
Za tako postavo je treba, da so tri četrtine poslancev v zbornici, in da od teh dve tretjini glasujeta zanjo. Biti jih mora torej v zbornici 28 in od tih jih mora glasovati zanjo vsaj 19. Liberalcev je samo devet; za to je vseeno, kako glasujejo; Nemcev je pa enajst; in če bi ti šli iz zbornice, bi ne bila sklepčna.
Kaj bo sedaj? Boj bo trajal še naprej; s krepkim delom in čvrsto agitacijo bomo polagoma muzikante poslali k počitku. Samo dela in boja je treba! Naše ljudstvo ve, kje ima svoje najzagrizenejše nasprotnike; te dni so v deželnem zboru svojo strast iznova pokazali. Prejeli bodo zaslužen odgovor. Tudi meščani se bodo izpa-metovali. Metla je pripravljena; smeti pojdejo na smetišče.
DosodkI u kranjskem deželnem zboru.
Že v zadnjem »Domoljubu" smo poročali o prvem dnevu zasedanja kranjskega deželnega zboraj pri katerem je vlada predložila razširjenje volivne reforme. Ko so liberalci pregledali to spremembo in videl., da bi po njej zadobilo kmečko ljudstvo večino v zbornici, so hoteli vso stvar zavleči. A katoliški poslanci niso tega dopustili. Ko se je sešel v torek zvečer ustav r. i odsek, začeli so liberalci v njem obslruirati. Tavčar je tolkel ob mizo in letal sem in tja okrog mize, kot bi bil zdivjal. Do 11. zvečer je trajala odsekova seja, a vsled divjanja liberalnih poslancev so jo morali zaključiti, ne da bi se bilo kaj sklenilo. V sredo 4. aprila pa so prišli liberalci v zbornico oboroženi namesto z duha svetlimi meči, opasani s trobentami, klopotci, lajno, bobni in kravjimi zvonci. In sedaj so začeli gosti tako, da ni bilo mogoče nobene mirne besede izgovoriti. Bobnali so in zvonili, posebno se je odlikoval sodnijski nadsvetnik dr. F e r j a n č ič, ki je v enomer zvonil s kravjim zvoncem, kakor pastir na planinah, kadar kliče čredo skupaj. Vmes pa so ragljale gori na galeriji razne liberalne ženske, ki so prišle gledat 6voje može, kako z zvonci kmetom pravice kradejo. In dobro se je liberalkam zdelo, ker vpile so in ploskale političnim glumačem in godcem v zbornici. Da je tu imela prvo besedo Tavčarca, se razume. Ob
1. uri se je seja prekinila in ob 3. zopet nadaljevala. Liberalni poslanci so zopet prinesli svoja orodja z zavestjo, da še nikdar v življenju niso tako »delali" kakor ta dan. Na boben je prav pridno tolkel advokat dr. Maj ar on. Odlikoval se je pri tem „delu" tudi ljubljanski župan Hribar, tisti mož, ki je glavni agent banke „Slavije", katero tako usiljuje med naše kmete. Kadar bodo zopet prišli Hribarjevi agenti agitirat za banko »Slavijo", naj jim tudi kmetje zagodejo tako, da bo slišal to godbo Hribar gori v ljubljano. Da bi kmetje ne dobili več zastopnikov v deželni zbor, je Hribar na vso moč regljal z ragljo in potem izvlekel iz mize „tamburnino", na kakršno udarjajo španske plesalke. Manjkalo je le malo in dolgi Hribar bi pričel tudi plesati. Kranjski farbar Pire, ki je glavni urednik „Gorenjca", katerega ponuja gorenjskim kmetom, kakor jud slabo blago, je nekaj časa trobil liki pastir kozlom, potem je začel bobnati, tolči z možnarjem, katerega je prinesla Tavčarjeva kuharica v zbornico. Gorenjski kmetje bodo spoznali, koliko je vrjeti „Gorenjcu", kadar piše kako stvar v prilog kmetu. Sedaj, ko bi bil Pire lahko pomagal kmetu do večjega zastopstva, ga je pa nesramno izdal. Pa kaj hočemo, Pire je bil in ostane tudi v bodoče farbar. Debeli Tavčar je tako bobnal, da se je moral iti od prevelikega napora krepčat v kavarno, kjer je baje zapravil tistih 10 kron, katere mu je tisti dan plačaia dežela za bobnanje. Če povemo še to, da je postojnski poslanec Arko proslavil svoje delovanje s tem, da je tolkel na kos medenine, katero mu je preskrbel ljubljanski žajfar Rohrman, da je kmečki liberalni poslanec Božič pridno bobnal na veliki boben društvene godbe, da sta kranjski Pire in Hribar igrala v slovo še na Jajerkosten", kakoršnega prenašajo po naši deželi razni pohab'jenci, da si služijo kruh, smo dovolj natančno opisali delovanje liberalnih poslancev v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Slovensko kmečko ljudstvo pa naj iz te resnične slike spozna skrb in ljubezen liberalcev za kmeta. In kadar pride čas volitve, tedaj naj liberalnim komedijantom tako zagodejo, da jim bo godba krščanskega ljudstva slovenskega, združenega pod zastavo „S loven skeLjudske Stranke" vedno donela po umazanih ušesih.
Političen pregled.
Notranje politični položaj.
Vse državnozborske kroge je presenetila vest, da bo sklican kranjski dež. zbor,
in to vsled tega, ker so se z istim dnem morale pričeti velikonočne počitnice za državni zbor in je bilo tako prekinjeno delo v odseku za volivno preosnovo. Komaj so dobro začeli, že so se morali raziti. Za ta korak je morala vlada imeti gotovo dovolj tehten vzrok za kakršnega je pač smatrala zadnje zasedanje deželnega zbora kranjskega. Navajajo še drug vzrok nenadnemu zaključenju državnozborskih sej, kateri se pa ne zdi zadosten za tako važno reč. Pravijo namreč, da je ministerski predsednik obolel in da se je moral iti zdravit v toplice. Kdaj se bo sešel zopet državni zbor, bodemo prihodnjič sporočili. Dalje pravijo, da so se zadnji čas tudi Vsenemci izjavili za volivno preosnovo na nekem volivnem shodu. Izjavili so se za splošno, enako in direktno volivno pravico za samoupravo Gališke in za razdelitev volivnih okrajev v nemškem smislu. Stranka namreč pričakuje, da bodo narodni Nemci bolje zastopani, ko se odpravi privilegirana zbornica. Socijalni demokratje so izjavili, da bodo nastopili 1. majnika zopet pred ljudskimi množicami, ako bo delala zbornica težkoče volivni preosnovi.
Cesar o volivni preosnovi.
Kakor poročajo listi, je cesar zelo nezadovoljen z razvojem posvetovanj o vo livni preosnovi v zbornici. Zlasti je bilo ce sarju neljubo, kc> je izvedel, da nastopa vel leposestvo skupno z Vsenemci. Splošni znano je, da cesar ne zaupa Vseneniceml Zato je razumno, da je bil vladar zelo i:el zadovoljen s postopanjem ustavovernegl velepo estva, ki je glasovalo za nujnosl vsenemških predlogov, po katerih bi si omajala skupnost države. Razširjene so vel sti, da je oziuičil cesar to postopanje zl nedostojno, ki je ni pričakoval. Drugi in dijo, da si je izdalo veleposestvo si'bi vsposobljenostno izpričevalo. Če so ta pol ročila popolnoma istinita, je drugo vprašal nje, a gotovo je, da hoče krona volivni preosnovo.	I
Nov položaj na Ogerskem. I
Čez noč se je izpremenil položaj nI Ogerskem. Dozdaj tako svojeglavne zdrii žene stranke so se prepričale, da so izeul bile glavno bitko. Voditelji združenih strani so grozili z vstajo, a ljudstvo je ostali hladno. Čim odločnejše je postopal Fcjerl vary, tembolj se je pomirjevala dežela, i združenih strankah samih se je pokazaB precej nesporazumljenja. Ko bi ne bili razi pisali zdaj volitev, bi to pomenjalo nov pi raz za združene stranke. Zato so pa pričeB posredovati voditelji združenih strank, nfl se napravi konec zmedam. No, pred krai kem so se podali ogerski politiki na Duiul da začno z resnim pogajanjem in napraviji tem zmedam konec. In glejte pogajanja sfl bila lo pot uspešna. Cesar je zaslišal trik® Fejervaryja. Posledica je bila, da sta bil pozvana na Dunaj Košut in Andraši, kiji je vladar tudi zaslišal. Vladar je želel, m bi rešili te zmede prav kmalu in sicer p"f sledečimi pogoji: Neodvisna stranka, I zvezi s strankami, ki so za splošno volivj pravico, sestavi novo ministerstvo, ki jj vodilo nove volitve. Novi državni mora rešiti proračun, dovoliti vojaške n«|
vince, odobriti trgovinske pogodbe in rešiti nagodbo z Avstrijo. Ko reši zbornica te točke, jo razpuste in razpišejo nove volitve po načelih splošne volivne pravice. V prehodnem ministerstvu dobi neodvisna stranka tri ministre, tudi liberalci dobe enega. Nova vlada ne sme zasledovati oseb, ki so služili sedanji vladi.
Kdo bo novi ministerski predsednik na Ogerskem ?
Ubogi Fejervary, ki je toliko časa še dosti srečno vozaril v ogerski politiki, bo šel v penzijon. Dolgotrajnih zmed na Ogerskem je konec, ker je prišlo med krono in združenimi strankami do sprave pod zgoraj navedenim pogoji. Novo ministerstvo, v katerem morajo biti močno zastopane združene stranke ima nalogo, da uveljavi poleg volivne preosnove tudi lanski in letošnji proračun, načrt o rednih vojaških novincih in potrebne socijalne in gospodarske predloge. V notranji politiki si je pa vlada pridržala proste roke. Tudi vojaško vprašanje ostane nerešeno. Sedaj ostane le še to vprašanje nerešeno, kdo bo vodi! prehodno vlado, kdo bo prihodnji ministerski predsednik. Najpreje se je močno mislilo, da bodo naložili breme Vekerlu, vsled česar so pa nastala nesporazutnljenja. Katoliška ljudska stranka na Ogerskem je namreč sredi teh pogajanj poslala na Dunaj odposlanstvo, ki je prosilo Košuta naj vpliva, da Vekerl ne bo ministerski predsednik, ker ga imajo ogerski katoličani v slabem spominu radi pjegove cerkveno - politične politike. Odposlanstvo je izjavilo, da bi jim bil ljubši Šel. Košut je odposlanstvo svaril, naj ne napravlja težkoč mirni rešitvi. Uspeh tega poslanstva je pa vendar ta, da je Vekerle odklonil sprejem mesta ministerskega predsednika s tem, da je stavil predlog, da morajo vsi voditelji združenih strank priti v novo ministerstvo. Nato je bil grof Andraši pozvan k cesarju, ki je pozval Andrašija, naj sprejme ministersko predsedstvo. Andraši se še ni odločil. Več prihodnjič!
Kako se zadnji čas množe stavke?
Ker se je pojavilo zadnje dni toliko stavk in se jih javlja še vedno mnogo novih, bo zanimalo marsikoga, da jih nekaj navedemo. V Ljubljani so stavkali zadnji teden krojaški pomočniki, na Dunaju tudi krojaški pomočniki in perice, poleg tega pa še čevljarji. Na Reki so stavkali pristaniški delavci, katera stavka je pa zadnji čas že malone končana. Na Francoskem stavka v kurijerskem rudarskem okrožju nad 43.000 rudarjev. Stavkujoči rudarji prirejajo demonstracije. Tudi v saških premogokopih se čimdalje bolj širi stavka rudarjev. Na dan izvažajo 1000 vagonov manj premoga, kakor v rednih razmerah. V Pensilvaniji, Indi-ani in llinois pa stavka po premogokopih oOO.OOO rudarjev. Boje se, da zaradi teh stavk poskoči cena premogu ne le v Ameriki, marveč tudi v Evropi V Hamburgu so sklenili mornarji stavko. V Vratislavi stavkajo kočijaži. V Berolinu stavka 8000 slikarskih pomočnikov. V Poznanju so odpu stili stavbeni podjetniki vse zidarje. V Li-bavi na Ruskem hočejo povzročiti agitatorji splošno stavko po tovarnah za žice in po
železniških delavnicah, a delavci ne marajo stavkati.
Razmere v Stari Srbiji.
V okolici Mitrovice se je dogodilo čudo, ki obstoja v tem, da se niso samo Arnavti odrekli ubijanja in ropanja Srbov, ampak "So sklenili ž njimi bratsko zvezo, naperjeno proti Turkom in njihovi oblasti. Povod k tej zvezi je novo vpeljani davek na živino, ki ga ne marajo plačati niti Arnavti niti Srbi. V ta namen se je vršilo več shodov med Srbi in Arnavti, kjer se je sklenilo, da se ta davek na noben način ne plača. Oba naroda sta se zaklela, da nečeta drug drugega izneveriti in postala nato odposlanca k poglavarju v Mitrovico. Ti so izjavili, da narod noče in ne more plačati novega davka, in če se vsa zadeva mirno ne reši, upre se z orožjem. Tako se je razširil upor po celi Stari Srbiji in pričakovati je, da popuste Turki od novovpeljanih davkov. Sprevideli bodo morda, da bi jih stalo ravno toliko a!i najbrž še več, zadušenje takega upora, kakor bi znašal denar, ki bi ga nabrali z novimi davki. Tudi ovira Turke pri nastopu s silo razlog, da bi težko ostale države mirno gledale, kako se preliva po Balkanu večinoma krščanska kri.
Splošna, enaka in direktna volivna pravica za pruski deželni zbor — odklonjena.
Pruski deželni zbor je odklonil predlog svobodomiselcev, naj se vpelje splošna, enaka in direktna volivna pravica za pruski deželni zbor. Za splošno volivno pravico so glasovali svobodomiselci, katoliško središče in Poljaki. Nato je odobrila zbornica predlog o pomnožitvi volivnih okrajev in o izpremembi predpisov pri volitvah.
Poslanske plače za nemški državni zbor.
Nemška vlada pa je pritrdila zahtevi nemškega državnega zbora, da se uvedejo plače za poslance. Vsak poslanec dobi letno 3000 mark to je po naše 3600 kron, a za vsako zamujeno sejo mu bodo odtegnili 30 mark t. j. 36 kron.
Švica proti anarhistom.
Švica svoj čas ni nastopala proti anarhistom. Trpela jih je, kakor tudi druge politične hudodelce. Imela je pa zato tudi mnogo sitnosti. Zato so pa sklenili v švicarskem narodnem svetu, da bodo kaznovali z ječo, ki javno poživljajo, navajajo in slave hudodelstvo.
Živi izkopani.
O strašni nesreči, ki se je pripetila v Kurijerskih rudnikih na Francoskem, smol že v »Domoljubu" poročali. Zadnji čas sej je posrečilo izkopati nekaj zasutih rovo\,l iz katerih so rešili še nekaj živih rudarjev.! Poročila o rešitvi rudarjev, o razmerah v francoskih rudnikih in o francoskih rudniških postavah so pa kruta obsodba francoske framasonske vlade in njenih mjpistrov. Ti možje se ne brigajo dosti zp Jfclavsko var-.' nost in za postavodajo v iddnikih. A ne-čuveno je, da ni skrbela vlada niti za potrebno rešitev ponesrečenih rudarjev. Ini kako bi tudi ? baj imajo ti ljudje preveč^
posla s protiversko gonjo in preganjanjem katoličanov. Kdo li naj potem še zahteva, da skrbe dejansko za delavstvo! Namesto, da bi se uvedlo odločno delo za rešitev rudajev v Kurijeru, je vlada imela svojo pozornost obrnjeno le na izvrševanje ropanja cerkvenega premoženja. Danes^ je gotovo, da bi dobili v rudnikih še mnogo živili rudarjev, če bi rešilno delo krepko nadaljevali. V rovu št. 2 je rešilni oddelek zopet dobil 18 živih rudarjev. Pet od teh rudarjev je bilo tako izmučenih, da so jih morali nekaj časa pustiti v rudniku, ker bi med vožnjo umrli. Dali so jim potrebro pomoč, ko so pa prišli zdravniki, je bilo vseh pet rudarjev že mrtvih. Tudi iz drugih rovov so dobili izmed velike množine mrtvecev še nekaj živih rudarjev.
Rusija.
Iz Rige poročajo, da je napadla tolpa desetih ljudi občinsko hišo v Binkendorfu blizu Rige, umorila orožnika, uničila vse spise in oropala blagajno. — V Ctlrihu so prijeli nekega popolnoma pijanega Rusa, ki je izpovedal, ko se je streznil, da je on načeljeval tolpi, ki je oropala »Moskovsko kreditno društvo". Njegov kovčeg je bil natlačen z ruskimi bankovci. Izročen bo najbrže ruskim oblastim. — Politični jetniki v butinskih zaporih so sklenili, da prično s stradanjem, ako jih ne zaslišijo v gotovem času in jim ne naznanijo vzrokov, zakaj so jih zaprli. Ker jim niso ugodili, so pričeli 5. aprila s stavko in nočejo ničesar zavžiti. Poroča se tudi, da so odkrili v Moskvi skrivno tiskarno in fotografski zaved. Zaplenili so mnogo prekucijskih spisov s slikami in tri bombe. Zaprli so štiri osebe, med njimi tudi dve ženski. V nekem stanovanju v Moskvi je zaplenila policija 700 patron, smodnik in pripravo za izdelovanje patron.
Novo rusko bojno brodovje.
Predlogi mornariškega sveta, ki se tičejo poprav in prenaredb ruskega brodovja, je car potrdil. Po teh načrtih bo dobila Rusija do leta 1914 v Baltiškem morju brodovje, ki bo sestajalo iz devet oklopnic, štirih križark prvega reda, 18 torpednih ru-šilcev in deset podmorskih čolnov. Do istega časa bo imela v Črnein morju 3 oklopnice, 7 križark prvega reda In 28 torpednih rušilcev. Stroški za obnovljenje mornarice se računajo na miljardo rubljev; letno bo žrtvovala v ta namen Rusija 112 miljonov rubljev.
LISTEK.
Veliki teden.
(V. Kosmak.)
I. Veliki petek.
Dragi bravec! Te vrstice ti pišem v bolnišnici, kjer bivam že teden dni, dasi nisem nevarno bolan. Zdravnik me tolaži, da bom kmalu ozdravel, in tudi sam se čutim že precej boljšega.
V sobi so z menoj vred še trije drugi bolniki. Neki dninar, stari vojak z ozeb-
llml nogami in črevljarskl pomočnik z rano na nogi.
Imamo se še precej dobro. Stari vojak sedi vedno na postelji in kaj pripoveduje. Ril je veliko po svetu in je mnogo skusil. Jaz se prav rad pogovarjam ž njim, ker je skoz in skoz dobra in poštena duša.
Včeraj popoldne nas je prišel pre-gledat zdravnik. Crevljarju je rekel, da mu mora bolečino prerezati, a ta se je začel jeziti in kleti, da ne pusti tega na noben način. Toda zdravnik je poklical dva hlapca, ki sta ga trdno prijela, šek, šek, prerezal je zdravnik bolečino, da je odtekel gnoj, črevljar je pa cvilil na vse kriplje. Stari vojak ga je pomilovalno gledal po strani in dejal:
»Takih kričačev nemaram videti veliko. Prerežejo mu majhno oteklino, pa kriči, kot bi ga iz kože devali. Videl sem že drugačne operacije, pa bolniki niso polovico toliko kričali.«
»Kje ste to videli?« vprašal sem radovedno svojega znanca.
»Hm, kje? Saj sem služil pod Radec-kijem. To vam je bil general! Ta bi bil Prusom pokazal! Kadar je on poveljeval — to je šlo, da je bilo veselje za vsakega, ki je bil zraven.«
»Bog mu daj večno slavo,« sem pripomnil skromno.
»Da, da, Bog mu jo daj! Njemu jo je dal gotovo! Takih vojskovod je malo! Kadar slišim igrati njegovo koračnico, vselej mi stopijo solze v oči, četudi sem že star.«
»Kaj pa ste mi mislili prej-povedati o onih bolnikih, ki so tako moško in potrpežljivo prestali težke operacije?«
»Aha! To bi radi vedeli. Le čakajte, vse vam povem.«
»Ko je bila vojska končana, moral sem iti v bolnišnico. Bilo je tam bolnih in ranjenih, da je bilo groza. Usmiljenke niso mogle vsem streči, zato smo morali pomagati v bolnišnicah tudi vojaki. To vam je bilo joka in stoka! Duhovnik je hodil v enomer od postelje do postelje, tolažil, učil in spovedoval bolnike. Vsak treno-tek je kdo umrl. Položili so ga v rakev, odnesli na pokopališče in ga vrgli v grob, rakev pa prinesli nazaj, da je bila pripravljena takoj-za drugega.
Bil je v tej bolniščnici — bilo je to na Tirolskem — tudi neki topničar. Ime mu je bilo Karol, kako pa se je pisal, že ne vem več. Kdo bi si neki mogel zapomniti toliko imen. Čakajte, morda si ga domislim vse eno. Karol — Karol —«
»Nič se ne trudite, saj na imenu tukaj ni vse ležeče, kar pripovedujte!«
»Saj je res. Ta Karol torej je bil v bolnišnici, ker je imel hudo rano na roki. Zadela ga je bila italijanska kroglia ravno nad komolcem. Revež se je zvijal bolesti, in ko so mu rekli zdravniki, da mu morajo odrezati roko, drugače je njegovo življenje v nevarnosti, se je stresel po vsem životu. A res — druge pomoči ni bilo zani t)
Položili so ga na mizo v operacijski sobi. Hoteli so ga omamiti, da ne bi čutil strašnih bolečin, a tega ni dovolil.
Stokal je. da je bilo groza, ko je zdravnik pripravljal nože. Usmiljenka mu,
je brisala pot s čela. V tem trenotku je zadrdrala v bolniški cerkvi ragla. »Kaj pa pomeni to?« vprašal je Karol usmi-Ijenko. »Tri je ura; danes je veliki petek. Ob tej uri je umrl Jezus Kristus za nas na križu. Spomnite se nanj, koliko je trpel, in darujte mu svoje bolečine.« Vojaku so stopile solze v oči. Prijel je z desnico prestreljeno levico, jo dvignil in dejal s slovesnim glasom :»JezusKristus,Tebida-rujem to ranjeno roko! Zdravniki, režite!«
Zdravniki so rezali, usmiljenka je molila, mi pa smo gledali tiho in nemo pretresljiv prizor.
Ko . je ragla odragliala, je odložil zdravnik, ki je odrezal roko, orodje in rekel drugim: »Zavezite!«, se obrnil proč in si otrl skrivaj solzo z oči. Videč, da sem ga opazoval, se je obrnil k meni: »Kaj zi-iaš mene? Tega glej in se nauči, kak mora biti vojak!«
Pripovedovavcc je sklonil glavo, čevljarski pomočnik je utihnil in dninar, ki je '"mel mrzlico, je pričel polglasno moliti. Zdelo se mi je, kot bi angelj miru plaval po sobi.
O sveta vera! Kai bi bili mi revni zemljani brez tebe? Ti si svitlo solnce, ki prodira oblake in sveti popotniku na temni cesti. Ti tolažiš žalostnega, zakrknjenemu grešniku vzbujaš oglušelo vest. ti si lačnemu mana v puščavi, žejnemu vrelec žive vode, ti si slabotnemu trden steber opore, ti si slencu svitla luč, bolniku blažilen balzam. Ti si človeku sveto-vavka v dvomih, varuhinja v bojih, v bolezni tolažnica, ob smrti pa stojiš pri njem kot angelj, ki mu hladi vroče čelo in ki ga napolnjuje s sladko tolažbo.
O sveta vera, kaj bi bili mi revni zemljani brez tebe!
II. Velika sobota.
Pomlad je razprostrla svoja krila nad zemljo, kakor angelj svoje peroti nad otroško zibelko. Z daljnih krajev so se vrnile ptice, da bi jo pozdravile s svojim pomladanskim petjem. Trobentice in vijolice so radovedno začele stegovati glavice iz zemlje, da bi videle pomlad in občutile njen nežni poljub.
Okrog hiš in po travnikih skačejo otroci, piskajo na vrbove piščalke in pomladno veselje jim žari iz nedolžnih očij. Tudi starcem in starkam je oživelo srce kakor prerojeno, in vsi radostno pozdravljajo prijazno pomlad.
V mali koči sedi pri oknu starka z molkom v roki. pri peči ziblje mlada žena molče svoje dete.
Velika sobota je. Povsodi se kaže radostno pripravljanje na vesele velikonočne praznike, ki jih že vse, staro ln mlado, tako željno pričakuje. Mladeniči veselo prepevajo pri svojih opravkih okroc skednjev, mladenke prepevajo po dvoriščih, pridne gospodinje pa priprav-Hajo piruhe in kolač, da se bode nesel k blagoslovu.
A starka in mlada žena v koči nič ne pripravljata za praznike, niti zakurjeno ni v peči. Tiho in žalostno sedite in solze iima teko po obrazu, kakor bi vsa njuna radost, vsa sreča ležala v grobu, kakor
umrli Zveličar. Pripravljale bi sicer za praznike, a nimate kaj, kar bi pripravljale, in nobenega, za kogar bi pripravljale. 2e davno je njuna hrana lekruh bridkosti, ki pa ne tekne, naj bo črn ali bel. Cemu tudi peči kolače, ki bi bili porošeni s solzami?
Po dolgem molku je starka globoko vzdihnila:
»Bog ve, kako bo neki naš siromak obhajal te praznike?«
»Ravno nanj sem tudi jaz mislila,« dejala je z žalostnim glasom mlada žena. »Sanjalo se mi je nocoj o njem. Priletela je lastovka s pisemcem v kljunu in sedla na okno. Radostna sem ji odprla, vzela pismo v roke in je odprla. Bilo je od našega Jožefa. Vsa vesela sem elasno vzkliknila in pri tem sem se vzbudila.«
»To je dobro znamenje,« dejala je starka. »Lastovka je sveta ptica in ne prinese nesreče. Morda se Jožef kmalu vrne.«
Mlada mati je sklenila roki, se ozrla k nebu ter vroče vzdihnila:
»Daj ljubi Bog. da bi prišel saj ob praznikih domov, drugače si ne morem misliti, da bi bila Velika noč.«
»Me sve najboli nesrečni. Kovačev je nrišel domov, Andrejkov tudi, Mejačev tudi, samo našega še ni.«
»Bog ve, morda je še-v bolnišnici?«
»Ne verjamem, saj je pisal, da je že boliši, da se mu je rana. ki jo je dobil v vojski, že zacelila in da čaka samo še, da dobi toliko moči. da se bo mogel podati nroti domu. — Toda, kako bi ga sprejele, če bi prišel? V hiši ni niti perišča moke, niti žlice masla.«
»O kaj to,« zamahnila je mlada žena z roko, »saj bi dobile kaj na posodo, in če tudi prodam praznično obleko, samo da bi se malo speklo in nacvrlo, če bi res prišel Jožef.«
Zunaj so se začuli koraki in v sobo je stopila stara Kovačevka. Pozdravila je nrijazno, pogledala okrog po sobi in se začudila:
»Ljudje božji! Kaj pa počnete? Pri vas se čisto nič ne pozna, da je jutri Velika nedelja!«
»Pri nas je vseeno, velika nedelja ali veliki petek, vedno le le žalost v naši hiši.«
»Ali vam ni Jožef nič pisal?«
»2e pet tednov nič.«
»Revež, Bog ve, kako se mu godi! Dopoldne je bil pri nas župan in pravil, da je bral v časopisu, da vojska še ne bo tako hitro končana in da so odrinili vojaki dalje proti — ne vem, kako je že rekel.«
»To je !epa tolažba za naju,« je vzdihnila starka prestrašena.
Mlada žena je prebledela, vzela dete iz zibelke in je vroče stisnila k sebi.
»Torej moje sanje res nekaj pomenijo.« zašepetala je mlada mati, »v pismu je bržkone bilo, da odide Jožef zopet dalje med bojni grom in žvižgajoče kroglje-Ubogi moj mož!«
V farni cerkvi so žalostno zazvonili zvonovi, vabeč vernike k slovesnemu vstajenju Zveličarja.
»Ali tudi k vstajenhi ne pojdete?« ie vprašala Kovačevka. »2e zvoni. Na Boga nikar ne pozabite, da tudi on na vaju ne pozabi!«
»Kaj? K vstajenju da ne bi šle? Saj nisve judinje,« odvrnila je starka odločno. »A kar je res, je pa res, da človek v hudi žalosti tudi za molitev nima pravega veselja.«
Kovačevka je odšla, starka pa še je začela opravljati v praznično obleko. Odšla je v cerkev, mlada pa je šla z detetom vun na vrt, da bi saj od daleč videla procesijo, ker z otrokom ni mogla v cerkev.
Zvonovi so zadoneli vdrugič. Iz cerkve se je začela pomikati slovesna procesija. Bandera so vihrala, ministranti so zvončkali, pevci so zapeli veselo velikonočno pesem: »Zveličar naš je vstal iz groba« in pod nebom je stopala duhovščina v najbolj prazničnih oblekah z Najsvetejšim.
Videli ste gotovo že take procesije, in ni mi je treba še bolj natanko opisovati. Saj se ono, kar je pri tem najkrasnejšega, kar je Bogu najljubšega, pobožnost in sveto veselje vernikov, to se niti ne da popisati.
Mlada žena je pokleknila na vrtu poleg bezgovega drevesa, naslonila se ob deblo in s solznimi očmi zrla na zlato monštranco, ki se je lesketala v žarkih zahajajočega solnca in v kateri se je skrivala največja in najsvetejša skrivnost naše vere.
Ko je tako nepremično klečala in se je njena duša na perotih vroče molitve dvignila visoko proti nebu, so se začuli za njo tihi koraki, ki jih pa ona ni zapazila. Ko je zaslišala za seboj glasenjok, se je prestrašena ozrla — za njo je stal v obnošenem vojaškem plašču bled in prepa-den mož.
»Jožef!« vzkliknila je glasno in mu padla okrog vratu.
Od cerkve sem pa je donelo ubrano petje: »Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristijan!«
III. Velika nedelja.
Kristus je vstal! Aleluja!
Solnce je priplavalo izza gora in radostno se ozira z modrega neba na zemljo, ki se raduje v velikonočnem veselju. S svojimi gorkimi žarki poljublja prve cvetlice, ki so priklile na dan, boža perutnice veselim pticam pevkam, ki se vesele žorke pomladi in pojejo veličastno pesem Bogu stvarniku. Danes pa je njih petje še bolj glasno in veselo, kot bi se zavedali pevci krilatci, da je velika nedelja.
Veličastno so zadoneli zvonovi pri farni cerkvi. Iz sveže pobeljenih hiš so se začele prikazovati praznično oblečeni ljudje; na obrazu jim sije velikonočno ve-?plje, prijazno se pozdravljajo in ogovarjajo in stopajo skupno proti cerkvi.
Hram Gospodov je bil okrašen kot še nikoli. Gospod župnik je stopil na priž-nico, zvesto so obračali verniki nanj svoje pozdravil je zbrane poslušavce z znanim krščanskim pozdravom in pričel svoj tovor:
»Vstal je, ni ga tukaj.« Sivolasega gospoda župnika je prešita mladostna svežost in navdušenost. Vz»eŠeno je govoril ljudstvu o Jezusu, ki
so ga pribili na križ zlobni pismarji in farizeji, a On je vstal z lastno močjo od smrti kot zmagovavec nad grehom in smrtjo.
»Kakor je bilo v starem zakonu darovano jagnje za grehe izraelskega ljudstva in je veliki duhovnik stopil enkrat v letu v najsvetejše v templu Gospodovem in pokropil s krvjo jagnjetovo skrinjo zaveze, tako je Jezus Kristus, najvišji du-hovniknove zaveze, daroval samega sebe nebeškemu Očetu za grehe celega človeštva. Izdihnil je svojo dušo na svetem Križu in s svojo krvjo takorekoč poškropil tron vsemogočnega Boga v spravo z revnim človeštvom, ln mrak božje jeze je zginil z obličja božjega, nebo se je razveselilo v neizmernem veselju, rajska vrata so se odprla na stežaj zavrženemu človeštvu. Zveličar je vstal od mrtvih in šel s slavo in veličastvom v nebeško zmagoslavje. Pokazal nam je pot, po kateri moramo hoditi za njim.
Vstani tedaj i ti, kristijan, iz groba pregreh in stopaj po potu, ki ti ga je pokazal Zveličar, proti nebeški domovini. Ne boj se, ne obupuj! On je umrl za vse grehe, umrl tudi za tvoje. In če bi bili tvoji grehi še tako veliki, če si zatiral sirote, delal krivico tvojemu bližnjemu, zapravil svoje imetje in življenje v pregrehah, tudi za te grehe je umrl Zveličar. Torej vstani, delaj pokoro in našel boš mir svoji duši. Vstani, zapusti grešno pot, po kateri si hodil doslej kesaj se in nebo se bo veselilo nad teboj bolj kot nad devetindeVedese-timi pravičnimi.«
Pod kororn je slonel ob stebru potrt mož, razmršenili las in obupnega pogleda. Mračno je gledal pred se na tla. Pri zadnjih besedah je dvignil svoje oči in jih uprl v govornika in dve debeli solzi ste stekli po njegovem licu.--
Po maši je prišel cerkovnik klicat župnika v spovednico in kmalu je tudi duša zastarenega grešnika, na novo prenovljena in oživljena navdušeno pela veličastno alelujo.
Pozno a ne prepozno.
Poljski spisal VVladMav .Stro«rski. Poslovenil F.
Skočil je v hlev in zbudil hlapca ter mu ukazal izgnati živino in konje iz hleva. Midva z Marico sva medtem znesla iz hiše, kolikor se je dalo. Zbudili so se tudi sosedje in prihiteli iz hiš, a namesto da bi hitro gasili in nam pomagali kako stvar rešiti, so začeli kričati, zdihovati, jokati, in še posebno ženske so tulile, kot za stavo. Tudi Katarina in Liza sta se zbudile in prihitele nam pomagat, dasi je njiju koči pretila največja nevarnost.
Bilo je že veliko ljudi okrog požara, a razen nekaterih mladenčev ni nobeden pomagal gasiti.
V tem je prihitel zraven županov hlapec Lovro z nekaj tovariši in /(Tleč Marico vso obupano in objokano! je že od-daleč vpil:
»Nič se ne boj, Marica, mi bomo rešili, kar se bo le dalo.«
»O, prosim te, Lovro, Jtorl, kar je mogoče, in nadzoruj tudi malo ljudi, dru-
l gače bodo pri gašenju več poškodovali, kot rešili.«
»Kaj pa želiš, da napravim nujni'v., povej, Marica, vem da najbolje veš to, kot mi.«	»
»Pošlji jih hitro nekaj po lestve in škafe, drugi naj hitro pristavijo tam našo lestvo k Lizini koči in naj splezajo na streho, da se ogenj ne razširi tja. Druge postavi v vrsto, naj hitro podajajo vodo iz rok v roko.«
Komaj je Marica v eni sapi končala ta navodila, je že kričal Lovro:
»Hitro po lestve in škafe, drugi na streho!«
Skočil je pred ljudi, ki so samo zijala prodajala in jih začel preganjati:
»Kaj stojite in zijate, kot bi videli prikazen ? Ali ne vidite, da je vsa vas v nevarnosti? Hitro vodo nosit!«
Zdaj šele so se ljudje zdramili k delu. Med tem je pritekel tudi župan in začel ljudi priganjati z ne posebno izbranimi besedami. Tako so z velikim trudom uvrstili ljudi v dve vrsti, ki ste segali do bližnjega potoka. Ena vrsta je podajala škafe z vodo, druga je vračala prazne posode. Tako so dobivali oni, ki so bili na strehi, dovolj vode.
Ko je župan videl, da je naša hiša izgubljena, je ukazal s tem večjo pridnostjo gasiti Lizino kočo, ki je bila tudi že v plamenu, in naš kozolec, ki je stal nedaleč proč od hiše. Naša hiša in hlev sta tudi res pogorela, a oteli smo kozolec in Lizino poslopje.
Zupanov Lovro je delal s čudovito pridnostjo in gorečnostjo. Povsodi je bil, povsodi ukazoval in bodril ljudi k vztrajnosti.
Zupan je ukazal postaviti stražo k pogorišču in paziti, da ponoči zopet ne izbruhne ogenj. Lovro in več drugih je prostovoljno prevzelo ta posel.
Ker je glavna nevarnost že minila, so začeli nositi razne stvari v Lizino kočo nazaj.
Liza je med tem stopila k očetu in rekla:
»Samo Marici se imam zahvaliti, da imam še svojo kočo. Naj bo torej odzdaj zanaprej obenem tudi.vaša, dokler si ne sezidate novega bivališča. Majhna je sicer, pa bomo imeli vsi dovolj prostora notri.«
Očetu, ki ni nikdar bival pod tujo se je skoraj milo storilo pri teh besedah in prijazno je odklonil ponujano gostoljubnost:
»Lepo se vam zahvalim za vašo prijaznost, a silno nerad vam delam nadlego. Saj je zima še daleč, do takrat bomo že spet pod lastno streho, če Bog da. Med tem časom bomo pa za silo napravili malo zavetja pod kozolcem.«
Marica pa je začela očeta pregovarjati, naj se uda. Noči postajajo že bolj hladne in nezdravo bi bilo, spati pod kozolcem. France odide v šolo in samo dva bote Liza in Katarina gotovo vzele in brez nadlege sprejele pod streho.
Temu prigovarjanju se je slednjič oče udal in tudi naše stvari so zjutraj začeli znašati pod Lizino streho.
Stran 230	Domoljub 1906.	_____ St. 15
Razgled po domovini.
Izjava Slov. Ljud. Stranke.
V svoji seji dne 9. t. m. je sklenil izvrše-valni odbor »Slovenske ljudske stranke« sledeče:
I.
Stoječ na stališču splošne in enake volilne pravice, odobrava stranka povsem postopanje deželnozborskega kluba »Slov. Ljudske Stranke« v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega.
II.
Ugotovi se, da so koncesije deželnozborskega kluba »Slov. Ljud. Stranke«, koje je bil voljen napraviti gledč sprememb deželnozborskega volilnega reda na korist liberalni stranki, ugasnile, ker niso bile od liberalne stranke ob določenem roku sprejete.
Stranka odklanja odslej vsako pogajanje in vsak kompromis v tej zadevi in bode z naj-ostrejšlml sredstvi nadaljevala boj za volilno pravico ljudstva.
III.
C. kr. vlada se pozlvlje, da nemudoma izvrši v polnem obsegu resolucijo deželnega zbora kranjskega z dnč 17. novembra 1905 gledč preosnove deželnega reda In deželnega volilnega reda.
IV.
Napram izmišljenim, lažnjlvim in naravnost smešnim liberalnim trditvam se konsta-tuje, da mej »Slovensko ljudsko stranko« In Nemci ne obstoji nlkakeršna zveza.
»Slov. ljud. stranka« bode slej ko prej delala popolnoma neodvisno politiko In pobijala z vsemi zakonitimi sredstvi vsako stranko, ki se zoperstavl pravicam slovenskega ljudstva.
Na dan! Liberalni sleparji, ki nočejo ljudstvu priznati niti te mrve pravic, kar jim jib obeta vladna predloga,' nameravajo sklicevati shode o velikonočnih praznikih. Po deželi pošiljajo pisma, kjer n a g a n j a j o svoje redke pristaše, naj prirede shode. Pazite nanje po vseh krajih in pokažite jim, da lažnjivi izdajavci nimajo besede med nami! Proč z liberalcilOb tla ssovražniki našega kmeta! Pohodite drhal sebičnih ljudskih izsesoval-c e v 1
Zveza z Nemci. Naši liberalci so v deželnem zboru zvezani z Nemci. Ž njihovimi glasovi je izvoljen v deželni odbor Grasselli, tako da imajo zdaj proti nam večino. Ta večina je poslala Nemca grofa Barbo v deželni šolski svet. Ko se je šlo za volivno preosnovo v deželni zbor, so Nemci poskrbeli zase in zahtevali, da ostane to, kar imajo zdaj, neizpremenjeno. Zdaj pa lažejo liberalci, da je »Slovenska ljudska stranka" zvezana z Nemci, da je dr. Šu-steršič izdal Korošce in Štajerce in druge take neumnosti. Lopovi so povsod enaki. Kakršen je sam, tako sodi o drugih.
Razlika med obStrukoijo nadih poslanoev in zadnjo ob&truk oijo liberalcev je velika. Naši poslanci so posegli po tem skrajnem sredstvu, da bi pomogli kmetu do tiste pravice, katera mu gre v naši deželi. Obštruirali so, ker so hoteli liberalci združeni z Nemci kmeta popolnoma potisniti v kot. Sedaj pa, ko je prišlo do tega, da dobi slovenski kmet več zastopnikov v deželnem zboru, so začeli liberalni poslanci, ki zastopajo mesta in med temi tudi liberalni poslanec Božič, katerega so poslali v deželni zbor liberalni kmetje iz vipavskih in idrijskih krajev, ob-struirati in preprečili vladno predlogo, po kateri bi bilo mogoče doseči redno delovanje deželnega zbora. Če po tem grdeni in vse obsodbe vrednem dejanju še ne spregledajo nekateri zaslepljenci tega, da so liberalci smrtni sovražniki kmetskega stanu, potem jim ne moremo več pomagati. Za take ljudi ni nikakega pomočka več.
Liberalno obstrukcijo, ki je bila uprizorjena zato, da se prepreči razširjanje volivne pravice, obsojajo premnogi jako vplivni časopisi slovenski, hrvaški in nemški. Celo največji socialnodemokraški delavski list, ki izhaja na Dunaju, jako ostro piše proti liberalnim slovenskim poslancem, ki ne privoščijo ne kmetu in ne delavcu najmanjše pravice.
Liberalna stranka se je po zaupnem shodu takole sestavila : Načelnik je župan Hribar, prvi podpredsednik dr. Ivan Tavčar, drugi podpredsednik je dr. Vladimir Ravnikar. Ta mož je zelo zabavljal starim liberalcem, a sedaj ko so ga vzeli v odbor, je pozabil na vse bolečine, ki mu jih je povzročil svoj čas »Slovenski Narod" in pohlevno bo sedel poleg dr. Tavčarja in pritrjeval vsemu, kar je prej obsojal. Iz odbora je izstopil Gustav Pire, katerega smo v zadnji številki nekoliko pokrtačili. V odboru sta med drugimi tudi mesar Kozak in Jože Turk po domače Bolčev Pepe. Ta je postal jako radodaren. Pripoveduje se namreč, da kaj rad napaja svoje sosede okoli grajščine Glavnik. Hoče jih menda počasi pripraviti za liberalno stranko, naj bodo le pozorni. Bolčev Pepe je zvit kot kozji rog. Bomo videli, koliko bo liberalna stranka pod na-čelstvom Hribarjevim napredovala.
Nesreče. Na Katarini Plešec iz Železnikov je v Metliki zgorela obleka. Kako je bilo to mogoče, še ni dognano. Govori se, da je bila nekoliko slaboumna, drugi zopet trdijo, da je bila s petrolejem polita in zažgana. Žena je umrla vsled opeklin.
-	V Novem mestu se je ubil neki mož Lesjak iz Gotne vasi. Padel je najbrže vinjen za mrtvašnico raz škarpo in si prebil črepinjo. — V bližini Št. Petra pri Novem mestu so našli umorjenega zidarja Ha cina iz Bršljina. Morilec ga je tudi oropal. Umoril ga je menda nek drug zidar, ki mu je bil nevoščljiv radi dela, ki mu ga je prevzel.
Občinske volitve po Kranjskem so v mnogih krajih donesle liberalcem hude poraze. Z veseljem se spominjamo občinskih volitev na Jesenicah, v Knežaku, v So-dražici, v Medvodah, kjer so naši vrli možje pošteno naklestili liberalce, dasi so ti napeli vse moči in rabili vsa nedovoljena sredstva, da se obdrže, toda proti našim združenim korenjakom, ki so stali te dni kot zid niso ničesar zmogli. — Hud poraz so priredili dne 30. marca katoliški možje in pristaši naše Slovenske Ljudske Stranke liberalcem na Brezovici pri Ljubljani. Tudi tu so imeli do sedaj občino v rokah liberalci, a sedaj so imenitno pogoreli, v vseh treh razredih so zmagali naši pristaši.
—	V Cerkljah na Dolenjskem, tej veliki občini so zmagali tudi vrli katoliški narodnjaki in izvolili za župana trgovca g. Ma-rinčeka. Slava zavednim slovenskim občinam, ki se kar po vrsti otresajo brezver-skih liberalcev in jih mečejo med staro šaro. Te občine naj bodo izgled tudi onim, kjer morda še vlada liberalna banda.
Umrl je v Lukovem dolu pri Vinici veleč. g. župnik Vinko Čadežiz senj-sko modruške škofije. Rojen je kil 22. januarja 1865 1., v mašnika posvečen 1. 1889. Svetila mu večna luč!
Dobro zauftnioo so priložili možje vrhniškemu županu Gabrijelu Jelov-š e k, kot načelniku cestnega odbora. Pri novih volitvah ni dobil niti enega glasa. Izvoljen je bil izmed osmih glasov s sedmimi vrli župan polhovgraški g. Valentin Ri h a r. Naši kmetski možje so začeli zadnji čas korenito pospravljati liberalce Iz vseli zastopov. Tako je prav!
Cena petroleju se je zniža.'a za 3 K pri 100 kg.
Liberalne gospe ljubljanske jako čislajo liberalnega državnega po slanca dr. Ferjančiča, odkar je rekel, da mu je razporoka zelo simpatična. V znak hvaležnosti za to izjavo so mu nekateri ozaljšale kravji zvonec, na katerega j' prav pridno zvonil v deželnem zboru kranj skem s trakom modre barve, kot znatne njem upanja.
Ljubljana šteje sedaj z vojaštvom okrog 40.000 vseh prebivalcev.
Prav jo je pogodil nek kmet iz ljubljanske okolice, ki je videl liberalce razsajati v deželnem zboru, da bi preprečili razširjenje volivne pravice, s katero bi si kmet opomogel v deželi, ko je rekel: Liberalci si danes trobijo svoj pogrebni „niarš". Ravno s to obstrukcijo so liberalci sijajno dokazali, da nočejo pustiti kmetu niti trohice pravice in da ga hočejo še nadalje tlačiti. Toda to ne bo tako gladko šlo.
Pozor tamburaši! Izišle so sledeče partiture in sicer Kuropatkinova koračnica od dr. Hruze, K 1 20; Smjesa srbskih pjesama, veliki potpouri od dr. Hruze, K 4-—; „U boj", koračnica od dr. Hruze, K 120; Proljetni san, konc. melodia od dr. Hruze, K 2' -; Album hrv. nar. pjesama sa podmetuntima riječina od dr. Hruze K 2-—; Album srb. nar. pjesama sa podmet. rije-?ima od dr. Hruze K 2 —; Album bosanskih nar. pjesama od dr. Hruze K 1 60; v tisku se nahajajo sledeči albumi za brač 1. Album slovenskih nar. pesmi; Album. slov. ljudskih pesmi; Album ruskih pesmi; Album čeških narodnih pesmi; Album mednarodnih pesmi, vse s podloženim besedilom one narodnosti, katere je pesem Vse te partiture se morejo dobiti samo pri prvi sisaški tvornici tamburic J. Stjepušina v Sisku.
»Cepec« ali »pipec«? V neki župniji so se obhajale duhovne vaje, pri katerih je vse govore prevzel neki postrež-Ijivi duhovnik, ki je od ranega jutra do poznega večera neumorno deloval v spovednici in na leči. Ko pa domači župnik pošlje v tobakarno po cigare, jih zavije dotični tobakarnar v cunjo „SI. Naroda", v katerem je bil dotični voditelj duhovnih vaj grdo napaden. Ne vemo, ali je ta tobakarnar sirov in zarobljen cepec, ali pa nedolžen pipec. Mi smo mnenja, da je le pipec.
Umeščen je bil pretekli petek na župnijo Hrenovice č. g. Ivan Zupan doslej ondi župnik upravitelj. Premeščen ječ. g. Mihael Zevnik, mestni kaplan v Črnomlju za m. kaplana v Idrijo.
Liberalna omika. Liberalci imajo sebe za najbolj omikane ljudi na svetu, vsi drugi so jim neomikana, nerazsodna masa. Kako so pa ti ljudje v resnici omikani, so pokazali za časa zasedanja deželnega zbora kranjskega. K seji je prišel tudi premilostni gospod knezožkof dr. J e g I i č , da bi bil oddal svoj glas v prilog kmeta, a liberalni trobentači so začeli pobalinsko igrati na godala pred škofom. Po Ljubljani se je splošno govorilo, da so hoteli premilost-nega dejansko napasti. Tudi dr. Šuster-
š i č a je pričakovala nahujskana liberalna svojat, na čelu ji nekdanji med vod; ki birt Kolenec, da bi ga bila napadla. Svojo omiko so pokazali liberalci pretečeno soboto na shodu, ki so ga sklicali v „Mestni Dom". Tu so tako zabavljali čez kmečke poslance, da se takHi zabavljic ne sliši niti po žganjarskih beznicah. Nekaj naših mož, ki so prišli na shod, so ti „omikanci" s surovo silo vrgli iz dvorane. O g. predsedniku S c h \v a r z u so pisali tako nesramno po ..Narodu", da se mora ta pisava vsakemu poštenemu človeku gnjusiti v dno duše. In vendar hočejo veljati ti liberalni pujsi za omikance! Kdo se ne smeje!
Umrl je v Št. Jurju na Štajerskem na svojem posestvu nagle smrti g. vitez Berks, državni in deželni poslanec. Pripadal je v državnem zboru „Slovanski zvezi" v kateri so zbrani vsi slovenski katoliški poslanci. Znan je tudi na Kranjskem. Pri zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani je bil izvoljen za podpredsednika. Naj mu sveti večna luč!
Nova naredba brambovske ga ministrstva. Za kar so se dolgo trudili naši vrli poslanci, se je sedaj vendar doseglo. Brambovsko ministrstvo je namreč odredilo, da bodo kmečki rezervisti klicani k orožnim vajam ob takem času, kadar ni d o m a n u j n e g a dela. Ta odločba je silno modra in jo bodo z veseljem pozdravili vsi kmetski gospodarji, ki so morali pošiljati ob času najhujšega poljskega dela svoje sinove k orožnim vajam.
Se dve zmagi. Na Colu pri Vipavi so premagali naši ljudje liberalce v dveh razredih pri občinskih volitvah. Do-sedaj so tu paševali samo liberalci. — Cnak poraz so doživeli liberalci tudi pri sv. Križu pri Kostanjevici. Niti enega liberalca ni volilo pošteno krščansko ljudstvo v odbor.
Bisernice iz belokrajinskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Sašelj. Založilo Katoi. tiskovno družtvo, 1906. Cena 2 K. — Naroča se v Katol. Bukvami v Ljubljani. — Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih popevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tu je ležal zaklad, ki ga je še mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemu pa bo. morda že nedostopen in izgubljen. Če « nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, smo prepričani, da ne ostane brez vpliva zlasti na razvoj natega pesništva in književnega
jezika. Nekatere lirične pesmi so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bilo dobiti v celi Štrekljevi zbirki enakih. Ako pojdejo naši mladi pesniki sem v šolo, bi nastopila naša umetna pesem edino pravo pot, ker se bo naučila one narodne ljubkosti in pfci-prostosti ter se'navzela one toplote čustvovanja, ki je sedaj zastonj iščemo med mladimi. Zato lahko rečemo, da je izdana zbirka prva podlaga za veliko šolo pesnikov, kot so si jo sezidali že vsi večji narodi, v katero so hodili vsi največji talenti. Menimo, da v tem oziru ne moremo dovolj povdarjati pomena te knjižice. — A še bogatejši vir je ona za jezikoslovca. Ne le obširen besednjak na koncu zbirke, ampak vsak verz nam diha belokranjske moči in živahnosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno lehak in obenem lep izraz. Ta krasni jezik že izumira in velika škoda bi bila, da bi izumrl brez koristi za slovenski književni jezik, ki se ob njem lahko oživi, po-krepi in obogati. — Sploh je cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domovine, a pesem, ki izzveni in umrje vsak trenutek. Priporočamo knjigo zlasti Belokrarijcem v tujini, ki jim bo kakor lepe sanje o domačih ložah in vinogradih. — O. Sašelj se je potrudil, da je ohranil jeziku v besedah in oblikah popolnoma belokranjski značaj. Zbirka je sestavljena skrbno in z velikim razumevanjem dane naloge ter služi gospodu nabiralcu v veliko čast, a nam v še večje veselje. Naroča se v „Kat. Bukvami" v Ljubljani za 2 K.
Gorenjske novice.
Iz Selške doline.
g Dražgo&e. Na tem griču živi bralno društvo prav posebne vrste. Usta-novnik in vodnik mu je nadučitelj Stupca, srčkan prijatelj znanega kapunčka Ormeka. Najlepša lastnost g. Stupce je njegova imenitna in debela postava, ki priča, da se vkljub občnemu pritoževanju iz učiteljskih krogih o njihovem obupnem stanju njemu ne godi preslabo. V bralnem društvu je g. Stupca neomejeni gospod, ki mu ne sme noben ud ničesar reči. Katoliškega lista ne pusti Stupca nobenega v društvu. Pri zadnjem občnem zboru predlagal je eden izmed udov, naj se naroči sobotni Slovenec. Ta predlog je Stupca pobil, ker po njegovem mnenju zadostuje Gorenjec in Sloven. Narod za izobrazbo Dražgošanov. Kako vzgleden red je v tem Stupcevem društvu, vidi se iz tega, da bivši blagajničar niti vedel ni, ali se plačuje ..Gorenjec" iz društvene blagajne, ali ne. Na zadnjem občnem zboru bili so seveda sami moški izvoljeni v odbor. Ali glejte, zdaj je blagajni-
čarka neko dekle. Fletne razmere I Ali vsemu temu se še ne čudimo tako, kakor temu, da ni v celih Dražgošah niti enega moža ali fanta, da bi se prismodarijam Stupce ustavil. Vemo, da so v društvu katoliški možje in fantje, ki so pa popolnoma pokorni psičku učitelja Stupce, in si ne upajo zahtevati tega, kar si žele: pošteno bralno društvo z dobrimi časniki. Prevelika čast ni to za Dražgošane. Upamo, da se bodo tega zavedali in bodo v bodoče odločnejši s svojimi zahtevami.
g Liberalci se sramujejo svoje stranke. Kakor smo zvedeli, se je udeleži! shoda liberalne stranke edino le selški mlinar. Pa še tega je bilo sram povedati. Na vprašanje kam gre, je ves zmeden odgovarjal, da mora iti v Ljubljano k zdravniku radi bolezni v grlu in v prsih (menda se mu je pričelo grlo sušiti). Pametnim ljudem se je zdela mlinarjeva bolezen zelo sumljiva, zlasti ker se ga je s toliko silo lotila ravno 25. marca, in bili so uverjeni, da gre z drugimi liberalnimi „bički" vred klicati: „Aja tutu!" Niso se motili.
g Dvogovor. A. „Suhe preste so najnovejše zdravilo zoper bolezni v grlu." B. »Pojdi, pojdi, ta je pa bosa." A. „Če ne veruješ, pa pojdi vprašat selškega mlinarja." B. »Zakaj ravno njega?" A. »Ker si tako radoveden, ti povem. V nedeljo je šel mlinar v Ljubljano k zdravniku radi bolezni v grlu. Ko se je zvečer vrnil domov, je s čudovito korajžo »otepaval" suhe preste. Meni se je sicer malo čudno zdelo, pa sem si mislil, no, ker je dandanes vse moderno, morda so tudi suhe preste »moderno" zdravilo za bolezni v grlu. Nisem se motil. Kakor sem zvedel, je mlinar popolnoma zdrav." B. »Tega ti ravno ne verujem, pa ker sem ravno tu, grem k mlinarju, morda mi bo rešil to uganko." — B. (pri mlinarju). »Saj veš da sva prijatelja, marsikaj si mi že zaupal in povedal, prosim te, povej mi vendar: so li res ozdravile suhe preste tvoje grlo?" M. »Če me ne izdaš, ti pa povem." B. »Name se boš vendar zanesel." M. »Stvar je taka. V nedeljo sem šel na zaupni shod naše liberalne stranke. Sram me je bilo to povedati. In ker nisem imel drugega pripravnega uzroka, sem dejal, da se mi suši grlo, da-siravno sem bil ravno tako zdrav, kakor si • ti sedaj. No sedaj pa veš, da ni nič čudnega če sem, ko sem se vrnil, s tolikim apetitom jedel suhe preste." B. »A tako!" (sam pri sebi) »Laž ima pa res kratke noge!"
g »Bacek«. Ko je šlo lansko leto nad 50 mož na shod »Slovenske Ljudske stranke", je pisal profesor Ormek, da je g. župnik peljal backe k dr. Šusteršiču, da jih
bo malo ostrlgel. Ljubi moj „profesorček", kaj bi pa sedaj pisal, ko je šel na shod liberalne stranke I e e n bacek, pa še tistemu se je grlo — pardon, pamet sušila in v nevarnosti je, da se mu v kratkem popolnoma ne posuši.
g Po prostosti hrepene: Šli-bar pensijoniran župan, odstavljen načelnik cestnega odbora in pravcati »umetnik" v sestavljanju njemu v skrbzročenih računov. Bivši »selški princip" Hajnrihar Frence, sedaj slučajno lesni trgovec na Trati. Kot tretji se jim je pridružil neustrašen napred-njak, najnovejši zaupnik liberalne stranke, mož, ki zna na poseben, nam dosedaj še neumljivi način zdraviti grlo s suhimi prestami, selški mlinar. Le ti trije, kot najbolj »napredna trojica" se niso hoteli podpisati na protestno polo zoper razdružitev zakona. Nam njihova naprednost popolnoma nič ne imponira, samo ne vemo, kaj bodo rekle njihove »boljše polovice". Med temi tremi nam pa najbolj ugaja »selški princip" Hanjrihar France. Ko je bil vprašan, če se bo podpisal, je lakonično odgovoril : »Jaz se bom tam podpisal, kjer moj podpis kaj velja." In ta njega ošab-nost nam ugaja. Zato mu svetujemo, da se podpiše kot porok za Šlibarja. Če to stori, bo veljal njegov podpis 53.000 K. Uverjeni smo, da bo ošabni Frence popolnoma zadovoljen, še bolj pa Šlibar.
g Protestiramo ! V zadnjem »Domoljubu" obetajo Grmeku, da ga bodo spodili tja, dokoderje prišel. Mi proti temu protestiramo! Ker uverjeni smo, da ni treh v naši dolini, ki bi bili željni gledati »modro" profesorjevo obličje. Še njegovi najboljši prijatelji govore sedaj: »Hvala Bogu, daje šel." Grmek le ostani, kjer si vsaj do tedaj, dokler ne prideš v ono »visoko" šolo, v kateri je bil svoje dni ljubitelj srebrnih žlic Malovrh. Pri nas ni mesta za te, »orglanje" je pa tudi vže minulo.
g Za cestnega načelnika je izvoljen. Pravijo, da je liberalc. Za enkrat nam njegov liberalizem ni nič mar. Le to prosimo in zahtevamo od novega g* cestnega načelnika, da bo bolje skrbel za našo cesto nego Šlibar. Povemo mu tudi iahko vže danes, da naši ljudje so se naveličali plačevati vedno večje stroške za cesto, ki ki je taka oziroma večkrat, da največkrat veliko slabejša, kakor kaka navadna poljska pot - in če ne bo bolje, bodo pričeli govoriti in to govorjenje ne bo nekaterim prav prijetno, gotovo pa najmanj novemu g. cestnemu načelniku. Toliko o tem za danes, prihodnjič morda še kaj.
g Kateri je bolj neumen ali Šlibar ali »selški princip" Hajnrihar? Šlibar je prosil cestni odbor za 600 K podpore (častne nagrade) za trud, ki ga je imel kot
aestni načelnik in Hajnrihar je to prošnjo z vso svojo zgovornostjo podpiral. Brale. »Domoljubovi", zlasti oni, katerim so razmere znane, naj si sami odgovore na zgo-renje vprašanje.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Spitaliča se poroča, da nobeden ni prišel po onih 200 kron, ki jih je g. župnik Anton Mezeg obljubil v 64 listu »Slovenca". Nasproti se naznanja, da je bil dotični človek, ki je g. župnika ob rekoval in mu kradel čast ter govoril poprej to, kar je pred kratkim o njem poročal »Slov. Narod", bil kaznovan z desetdnevnim strogim zaporom ter v poravnavo vseh sodnih stroškov.
Iz Mengša. P r e d a v a I je v izobraževalnem društvu v nedeljo dne 1. aprila dr. Krek o početku in razvoju kmet-skega stanu. Govornik je govoril dobro poldrugo uro pred obilnimi poslušalci. Dotaknil se je tudi volivne reforme in dejal, da bi preje Sava nazaj tekla, kot da bi on glasoval za volivno reformo, ki bi bila kmetu na škodo, kar je vzbudilo viharno odobravanje. Govorniku so poslušalci navdušeno zaklicali »živio". Društvena soba je bila polna in prišlo bi še več poslušalcev, bo bi bilo več prostora. Jasno je, da po-trbujemo dvorane, kjer bi se vršil redno poduk o vseh važnih rečeh. Dvorane pa toliko časa ne bo, dokler ne bo »Doma". Doslej je nabranih v gotovini 4293 kron. Za dobre tri mesece je to pač lepa svota. — Posojilnica je imela 8 aprila svoj redni občni zbor. Prometa je bilo v prete-čenem letu 19.674 K. Posojilnica ima čez 100.000 K naloženega denarja, kar je znamenje, da dobro uspeva. — Pogorela je do tal Končkova hiša v V. Mengšu. Kdo je zažgal, se ne vč. — Zapustil nas je načelnik orožniške postaje g. Rozman. Bil je naročnik „Ose" — in s tem je povedano vse.
g Iz Komende. V čast si štejem, da imam gotovo prvi priložnost sporočiti v vašem listu o mladeniškem slovenskem abstinentu. Dne 22. febr. se je poročil v Komendi gotovo prvi slovenski abstinent in marljivi član Marijine družbe 1. Urbane iz Suhodola z Mar. Remic iz Spodnjega Bernika. Novo poročenima kličemo: Na mnoga leta!
g Umrl je pretečeni teden Andrej Pavlič iz Podgorja pri Kamniku. Ranjkl, brat g. šempeterskega župnika iz Ljubljane, je bil bolan dolgo dobo 29 let. Ves čas svoje dolgotrajne bolezni je trpel mirno in udan v voljo božjo. Pretrpel je silno veliko bolečin. N. v m. p.
g Posestnikova žena Terezija Mlakar iz Tunjic pri Kamniku se je vrezala
na prst. Ko jI je začela otekati roka, je poklicala zdravnika g. dr. Dereanija, ki ji je svetoval naj gre nemudoma v bolnišnico v Ljubljano, ako hoče biti rešena. Ker se je zbala operacije, ga ni ubogala, roka je ote-kala čemdalje bolj in v par dneh je umrla na zastrupljenju krvi.
g Oskrbništvo turistovske koče pri izvirku Bistrice je prevzel za dobo 3 let Franc Erjavec iz Stranj.
g Pod Brano so ujeli na past velikega planinskega orla.
g Mestno godbo, ki je umrla vsled liberalizma v odboru, hočejo zopet obuditi k- življenju. Tudi če začne zopet delovati, ni mogoče da bi prospevala, ker je hočejo zopet usužniti propadajočemu liberalizmu. Gotovo smo prijatelji napredka v našem mestu, a ravno tako gotovo pa tudi vemo, da pravi napredek in liberalizem ne gresta skupaj, zato se prav nič ne ogrevamo za godbo pod takim vodstvom, ki je bila do sedaj.
g Zopet nove intrige liberalcev prihranimo za prihodnjič, da jim ne zagrenimo kot dobrim katoličanom velikonočnega veselja.
Iz kranjskega okraja.
Nov amerikanski stroj si je
nabavil g. Blaž Zabret, posestnik v Bri-tofu pri Kranju za izdelovanje lanenega olja in tropin. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki »Domoljuba".
g Iz Šenčurja pri Kranju. Naš , Jamabirt" je menda zadnjič vračajoč se od liberalnega zaupnega škoda spremljal svojega prijatelja v Voglje. Tam je v neki hiši »zagovarjal" strahove in klical duhove tako, da se je kar miza vrtela. Naj bi si doma poklical tistega škratlja s cekini, da ga ne bodo vedno rubili. Tudi njegov prijatelj bi ga potreboval, zlasti, ako bi se njegov tast glede dedščine kaj premislil. — II. Naš g. svetnik so sedaj že popolnoma okrevali tako, da že vse lahko v cerkvi opravljajo. "Če pomislimo, kako grozno operacijo da so prestali, moramo res priznati, da jih je le čudežno vsemogočna roka božja še ohranila. — 111. Mesto začasno upokojene g. učiteljice Marije Schlajpach smo dobili novo vrlo učiteljico Amalijo Kecelj, ki bode s svojim uzornim krščanskim dejanjem gotovo veliko koristila šolski mladini. — IV. Naše vrlo izobraževalno društvo se pripravlja za velik koncert in posebno kratko-časno igro „Trije tički". Na koncertu se bo igralo čveteroročno na glasovir, peli se bodo samospevi s spremljevanjem na gla-sovirju, tudi naš močni moški zbor bo zapel marsikako umetno skladbo. Vse to se bo uprizorilo v nedeljo dne 29. aprila popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz drugih krajev Gorenjske*
g lac Ce&njioe v Bohinju. V
neki tukajšnji trgovini je 2e več časa neko pritepeno in s čudnimi nazori nadahnjeno dekle. Nobeno sredstvo ni ji prezlobno, da napada naša poštena dekleta. Kjerkoli sreča kako dekle, ki ni njenih nazorov, pa jo prav pošteno z neprav prijaznimi priimki osreči. Celo od krščanskega nauka jih pita z naj-nesramnejšinii izrazi. Mi tukaj javno pribi-jemo, da hočemo imeti mir pred njo. Kdor ima maslo na glavi naj se ne hodi gret na solnce. Sicer se je pa najboljše ognemo, ako hodimo kupovat v kmetijsko društvo, katerega se trdno poprimimo po geslu: Svoji k svojim!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d V Šmartnem pri Litiji so
razveljavljene zadnje občinske volitve. Sicer so pozivali naši liberalci v „Slov. Narodu" deželno vlado, da mora razveljaviti samo II. razred, kjer so naši vrli kmetje porazili liberalce, a seveda v 111. razredu, kjer so zmagali po večini liberalci, naj bi bilo pa vse dobro. A deželna vlada je razveljavila volitve v vseh 3 razredih ne zmeneča se za lažnjive dopise šmartinskih liberalcev. Zato velika jeza v liberalnem taboru. Najbolj se jezi šmartinska Krišpina. Ob prihodnjih volitvah se bodo, upamo, zmodrili naši kmetje, da ne bodo šli za liberalce, ki so po vseh krajih že dogospo-darili, v boj ampak jim pripravili tak poraz, kakor ga doživljajo drugod.
Drobne novice iz Litije in okolice. Blagoslov velikega oltarja in dveh stranskih oltarjev pri podružnični cerkvi sv. Križa na Slemšeku nad Vačami se bo vršil na belo nedeljo, dne 22. aprila. Delo je prav lepo izvršil g. Rovšek iz Ljubljane. ■— Sredpostni semenj se je prav dobro obnesel v Litiji. Kupčija pri živini in blagu je bila živahna. — V ponedeljek je imel v Litiji v gostilni g. Oblaka ob 8. zvečer projekcijski večer tukajšnji fotograf g. Ražun. — V Litiji bo posvečevanje stranskih altarjev, katere izdelujeta g. Rovšek in g. Veturaz, dne 26. maja o priliki birmo-vanja. — Nogo si je zlomila žena posestnika na Vačah Mateta. Pravijo, da si je sama kriva. — Pri izpiranju obleke si je kri zastrupila posestnica Mlinar iz Moščenika, občine Št. Lambert. Šla je v gozd pripravljat drva za kurjavo. Pri delu se y fahko ranila na prst na roki. Ko se je domu vrnila, šla je perilo izpirat. Kmalu nato ji je začela roka hudo otekati. — Dvakrat je v Ameriki nogo zlomilo posestniku Jožefu Strmljan. Doma
je iz Ražiš, občine Vače. — Novica o večni nevesti v zadnjem „Domoljubu" je po nepotrebnem razdražila nekatere osebe. Pri tej novici ni v nobeni zvezi niti posredno niti neposredno šmartinski cerkvenik, ki„ni nič govoril z dopisnikom. Tudi ni misliti na gospo Papeževo, ker že sama pamet dd, da ona ne more biti pri tem mišljena. Vse to kaže, kako so na napačni sledi, ko gledajo na Hrib za dopisnikom. — Šmartinske občinske volitve so zopet razveljavljene in sicer uradoma, ker jih g. župan ni pravilno razpisal. Pritožile so se bile zoper volitve obe stranki in tako je vlada vsem ustregla. — Močni fantje so na Polšniku, kjer jih je bilo letos devet potrjenih. Samo ena zgaga je vmes med fanti, kateremu pravijo sedaj po pravici ,r-k". — Tridnevnicaza velikonočno spoved je bila 4., 5. in 6. v Šmartnem. Pomagali so sosednji gospodje. — Na progi ob Savi bodo na železniški tir polagali nove prage ta mesec. — Prav vrlo vspeva na Savi »Čebelica", ki je že pozimi zrojila in prinaša obilo medu. — V Zagorju ob Savi so se prikazale pri delavcih nekatere sumljive rdeče pike. To giftno bolezen so nalezli od Čobala. Zato ga bodo oddali baje doli v Trbovlje, da doma ne okuži vsega delavstva. Želimo srečno pot, domačemu delavstvu pa skorajšnjega ozdravljenja I
d Zopet grom in strela. V
naši župniji Šmartno pri Litiji letos v zgodnji spomladi grmi in treska po .SI. Narodu." Kakor toča se vsipljejo laži in obrekovanja na naše dušne pastirje. Pa saj vsi vemo, da strela udarja le v visoke stvari v zvonike in visoka drevesa, trnje in koprive so pa varne pred stfelo. Tako udarja tudi „SI. Narod" naše dušne pastirje. Sedaj se je .SI. Narod" vrgel tudi na našo obče spoštovano prednico Mar. družbe, ter laže da je naša prednica zbrisana iz Mar. družbe zaradi njenega brata Poldeta, o katerem je že poročal .Domoljub." Pa to je dobro rejena laž. Prednica naše Mar. družbe je in ostane v družbi ravno na tej stopinji kakor je bila do sedaj, ter je v obče spoštovana in priljubljena pri vseh članicah. Njeno pobožno življenje in lepi zgledi svetijo vsem Marijinim hčeram. Da je naša prednica še v Mar. družbi to se vsak sam lahko prepriča velko soboto pri vstajenju, kdor pa dvomi naj vzame dalnjogled ter naj natančno ogleda, kdo bo urejeval članice Mar. družbe. Mi pa katere smo zbrane pod zastavo Marijino, se ne brigamo za umazan .Slovenski Narod", saj nam je dobro znan slovenski pregovor da: oslovski glas ne seže v nebesa. Z ribniftke zemlje.
d Zelo oslabljen se je povrnil sodni svetnik Daniel Šuflaj iz morskega
kopališča v Cerkvenici. Pravijo, da ne bo nič z njim.
d Odšel je na svoje novo mesto v Trebnje, vodja zemljiške knjige v Laščah Ivan Kolar. Pri kmetih je bil jako priljubljen, ker jim je šel na roko in jih varoval prevelikih stroškov. Seveda se s tem ni prikupil pri pismarjih. Čast vrlemu možu
Belokranjske novice.
d V Metliko smo dobili novo učiteljico gospo Pire. Srečni smo, ker imamo zopet p e t učiteljskih oseb na metliški visoki šoli — pet mesto sedem. Slišimo, da ima prvi in drugi razred, ko imajo otroci največ časa in tudi največ učiti se - s a m o poldnevni pouk. Tako so odredili morda g. Turk — ki so od nog do pete liberalec.
d Iz Lokvice. Naše modre višje glave nam hočejo na vsak način usiliti šolo na Lokvici. Tega pa ne. Povemo, da gremo raje do cesarja, nego bi se nam tu sedaj usilila šola. Naši otroci bodo hodili v Metliko v šolo, katero so tudi naši žulji zidali — a zahtevamo, da se ludi kaj nauče — ne brezverstva in barabstva, kakor zadnja leta sem, ampak kaj drugega koristnega za kmeta, ne pa risati tiste mačke, ki ni vse vkup nič vredno.
d V Bojanji vasi so bili županu ukradeni prašiči, katere je imel na svojo odgovornost pri sebi. Zaplenili so jih orožniki pri M. Nemaniču iz Slamne vasi. Ljudje bodite pametni in pustite hrvaške prašiče in nikar ne „švercajte". Škoduje vam, sosedom, in ni prijetno ne županom, še manj pa orožnikom.
d Predavanja o trti in škodljivi peronospori je imel 1. aprila t. I. g. Ska-licki v šolski sobi v Metliki. Vsi smo jako zadovoljno poslušali temeljiti pouk, posebno še, ko je s kredo in slikami podprl svoje besede. Pripomnili pa moramo, da nima samo kmetijska družba nalogo pospeševati razvoj trte, ampak tudi vsa druga društva te stroke, posebno sedaj še Gospodarska zveza in kmetijska društva. V Metliki na primer ima kmetijsko društvo že od lanskega leta take šprice, kakor jih je priporočal g. Skalicki.
d Ženska zgorela. Iz Metlike se nam poroča: Obleka zgorela je 31. marca zvečer t. I. na živi ženski Katarini Plesec iz Železnikov. Kako je mogla vsa obleka zgoreti na njej — še ni dognano. Govori se, da je bila nekoliko slaboumna, ali tudi da jo je mož Štefan polil s petrolejem. Sumljivo je vsekako, ker je že lansko leto zgorela hiša in je bil možiček že večkrat kaznovan. Žena je umrla čez kake dv« url.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Grosuplje. Občinske volitve bi se imele pri nas vršiti že pretečeni mesec, sedanjemu županu g. Košaku nasprotna stranka je že drugič vložila rekurz. To pot je očitno pokazala svojo barvo. Za nalogo si je namreč stavila za vedno vzeti volivno pravico cerkvam in duhovnikom, kar močno diši po krilatih besedah nekega »liberalnega zaupnika" i t Škofljice : „ Farja po buč'!" Če se jim bo oponeslo je seve drugo vprašanje; kajti duhovni in cerkve plačujejo menda z enakim denarjem davke, kakor nekateri „penzijonirani", ki si hlače od svojih žena izposojujejo.
d Smarije. Žalosten „april". Neki dobrovoljček p. d. Molnar je dobil angino. Poredna mladina si ga je izbrala za „aprila", češ, da je umrl. Možiček si ga je pa ta dan (1. aprila) za zdravje malo preveč privoščil ; na poti proti domu ga je ponoči zadela kap; drugo jutro v ponedeljek so ga na cesti res mrtvega dobili. — Nekaj kronic denarja primanjkuje v blagajni na kolodvoru. G. načelnik, ki je podrejenim in še bolj nepodrejenim strogo gledal na prste, menda saj ni kaj preveč rabil. Važna opora napredne misli bi se gotovo s tem močno omajala. — Šolski vrt že nad 5 let ne služi svojemu namenu. Krajni šolski svet je tedaj opravičeno sklenil vrt prodati na dražbi. Nekaj vaščanov je bilo proti prodaji, začeli so agitirati in res preprečili prodajo. Radovedni smo, kaj bo ukrenil okrajni šolski svet, ki je nasvetoval prodajo: ali bo prodajo izpeljal, ali ukrenil, da se vrt začne primerno obdelovati, ali pustil, da še nadalje raste plevel. Čudno se nam zdi, da vsaka šolska gosposka sili občine, da za drag denar kupijo vrtove, ko jih pa nakupijo, se pa nihče zanje ne zmeni. Od samih številk in formalnih stopenj kmet ne more živeti, za to po navadi njemu in njegovemu otroku šola mrzi.
d Iz Smarjete. 31. marca pokopali smo splošno čislanega, po kupčiji in raznih podjetjih daleč okoli znanega moža Jožefa Pergar, posestnika in gostilničarja. 15 let je bil župan. Poznal je razmere ig ljudi kot nobeden, tako da je marsikdo pri njem iskal pojasnila v nevarnih rečeh. Mnogo se je trudil, veliko bridkosti, težav, skrbi, žalosti je poizkusil in prenesel, dokler je bil zdrav, hudo je trpel naposled še v mučni bolezni — zdaj je rešen zemeljskega vojskovanja. Čast mu, da se kljub raznim vabljivim prilikam ni dal izvabiti v tabor nasprotnikov, ampak je ostal kot mož zvest svojemu verskemu prepričanju ! Naj v miru počiva! — Sv. misijon smo dalje obhajali od 9. do 16. marca. Vodili so ga z veliko požrtvovalnostjo, v
veliko veselje in korist cele fare vlč. gg. jezuitje oo. Žužek, Pristov, Tome. Bog plačaj dobrim gospodom njih trud, nam pa naj dodeli stanovitnost, da se bomo vedno ravnali po njihovih naukih! —Novo cerkev nameravamo tudi zidati. Saj je je pa tudi krvavo traba. ker je zlasti veliko premajhna. Gospodje nas zmeraj dregajo, pa smo bili dozdaj res malo mrzli. No, saj to bi pa res ne bilo lepo, če bi ne sledili opravičenim željam naših gospodov. Zdaj bomo drugače začeli, zlasti zato, ker s tem morda še pridržimo v naši fari predobrega, blagega g. župnika. Sliši se namreč, gospodje pa nočejo nič povedati, da mislijo proč. Naj no bodo prepričani, da jih ima cela fara rada I Naj se ne menijo za par tistih kričečih nasprotnikov, ki so bili en krat res tudi nas malo zmešali. Zdaj jih poznamo in se ne damo več zapeljati!
Motranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Žalosten konec. Dne 9. marca se je o b e s i 1 v starotržki občinski hiši 30 letni Frančišek Mule iz Otoka. Vzrok: neozdravljiva, gnjusna bolezen, katero si je nakopal z razuzdanim življenjem. Bil je že v več bolnišnicah, a vsled njegove hudob nosti ga niso hoteli nikjer več imeti, tudi proti največji odškodnini ne. Zadnji čas ga je redila občina doma v svoji hiši, kjer je končal svoje žalostno življenje. Po čemur je dolgo hrepenel, to se mu je izpolnilo 9. marca zvečer, ko je za okno obešen izdihnil. Je pač res: kakršno življenje, taka smrt!
n Obletnico pretepa so imeli v Ložu dne 18. marca. Nekateri ložki fantje (če so sploh vredni tega imena) — mislijo menda, da ne sme miniti leto, da bi ne bilo v mestu poboja ali pretepov. Lansko leto približno v tem času so enega kon čali z grebljo, letos so drugemu hoteli vzeti življenje i vilami. Če bo šlo tako dalje, bo zgodovina ložkega mesta pač bogata na takih nečloveških surovostih. Ljudje si pa na skrivnem šepečejo, da to ložki „šnops" dela.
n Z zabavljivimi agenti pod kapi Minule dni je rogovilil po naših vaseh nek zavarovalni agent, menda PhO-nixov. Glavno delo mu je bilo, da je zabavljal čez škofovo „Vzajemno zavarovalnico" in ljudi begal, češ da bo kmalu pro-pala. Videti mu je bilo, da mož ni ravno več pri „ta mladih", a pamet ga vendar ni še srečala. Svetujemo ljudem: Kadar se vsiljujejo zabavljivi hujskači in sleparji, pokažite jim vrata in jih postavite pod kap!
Sol« na Otoku. 2. aprila je doletela Otočane velika sreča: ta dan se jim je odprla šola. Včasih so rekli stari ljudje, da bo konec sveta, kadar bo do vsakega zelnika izpeljana cesta. Ko bi obveljalo: kadar bo v vsaki vasi šola, bo konec sveta, bi pa res ne bili veliko narazen. Povsod same nove šole! Pa radovedni ste, koliko učencev obiskuje to novo univerzo. Na uho bodi povedano, da nič več kakor 18, reci osamnajst. Največja znamenitost pri tej šoli je gotovo ta, da se jih izmed teh 18 učencev 15 piše za Mulc-e.
n Tihi teden smo imeli običajne duhovne vaje. Udeležba je bila povoljna. Obhajanih je bilo nad dva tisoč ljudi.
n 17 novih članov je dobila mla-deniška Marijina družba. Skupno število vseh Marijinih sinov znaša zdaj 130. Lepa četa! Seveda jih je mnogo od teh odšlo zadnje mesece v Ameriko.
n Kosmatinec je že popustil brlog, in pričel svoje spomladanske sprehode po naših gozdih. Bo pa spet nekaj za naše lovce!
Iz vipavske doline.
n Zima nas kar noče zapustiti, še 3. aprila je snežilo po vipavski dolini. Zdaj so sicer lepi dnevi, dnevi pravega pomladanskega solnca, toda jutra so zelo mrzla in parkat smo imeli že slano. Kakor čujemo, je v nižavah vse posmodila, kar je do sedaj se razcvetelo, ta strupenica tako, da bo le težko kaj sadja. Še hujši kot slana v naravi je pa liberalna slana, ki zastruplja sicer dobro vipavsko dušo. In vendar se še nahajajo kmetje, ki pričakujejo rešenje in pomoči od onih, ki so zadnje dni v Ljubljani z ragljami, bobni, piščalkami in renami v roki skušali preprečiti, da bi prišel do besede in pravice v deželi kmet, ki je najtrd nejša podpora državi., in deželi. Oj kmet vipavski! Liberalec hočeš biti . . . Kmet pa liberalec - to gre loliko skupaj kot lisica in kokoš. Zatorej, dragi vipavski kmet, bodi pameten in pokaži liberalnemu lisjaku zobe in puško, nikoli pa ne prijaznega lica, le manj pa mu zaupaj in naj pride k tebi tudi z rožnim vencem v roki.
n K liberalnemu zaupnemu shodu sta šla iz Vipave v Ljubljano vipavski šolski vodja Skala in pa graščak in še vedno krajni šolski nadzornik goške šole Korl Majar. Bila sta od generalnega liberalnega štaba ljubljanskega prav izrecno na-prošena, da gotovo prideta, da poročata na zaupnem shodu, kako se r.a najmodernejši način zidajo — špitali.
n Zekej so zidali vipavski špital na tako vlažnem mestu? Liberalci so kunštni ljudje, zlasti pa imajo v sebi mnogo preroškega duha, katerega
seveda klerikalcem manjka. Liberalci pa vidijo najmanj za 20 let naprej Torej oni tudi to vidijo, da bo prej ali slej z Lahom vojska. Vipava je pa blizu laške meje, torej bodo laške ranjene vojake vozili tudi v Vipavo; zato so pa zidali špital na sila vlažnem in nezdravem mestu, da ne bo noben italijanski vojak okreval v špitalu, vsak bo gotovo umrl in se torej ne bo mogel nikoli več vojskovali zoper Avstrijo. Česar torej ne bodo zmogle avstrijske puške in topovi, kar bo tem ostalo, to bo po-hrustal vipavski špital. ln takrat bo prišel sedaj tako obrekovani špital do popoine veljave. Zlobni klerikalni klevetniki bodo osramočeni utihnili in se poskrili. Redovi in zaslužni križci pa bodo kar dežili na one, v katerih glavah se je bila rodila presrčna misel, ker so ustvarili — vipavski špital.
n Mak so Žgur je v zadnjem času zapustil Ooče in se preselil za stalno v Ljubljano ; pravijo, da prevzame neki hotel v Šiški. To je oni Žgur, v čigar hiši se je skuhala znana gorška afera, ki je Gočanom požrla toliko tisočakov in provzročila mnogo kletve in sovraštva ter dala povod, da je „znani Gočan" razupil svoje rojake po svetu za tolovaje pišoč v umazani „Narod." Tako vse pride in vse prejde na tem svetu. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno.
n Podraškemu županstvu je zažugana eksekucija, ako ne plača g. župniku zaostale plače. Kaj župan v resnici še vedno misli, da bo obveljala njegova ? No, potem ho on prvi, ki bo prišel z glavo skozi zid.
n Zakaj je vrhpoljska šola ob cesti? Zato, da gosp. Punčuh lahko na cesto gledajo in kmete love in jim po sojajo denar slapenske posojilnice kar — na cesti. Ljudje trdijo, da je to gola istina. Pa naj bo, če hoče, nas klerikalce to pač nič ne briga, kako „amtirajo" gospod Punčuh, ki tako radi in tako mogočno po dr. Tavčarjevem zgledu udarjajo na liberalne rene. Gospod Punčuh, nikar ne vdarjajte prehudo, gorje vam, če se rene razpočijol n Kakšni so tržki libereloi ? Taki so hrvaški prešiči. (Oprostite mi ta izraz, dragi bravci „Domoljubovi".) Med seboj se hrvaški prešiči vedno grizejo, če pa pride mednje kak kranjski prešič, pa vsi planejo po njem. Taki so liberalci vipavskega trga in najbližje okolice. Med seboj se vedno grizejo in sovražijo, drug drugemu zavidajo prvenstvo; če pa pride mednje kak klerikalec, pa vsi planejo po njem. Živela liberalna sloga!
n Vsem Domoljubr #im brav-cem želi prav vesele praznike vipavski novičar.
n Z Blok se poroča: Imeli smo tu slovesno tridnevnico 26., 27. in 28. m. m.,
vodili so jo č. g. Fr. Krumpestar in č. g. z Loškega Potoka. Vdeležilo se je lepe slovesnosti mnogo ljudstva posebno Marijina družba je prav lepo napredovala v pobož-nosti. Prav iz srca se zahvaljujemo č. gospodoma in tudi č. g. Fr. Krumperstarju za prelepe in krasne govore, posebno so bili genljivi za Marijino družbo. Zahvaljujemo se za njih trud in požrtvovalnost ker so prav vzoren duhovnik, to se tudi vidi, ker ga vse ljudstvo posebno čisla, kajti kar v trumah so se vrstili k obilni vdeležbi. Bog nam ohrani še mnogo let izvrstnega dušnega pastirja, tako želimo zopet kmalo ha veselo svidenje!
n Požar. Dnd 4. t. m. zvečer je začelo goreti v Hruševju pri Hrenovicah. Pogorela je Ogrizkova hiša. Gasilci iz Razdrtega, Postojne in domači so pripomogli, da se je požar omejil. Sreča je bila tudi, da ni bilo nikake sape, sicer bi vsa vas pogorela. Zgorela je tudi ena svinja z dvema prešičkoma
Štajerske novice.
Nemški listi so poročali, da je iz Celja pobegnil vodja socialnih demokratov Majcen. Izvršil je razne goljufije. Zasleduje ga policija.
š Smrt vsled zarjavelege žreblja. V Celju je umrl prodajalec južnega sadja Odorik Buttolo vsled zastrup-Ijenja krvi. Kri si je zastrupil z zarjavelim železom, ob katerega se je vprasnil na roki pri odpiranju zaboja.
Trdovraten samomorilec. Trgovec Tomaž Kajnah od sv. Marka pri Ptuju se je peljal z vlakom iz Pragerskega v Gradec. Od tu je šel peš v Sterntal, kjer se je z revolverjem v nekem gozdu težko ranil v glavo. S težavo se je še vlekel na železniški tir, tam se je vlegel, da ga povozi vlak. Predno pa je došel vlak, je umrl samomorilec vsled rane na glavi.
Umrl je v Varaždinu štajerski rojak profesor Luka Zima. Bil je štiri leta profesor grščine na belgrajski visoki šoli.
Za notarja v Sevnico pride g. Mihael Korbar, dosedaj notar v Ložu pri Starem Trgu na Kranjskem.
Zažigalec. V Ptuju so prijeli pekovskega vajenca Franceta Cusa, ki je pod streho hiše svojega mojstra Starija polil po tleh petrolej in zažgal. Dejanje priznava.
Nesreča v Hrastniku. Blizu Rtlklove gostilne je povozil dne 3. t. m. nek voznik 6 letnega dečka. Kolo je šlo čez dečka, ki je mrtev obležal.
V Žalcu slavi letos prostovoljna požarna bramba 24 letnico. V to svrho bo 20. junija velika slovesnost tu.
V	Mariboru je predaval preteCeno nedeljo o zgodovini Slovencev C. g. dr. Anton Medved. Bilo je veliko poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili g. govorniku. Na željo občinstva se vrše predavanja vsako nedeljo ob 0. dopoldne.
Primorske novice.
V	Tinjanu pri Dekanih je 70
letni Anton Čepac hudo ranil z nožem lastno soprogo. Mož ji je prerezal pljuča.
V	trža6ki bolnici je umrla vsled gadjega pika Ana Sužina.
Crevlje so odnesli črevljarju Francu Mikolič v Trstu. Uzmoviči so po noči razbili zapore na vratih, izrezali steklo in odnesli za 360 K črevljev.
Goriški tržni komisarzelo grdo in surovo postopa s slovenskimi kmeticami in kmeti, ki donašajo razna živila prodajat na trg v Gorico. Zahtevali so sedaj, da se surovi Resen odstrani, ako ne, nočejo več prinašati živil.
V	Grižinjanu so začeli stavkati kamnoseki, ki zahtevajo višjo plačo.
Jadranska banka v Trstu, ki obstoji šele dobre 4 mesece, širi svoj delokrog na vse strani tako, da prvotna glavnica od 1 milijona kron ne zadostuje več za redno poslovanje. Delniška glavnica se bo zato povišala na 3 milijone kron.
Peki na Reki in na Sušaku so sklenili, da ne bodo dajali o veliki noči več običajnih daril, temveč bodo obrnili dotično vsoto v dobrodelne namene.
Nesreča. Č. g. Dermastija, kaplan v Plavju na goriškem je sprehajajoč se z vaškim učiteljem tako nesrečno padel, da si je zlcmil nogo. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico.
Podpredsednik mestne občine tržaške Žid Venezian je šel na vabilo velikega mojstra framasonske lože italijanske Hektorja Ferarija v Bolonjo, da bo tam svojim prijateljem in smrtnim sovražnikom Avstrije poročal o izidu zadnjih volitev in koliko denarja so potrošili v Trstu, da so izvolili pristaše laške ire-dente.
Koroške novice.
Grozna smrt. V Beljaku je prišel med dva železniška vozova kurjač L u d -v i k K e h I iz Maribora. Suvalnika sta ga zgrabila in stisnila, da je obležal mrtev.
Samoumor učenca. Dne 2. apr. se je ustrelil v Celovcu učenec prvega letnika trgovske šole Zol tan Weber. Vzrok samoumora je še neznan.
Volitev za državni zbor. Na
mestu umrlega državnega poslanca Ivana Tschernigga bodo krščanski socialci volili dr. Aleksandra Pupovaca. Upati je, da prodre njihov kandidat. Krščanska misel tudi med Korošci vedno bolj sili na dan.
Ponesrečeni Makedonci. Od enajstih pri požaru v Malnici ponesrečenih Makedoncih, o katerih smo vam že poročali v »Domoljubu", je pet še toliko slabotnih, da ne morejo še iz postelje, trije so že nekoliko okrevali, dva sta pa v bolnici na Gor. Beli. Nekateri so jo odrinili domov v nesrečno Makedonijo.
V	Kotmaravasi smo imeli od 17. do 20. marca kaj čudno vreme. Bliskalo in gromelo je, nekaj dni pozneje pa je jelo hudo snežiti.
V	Mižici se je vršil 25. pr. mes. dobro obiskan protestni shod na katerem sta govorila deželni poslanec dr. Grafen-auer in dr. Oblak. Pojasnila sta 200 možem, ki so bili tu zbrani veliko krivico, ki bi se dogodila koroškim Slovencem, ako se sprejme ta razdelitev volivnih okrajev, kakor jo je predložila dunajska vlada.
V	St. Lipšu smo se začeli zadnji čas nekoliko bolj gibati. Igrali so nam igralci dobroznano in priljubljeno igro „Sv. Nežo", katera je navzočim zelo ugajala. Vsi igralci in igralke so dobro rešile svoje vloge.
Iz raznih krajev.
Ameriške novice. V Ely je umrl vsled v rovu zadobljenih poškodb An dre j Prijatelj iz Sodražice. — V Irvinu je umrl Fr. Sajevic iz Rajhenburga. — V Osceoli sta se ponesrečila in umrla v tovarni za svinec Franc Bezjak iz Vurzmentince in Tomaž Kolar iz Zagradja. V Plymonthu je umrla Terezija Kastelic iz Št. Petra na Dolenjskem. — V jolietski jeklarni seje ponesrečil Rihard Ritmanič. Kos žice mu je predrl levo roko pod palcem. — Umrl je v Haseru Pa. J o s. Jaklič, doma iz Sadinjevasi pri Žužemberku. - Ponesrečil se je v rovu v Calametu Jakob Jančar, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Umrl je v dveh urah. Ponesrečil se je v rudniku v Bellaire (Ohio) Matija Mihe-lič, doma iz Zgor. Suhorja pri Vinici. — V Cokedale se je vnel v rovu pokalni plin in ranil 4 delavce, izmed katerih so 3 Slovenci: Ivan Ratčul, Franc Kaplan in Andrej Perše. Vsi so hudo opečeni.
Slovenska služba božja na Dunaju bo meseca aprila izjemoma tretjo nedeljo, 15. aprila, na Veliko noč.
Iz Inomosta. Iz delavskih krogov. V sredo, 4. t. m. je vozil ob 8. uri zvečer vlak iz Inomosta v Pač. Vrgel je
eno iskro iz dimnika v travo, kar na enkrat se trava užge in je bila cela gora v plamenu. Kmalu so prihiteli delavci od vseh strani gasit; med terni je bilo tudi 14 Kranjcev, ki so večinoma iz Olševka pri Kranju. Ogenj so pogasili ob 3. uri po-polnoči; uničene sci vse male smreke in mecesni. Škoda še ni precenjena.
Drobtine.
Živa baklja. Iz Hamburga: Strašno smrt je našel nek tovarniški delavec. Ukazali so mu, naj osnaži dimnik. Zlezel je vanj toda kmalu je prišel ves v ognju iz njega. Nekaj njegovih tovarišev ga je hotelo rešiti; toda goreči delavec, se ni ustavil temveč dirja! je dalje zasledovan od sotovarišev, ki so ga na vsak način hoteli rešiti. Slednjič so ga dohiteli, vrgli ga v vodo in potegnili potem, ko je bil plamen pogašen iz vode. Toda bil je nesrečni tako opečen, da je kljub zdravniški pomoči umrl.
Narodno go;poMo.
Posredovalnica za kupčijo z živino.
Iz G c r i j pri Bledu, 4. apr.
Da se naša občina trudi za gospodarski napredek, kaže to, da imamo sedaj na novo dva živinska sejma, in sicer enega na cvetni petek, drugega na sv. Martina dan 11. novembra vsacega leta.
Da se pa more še bolj živinska kupčija razviti, je tukajšnje kmetijsko društvo na občnem zboru dne 19. marca t. 1. sklenilo ustanoviti takoimenovano posredovalnico živinske kupčije, katera bo imela nalogo, svojim udom živino prodajati, in kupcem, živino prej in lažje kupiti, ker jim ne bo treba cele občine oblezti, predno izvedo, kje je kaka živina na prodaj; v ta namen se bodo vodile knjige za vsako pleme domače živine posebej.
V knjigi bodo poleg imena in bivališča popisana približno tudi živina, in sicer približna teža, pri konjih in kravah visokost živine in prsna obsežnost, to je mera čez pas, v centimetrih, ali po stari meri na pesti in pedi, in barva živine, oziroma tudi napake, nadalje starost, pri kravah koliko ima telet in kolko ima mleka na dan, čas brejosti in približna kupna cena živine, kedaj in kam je bila živina prodana in prodajna cena. Goveja živina je skoro čistega pincgavskega plemena, konji so domači in tudi pincgavski, kar jih kupijo, so mešani z ogrskimi konji. Zato bode tudi plemska vrsta živine vpisana.
Pri prešičih, ovcah in teletih ne bo tako obširne popisave, vendar pa starost, približna teža in ali je živina za pleme ali za mesarja sposobna, kolikor natančno, in cena. Posredovalnica se za sedaj razteza edinole na ude »Kmetijskega društva«, in ti se prosijo, da ako ima kdo kako živino na prodaj, da jo takoj oglasi, da bodemo mogli kupcem postreč, če ne prej, vsaj takoj po velikonočnih praznikih. Kupci, kateri bodo potrebovali kako žival, naj se le zaupno obrnejo na posredovalnico; smo vedno s postrežbo pripravljeni.
Ker v društvu primapjkuje osobja in prostora, bode nam vse to oskrboval gostilničar
Kunstel] v Oorjah, ko] poleg »kmetijskega društva« in poleg farne cerkve v Gorjah, tik ob cesti.
Sedaj pa še par besedi tistim trem strem-Ijivcem, ki pri tem z ramami migajo, češ. saj to ne bo nič! Le počasi! Udje naj se pridno poslužujejo posredovalnice, da bode vsak oglasil živino, katero ima na prodaj, in ni misliti, da bi vsled tega ne prišlo v kraj kupcev! Če je pa več kupcev, su tudi živina lažje in bolje prodaja; sploh se pa povsod vidi vspeh le poznejše, in Bog daj, da bi bil tudi tukaj vspeh dober!	•
Naj tisti časniki, ki se trudijo za napredek kmetijstva, te vrste ponatisnejo!_
Zo ;meh In brateb ius.
Besedni uganki t
I.
Kar s tremi črkami povem, imaš na svoji glavi, in kar Ii s štirimi povem, imaš na svoji plavi. Zdaj vzemi črke tri in zraven deni štiri! Kar se sedaj dobi, to videl boš krog sebe.
II.
Cela beseda iz dveh obstoji in. kar pomeni, to prva stori. Vsak dan na cesti jih vidiš lahko: prva in druga ravno tako tretja beseda na cesti doma je. Kdo izmed vas še sedaj ne pozna je? Prva beseda del druge je vedno; kmetu oboje je vedno potrebno, kajti če z drugo od hiše če priti nikdar brez prve ne more prebiti. Kdor njih pomena še zdaj ne pozna naj se na kmete jih gledat pelja.
ReSltev besednih ugank v 12. Številki:
I.	Uharica — kuharica.
II.	Prestopni dan.
Naerado je dobil: Vekoslav Škoda, kolar na Zaplazu P. Velika Loka.
♦V


r'
o, »1
o'
O
,0*1 o
o
6 <>«1
i*
L«?
'h
Skrb viake gospodinje |« posvečena družinski blaginji I
Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava
j« |M Kathrelnerjevem načinu sva-J.g. proizvajanja akutna, zdravja v prospeh In poceni, Ima torej neprecenljive prednosti za viako gospodlnjitvol
Poudarjajte pri nakupovanju Izrečno Ime Kathrelner In zahtevajte le Izvirne zavoje z varstvena znamko župnik Knelpp.

nrj
fM rx
t>o
, O *
^
i o "l-
m
i«* ■ a*
l\rC,
Nk i1"
Odlična pridobitev eksteri« kulture so Brazay-evi izdelki:
Brazay-jevo Francovo žganjevo milo, ki da že po kratki porabi koži rudeče-nežno mlade-niško polt, dalje Eau de Cologne de Brazay, najfinejša in najvspešnejša toaletna voda. Oba predmeta imata priznane lastnosti svetovno znanega Francovega žganja.
Loterijske srečke.
Dunaj, 7 aprila Oradec, 7. aprila Trat, 31. marca Line, 31. marca
46	62	4
64	15	86
80	66	15
90	14	49
25 39 71 80
84 59 42
26
Nova trgovina v Trebnjem I
uu
i
u
S Ur bom v vsakem oziru slehernemu postregel _ z dobrim blagom in po nizkih cenah.
FRANC LUBŠINA, trgovec
d*
Slavnemu občinstvu uljudno naznaniam, sem otvoril trgovino z mešanim
S
799 D 1-1
Velika xaloga
C3* vsakovrstne opeke "£S
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke.	712 1
Pzufen« mizarska pomočnika
iš£e Franc Erzar, mizarski mojster v Cerkljah
na Gi renjskim.	801 D 1
Razpisuje se cerkvenikova služba
v Šmartnem pri Litiji. Sprememba o sv. Juriju. Želi se osebna predstava. — Dekanijsko-župi i urad Šmartno pri Litiji, 9. aprila 1906. 800 D l-l
Preč. cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
csr mozaične plošče "a
iz cementa v raznih barvah in drugo cementno blago.
Andrej Zafc
cementarna na Peiati, foita Dol (Custtal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA« izide dn6 19. aprila 1906.
..Katoliška TIskarno"
priporoča
kuverte s firmo in trgovske račune.
Vabilo
785 1-1
VI. redni občni zbor
..Kmetijskega društva v Vipavi",
registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 29. aprila I90S ob 3. url pop.
t posojllnlfinlh prostorih St. 87 t Vipavi.
Dnevni red:
1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. - 2. Poročilo nacelništva. - 8 Potrjenje računskega ?akliu'ka za 1. 1905 — 4. Dopolnilna volitev 5 iz^topivših članov načel-tva. — 6. Volitev nadzorstva. — Volitev razsodišča. — 7. Poročilo o izvršeni reviziji. — 8. Slučajnosti.
Natelsfvo.
Opomba. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti dan, z istim dnevnim red im ob 4. uri popoldne drugi občni zbor v smislu § 36 pravil brezpogojno.
Vsi, ki nameravate omislili si
Šivalni stroj ali kolo
prosile se ul|udno, da naročile na|nove|8l brezplalnl In poštnine prosti cenik, ki obsega na|več)o Izbero čudovito cenega in najboljšega blaga, pri
Lorenou Rebolj,
zaloga Šivalnih strojev In kol« v KRANJU.
4851 D'2t—6
EAU DE COLOGNE
DE BRAZAY
je ideal vseh d šav, najbolj slovito toaletno sredstvo
Brfizuy-Jevo Francovo žganje
neobhodno potrebno domače sredstvo
BrMevo milo s Franc, žganjem
podeljuje lepo belo polt, nežno mla-demško svežo kožo.	781 1
Dobiva se povsod.
Hiša na prodaj!
Gospodarsko poslopje vrt, njive in gozdi, skupaj 23 oral. Cena 7000 kron, v Podšent-jurju št. 18 pri Litiji. 793____
Učenca
za čevljarski obrt
672 D sprejme takoj 2-2
Jožef Kolman, čevljar ski mojster, Bled 71.
Služba cerkvenika in organistar
se razpisuje pri Beli cerkvi na Dolenjskem, p. St. Jernej. - Plača po dogovoru. trt D a—J
Prava Roskopf Patent gld. 3 50.
gld.
3-50.
Tvrdkn Roskopf Frer v Švici mi )c naročila, naj
prodajam njene prave Roskopf pa tent anker uremontoir re s sidro, ki je stala doslej še enkrat toliko, zaceno gl. 3-50 Raz-prodajalci pri 5. kom. 5%, pri 10, komadih 10 °/0 popusta. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček med pravo Roskopf-patent In ta-kozvano „sistem Roskopf-uro". Prava Roskopf-patent-ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s sidro, teče v rubinih in služi lahko 25—30 let; nasprotno postane ,sistem Roskopf ura" nerabna po nekaj letih. Vsaka prava Roskopf-patent ura ima pk mbo, pism. jamnvo s tvrdko ,.Roskopf Frer" v Cfaause de POnds (Švica) v zadnjem plašču na 3 Ista. Ako ura ne ugaja, se zavežem, da tekom 30 dni vrnem celo svoto. Pošilja proti povzetju glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko	102 D 9
Maks Rohnel Dunl>l '*•»
IViaKS DOlineij Margnrethenstrasse 38. Zahtevajte /aR onj la franko mol Toliki cenik z nad 1000 slikami o meh vrstah ur, zlatnine In srebrntne.
UM
Samo za zasebnike!
Kdor bi rad kupil sukneno in modno blago za moške in deške obleke dobro in ceno, naj se zaupno obrne na razpo&iljal-nico sukna M. KRETSCHIHER na Dunaju l/l.
Vzorol na Izbiro franko. — Odmori se poljubno blaga — Zastopniki ss sprejemalo.	642 D 6 &
ftmenslM trgovina
edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, ze-lenjadnih in cvetlifinih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1906 brezplačno na razpolago.	2614 D 10—8
Z odličnim spoštovanjem
Alois Korsika v Ljubljani.
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanfe kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52—15
le z zeleno znamko .redovnica*. Btaroalavno neprekoano
frroti slabemu prebavl|anju, krčem v it-odcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. Itd. Cena 12 ir.ajhnih ali 6 dvojnatlh steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5 — franko. Thinrry)evo eenti/olijsko matilo, povsod mano kot non plus ultra
firotl vsem Se Ittko starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom n oteklinam vseb vrst. Cena: 1 lontka K 3 60 se pošlje le proti povzetju aH denar naprej.
Lekarnar A. Thierrjf v Pregradi pri Rngaški Slatini.
Brofiura s Usod originalnih zahvalnih pisem tratiš in franko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah in medlclnalnih drogerijah.
Flndlay-Jev sloviti milijonski
kron""rQ Eldorado
Ta slovita nova vrsta krompirja, ki jo je pred tremi leti dovel na trg sloviti angleški vrtnar Findlay in je tedaj veljal funt 3000 mark (tona torej 6 milijonov!) ter o koji so poročali
tedaj vsi strokovni listi tu- in inozemlja, se more sedaj uvoziti direktno z Angleškega, zajamčeno najboljše blago za & me. po naslcd-nj ih, primeroma prav nizkih cenah.
Eldorado je krompir, ki »je naravnost zavarovan proti * vsaki bolezni in rodi gomoljice neprestano do jeseni tudi ob najneugodnejšem vremenu, vsled česar daje prinos, kakoršnega težko kedaj kaka vrsta krompirja.	652 4-3 Eldorado je dalje naj-ukusnejsi vseh jedilnih krompirjev; gomoljice imajo lepo obliko, podolgasto, ovalno, s tanko, belo luščino, popolno ploskvimi očesci, ] belim, močnatim mesom in je izredno trpežen.
Iziedni sloves, ki si ga je pridobila ta novost, je najboljše zagotovilo, da bo Eldorado-krompir ,v bližnjih letih tržni pridelek, po kojem bodo najbolj popraševali in ga najdražje plačevali. Vsakemu pridelovalcu svetujemo, naj si že sedaj zagotovi neko količino za seme po nizki ceni, kakoršno mu moremo ponuditi le mi (drugod še danes računajo 18 gld. za en funt Eldorado krompiija.) Od naša zaloge v Erfurtu pošiljamo zajamčeno pristno seme tega Eldorado krompirja.
i/a kg gld. 2-40, I 1/2 kg gld. 6"-, 4 1/2 kg gld. 15--.
Dalje priporočamo najbogatejše izmej zgodnjih krompirjev bratov Ziegler odliko«, rumeni mesni zgodnji krompir (donaša do 69kratni sad).
Tudi ta bela, rumenome3na zgodnja vrsta je vzbujala radi velikanskega prinosa, v zvezi z silno zgodnjim sadom in izredno dobrim okusom opravičeno pozornost. Glasom mnogoštevilnih priznalnic, ki so došle iz vseh delov Nemčije, Avstrije in celo inozemlja, je obrodil ta krompir iz našega semena večkrat nad 30, češče tudi 40 in 60 kratni sad. Gosp. G. Schladebach v Goh-litzschu pri Merseburgu nam piše celo, da je dobil iz 1 kg našega semena 09 kg krompirja.
I poštni zavoj (4 3/< kgi gld. 1'20. 2 zavoja gld. 210
3 „ „ gld. 2 80, 50 kg gld. 5-—.
Vsakemu poštnemu zavoju dodamo na željo en Eldorado-krompir za poskušnjo.
Bratje Ziegler, Erfurt št. 151
dobavitelji mnogih kmetijskih in vrtnarskih društev.
Pomagajo hitro In zanesljivo za kašelj, hri pavost In zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek.
Kartoni po I K . . . in 2 K
karfoi M Jlnar.	1 M I i..... ■-------
1996 21 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida znamenito ———
olje za sluh
odstrnnja hitro in^ temeljito iih stalo gluhotof tečetije iz uiva Šumenle po uienih in naglu• hoat tudi ako je žc zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Doojva se samo v lekarni	787 i
nri ,,Črnem orlu" na Novem trg. v Celovou
Hlapca
iščetn za razpeljevanje so-d-i »ode, zmožnega branja in pisanja, proti dobri plači. Ponudbe pod: L. 5. R. "a upravništvo ^Domoljuba".
726 D 2-2
Lepšalna in drevo-
r o/l na drevesa, posebno IGUIM ^pi kostanji, navadni, rudeCe cvftoči, okrogle i talne akacij«, lepšalnl Š'ml, loo kom 1P kron. Zbirka, obstoječa iz loo lepšaln. drevei najmanj 5 vi st in 100 kom. grmite« skupaj 70 K ŠparglJI 100 kom. 2 K. Da'je vrtnico, Iglovlna, perutnina itd. llustr. cenik zastonj in franko. Grofa Batthyany - ja graščinsko oskrbništvo, Csendlak, Frankoz pri Radgoni.
717 D 2-2
Dekle
16 -24 let staro, katero ima tudi veselje do otrok, se išče za domača dela na Notranjsko. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo ^Domoljuba' 784 3-1
i Ceno Caiko posteljni perji
I k( »vtp ikabljcneii
K » M, b«T|-itiaKtl-;
belega, !■»• g<
24
ega, mehkega, tki l|ene(a K 30 -; kron 3»--. P»-illja le franko proti povietli Tudi se zamenja ali naza| vito" proti povrnitvi poitnlh slroiksf.
SvaedlktSaohiel, Lah«« lil p. Plzen na Čeikem.
608 9
■kibl|encga K 18 -; kron M-»ncinobeiega,
......... ■' '■»■«"»
Prostovoljno se proda dvonad- Ji _ stropna |1l9il
s prodajalno
tik sv. Takobd cerkve v 664 D Ljubljani. 4—3 Več sc izve v Florjanskih ulicah št. 14, v prodajalni
nanejožef
grenčica
ova
rcc
..splos
s«
■3*2
iltilk
> Z '
v l
»Slava Mariji" klanca
I tristoletnici Marijine družbe se še vodno	1
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami* v Ljubljani po 40 v. izvod.
Posestvo v najem
se da z vsem potrebnim orodjem pod jako ugodnimi pogoji. Isto je popolnoma zaokroženo (aron-d>rano) in obsega deset oral polja in enajst oral travnikov, ter potrebni go^d za steljo in drva. Posestvo ima lepo lego v obližju mlekarne in mesta; primerno je za živinorejo in z dosedanjim obdelovanjem prirejeno za reditev 12 glav živine, isto se tudi proda. — Pojasnila daje upravništvo „Domoljuba".	715 2 2
Išče se pridnega in po&tenega
za župnišče na Dobrovi ki bi nastopil takoj po Veliki noči. 713 2-2
Prostovoljno se proda
mr posestvo
sestoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, poleg 34 oralov njiv, travnikov in gozda blizo Rožeka na Koroškem. Več se izve pri g. župniku v Rož ku. 716 2-2
Stanje hranilnih vlog: nad 22 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 nad 76B.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. zzz=z
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po 4 3/,o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	786 13-1
Zaloga bališfi za ne ves'e.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini
ČeSnlK & Milavec
(pri Če&niku)
Lingarjeve ul. Ljubljana ipltalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in npogo drugega.	313 26 5
Zaloga baliii za neveste.
Mf	Podpisani si. občinstvu uljudno
javi, da bode ordiulrnl vsak torek
I
Podpisani si. občinstvu uljudno javi, da bode ordiulrnl vsak torek
v cftirsfii <Ris(rici
v hdtelu „Ilirija" s a sobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih sob in celih zobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
324 a sobosdravnik v Ljubljani.
I
H	Dr. A. Praunseis, H
Ki—J
, 99Uza]emna zauaroualnica44
i Dunajska cesta 19 v Ljubljani 55* Dunajska cesta 19 •s
|	00)0)000 v Medjatovi hiši v pritličju OOOOOO
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjcavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se iahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pi o viziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamč' zavarovancem popolno varnost.	38 D 24-7
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! ■■■■■■■■■i

Povečuje ilut do Jedi In leio teleaa, odatranjnje kaielj, Izma-lavanje gnoj«, nočDO potenja.
I 2209 D 44-19
Priporočajo vsak dan pri
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem ka§lju, Skrofulozi, jpfluenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponižajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .KocHe".
F. Hoffmann — La Roche & Co
Base! ItSvIca).
Dobiva ae z zdravntiklm recepton po 4 K aleklenlca.
KaSelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
O tuberkuloze! E
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 D 40-7
Halapi-jev
O TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi ln naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5"-.
Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar. ,pri apostolu\osLehr;:;rH^.
5
° «»	Klauerjev	tli
I % ,Triglav* $
® jc najbolj zdrav izmed
S^tl) vseh likžriev-
® Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole S J. KLAUER, Ljubljana.
Dober zaslužek!
Trajno službo aH postranski dohodek, tudi nameičenje kot potniki ali glavni zastopniki morejo dobiti v vseh večjih krajih zaupanja vredne osebe, ki morejo sprejemati življerjska ter ljudska zavarovanja in zavarovanja za otroške dote za nižje-avstrljsko deželno zavarovalnico za življenje In rente, Dunaj I. LtSwelstrasse 16, ki jo je ustanovil visoki n. avstr. deželni zbor. Pisma naj se pošiljajo naravnost vodstvu zavoda. 782 4-1
Loneno olje in tropine (preše)
zmlete ali pa v koscih prodaja po nizki ceni v poljubni množini =====
Blaž Zabret, posestnik v Britofu pri Kranju.	783 2-1
Najboljši ln najcenejSi (MierlKlMSkl 1110^ Zfl DellCUl
za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—8	preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri
Karol Kauscheka nasl.
Schneider & Venovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement. Storla. okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stanje vlog 80. nov. 1905: pre.;e: Gradiife 1, sedaj: Denarni promet od l.jan. do žez 11 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 30. nor. 1905: čez 50 milj. K.
Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- j ji


4ii ni brez kakega odbitka, tako, da ? fl sPre'me vl°žnik od vsacih vloženih puman ici jm uuiraiujg	H I" 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje Tlog 30 nov. 1905: K 11,173 979 02 Denarni promet od 1. jan. do 30.ncv. 1909:90,407.689-94.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnilne poloinice na razpolago. V LJubljani, dne 1. novembra 1905.	2617D 26-8
Dr. Ivan Susterili,	Josip ŠlSka, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki!
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v LJubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v I'olju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Sllbar, župnik
na Rudniku.
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o
\£££ JJM
npJSo3Josip Kordizi
^££££££d
Ljubljana Pjj
Pred Škofijo 3 W<
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lueerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, ln korenje za krmo. Baznih semen gralia, vseh vrst trav: travnlšnlee, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Pofttnim potom izvrSujejo se naročila točno in solidno.
167 26-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Kttallika TIskarna'