Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št 2, III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Hokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hrapdmičnega računa štev. 64439.
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje‘ je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Česa nam je treba?
Istra je pokazala v zadnjem času veliko ran. Tega tudi naši nasprotniki ne morejo utajiti. Osebni in načelni spor. med istrskimi narodnjaškimi voditelji je bil vzrok, da so Slovenci, oziroma Hrvati izgubili puljski mandat, ki je bil po kompromisu z Italijani Slovanom zagotovljen. Ni toliko na tem, da imajo Slovani v istrskem deželnem zboru en mandat men j, vsodna je stvar zaradi tega, ker se je okrepila zavest liberalnega italijanskega, življa, katerim so naši narodnjaki prorokovali smrt.
Pa ne '/samo to. Pri tej igri je bil kruto prevaran ubogi hrvaški in slovenski kmet. Naenkrat je, dozdaj zaziban v sanje, da je v narodnjaškem taboru vse lepo in vzorno, črez noč izprevidel, da so v resnici razmere zelo gnjile. Kdo se ne spominja glasovitih odprtih pisem dr. Zuccono-vih in Lacko Križevih ? D očim j 6 Zuccon očital Križu in dr. Laginjj koristolovstvo in zahrbtnost, je Križ Zucconu vrgel v obraz, da je sprejel za žrtve na Velikem Vrhu 3326 K, žrtvam pa razdelil samo 988 K, o ostalih pa ne položil računov. Isto-tako da ni položil računov od 3800 K, ki jih je prejel za lanske volitve. Dr. Zuccon dozdaj Lacka Križa še ni tožil ! „Edinost“, „Omnibus“ in „Naša Sloga“ pa o teh čednih stvareh molčijo kakor grob in niso niti na to, kar je o tem namigoval ljubljanski «Slovenec" odgovorili z eno samo besedo. Ali so te razmere zdrave ?
Sicer pa so pri tej stvari veliko-bolj kakor osebni momenti odločivni načelni. Dr. Zuccon ne more dr. La-ginje videti in sicer zato, ker se mu slednji zdi preveč krščanskega mišljenja. Saj vemo, kako je dr. Zuccon, ko se je osnovalo liberalno dijaško ferialno društvo „Istra“, dal glasno duška svojim „svobodomiselnim“ čutilom. Na drugi strani pa bi rad kalil vodo Lacko Križ, ki je po mišljenju narodno pobarvan socialni demokrat.
Dočim se pa voditelji na ta način pulijo za prvenstvo, istrski kmet zastonj pričakuje odrešenja od pre-žalostnih gospodarskih razmer. Tistih
LISTEK
3z „urlauba“ nazaj.
Noveletna iz vojaškega življenja--Spisal Starogorski.
Danes je že drugi dan po novem letu, a Tomažiča še ni z dopusta“, se je jezil pri okrogli mizi v kavarni „ Miramar “ v Pulju prijatelj Ladislav in leno prižigal cigareto. „Včeraj smo ga čakali na kolodvoru in zmrzovali, potem se tu dolgočasili, .on nas pa vodi za nos. Piše, da se pripelje na novega leta dan, pa še danes ga ni“.
„Morda je zadržan“, sem ga jel zagovarjati. Snega je veliko in vožnja po Štajerskem in Kranjskem je zamudna“.
„E kaj! Seveda, ne mudi se mu preveč, časa ima še do jutri, čemu bi hitel?“
„On je točen! Ako obljubi, pride!“ mi pomaga Lovro.
„Točen, če je med nami. Takrat točno ob edenajstih odide in tako dalje. Če je pa le količkaj bolj prijetna družba, se mu pa še popolnoči ne mudi. Najbrže bo tudi sedaj tako. Prijatelji naj čakajo si misli . .
„Dober večer, tovariši“, zakliče prijatelj Tomažič, vstopivši k nam v kavarno.
Mi po koncu. Minula je vsa nevolja. Krepko smo si stiskali desnice.
„Veš, ljubi moj“, prične Ladislav, ko smo sedli, „lepo si nam naredil. Mi čakamo in kljubujemo burji, zgolj iz prijateljstva, ti Pa nas zgolj iz prijateljstva lepo splahtaš. ogoče je pri vas danes'novo leto? . . . Nti,
par posojilnic, ki jih ima, ne zadostuje. Istrski kmet se še ni postavil na lastne noge, manjka mu predvsem zadružne gospodarske i z o Kaj pomaga, da se je vršil v tem oziru svoj čas v Pulju kurz, ko pa ni d u h a, ki bi to delo oživljal. Gospodarska osamosvoja ni mogoča bez kulturne, ta pa ima za nujno posledico politiko. Danes pa istrski kmet ne ve, komu naj veruje,- Prava gospodarska organizacija, ki je v stanu kmeta rešiti, mora sloneti na duhu ljubezni, požrtvovalnostih! nesebične vzajemnosti, teh treh temeljev pa ni brez k r š-č a n s k g a in d e m o k r a t i š k e g a programa. Nadalje pa je za gospodarsko emancipacijo kmetovo potrebna splošna izobrazba, ki razširi obzorje duha in tudi zmisel za napredek sploh. Vsega tega ni. Naš istrski kmet nima izobraževalnih društev in nima politiških „Kmečkih zvez“. Brez teh tista gospodarska organizacija, ki jo ima, ne bo veliko izdala! Ne smemo pozabiti, da je Raiffeizen svoje vspehe dosegel le za to, ker je zasnoval svojo organizacijo na krščanski temelj !
Da — pravi duh je tisti, ki stori gospodarsko organizacijo plodovito. Cisto prav piše o tem I. Podlesnik v „Mladosti“ zlate besede, ki jih naj vpošteva vsakdo, ki hoče Lna tem polju za ljudstvo delati:
„Že temelj, na kateremS so zasnovana gospodarska društva, nas mora navdušiti. Ustanovitvi j teh koristnih 'gospodarskih naprav Friderik Viljem Raiffeizen, ki je bil celo svoje življenje blag značaj in veren mož, je postavil svojo organizacijo na temelj krščanskega usmiljenja. Zasmililo se je možu ubogo ljudstvo, zlasti kmečki stan in hotel mu je pomagati s tem, da ga gospodarsko osamosvoji ter tako reši iz krempljev onih pijavk ki so izsesavali življenski njegov sok, s tem, da so mu posojevali denar na visoke obresti ter ga spravljali v popolno odvisnost Vedel pa j ' Raiffeizen, da mož gospodarsko še tako trden, more le malo koristiti sebi, svojim in narodu, ako ne preveva njegove duše prepričanje, da vse, kar ima, pride od zgoraj in ni namenieno samo za njega, temveč mu dano zato, da dela sebi, svojim in tudi narodu dobro. Tako prepričanje pa mora dati le katoliška vera, ki je pravična vsem, bogatim in revnim. To je spoznal v dnu svoje plemenite duše Raiffeizen in zato ni učil svojega naroda samo pametno gospodariti in ga navajaj
pustimo to, sedaj si že tu. Povej, kako si se imel ? !“
„Dobro, izvrstno !“
„Kaj novic !“
„Raznolične. — Doma v kleti sem se ga precej nalezel, da me je sestra kom&j spravila na vlak“.
„To je že staro“, se poroga Ladislav.
„Ampak, potem kaj je bilo, če bi videli“. In Tomažič je napravil tako skrivnosten obraz, da je Ladislav, ki se je vedno razvnemal, vskiiknil :
„Kakega spaka si pa zopet naredil ? !“
„Jaz prav nič, pa drugi bi kmalu“.
„Povej nam !“ smo jeli siliti.
„Bojim se, da bi vam ne pokvaril dobre volje“.
„Ti si baba", de Ladislav in jezno odgrizne^ smodko- „Tako galantno lahko govoriš med ženskami, ne pa med nami. Ali si se morda kam zagledal? Potem je boljše, da molčiš !“
„Nič temu podobnega?“ se smeji pritajeno Tomažič. „Nekaj pustolovnega“.
„Ven z 'besedo !“
Dali smo si prinesti „Triglavana“, priž, gali smodke, da se lepše posluša, kakor pravijo, in Tomažič je začel z važnim glasom:
— Pripeljal sem se včeraj zjutraj z desetim vlakom. Šel sem, takoj v stanovanje in se preoblekel, ker sem vas mislil okiskati že popoldne. Doma dobim listič z vstopnico v „Wiener Variete“. Na lističu je stalo:
„Vabim Vas na nocojšnjo predstavo. Pri-fdite gotovo ! Sedite k prvi mizi, tam bo že pripravljen prostor za Vas. Jaz bom sedela vis-k-vis“.3s3:
k varčevanju, temveč kazal mu je tudi moč, ki nastane, ako se združi ljudstvo na temelju trdne vere z namenom zasledovati iste cilje, boriti se za iste. smotre, pomagati drug druge nu kot bratu, ljubiti se kot otroci ere družine-
in ta moč je zmagala in zmaguje še dandanes po\sodi, kjer se združuje ljudstvo na teh..načelih, na načelih večno lepe, večno veljavne sv. Cerkve, -To vidimo tudi pri našemu i arodu, pri katerem je vscvetela najprvo gospodarska organizacija in največ pripomogla, da je bilo tako kmalu strto načelo gospodarskega liberalizma, ki pozna samo posameznika in skrbi samo za posameznika. Duh gospodarskega liberalizma je roko v roki z verskim liberalizmom šel' nekaj časa tudi po lepih planjavah slovenske ■ zemlje. To je bil „prostomisleči“, uživanja željni duh, ki je pri v el semkaj k nam iz Francije z namenom, da tudi pri nas vzbudi družbu, ki še smatra poklicano samo za uživanje, v kateri naj ljudstvo služi kot suženj zato, da more izvo-Ijc; a „inteligenca“ uživati. Ta duh je pregnal nekoč ubogega Lazarja izpred hiše bogatina; vtaknil ga je v sirotnišnice in bolnišnice, pa ne iz usmiljenja, temveč zato, da pogled nanj ne moti uživajočih in ne kali veselja bogatinov. To je bil tisti duh svobode, ki je zapovedoval skrbeti samo za se, d; lati samo za se, misliti samo za se. Utrinki tega duha se kažejo zopet dandanes in če je omagal premagan oče, nastopa danes njegova hčerka „svobodna misel“, ki prihaja med našo mladino kot zapeljiva, očarljiva deklica, da zvabi s svojimi obljubami v svoje mreže poštenega slo enskega fanta. Mnogo smo že pisali v „M tdosti“ o verskem liberalizmu, ki se nam predstavlja pod lepo krinko „svobodne misli“; opezoriti moramo sedaj še na gospodarski liberalizem, ki mora priti roko v roko z verskim. Ako človek misli samo na se, ako je sam sebi največji gospod, potem je tudi lahko razumljivo, da mora in da misli tako tudi pri svojem gospodarskem delu. In če se odi -a „svobodna misel“, ta hčerka pekli, s še tako lepimi tančicami človekoljubij a in socijalizma, je to samo satanska pretvara, je to samo slepljenje, ki vodi brezdvomno v pogubo. Samo Eden je, ki je prišel na svet ubog in ostal ubog celo svoje britkosti polno življenje, da nas je odrešil na lesu sv. križa in ta Eden je dejal : „Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe“.
Ta zapoved, to načelo mora prekvasiti tudi naše gospodarsko delo, to uči naša sv. Cerkev, to uče vsi veliki možje, ki hočejo dobro narodu tudi na gospodarskem polju. Tega na ela se je držal tudi Raiffeizen in se ga drže tudi v njegovem smislu zasnovane zadruge pri nas na Slovenskem. In to je temeljno načelo teh gospodarskih naprav! Kjer se pa ne drže, tam ne spolnjujejo svojega zvanja, tam morda kopičijo svoje lastno bogastvo, ne delajo pa v duhu, v katerem je dejal tako lepo naš dr. J. Ev. Krek na II. slov. katol. shodu leta 1900: „In če nas
Gledal in obračal sem listič brez podpisa in gledal vstopnico. Bila je prava. Sodil sem da mora biti elegantna oseba, ki ga je poslala.
Povedati Vam moram prej še nekaj druzega.
Pogostokrat sem srečeval v sprehajališču neko gospo, že ne več mlado. Bila je vedno enako oblečena. Zapazil sem, da hodi za mano, kar se pač lahko pripeti človeku so-sebno v mestih, kakor Pulj ali Trst.
Tisti dan, ko sem se mislil odpeljati se srečava zopet. Gledal sem za njo in videl, da je vstavila nekega prostaka od moje stotnije in ga nekaj spraševala.
„Dobro“, sem si mislil. „To moram zvedeti, kaj sprašuje“.
Ko je odšla, sem poiskal takoj onega vojaka. Povedal mi je, da ga je vprašala za moj naslov in kedaj se pripeljem nazaj.
„Torej tudi to ve, da grem na dopust“, sem pomislil
Vojak je salutiral in šel, jaz pa tuhtal, kaj naj to pomeni.
To je bilo prodno sem sem se odpeljal. Sedaj pa imam ta listič in vstopnico. Spomnil sem se na vse in nisem več dvomil, kdo je, ki me vabi.
„In si šel“, vprašam.
„En večer več ali manj v mojih dogodkih sem pomislil in šel. Bom vsaj vedel, kaj se skriva za tem“.
Našel sem popisano mizo. A bila je nezasedena in v sredi je bila tablica z napišem „Reserviert“. Sedem. Predstava se prične a bil sem še sam, in to do tretjega odmora. Jel sem se že jezit', da sem se dal lahko speljati. V tem pride dama, elegantno oble-
vprašate, kaj nas najbolj veseli pri kmečkem gibanju, pri posojilnicah, pri zadružnem gibanju, bom ponavljal zopet: gmotni dobiček je postranska stvar, ker če so ljudje delavni in zdravi na duši in telesu, potem Vas vprašam : kje je tista moč, ki jih bode ustavila ? Glavna stvar je medsebojno prijateljstvo, ta medsebojna zveza, iz katere izvira misel, ki je poglavitna pri organizaciji : misel delo-'* vati za splošno korist !“
In tega nam manjka! Kje ima naš istrski kmet priliko se shajati, s a m o svoji usodi odločevati, s a m iz sebe kaj ustvariti ? Zakaj se naš kmet ne združi s slovenskim v mogočno „Kmečko zvezo“, da bi se njegov glas-u pošte val. v. celi državi, da bi vend.al’ enkrat v javnem življenju igral sam vodilno n-bogo ? Jugoslovani se pripravljajo, da postanejo mogočen činitelj v javnem življenju Avstrije, da soodločajo o usodi cele države, toda če jugoslovanski kmet ostane v ozadju kakor dozdaj, če ga bodo vodili, pa ne bo vedel, kako, bo še nadalje temna njegova bodočnost, žalostno njegovo življenje, trpka njegova zavest.
Glejte prijatelji, tu je dela v izobilju ! Zlasti za našo duhovščino se tu odpira- široko polje podjetnosti, prav vporablj enega človekoljubja, dobro umevane narodne ideje. Tako bomo vsi, ki povdarjamo krščansko svetovno, naziranje, postali spoštovani in povsod vpoštevani. Pri naših nasprotnikih je morda vendar kaj dobre volje. Tarejo jih le predsodki. „Klerikalizma“ se boje, ker si ga v svojem duhu slikajo po strahotnih inkvizicijskih romanih. Začnimo delati za ljudstvo, marsikateri predsodek se bo potem razpršil! Ni treba, da bi bilo to delo šumno. Vsak v svojem majhnem delokrogu. Ampak s i s t e ma-t i š k o mora biti vse naše prizadevanje in prav razdeljeno. Zato bi se morali prijatelji ljudstva večkrat shajati. Morala bi se predvsem shajati duhovščina. Pa \ eselja je treba in v e s e 1 o d u š j a , nič pesimizma ! Gor laetum, veselo srce, pravi nekje sveto pismo, ljubi Gospod. In takemu delu daje tudi blagoslova !
МГ Sirite Z A. JR JO
).
čena in z gosto kopreno čez obraz. Pa ni sedla meni vis-ä-vis, ampak poleg mene. Tako, sedaj nisem vedel, je ali ni. V obraz se je nisem upal pogledati. Vstal sem med odmorom in šel malo v stran in se za hip vrnil. Tako sem imel vsaj priložnost videti jo. „Bo že prava“ sem mislil, ko sem spoznal zamršen obraz. Skušal sem govoriti, a je samo odkimavala. Mislil sem že, da nima jezika, dasi bi se mi to že čudno zdelo: ženska brez jezika. Po predstavi mi migne, naj jo sledim, in nisem se obotavljal. Na ulici je že čakal zaprt voz. Povabi me naj vstopim. Nekako ukazajoče je zvenel ta glas in nehote sem prijel po sablji. Nisem mislil več, če ima jezik ali ne, ampak študiral sem, kaj neki bo. Sklenil sem, da bom oprezen in ročaja sablje nisem več spustil.
Peljala sva se dolgo in kolikor sem videl skozi majhno okence po samih zapuščenih ulicah.
Ko izstopiva, sem videl, da sva na oglu glavne ulice. Zopet sem mislil, čemu sva se vozila po ovinkih todsem.
Prijela me je za roko in vedla v palačo. Takoj sem spustil sumnjo. Ženska je, to spričuje njena prijaznost. Vedla me je v salon. Tam je bilo že vse pripravljeno, jedi in pijača. Reče mi naj se poslužim, sama pa je šla, da se preobleče. Prišla je nazaj dražestna in v isti obleki, s katero me je srečavala. Sedla mi je vis-ä-vis k mizi.
„Kako.Vam kaj ugaja pri meni“, me vpraša in koketno pogleda.
„Poljubljam roko“, sem odvrnil, „prav dražestno je tu. Zelo sem presenečen, da sem v vaši družbi. Prosil bi, da bi se mi še več-
jMoliko odgovora.
Pod tem na sebi skromnim naslovom donaša „Edinost“ z dne 29. decembra 1908 daljši članek iz peresa p. n. gospoda X. Y., ki da baje ni nikakor liberalec ; najbrže bo torej kak „katoličan“ „Edinostnega“ kopita. Ta gospod X. Y. se jezi, da je škof monsgr. Nagi zabranil župnikom Cervarju, Zidariču in Škerbcu sprejeti mandat za deželni zbor istrski. „Zarja“ je sicer pred kratkem pojasnila vso zadevo in ko bi bil „neliberalni" X. Y. čital naš tozadevni članek, bi ne bil napisal „ein X für ein Y“, kakor se mu je zgodilo v „Ed.“ z dne 29. decembra 1908.
Proti tendencijoznemu pisanju gospoda X. Y. oziroma „Edinosti“ konstatiramo :
1.) Gospodu župniku Skerbcu škof ni zabranil kandidirati, pač pa je bil g. Skerbec sam tako razumen, da si je v smislu cerkvenih postav izprosil od škofa dovoljenja, da sme kandidirati in da mu je ordinariat to pismeno dovolil. O kaki prepovedi ni torej govora : če je torej g. Skerbec preklical svojo kandidaturo, so bili razlogi drugod ; župnik Skerbec ni maral nastopati kot brezpogojni kandidat političnega društva, (to je gospodom okoli „Edinost“ že znano) onega društva, ki je sicer postavljalo kandidate, tudi take ljudi, ki so se ob lanskem novem letu prav čudno obnašali nasproti škofu in narodni duhovščini. Sapienti satis.
2.) Gospoda župnika Zidarič in Cervar pa sta kandidirala že javno, ne da bi bila v smislu cerkvenih postav prosila prej škofa za dovoljenje. Tu ni treba sklicevati se na škofa monsgr. Flappa, ki da se ni niti z mezincem ganil proti kandidaturi župnika Kirca. Gospod Kirac je namreč prosil dovoljenja za kandidaturo. On je znal, kar zahteva cerkveno pravo. Doctor iuris, ki razsvetluje uredništvo „Edinosti“, bi bil prav lahko poklical tudi gg. Zidariču in Cervarju v spomin dotične cerkvene določbe, in ne še le čakati da stori to škof.
Škof je potemtakem vršil le svojo dolžnost, ako je spomnil omenjena gospoda na cerkveno pravo. In zamer-jati škofu, ker vrši svojo dolžnost kot cerkveni predstojnik, to zamore le zlobni jezik.
3.) Naravnost komično pa se čita, kar trdi g. X. Y. da „postopanje njegove ekscelence dr. Nagla utegne neprijetno zadeti še na neko drugo stran", namreč vlado.	• 9'
X. Y. nam pripoveduje, kako zadovoljna je bila vlada s kompromisom, na podlagi katerega .ostanejo Slovani v deželnem zboru v... manjšini !
Vlada je bila bržkone že zadovoljna, toda dvomimo, da so bili zadovoljni Hrvatje, na pr. Spinčič. In zdaj denun-
krat nudila enaka prilika Inteligenten človek je rad v inteligentni družbi, in te je v našem mestu težko dobiti“.
„NÜ, mar smo mi tepci“.
„Molči no! Misliš, bom ji šel druge stvari razlagat, nekaj sem pač moral reči!“ „Prinesite mi še „Triglavana“,“ naročuje Ladislav. „Tomažič plača!“ „Prosim dalje!“...
„Dama se je nasmehnila nekako čudno in prikimala“.
To mi je zopet vzbudilo sum. Ko sem se navečerjal, sem jel piti. Dala mi je prinesti raznovrstna vina, da sem ga imel na izbero. Postala je zgovorna, da sem komaj sledil njenim pripovedovanjem. Konečno me je povabila v klet, češ, da ima tam izborna vina. Privolil sem. Poklicala je kletarja in mu nekaj povedala v meni neznanem jeziku. Rekla je, naj blagovolim odložiti sabljo in drugo. Dasi že nekoliko vinjen, je vendar nisem ubogal. Šli smo v klet. Na pol pota zapazim, da sva sama s kletarjem.
„Kje je milostljiva ?“
„Nekaj je pozabila. Pride za nama !“
In šla sva naprej po hodnikih in stopnicah. Jelo mi je prihajati na misel, da to ne more biti vinska klet, saj kleti vendar niso take.
Kletar odpre vrata in reče naj vstopim. Iz kleti je puhtela udušljiva vlaga.
„Prosim“, de kratko kletar.
„Prosim*, odvrnem jaz.
„Stopite naprej, gospod!“
„Idite vi! Kot domačin poznate klet, meni je neznana“.
„Saj svetim, vstopite !“
Onazil sem. da je držal roko v žepu.
čira „Edinost“, ki je vedno trdila, da je škof vladinovec, istega škofa, da dela proti kompromisu odobrenem od one vlade, kojo je „Edinost“ dostikrat graj ala.
Škof Nagi proti vladi.... to je zadnja pritožba (!) „Edinosti“. N i s mo mislili, da se bo to glasilo k e d a j pritoževalo, da je škof protivladi!
O jerum, jerum, qua n. ta mutatio rerum. Monsignor Nagi, ekscelencija in škof, naj pride „do spoznanja“, „da njegovo postopanje ni v skladu z vladnimi intencijami“. Kdo bi bil mislil, da se bo kaj takega čitalo v „Edinosti“ ? Oj ta g. X. Y. !
4 ) „Edinost“ pravi, da naj bi bil škof, ako sta rečena župnika zagrešila kako formalno (aha !) pogreško, pozval iste v svojem notranje-cerkvenem poslovanju na odgovor.
Ti milostljiva „Edinost !“ Mari mislite, da bi bila potem zadovoljna. Nevoljna bi bila vse eno, če ne še več ! Liberalci bi potem izrabili to okoliščino, da konstruirajo nekako nasprot-stvo med cerkvenimi in civilnimi obvezami, odium bi bili izsipali na škofa Nagla ! Koncentrirati svoje napade proti cerkvenim dostajenstvenikom, to je taktika in cilj liberalcev ! O logiki pri tem seveda ni govora, to je, neznana biljka na liberalnem polju.
politične vesti.
NOTRANJI POLOŽAJ V AVSTRO-OGRSKI.
Kakor znano, je morala vlada zaključiti zasedanje češkega deželnega zbora, ker so Nemci v njem brez vzroka obstruirali. V božičnih počitnicah so se pa zbrali v Pragi nemški drž. in dež. poslanci, da se pogovore o na-daljnem svojem postopanju. Izjavili, so, da se položaj v tem času ni nič spremenil in torej tudi nimajo vzroka, opu štiti obstrukcije, dokler se ne ugodi njih zahtevam. Zahtevajo pa upravno razdelitev Češke na nemški in češki del. O tej zahtevi pa nočejo Cehi nič slišati. Ce Nemci obstruirajo češki deželni zbor, bodo pa Cehi državnega. Vlada je sklicala več deželnih zborov, med njimi tudi kranjskega. Že zadnjič smo pisali, da so upali Mažari doseči za novo leto veliko koncesije na vojaškem polju. Toda temu sta se uprla naša gosposka zbornica in naše ministrstvo. Temu porazu so se pa pridružile še druge težave. Zbornični predsednik Justh, se je postavil na čelo akciji, da doseže Ogrska samostojno banko. Weckerle, Andrassy in Košut so se dosedaj temu upirali, ker vedo, da pomeni samostojna banka polom Ogrsko.. Toda Justh ima mnogo privržencev in upa najbrže s svojo agita-
„Ne“, odvrnem kratko in stisnem ročaj sablji. —
„Morate“, odvrne kletar rezko.
„Hoho !“ se nasmejim. „Kdo mi ukazuje ?“ „Jaz v imenu gospe 1“
„In če nočem ! . . . Povem vam, da se branite zastonj. Od tod ni več izhoda“.
Bil sem hipoma trezen. Izderem sabljo in mahnem. A, sablja je bila predolga in je konec zadel ob nasprotno steno. To je porabil kletar in me pograbil za grlo. Svetel nož se je zablisknil- v njegovi roki in ... .
........vrgel bi vraga“, se je razburil
Ladislav in planil s sedeža. Taka sodrga. Naznanimo policiji .... Kako si se pa rešil ?“ „Zelo priprosto, pravkar se je vstavil vlak in sem se vzbudil. Videl sem, da sem zaspal in da sem mesto v Pulj, prišel v Trst. Odtod ta zamuda. Kaj si hočemo, tako je, če se pijan voziš“.
Mi smo osupnili.
Ladislav je zijal, a ni vzkipel, ampak potrkal ga je po rami :
„Dobro si povedal. Vredna je tebe ta dogodbica. Ti si itak pustolovec in junak v sanjah, v resnici pa je škoda da nosiš sabljo. V drugo se pa menda ne boš vozil pijan iz dopusta. Pa nič ne zameri. — Zunaj je mraz za to spijmo ga še en kozarček na tvoje zdravje “.	— — — — — —- — — — —
Škoda bi bilo, da bi se pozabile te sanje, ki so se porodile na trdi vagonski klo-pici tretjega razreda pod vojaško kapo z „urlaubovskim Šajnom*. Zato sem jih pa rajši Tebi v kratek čas zapisal.
cijo za ogrsko banko strmoglaviti Ko-šutovo vlado. Pa tudi z volivno reformo ne bo šlo tako gladko, kakor želi ogrska vlada, ker ima vedno več -nasprotnikov. Ministrski predsednik Weckerle se je zato podal na Dunaj.
BALKANSKE ZMEDE
Zadnji znameniti govor ruskega ministra za zunanje zadeve Izvolskega in glasovanje ruske dume sta precej razjasnila temno politično vedo nad Balkanom. Izjava Izvolskega, da Rusija ne more protestirati proti aneksiji Bosnije, kakor tudi njena pripravljenost in pa angleške vlade, da hočeta pritrditi programu za konferenco, predlaganemu od avstrijske vlade, so mnogo pripomogli k razjašnjenju politiškega položaja in so vzbudili opravičeno upanje, da se bo dala zadeva vendarle rešiti mirnim potom. Da, še celo strašna nesreča, ki jo je pro vročil potres v Italiji, je obrnila občo pozornost od Balkana na Italijo. Toda, ljudje obračajo, — Srbija pa obrne ! Srbski minister za zunanje zadeve Milovanovič, ki je veljal dosedaj med vsemi srbskimi politiki za najbolj razboritoga, je smatral namreč za potrebno, popolnoma nepotrebno razžaliti našo državo in povedati svetu, da še niso izpolnjene velikosrbske namere. Odgovarjajoč namreč na neko interpelacijo je rekel med drugim, da so države ki so se vdeležile berlinskega kongresa, prišle na nesrečno misel, Avstriji dati prosto roko pri nje kulturnem delovanju na Balkanu. Danes po 30 letih, je rekel, se kaže, da je poslanstvo Avstrije kot razširjevalke kulture britka ironija. Prvi korak avstrijskega delovanja je bil, da je Avstrija u s u ž n j i 1 a prebivalce dveh srbskih dežel. Balkanskim narodom preti jedina nevarnost od strani Avstrije. Avstrija mora nehati biti balkanska država. Zato zahtevamo za Bosno in Hercegovino avtonomijo (samostojnost) v najtesnejši politični in gospodarski zvezi s Srbijo in Crnogoro pod suverenitete sultana in kontrolo cele Evrope. Avstrija pa naj se umakne za svoje naravne meje t. j. za Donavo in Savo. Tako je torej govoril Milovanovič !	— Vidi se, da Srbi nimajo
ravno majhnega apetita. Čudno je le, da si upa govoriti, tako samozavestno in o naši državi prezirljivo zastopnik države, ki je na naj slabšem glasu v Evropi, zastopnik države, katere kraljevi prestol je oškropljen s človeško krvjo. Avstriji si upajo odrekati kulturno poslanstvo zastopniki države, ki so izpili mozeg ubogemu srbskemu kmetu, da so oni obogateli.
— Na tako žaljenje seveda Avstrija ne more molčati. — Že dolgo izzivajo Avstrijo Srbi. Toda, dokler je govoril proti naši državi nori prestolonaslednik Jurij je le-ta s preziranjem prenašala to „poniževanje“, toda, ko je razžalil našo domovino za svoje besede odgovorni srbski minister, mora nehati tudi potrpežljivost Avstrije. In res, naša vlada je \tudi zahtevala od srbskega ministra, da pove, če so čas-niška poročila o njegovem govoru točna. „Mož“ j e pa dal tak odgovor,kakoršnega dajo navadno ljudje, ki povedo, kadar mislijo, da jih ne sliši nobeden nepoklican, ko pa postane stvar resna, skrijejo svoje „tace“. Ker torej odgovora Milovanoviča ne zadovolji Avstrije, bo najbrže vpoklican avstr, poslanik v Belgradu, grof Forgah. To je pa med državami že jako resen korak, ker temu sledi navadno ultimatum, temu pa — vojska. Da se pa ne bo znabiti krivo tolmačilo od kake slovenske strani naših izvajanj in besed, povdarjamo, da Srbe kot ločene od kat. cerkve obžalujemo, kot Slovane jih pa smatramo za svoje brate.^Priznavamo tudi vse4,'napake, ki jih je storila avstrijska diplomacija na Balkanu. Prepričani smo tudi, da ako bi naša diplomacija umevala svojo nalogo na Balkanu, bi danes Avstrija ne imela zaradi aneksije toliko sovražnikov — na Balkanu. Toda mi zaupamo na bodočnost — slovanske Avstrije. In ta bo znala gotovo bolje čuvati in-
terese njej podvrženih Srbov, kakor kak Pašič, Milovanovič in drugovi.
Kaj neki pričakuje Srbija od vojske z Avstrijo ? Ali upa, da ji bodo pomagali Hrvatje ? Šupilo še ni Hrvaška ! Ali upa, da bodo strmoglavili Avstrijo slov. liberalci ali tržaški organizirane! ali češka Klofačeva stranka ? Kakor ne razumemo pisanja „iz vestnih" slovenskih listov, ki rešujejo bosansko srbsko rajo iz avstrijske sužnosti. tako ne moremo umevati srbske samomorilne politike. Ce pride do vojske in če bo namakala zopet slovanska kri bosansko zemljo, če bo brat streljal na brata, bo imela ta madež na svoji duši srbska vlada, ki tako nepremišljeno izziva svojega mogočnega soseda. — Laški, ruski, angleški, nemški in francoski listi ostro obsojajo izzivajoči govor ministra Milovanoviča ter pravijo, da bo Srbija v slučaju vojske, osamljena.
Grozen potres v južni Jtatiji.
Med najstrašnejše potrese, ki jih pomni človeški rod na tem svetu spada gotovo sedanji potres v južni Italiji. Naj sledi tu kratka zgodovina večjih potresov. Med najini jše potrese iz zgodovinske dobe spada potres iz leta 79 po Kristu, ki je ob izbruhu Vezuva uničil Pompeji in Herkulaneum, Tudi leta 526 je divjal ob Sredozemskem morju hud potres. V obeh je bilo pokončanih četrt milijona ljudi. Pri potresu v Neapolju je izgubilo 1631 leta 3600 ljudi življenje, na Jamajki (Port Royal) 1692. leta 3000 ljudi. Leta 1693 je uničil potres na Siciliji 54 mest. med njimi Katanijo in 300 vasi; mrtvih je bilo "60.000 ljudi. V Limi in Callau je bilo 1724. leta 18.000 človeških žrtev; v Lissabon! 1. novembra 1755. leta 60.000. Kalabrijo je obiskala ta strašna šiba božja leta 1783 ter uničila 30.000 človeških življenj. V Cj vrač asu je bilo 1812. leta 20.00) umtvih, v Peru-uin Ecquadorju pa leta 1867 — 70.000. Leta 1883 je izgubilo na Javi 35.000 oseb življenje, v Owari-Mino na Japonskem leta 1891 7000, leta 1866 pa na japons em otoku Ni-pon 27.000. Znan je še izbruh Mont-Peleja na otoku Martinique (mesto St. Pierre — 20.000 žrtev). V svežem spominu je še nesreča v San Frančišku. Sedanji potres spada po številu žrtev med najstrašnejše, kar jih pomni človeška zgodovina.
Posameznosti, ki prihajajo iz opustošenih krajev v južni Italiji, so skoro dan za dnem bolj pretresljive. Število mrtvih se na da se tako natančno določiti Približno se ceni sedaj do 85.000 mrličev; od teh odpade samo na Messino 55.000. Italijansko mornarsko ministrstvo ceni število mrličev do 100 tisoč in če se prištejejo še ranjenci, znaša število vseh žrtev do 150.000. Vojaštvo kople velike skupne grobove, kamor vlači vse mrtvece, ki jih najde pod razvalinami. Vendar ne bo možno na ta način pokopati vseh mrtvecev, zato je dal neki general nasvet, naj bi se še stoječi zidovi v mestu s kanoni porušili, da se tako najhitreje pokopljejo vsi mrliči in sc vsa dežela obvaruje kake nalezljive bolezni. Vendar se ta nasvet ne sme še izvršiti, ker se ne ve, niso li morda kje pod razvalinami tudi še živi ljudje. Saj so izvlekli izpod razvalin že marsikaterega ranjenca. Pri tem delu se trudijo vojaki iz raznih držav sveta. Pri tem se jim nudijo prav pretresljivi prizori. Ponekod se najdejo le posamezni udje, kakor glave, roke, noge i, t. d. Drugod zopet izvlečejo še žive ljudi izpod razvalin. Nekje so našli v porušeni sobi vse polno mrličev, pod posteljo pa sta se igrala dva čisto nepokvarjena otroka. Neki ruski častnik je z velikim trudom rešil neko prav mlado dekletce, ki ne zna še govoriti ; potres ji je vzel stariše in vse sorodnike, ostala je sama sirota; častnik jo v spomin sprejme za svojo. Huda se godi onim, ki so še ostali pri življenju. Razun življenja nimajo res drugega nič; manjka jiin stanovanje, hrana in obleka Povsod vlada velika zmeda , veliko ljudi se je popolnoma zmešalo iz samega strahu. Ni čuda, saj je bila katastrofa res taka, da so oni, ki so jo doživeli in preživeli mislili, da je konec sveta. Največ ljudi je bilo ob tej zgodnji uri še v postelji. Kar na mah se je zemlja močno stresla. Nekateri so imeli še dovolj časa, da so pobegnili na piano, drugi pa so našli takoj smrt pod razvalinami lastnega stanovanja. Pa tudi oni. ki so zbežali na ulice, niso mogli vsi uiti poginu, ker so bile v tienotku vse ulice pokrite z razvalinami hiš. Kmalu na to se je slikal grozen pok, razpočile so se namreč cev i mestnega plina in po vsem mestu je začelo goreti. Glavni potres pa je bil še le na morju. Morje je odstopilo za kakih 400 metiov od brega, potem se je pa dvignilo za kakih 50 metrov ter pljusknilo z neznansko silo nazaj proti mestu in pokončalo, kar je morda še ostalo od potresa. Zato ker se je morje tako grozno streslo, so bile pa tudi pokončane vse ladije, ki so se takrat nahajale v luki.
Ker je nastopil potres s toliko silo, se pač ne smemo čuditi, da je vse tako grozno opustošil. Mesto Messina nima nobene hiše več. Porušene so vse cerkve, semenišče se je podrlo in pokopalo pod seboj vse bogoslovce.
od vojaštva je ostalo živih le kakih deset mož. Uničeni so celi polki ali regimenti. Porušile so se bolnišnice na bolnike, jetnišnice na jetnike. Nekateri zločinci, ki so všli iz podrtih ječ, so porabili splošno zmešnjavo ter počeli ropati, nekaj jih je bilo od vojaštva kar na mestu postreljenih.
Žalost je vsled te nezgode ne le v Italiji ampak tudi drugod zelo velika. V Italiji so odpovedano vse pustne zabave kakor tudi vse gledališke predstave. Nekateri trgovci s pustnimi oblekami bodo imeli v sle d tega ogropjde zgube.
Po vsem svetu so se odprle radodarne roke, da pomorejo nesrečnim žrtvam iz velike bede. Italijanski kralj in kraljica sta darovala
200.000	lir in se takoj odpeljala na kraj nesreče. Kraljica obvezuje ranjence lastnoročno. Sv. Oče Pij X. je daroval za prvo pomoč
100.000	lir ter je vsem sosednim škofom ukazal, naj v njegovem imenu pomagajo ranjencem. Messinski nadškof ni mrtev, kakor so poročali nekateri listi. Bog ga je še ohranil, da tolaži nesrečneže, ki so še ostali v njegovi škofiji. Glavni predeto j n k Salezijancev je izjavil, da sprejme v svoje zavode vse zapuščene otroke, ki so še preživeli potres. Naš cesar je daroval 50000 frankov, dunajsko mesto 20.000, berolinski mestni svet je določil podporo 50 tisoč M. Prav izdatno podporo so določile zjedinjene severno-ameriške države namreč 800 tisoč dolarjev. V celi Italiji, se določi 2% doklada k davkom, ki bo tudi namenjena v pomoč tem nesrečnežem. — Zbegano ljudstvo išče tolažbo v pobožni molitvi k Bogu.
K0V3C€.
n Nekoliko cerkvene statistike. Nekateri župni uradi iz mesta in okolice so nam blagohotno poslali nekaj bolj važnih statističnih podatkov iz svojih župnij za minolo leto 1908 .Objavimo jih po istem redu, kakor smo jih prejeli.
Župnija 'R o j a n. Porodilo se je 266 dečkov in 253 deklic, skupaj 519. Mrličev je bilo 184 in sicer 91 moških, 93 žensk ; zdravje torej na splošno ni bilo slabo. Porok je bilo 133, oklicanih pa je bilo 198 parov. Župnija šteje sedaj približno vsaj 12.000 duš in zelo hitro raste.
Stolna župnija sv. J u-s t a. Porodilo se je 187 dečkov in 188 deklic, skupaj 375. Mrličev je bilo 102 moška in 110 žensk ; porok 111 ; približno število duš pa znaša 10:807.
Župnija K a t i n a r a. Porodilo se je 55 dečkov in 33 deklic, skupaj torej 88. Mrličev je bilo 23 moških in 21 žensk ; dva sta pa umrla v Trstu in bila pokopana na Katinari, tako da je imela katinarska župnija minolo leto 46 novih grobov. Porok je bilo 14, oklicev pa 23. Približno število duš znaša sedaj 2580. Naj starejša oseba živeča v katinarski župniji je imela na novega leta dan 90-let, 3 mesece in 16 dni.
Župnija sv. Jakoba v Trstu. Porodilo se je 692 dečkov in 617 deklic, skupaj 1309; od teh je bilo zakonskih 1128 in sicer 598 dečkov ter 530 deklic, nezakonskih je bilo 181 otrok, med temi 94 dečkov in 87 deklic. Umrlo je v tej župniji 627 oseb, med temi 336 moških in 291 žens*k: Poročenih je bilo 299 parov. — Župnija šteje približno 40.000 duš.
Ž n p n i j a sv. Ivan a. Porodilo se je 211 dečkov in 159 deklic, skupaj 370 otrok. Umrlo je 97 moških m 77 žensk, skupaj 174 oseb. Porok je bilo 68. Približno število duš znaša sedaj 10.500.
Župnija B a r k o v 1 j e. Porodilo se je 59 dečkov in 60 deklic, skupaj 119 otrok. Umrlo je 25 oseb moškega in 28 oseb ženskega spola, skupaj 53. Porok je bilo 33. Približno število duš je 3000.
Župnija Skedenj. Porodilo se je 168 dečkov in 158 deklic, skupaj 326. Umrlo je 73 moških in 71 ženskih oseb, skupaj 144. Porok je bilo 54. Približno število duš je sedaj 8000.
'f Duh ovni j a Lokev. Porodilo se je vsega skupaj 57 otrok, umrlo je 36 oseb, poročilo se je pa 5 parov.
Župnija Opčine (brez Tre-bič). Porodilo se je 62 dečkov in 58 deklic, skupaj 120 otrok. Mrličev je bilo 41 moških in 28 ženskih, skupaj 69. Poročilo se je 46 parov. Približno število duš znaša sedaj 2300.
^,u P n i j a sv. Križ. Poro-1110 se l'e 45 dečkov in 40 deklic, skup-
no 85, 12 več kot 1. 1907. Mrličev je bilo 16 možkih in 15 ženskih, skupno 31, trije manj koj 1. 1907. Porok je bilo 15, dve več kot prejšnje leto. Župnija šteje približno 1900 duš.
Župnija D. M. Večje (Jezuiti) v Trstu. Porodilo se je 230 dečkov in 258 deklic; umrlo je 211 moških in 122 ženskih oseb; porok je bilo 137 ; približno- število duš znaša 35.000.
n Nov bogoslovec. Po božičnih praznikih je vstopil v goriško osrednje semenišče g. Karl P u r i č iz Repen-tabra.
n V goriškem centralnem semenišču so imeli gg. bogoslovci od 27. do 31. t. m. duhovne vaje. Vodil jih je prav spretno č.o. Spirutini. — Vseh bogoslovcev je letos 70 vpisanih. Nekateri bivajo zunaj semenišča, in sicer štirje kot prefekti v goriških zavodih, eden v tržaškem, dva pa v koper-skem konviktu. Od vseh bogoslovcev jih odpade 22 za tržaško - kopersko škofij o.
n Milodari za žrtve potresa se bodo po ukazu škofijskega ordinariata pobirali prihodnjo nedeljo t. j. 10. jan. po vseh cerkvah v tržaško-koperski škofiji. Kar se bo torej ta dan nabralo, pojde vse v pomoč onim, ki so po veliki potresni nezgodi v južni Italiji še c-stali pri življenju, dasi so izgubili vse, kar so imeli. Stiska je zelo velika. Na tisoče ljudi je brez strehe, obleke in hrane. Kdor le more, naj po svoji moči rad kaj daruje v pomoč tem nesrečnežem. Bog bo vse povrnil.
Posebne darove namenjene sv. Očetu, ki je že mnogo ranjencev sprejel v svojo vatikansko bolnišnico, sprejema škofija in župni uradi.
n Za žrtve potresa bo : danes” soboto 9. jan. slovesna sv. maša v kapucinski cerkvi ob 10. uri.
n Dobrodelen sprevod z vozovi so priredili po mestu na praznik sv. treh kraljev ter nabrali v gotovini 30 tisoč kron in 2000 kvintalov razne robe. Vse to popelje parnik „Daniele Manin“ v Messino.
n Olepšava Trsta ponekod zelo napreduje v zadnjem času. Kmalu bodo dovršene velike nove palače na piazza nuova in v ulici Cassa Rispar-mio. Med tem se pa že pripravljajo nove spremembe. V kratkem se podro vse one hiše, ki leže sedaj med ulicami Sant’ Antonio, Corso, Santa Caterina in piazza nuova ter bo na tem prostoru tvrdka Riunione Adriatica di Sicurta sezidala velikansko zgradbo, ki bo imela po sredi v obliki križa dva velika prehoda z najfinejšimi prodajalnicami. Pred to veliko zgradbo bo Corso zelo razširjen, kar se bo počasi povsod zgodilo s to glavno tržaško ulico. Rečena velika stavba bo baje dovršena v dveh letih.
n „Slomškova zveza", ki je zveza krščansko mislečih slovenskih učiteljev, je imela svoje zborovanje dne 30. dec. v Ljubljani. Kolika razlika med to svežo organizacijo pa med liberalnim učiteljstvom, ki je nedavno sklenilo kujati se in ne pripadati nobeni strankir kar je pač naše dni najbolj žalostno spričevalo za omikanca. Krščanska učiteljska organizacija je napredovala, kar je razvidno iz tajnikovega poročila. „Slomškova zveza" šteje sedaj na Kranjskem v svoji sredi 120 učiteljev ter učiteljic in 71 katehetov. Na zborovanju se je dalje sklenilo ustanoviti podružnice „Slomškove zveze" in sicer za Ljubljano, ljubljansko okolico, Kamnik, Kranj, Radovljico, za Dolenjsko in Notranjsko. Sklenilo se je tudi, naj bi učitelji in učiteljice predavali po izobraževalnih društvih ter tako prišli v stisk z ljudstvom. Govorilo se j e tudi o ureditvi učiteljskih plač, kar bo pa za sedaj nemožno, dokler se ne pokrije deželni primanjkljaj, ki znaša 900.000 K. Da se vsaj nekaj stori, se je sklenilo obrniti se na deželni zbor, da dobi draginj sko doklado vse kranjsko učiteljstvo, dokler se ne regulirajo plače. Sklene se da bodi prihodnji občni zbor „Slomškove zveze" na Brezjah. —- Glasilo krščansko mislečega učiteljstva je „Slovenski uči-
telj", ki nam priča, da učiteljstvo, ki se zbira krog njega, temelji vseskoz na kulturnem programu krščanstva in da bo zato prava utež vedno bolj razkri-stj anj aj očemu se nasprotnemu učiteljstvu.
n Iz tabora liberalnega dijaštva. Na
izvanrednem občnem zboru akademič-nega ferialnega društva „Adrija", ki se je vršil na dan sv. Stefana v Gorici, so imeli „napredni" dijaki, kakor beremo v „Delavskem listu", med drugim tudi lepo priliko povedati, čemu da so proti Ljubljani kot sedežu bodočega slovenskega vseučilišča. Sklepali so pa tako-le : „Na Kranjskem vlada klerikalizem, ki kaže svoj mogočen vpliv že na srednje šole. S tem večjo silo se vrže na vseučdišče. Zato ne dobimo s slovensko univerzo v Ljubljani ničesar drugega nego slovensko filialko katoliške univerze v Solnogradu". Tega vas je torej tako strah ? Debatirali so tudi, ne bi li izstopili iz „Zveze narodnih društev", kar pa za sedaj ni bilo še sprejeto. Konstatirali so dalje, da je dober del dijakov v „Adriji" socialno-demokraškega mišljenja. Soglasno so sklenili, da postane poleg „Soče" in „Edinosti" tudi „Delavski list" njihovo oficielno glasilo. Res krasna družba ! Zdi se nam, da pojdejo tudi akademiki po poti, ki so jo pred kratkim začrtali popolnoma desorientirani liberalni učitelji. Reveži ne vedo, kam bi se djali.
n Priznanje. Socialno - demokratični časnikar Winter je nedavno prepotoval severno-ogrske pokrajine, kjer Madžari na vse možne načine zatirajo Nemce. Kar je tamkaj na lastne oči videl, opisuje v božični številki svoje „Arbeiterzeitung“^. V tem članku je bil prisiljen dati katoliški cerkvi tako lepo spričevalo pravičnosti in doslednosti v narodnih vprašanjih, da je vredno, da si ga tudi naši hujskači zapomnijo. Clankar piše dobesedno;
„Le v eni stvari s6 mora ustaviti mä-džarizacija po šolah. Verstvo v šoli se namreč predava nemško in pridige v cerkvi so tudi nemške. Cerkev ne pozna šale. Noče se vernikom odtujiti z nerazumljivim jezikom. Tako postaja cerkev nositeljica narodnosti in ker je ona edina, v kateri se še najde nemščina v tem delu Ogerske, (kjer je splošna madžarizacija) ne izhaja slabo. Vse duše hitijo k nji in katoliška ljudska stranka lahko spravi svoje politične članke in svoje koledarje v vsako hišo“.
Res sicer tiči v zadnjih stavkih navedenega članka marsikaj socialno-demokratičnega zbadanja proti cerkvi, vendar je še lepše priznanje, ki ji mora dati tudi njen naj hujši nasprotnik, da je namreč v narodnostnih bojih in vprašanjih še edina, ki neustrašeno čuva pravičnost. Isto velja za naše razmere; če bi tudi vse druge oblasti zatirale slovenščino, se ne bo gotovo katoliška cerkev nikdar zbala poučevati otroke v šoli in odrasle vernike v cerkvi v njihovem materinem jeziku.
n Mestna hranilnica je ime novemu denarnemu zavodu v Ljubljani. Tekom 12 tednov se je vložilo v to hranilnico nad 7 milijonov Kron, in danes ima hranilnica vlog že nad 32 milijonov. Za varnost denarja jamči mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem m s vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnijska oskrbništva cerkven denar. Zavod je kakor se reče pupilarno varen.
n „Dolenjske novice" so nastopile že 25. leto, kar izhajajo. Izhajale so do sedaj samo po dvakrat na mesec, z novim letom so postale tednik ter izhajajo vsak petek. K probu ji Dolenjske je ta dober krščanski gospodarski list brezdvomno mnogo pripomogel. Začel je izhajati v času, ko m dolenjski kmet še čisto nič bral in je bilo treba na polju ljudske izobrazbe ledino orati. Zato pa tudi zasluži vse priznanje.
3z okolice.
o Sv. Ivan. Vsakikrat, kadar priredi šentivansko izobraževalno društvo kako veselico, se rad podam v to prijazno predmestje, ker sem se že prepričal, da so šentivanski fantje tudi dobri igralci. Nisem se varal tudi pre-
tečeno nedeljo. Uprizorili so burko Kmet Herod". Ljudstvo, katerega se je kar trlo, kar ni prišlo iz smeha. So jo pa fantje tudi tako pogodili, da si se jim moral smejati, če si nevem kdo. Lep je bil nastop božiča. Celo grmado daril je razdelil med navzoče. H koncu poročila naj pohvalim vse, ki so sodelovali, članom izpb. društva priporo čam, da si vtisnejo v srce nauke, ki jim jih je dal božič in naj nas zopet kmalu razveselio s kako prireditvijo
Zoran.
o Katinara Dne 3. januarja smo izročili materi zemlji dobrega starčka Andreja Biščak iz sv. Mar. Magd. spod. št. 221, ki je dovršil 80 let, ter živel celih 55 let v zakonu, K pogrebu je prišel njegov nečak Ljudevit Jurjevčič, vojak domobranec iz Pulja, pa dohitela ga je smrt ob smrti njegovega starega očeta. Danes 8. jan. počiva že pri svojem starem očetu še le 23-letni mladenič. Res ne vemo kje in kedaj nas smrt čaka, zato bodite pripravljeni, ker ne veste ne dneva ne ure — velja vsem starim in mladim. Starček je moral umreti — vojak mladenič znabiti prije nego se nadeja.
3z Krasa.
k Iz Sežane. V Danah pri Sežani biva neki človek, ki oskrbuje posestvo imenbvano „pri Gospodovih“. Ta mož je skozinskoz liberalen, ter je bil ob volitvah med prvimi liberalnimi agitatorji. Nosi tudi pošto iz Sežane v Dane. V cerkev ne gre nikdar. Ko se je bila v Sežani vstanovila Marijina družba je ta mož jako brusil jezik in zabavljal čez dekleta in družbo. Dasi je star nad 60 let stavil se je z fanti in jih hujskal proti Marijini družbi. Dekleta v Danah so naročene na „Bogoljuba“ — a ta čedni pismonoša, jim ga ni hotel dati, dajal ga je po hišah, da so se ljudje posmehovali. V luknje, v zidovju je pokladal listke z umazanimi besedami, da so jih otroci, ki so šli iz šole jemali in brali. Zlasti je nameraval pohujšati otroke. Vrgel se je na nežno mladino od 10 do 15 let. Skrivaj, ko ni bilo njegove žene doma, je zvabil k sebi deklice, večinoma šolarke, ter jih posiljeval. Ujel je med 12 drugimi, tudi tri Marijine otroke, ki so lani končale šolo, — Vso zadevQ ima .sodnija v rokah. Čujemo da je Marijina družba zbegana in da S® je celo bati da ne razpade. — Mi pa mislimo tako-le : Res je udarec hud in poskusu ja Marijine družbe velika, a obupati ni treba. Kar se je zgodilo, kaže, kako velikega pomena in kako hud trn je Marijina družba v očeh pohotnih brezvercev, da se upajo posluževati celo takih zločinov, samo da bi jo uničili. Med 12 deklicami je pohotnež vlovil samo tri iz družbe. Te tri so še male deklice, ki so komaj šolo končale, in se 60-letnega starca nikakor niso mogle ubraniti. Nikake sramote ni torej na družbi radi tega, ker se je zgodila nekaterim malim družabnicam, ki se niso mogle pomagati, taka nesreča, katere same niso krive. Marijina družba naj ?e zato ne zmeni, temveč naj mirno vodi svoje članice naprej po poti krščanske kreposti.
Sežano i ! lani, prav ob tem času vas je „nekdo“ poživljal v „Slov. Narodu“, da zapodite iz Sežane mlečozobega kaplana — letos pa vas mi poživljamo: „Spravite proč danskega pobu šljivca, ki vam kvari otroke in dela sramoto sežanski občini“.
k Iz Tomaja. Božičnica, katero so ponovno priredile gojenke dekliške in gosdo-dinjske šole v tukajšnjem „Elizabetišeu“, je izpadla, — saj ni bilo drugače pričakovati - -izvrstno. Udeležba je bila silno velika. Prišlo je mnogo zunanjih ljudi, tudi odlične gospode. Med njimi smo opazili blag. g. namest-niškega svetnika Rebeka z gospo soprogo, gospo Platzer, deželnega poslanca g. O bi j 11-beka z g. županom Vranom in druge. Prostorna dvorana bila je natlačeno polna. Veliko jih je moralo oditi zaradi pomanjkanja prostora. Gojenke so vspored dobro in precizno izvajale in zato dobile obilo pohvale. Jako ganljivo so predstavljale Sardenkovo dramatsko igro : „Biseri in cekini“, med tem ko je A. Guštin vzbujala mnogo smeha v igri : „Kmetica pri fotografu“. Pod vodstvom č. sestre Cecilije so nam pevke kaj lepo zapele nekaj pesmi. Najbolj ljubka se mi je zdela Adamičeva: „Slovenka sem“, ki se bo gotovo v narodu udomačiia. Kar očarale so nas pa žive slike. Krasne obleke, kretanje gojenk, njih govori, lepa razsvetljava, vse to je moralo na vsakega napraviti globok vtis. Iz vsega se mora pač spoznati, da so se naše vrle sestre mnogo trudile, a njih trud je obilno poplačan. Da bi nas kaj kmalo še s kako poučljivo predstavo razveselite !
k V Lokvi se je obhajal pretečeni advent sv. misijon. Vodila sta ga čč. gg. Kunstelj in Rakovec iz družbe Jezusove iz Ljubljane. Udeležba je bila ogromna. Čas je bil primeren, vreme ugodno, zato se je moglo ljudstvo udeleževati cerkvenih govorov in pobožnosti. In res je bila cerkev vsakikrat polna pobožnega ljudstva, ki je z zanimanjem poslušalo lepe pridige. Obhajanih je bilo nad 700, kar je za to dubovnijo res veliko. Ono nedeljo pa, ko je bil sklep sv. misijona, je morala izostati procesija s sv. R. T., ker je bil dan res prekratek. Mesto tega pa smo imeli slovesne večernice z asistenco in za-
hvalno pesmijo. Po' končani pobožnosti je domači g. kaplan v kratkem nagovoru zahvalil vse, ki so kakorkoli pripomogli, da je tako uspel sv. misijon. Pohvalil je zlasti domače fante, ki so s tem, da so se dostojno in vzorno vedli ter polnoštevilno in neustrašeno pristopili k sv. zakramentom, pokazali, da so verni in da se ne sramujejo svoje vere pred ljudmi. Slednjič se je zahvalil v imenu vseh Lokavcev čč. gg. misijonarjema za njihovo požrtvovalnost in apostolsko delovanje. Dobri Bog bodi njima plačnik. — V Lokvi imamo že zopet novega župaua. Ni še pol leta, kar smo prejšnjega dobili in sedaj imamo zopet drugega. Kaj ni to res napredno. Dosedanji župan g. Muha ml. se je odpovedal in sedaj je prevzel težko breme županovanja posestnik g. Perhavc Anton. Upamo, da ga bo vstrajno nosil več kot pol leta:
3z 3sire.
i Roparji so še vedno na delu. C. kr.
orožniška postaja v Tinjanu je dovolila proti tatovom in roparjem slede*e :
1.	Vsak sme v svojem dvorišču in okolu svoje hiše na malo daljavo v svoje varstvo nositi orožje brez orožnega lista.
2.	Vsak naj od večera do dneva sumljive osebe, ki bi se bližale brez vzroka njegovi hiši, hlevom itd., najprej pokliče in potem, a ko se ne bi poklicani dal spoznati naj ga na primeren način z orožjem zapodi.
3.	Ako bi na ta način poklicani že poizkušal krasti, ali že vradel, ali celo začel streljati proti hiši ali proti kateri osebi, ima vsakdo pravico v vseh slučajih braniti z orožjem svoje imetje in družino — v potrebi samoobrane tudi ubiti napadalca.
4.	Po dovršeni tatvini ali ropu sme vsakdo pri iskanju vkradenega blaga nositi orožje. Tudi to še ni dosti nekaterim tatovom in roparjem !
Ko je bila navedena odredba že razglašena, so šli vsejedno trije iz Kringe zvečer krast v Št. Peter v Šumi, se ve, dobro oboroženi. Vodja je bil 27-letni oženjeni Šime Prene Zuban. Srečno so se vtihotapili do nekega hleva ; vrata so vrgli dol in Zuban je šel na svoje tatinsko delo. Ko je bil že pognal vse ovce iz hleva, se je pa zbudil 16-letni de ek, ki je spal nad hlevom v varstvo ovac. Hitro je vzel pogumni dečko puško in je vstrelil na Zubana ter ga zadel v glavo. Ostala dva tatova sta ranjenca brž pobrala in odnesla, le njegova s krvjo oblita kapa je še ostala na tleh. Ne domačini ne orožniki, ki so povsod skrbno popraševali, niso mogli priti tatu na sled. Obstreljenecjse je pa moral obrniti te dni na zdravniško pomoč v puljsko bolnišnico in tu ga je prijela roka pravice.
DAROVI.
Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu oktobru in novembru darovali sledeči dobrotniki in korporacije :
Slavec Ivan, dekan, Opčina 20 K; Pavlin Jernej, kaplan, Cerknica 15 K ; Žavbi po g. I. Pirc, Žuženberg 14 K. Po 10 K : Županstvo Krško; Okrajna hranilnica in posojilnica, Sežana ; Sila Matija, dekan v Tomaju; Kotschewar Josipina, Krško; Kristjan Dejak, Trst ; Flek Jož., prošt in dekan, Ptuj (Štajersko) ; Po g. Gulič, neimenovana gospa ; Monsignör Jaklič Ant., voj. sup., Gradec. Čebin Marija, Alexandrija 8 K Po 5 K : Normali Iv., župnik, Brezovica ; Benetek Ant. kap., Črna (Koroškoj; Omers Jož., župnik, Sežana; Matičič Franc, žup., Boljunec (Istra); Dr. Flapp Job škof, Parenzo ; Wieser Jan., prošt, Podkrnosu (Koroško) ; Zlobec Aug., kap., Sežana; Č. Marijina družba, Sežana; Sila Jakob, katehet. Trst; Hrast Ant., c. kr. učitelj v Trstu; Perko Pavel, kaplan, Žiri. Po 4 K : Serajnik V.,. St. Lips, Piseheldorf; Benigor Andre, župnik, Filipanu ; Grašič Jos , Beram pri Pa zini; Notar Ant, ekspozit v Štorjah ; Muha M., Lokvi; Kunšič Ivan, Srpenica (Goriško) ; Ratej Mir., kapi., St. liju p. T. Mislin (Štajersko); Rogač Ant., dekan, Hrušica ; Skočir Jož., dekan, Devin (Primorsko) ; Sinko Franc, kapi., Šmarje pri Jelšah (Štajersko). Jenko Stefan, žup., Podg. p. H. Bistrica K 4.40. Po 3 K: Pe term an, žup. na Otok M. Vörth; Velharticky Jos., župnik. Jelša ne (Istra); Rozman Jurij, župnik, Kovor ; Kokalj Alojzij, lup., Vrba pri Ptuju (Štajersko) ; Škufec L., žup.,' Kranjska Gora; Medved Ot., kur., Trente Soča (Goriško); Križaj Nik., žup., Ovsiče p. Podnart (Kranjsko) ; Krajec Ivan, Novo mesto ; Hušo Mihael, kaplan, Hrušica (Istra); Kadunc Franc, župnik v Krašnji; P. Metod Mišič, kapucin, Krško; Peternel Ivan, dekan, Kobarid; Barbo Mihael, župnik, Smlednik; Križman Anton, duh., Trst; Zelnik Jož., župnik v Čemšeniku na Kranjskem. Jereb Matevž, žup. v pok. na Primorskem p. Kranjsko 2.60 K. Po 2 K : Brgin Marija, Trst; Čepič Franc, žup. v pok. v Kozezah ; Windisehgraetz knez, Bled ; Dominik Rudolf, župan, Črni Vrh ; Selan Johan, Mar .-Komis., Pola ; Lubej Ivan, žup., Koroško Jezersko; Knaflič Jak., žup., Loče pri Beljaku ; Čemažar Jak., župnik, Kostabona Koper ; Orožen Emil, notar, Kamnik ; Jakom-čič Ant., posest., Gorica ; Pop Nikola Gergo, kaplan, Omišelj ; Alieš Jos., duhov., Idrija ; Serajnik Iv„ žup. v St. Danijelu Prev. Koroško; Blažko Alfonz, kurat, Mirnik ; Kajdiž Valentin, kapi., Dobrava pri Ljubljani; Blaž Dvoršek, kapi., Slivnica pri Celju ; Jenko Lj.
žup. v pok., Skaručina; Podboj Ivan, žup., Toplice (Kranjsko); Trunk Ivan, d., Beljak; Mrak Mich., župnik, Boh. Bela; Kerhne Franc, kaplan, Toplice (Kranjsko); Janžekovič Jos., žup., Sv. Lenard v Sl. gor. (Štajersko); Zupan Simon, žup., Ježica pri Ljubljani; Šalehar Ignac, žup. v pok., Novo mesto; Kepec Jan., kaplan, Selce nad Škofjo Loko. Po 1.50 K : Kunej Jos., žup., Zgornji Ponikvi, Škof. La-vant. in Bartol B., žup., Spodnji Bernik poš, Čuklje. Tiringer v Tomaju 1.20 K. Po 1 K: Kuralt Jan., Marine žup., Pola Veterani ; Maslo Anton, učitelj, Ricmanje; Repolbiski Franc, žup., Št.- Vid; Kukočko Jos., žup., Kozezah Sinčevas ; Santel Anton, c. k. šolski svet., Gorica; Plantarič Jos., žup., Dobrava pri Ljubljani; Močnik Franc, kapi., Sv. Tomaž pri Ormožu ; Kapelan Ant., žup., MedgorjeŽrelec (Koroško); Vidmar Franc, kaplan, Krško; Žagar Jos., žup., Peče pri Litiji (Kranjsko) ; Lenard Ivan, nad žup., Šmar. pri Slov. Gradecu ; Dr. Kuhar And., c. kr. notar, Trebnje; Božja Jos., pošt. oficijal, i Pula ; Mojzišek Ant., Št. Rupert p. St. Jur. juž. ž. ; Presečnik Greg., žup. v Frankolovo; Baloh Ivan, kaplan, Dobrepolje; Gorenje Fr , c. mer., Železnik.
Vsem blagim dobrotnikom daj Bog obilo blagoslova, in srečno noVo leto ! Vodstvo.
Ženka jfiarijina družba v trstu.
Vsaka krščanska družina se raduje svetega Božiča in bi se ga ne rad ovala naša družba, ki je družina v pravem pomenu besede. To so vam udje združeni po trpkem stanu, po krvi, po krščanskem prepričanju, družina pod varstvom nebeške Matere. Naše veselje je bilo pristno krščansko. Lepo število deklet z božičnim mirom v srcu, skro mne jaslice, spominjajoče na dom, stališe ,mladost, in razsvetljeno in bli-ščeče božično drevo. Prvi praznik nam je voditelj obrazložil pomen jaslic in božičnega drevesa. Deklamovale so se tudi svetonočnice Silvina Sardenko. Drugi praznik pa je vprizorila družbe-nica Terezija Princ svojo v 4 kratkih dejanjih sestavljeno igro „Gozdarjevo hčer‘\ S svojim srčnim nastopomVje žela mnogo smeha in občudovanja. Ob koncu je razsodil žreb 160 različnih božičnih darov. Da so prišle oba praznika na vrsto tudi lepe božične pesmi, je samo ob sebi umevno. Tako lepih božičnih večerov Bog nam daj mnogo !
Na novo leto in nedeljo potem igrali sta se na našem odru igri ..Sirota" m „Božič-pastanc". V prvi igri smo sočustvovale s sirotice, ki živi žalostne dni pri svoji- trdosrčni hinavski teti m njenih slabo vzgojenih hčerah, ki pa najde ob svetem večeru usmiljeno krščansko družino. V drugi igri smo občudovale naše igralke, kako so nam, pristno židovsko opravljene, predoče-vale pastirsko ljudstvo betlehemskih planjav, njegovo mišlenje m teženje. Nad vse pa smo se divili krasnemu betlehemskemu hleveu. Marija m Jožef z božjim detetom, angel j c l. pastirice in milo petje — nekako tako je moralo biti v oni sveti noči. Skrivnost sveto-nočna razsvetljuj, ogrevaj, tolaži nas v življenju !
KOLEDARČEK:
Prosinec—Januar:
9.	Sobota: Julijan in Basilisa, muč.; Niko-sava. — Zgod. kol. : + Napoleon III. leta 1873 ;
+ Viktor Emanuel 1, 1878.
10.	Nedelja: I. po razglašanju Gospodovem (12-letni Jezus v templju Luk. 2.) Pavel pušč.
11.	Ponedeljek: H igln, p.
12.	Torek: Arkadij muč.
13.	Sreda: Veronika, dev.; Bogomir. — Zgop. kol. : + tršaški škof in ustanovitelj konvikta Jurij Dobrila 1. 1882.
14.	četrtek: Hilarij, škof. (Zadnji krajec ob 7 : 17 zvečer).
15.	Petek: Pavel, pušč. — Zgod. koledar: Češka - kraljevina 1. 1188.
16.	Sobota: Marcel, papež. — Zgod. kol. -+ Andrej Einspieler soustanovitelj družbe sv. Mo. horja in probuditelj koroških Slovencev leta 1888: Začetek 7-letne vojske 1. 1756.
Vreme ne bo nič kaj prida. Napovedujeta se sneg in dež.
Listnica upravništva. v ;	||
Dotične p. n. gospode, ki so 1. številko „Zarje“ prejeli na ogled,fu-Ijudno prosimo naj bi nam v kratkem javili ali ostanejo naročniki. V slučaju da ne, prosimo list vrniti. Gotovo nas pa bojo veliko bolj razveselili ako, mesto lista pošljejo 6 kron kot naročnino. — One, ki pošiljajo denar bodisi po položnici ali nakaznici, prosimo naj vedno navedejo so li star ali nov naročnik in za kateri čas plačajo. Zadostuje na odrezku nakaznice navesti ali je poslan denar še za zaostalo plačilo 1908, (nekateri namreč še dolgu-
jejo !) ali za 1908 in ali za pol ali Celo leto. Naj se tudi ne pozabi natančno napisati ime, kraj in pošta. Za vse natančne podatke bo upravništvo zelo hvaležno, ker mu je s tem precej dela prikrajšenega.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z naj-	se lePa mesečna soba v ulici Solitario
boljšimi čevlji in po nizki ceni.	^ ^3 V1’ata 14.
ZA.3LOC3-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈДКОВ pERHRVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo. !

LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA I
zajtržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
-vr '1' 1-.-Ч ti a , i <1 i о-г» delle I ’o.-it t- o. TeletCoix Ulio --------------B5SS--
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4%°
I
Davke plača hranilnica sama. v 0 Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one kr o n,
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
^ovo po^r^lbno podjetji «e Pisarna inlprodajalna^VialVincenzo Bellini št. 13.
Telefon 14-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03 Zaloga oprave ulica Massimo D'Azeglio št 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi vi s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sve'e.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo : HENRIK STIBEL in drug.
~ V TRSTU, ulica delle Posle štev. 9. --

Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križfe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d , i. t. d.
:: Častito Oiihovš čno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg a K 4 40, II. vrste kg a K. 2,40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, [vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine^ za čč. župne urade dobito istotam. !!) Sprejemajo] se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za prazne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
katoliško tiskovno društvu^ v Trstu,
Dobava cerkvenih oblačil in % % % cerkvenih potrebščin vsake vrste.