Številka 1
i. julij 1982
občina krško    SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE
OD 11. DO 13. JUNIJA JE BILO V KRŠKEM, ČRNOMLJU, SEMIČU IN NOVEM MESTU 6. PROIZVODNO-DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE
Srečno, moji kovinarji!
Tekmovanja so pač tekmovanja. Med seboj se ne razlikujejo veliko. Vsako med njimi prinese nastopajočim obilo treme, ki je posledica želja, da nastopajoči v prvi vrsti ne bi izneverili samega sebe, da bi pokazali morebiti manj, kot so zmožni pokazati, in da ne bi izneverili svojih kolektivov. Tudi proizvodno-delovna tekmovanja kovinarjev so taka. Kljub izrazito tekmovalnemu vzdušju pa na njih vendarle vsako leto najdejo vsaj kratek čas še za kaj drugega. Vsako leto je več spremljevalnih prireditev in manifestacij, otvoritvena slovesnost pa je v tem okviru že tradicija. Tudi tokrat se ji niso izneverili.
Beogradu v spomin na prvega kovinarja Jugoslavije JOSIPA BROZA — TITA, FRANCU LESKOSKU — LUKI, pobudniku kovinarskih tekmovanj in SRECKU MLINARlCU. njihovemu organizatorju od samega začetka.
Predsednik krške občinske skup šel ne BRANKO PIRC je v uvodnem delu svečanosti v imenu predsedstva skupščine izročil FRANCU LESKOSKU — LUKI »Plaketo občine Krško« kot znak pozornosti v zahvalo za njegovo revolucionarno delovanje v predvojnem in medvojnem času ter za njegov izjemen prispevek h  graditvi  nove  Jugoslavije.
V kulturnem programu so se slovenskim kovinarjem predstavili najbolj kakovostni domači amaterski kulturni ustvarjalci. Poslušalci v dvorani so toplo pozdravili nastop Pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, moški pevski zbor Delavskega kulturnega društva »Svoboda« Brestanica ter recitatorja Nano Požun in Slavka Cerjaka.
Po končani otvoritveni slovesnosti so se gostje zadržali s člani organizacijskega odbora še nekaj časa na tovariškem srečanju. Udeležil se ga je tudi FRANC LESKOSEK — LUKA, ki se je v krajšem nagovoru zahvalil za povabilo na srečanje in poudaril, da se med svoje kovinarje vedno rad vrača, še posebej pa tedaj, ko imajo na tekmovanjih priložnost, da pokažejo svojo bogato teoretično in praktično znanje. Se posebej se je ob tej priložnosti zahvalili za podeljeni priznanji in nazdravil temu tekmovalnemu srečanju z besedami: »SREČNO, MOJI KOVINARJI!«
Predsednik SO Krško, Branko Pire izroča Francu Leskošku-Luki spominsko plaketo. V sredini sedi Martin Mlinar.
Potekala je v petek zvečer v veliki dvorani Delavskega doma »Edvard Kardelj« v Krškem, ki pa žal ni bila polna. Udeležili so se je številni ugledni gostje, med katerimi so kovinarji še posebej prisrčno pozdravili svojega starosto FRANCA LESKOSKA — LUKO, predsednika Republiškega sveta ZSS MARJANA OR02NA in predsednika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije MARTINA MLINARJA, ki je bil  tudi  slavnostni govornik.
Ob tej priložnosti je organizacijski odbor tekmovanja podelil troje skulptur »Kovinarja« z značko in listino,  in  sicer  Muzeju 25.  maja  v
SPOROČILO ZA VSE DELOVNE LJUDI — SAMOUPRAV-LJALCE
Ob 4. juliju dnevu borca
Stane Nunčič, delegat Posavja na IX. kongresu ZZB NOV Jugoslavije
»Ni bilo potrebe, da bi v kongresnih dokumentih posebej poudarjali naša prizadevanja in uspehe. Bistveno je, da smo bili vedno navzoči tam, kjer teče samoupravno naravnano življenje, da smo vedno bili v žarišču odločujočih dogajanj ...« (Mito Dimitrijevski, uvodni referat).
Posavska regija je na IX. kongres ZZB NOV Jugoslavije delegirala Staneta Nunčiča, predsednika Občinskega odbora ZZB NOV v Krškem. Svoje vtise s kongresa je strnil takole:
»Povedati moram, da je bil kongres resnično veličasten. Udeležili so se ga sami slavni borci, komandanti, spomeni-čarji — sama velika imena naše revolucionarne preteklosti. Seveda žal mnogih tudi ni bilo več med nami, pa so za našo revolucijo in narodnoosvobodilno borbo storili neprecenljivo veliko. To sta zlasti tovariša Tito in Kardelj ter Aleš Bebler, Franc Krese, D juro Pucar in mnogi drugi.
Vsebina kongresa je bila vsekakor v prvi vrsti obarvana z nalogami ekonomske stabilizacije kot dolgoročne skupne naloge. Za nas borce to ni le borba za boljši jutri, stabilizacija mora imeti značaj čuvanja pridobitev naše revolucije in narodnoosvobodilne   vojne. To
STKAN 2
»NAS  GLAS«
št. 7 — julij 1982
je hkrati idejna bitka za uveljavljanje političnega sistema samoupravljanja. Zato bi morali borci, ki so sicer bili že doslej aktivni, opozarjati na slabosti.
Ravno tako je pomembna naloga borba proti nacionalizmu, kjerkoli se že ta pojavi. V vseh akcijah bi morali ustvariti tisto enotnost in tovarištvo, kot smo ga gojili v času NOB — to današnji čas zopet potrebuje. V vsakem delu se moramo opreti na široke ljudske množice — skupno z delavskim razredom smo izbojevali še vse bitke, zato naj bo ta tudi poslej nosilec akcije.
Za kakršnokoli našo akcijo je treba pritegovati tudi mladi rod. Za to jih je treba vzgajati, jim prenašati izročilo revolucionarne tradicije, jim že v času, ko se mlada osebnost oblikuje,
V    vseh osnovnih organizacijah ZSMS v krški občini že tečejo razprave o gradivih za XI. kongres ZSMS, ki bo jeseni v Novem mestu. To pa ni edina dejavnost, s katero se mladinci v krški občini ukvarjajo. V sklopu priprav na zvezno mladinsko delovno akcijo, ki bo letos v Vanganelu pri Kopru, so organizirali usposabljanje mladih kadrov v obliki lokalnih delovnih akcij, pohodov in brigadnih konferenc.
Freskočena je tudi zadnja ovira — zdravniški pregledi, po katerih je razvidno, da šteje letošnja mladinska delovna brigada »-Matija Gubec« Krško 45 brigadirjev s povprečno starostjo 17 do 18 let. V njihovih vrstah je dobra tretjina deklet. Vse naloge, ki jih je prevzela mladinska organizacija, so uspešno opravljene. Zal pa so še vedno določene težave s finančnimi sredstvi — kljub pomoči izvršnega sveta, SOP Krško in TES Brestanica — ki jih še vedno primanjkuje za uspešno izvedbo take delovne akcije. V svoji široko zastavljeni akciji so se mladinci obrnili po pomoč na nekatere delovne organizacije, žal še brez pravega uspeha.
V  sredo, 30. junija, bo še zadnja brigadna konferenca, sklicana v matični občini in ob navzočnosti predstavnikov občinskega vodstva in družbenopolitičnih organizacij. Brigada bo odšla na pot v nedeljo, 4. julija, in bo v Vanganelu pri Kopru do 31. julija.
Tisti mladinci, ki bodo doma, pa ne bodo mirovali. Sredi julija (med 14.   in   18.  julijem)   pripravlja   vod-
vcepljati to znanje in potrebo po ravnanju v skladu s temi izročili.
Za izvajanje vseh nalog je treba zaostriti odgovornost. Nekatere razprave na kongresu so bile konkretne, stvarne in dokaj odločne — žolčne. Iz njih se je izkristaliziralo stališče, da naj stabilizacija obseže vse, ne le delavsko bazo. Prepričani smo, da imamo dovolj lastnih moči za uspeh.
Mi v Krškem bomo sklicali Občinski odbor ZZB NOV, kjer bomo podali prerez kongresa in prenesli naloge. ZZB moramo še temeljiteje vključiti v naš stabilizacijski boj. V pripravah bomo prosili predsednika IS, da nam podrobneje predstavi ekonomsko situacijo, stabilizacijske napore, ki jih bomo podprli in v njih sodelovali.«
stvo brigade UDARNIŠKI DAN. Na ta dan naj bi se zbralo čim več starejših in mlajših mladincev iz naše občine — seveda takih s pogumnim srcem in mladim duhom — in naj bi za en dan odšli sukat lopate in vihtet krampe v Vanganel, skupno e brigadirji. Prevoz in vso organizacijo udarniškega dneva bo organiziralo vodstvo MDB. Potrebujejo le odločnih brigadirjev.
tudi pionirji os »dr. mihaj-la rostoharja« smo nosili kurirCkovo poŠto
Kuorčkovo pošto smo sprejeM v ponedeljek, 31 maja 1982, od pionirjev OS »Jurija Dalmatina« Krško. V šol! smo imeli miting, na katerega smo povabili predstavnike KS, ZZB in DPM, žal se mitinga mi nihče udeležil. Pionirji kurirji so po mitingu odnesli Kunirekovo pošto proti Zdolaim in jo predali koprivnli-šktim pionirjem.
Učenka te šole — Siliva Seško iz 7. razreda — je o sprejemu Kurirč-kove pošte na OS »Dr. Mlihajla Ro-stoharja« Kirško zapisala:
Na našo šolo je prispela kurirč-kova torbica. LmeiLi smo miting. Učenci so recitirali, brallli, pelii in plesali. Zapel je tudi pevski zbor. Tovarišiica nam je pokazala torbico in prebrala centralno pismo. Tudi mi smo dodali pismo, katerega je prebrala Andreja. V njem smo obljubili, da bomo pridni in pošteni pionirji. Potem smo vsi učenci zaplesali Titovo kolo. Kurirčkovo torbico so odnesli pionirji v Kostanjek. Ponosni in srečni smo, ker smo tudi mi nosili ikuirirčkovo torbico.
PO  »Franc Rozman-Stane«
RAZSTAVA V DELAVSKEM
DOMU
»EDVARD   KARDELJ«   KRŠKO
Delavski dom »Edvard Kardelj« Krško, Občinska konferenca ZKS Kršlko in Galerija doma JNA Beograd so v galeriji Delavskega doma Edvarda Kardelja organizirali postavitev razstave »NARODNOOSVOBODILNA BORBA V DELIH LIKOVNIH UMETNIKOV JUGOSLAVIJE«. Otvoritev je bila v petek, 25. junija, popestrili pa ,so jo s kratlkliim (kiultoinnim programom.
Razstava je posvečena 90-detnici rojstva Josipa Broza-Tita, 12. kongresu Zveze komuinistov Jugoslavije in 4. juliju — dnevu borca.
Galerija bo odprta ob delavnikih do 23. julija, in sicer od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
SEMINAR
Za 2. julij je bil napovedan v Krškem seminar za delegate Družbenopolitičnega zbora SO Kršlko, člane predsedstva Občinske konference SZDL Kršlko in člane predsedstva Občinskega sveta ZSS Krško. Tema seminarja je »Funkcija družbenopolitičnega zbora v skupščinskem sistemu«. O vlogi in delovanju družbenopolitičnega zbora bo uvodoma spregovoril sekretar Republiške konference SZDL Slovenije Miloš Prosenc, ki bo po tem tudi vodil razpravo v zvezi s seimšinarsiko temo.
MDA »Matija Gubec" Krško
St. 7 — julij 1982
NAŠ   GLAS«
3TRAN3
Ni opravičil za napake komunistov
Občinska konferenca ZKS Krško je na svoji 3. seji na osnovi obravnave aktualnih vprašanj gospodarjenja v občini Krško in Izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije sprejela naslednje
USMERITVE IN STALIŠČA o nalogah komunistov pri uresničevanju nalog na področju družbenoekonomskih odnosov v občini Krško v sedanjih razmerah in pri uresničevanju gospodarske stabilizacije.
1.
Sedanje zaostrene gospodarske in politične razmere v svetu in pri nas imajo odraz tudi na stanje, razmere in pogoje gospodarjenja v naši občini, o čemer pričajo analize in ocene stanja in rezultatov gospodarjenja v preteklem in tekočem obdobju. Kljub temu, da so se v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah zvečine zavedla položaja, v katerem smo, in pozorno spremljajo tekoča gospodarska gibanja in težav, pa v 'vseh delovnih in življenjskih okoljih še vedno niso dojeli vse resnosti  gospodarskih  razmer.
2.
Relativno visoka stopnja odvisnosti gospodarstva v občini od uvoza surovin lin repromateriaia in nizka stopnja pokritosti uvoza z izvozom v prvih mesecih tekočega leta še toliko bolj opozarjata na resnost položaja v organizacijah združenega dela, tki so uvozno odvisne. Nizka stopnja pokritosti uvoza z izvozom narekuje večje napore za povečevanje izvoza in s tem aktivnejše vključevanje v prizadevanja celotne družbe iza zagotavljanje zunanje likvidnosti države. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pri nadomeščanju uvoznih surovin in repromaterialov ter drugih sredstev z domačimi, z doseženimi še ivedno ne moremo biti zadovoljni.
3.
Nekatera neskladja med ustvarjenim dohodkom ter splošno in skupno porabo zmanjšujejo akumulativno in reprodukcijsko sposobnost organizacij združenega dela, kar se bo v prihodnje še zaostrilo, v kolikor ne bomo teh neskladij uraivnotežili in uskladili z resoluaijskimi oziroma planskimi cilji. Dinamičen razvoj in zagotavljanje relatvno visokega družbenega standarda v preteklem obdobju, kar je pomembna pridobitev v ob Sin i, bo v naslednjem obdobju zahteval maksimalno radionalno gospodarjenje na področju družbenih dejavnosti in komunalnega gospodarstva, saj je potrebno zagotoviti redno dejavnost, vzdrževanje in odplačilo kreditov. Realno je pričakovati, da v naslednjem obdobju ta razvoj ne more biti več tako dinamičen, poskrbeti pa moramo za kontinuiteto, ki bo zagotavljala perspektivo in rast osebnega in družbenega standarda. Istočasno se bomo morali soočiti tudi z dejstvom, da nekaterih programov ne bo mogoče uresničiti.
4.
Ukrepi tekoče gospodarske politike in zagotavljanje odplačila tujih
kreditov bodo v naslednjem obdobju bistveno vplivali na spremembo pogojev in možnosti gospodarjenja predvsem v tistih OZD, ki so odvisne od uvoza surovin in reprmate-riala. Zato moramo članom kolektiva redno, sproti in objektivno prikazovati težave pri zagotavljanju normalne proizvodnje in občasne zastoje v proizvodnji. Tako bodo vsi delavci pravočasno informirani, osveščeni in prlipravleni stopiti v skupno akcijo, brž ko bo to mogoče.
5.
Obremenjenost poslovodnih organov, strokovnih služb, izvršilnih organov in teles s konkretnimi operativnimi nalogami v sedanjem obdobju onemogoča poglabljanja le-teh v probleme   dolgoročnega  razvoja   na
I      1                 i
Na proslavi občinskega praznika v Podbočju — Lidija Sentjurc prejema Listino o častnem občanstvu.
temeljih, opredeljenih v Izhodiščih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. To ima lahko za posledico, da bodo procesi, katere moramo uresničiti, tekli prepočasi, nedosledno ter da bomo še naprej temeljna vprašanja našega razvoja reševali kratkoročno, premalo pripravljeni in zato brez pravega učinka. Tudi pojmovanja vsebine dolgoročne politike gospodarske stabilizacije so še različna, kar moramo s takojšnjo pOBttčno akcijo Zveze komunistov odpraviti. Stališča o vseh vprašanjih našega nadaljnjega razvoja v občini in družbi mormo poenotiti ter odločno in brezkompromisno izvajati
idejno diferenciacijo pri razreševanju konkretnih vpraašnj v slehernem delovnem in življenjskem okolju.
7.
Aktivnosti pri spreminjanju in dopolnjevanju planskih aktov so v zaključni fazi. Potrebno pa je opozoriti, da moramo komunisti v vseh okoljih te dejavnosti vzpodbujati in vztrajati na doslednem samoupravnem postopku spreminjanja in sprejemanja planov, da zagotovimo tako vsebino, ki bo temeljila na: opiranju na latsne sile v skladu z materialnimi možnostmi, večji (ofenzivne j ši) izvozni usmeritvi, večji produktivnosti, boljši organizaciji dela in tehnologiji, lastnem znanju, boljši izkoriščenosti notranjih (lastnih) rezerv, racionalni porabi energije itd. S tem bomo zagotovili solidne temelje in jasne perspektive nadalj-ne krepitve celotnega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema.
8.
Krepitvi samoupravnih odnosov, odgovornosti, doslednemu izvajanju zakonskih določil, preseganju ozkih interesov kolektivov in skupnosti. idejni diferncdaciji ter drugim temeljnim vprašanjem smo posvečali in posivečaimo premalo pozornosti tudi v Zvezi komunistov. Zato bo v bodoče nujno izostriti našo razredno naravnanost do teh vprašanj. Metoda dela naj postanejo konkretne akcije in iskanje odgovorov na konkretna vprašanja v slehernem okolju.
Občinska konferenca ZKS Krško opredeljuje na osnovi obravnave aktualnih vprašanj gospodarjenja in uresničevanja politike dolgoročne gospodarske stabilizacije vsem komunistom, osnovnim organizacijam in njihovim vodstvom, s tem pa tudi vsem komunistom, ki delujejo v vseh celicah naše družbene organiziranosti,   naslednje   naloge:
1.
Resnost razmer, v katerih ures ničujemo v naši družbi zastavljene naloge, zahteva, da razvijemo v vseh delovnih in življenjskih okoljih ter v vseh fostitucijah našega sistema enovito in enotno akcijo na podlagi vsebinskih usmeritev 9. kongresa ZKS, s katerimi moramo mobilizirati Mse delovne ljudi in občane in dobiti podporo za dosledno uresničavainije zastavljenih nalog. Komunisti moramo ustvariti takšno politično kOlimo, ki bo resnično orno gočfila uresničevanje razvojnih ciljev na podlagi dolgoročnih programov gospodarske stabilizacije in drugih dok"mentov ter ukrepov tekoče gospodarske poliitike.
2.
Komunisti v vseh okoljih se moramo bolj Obrniti k delavcem in njihovim  konkretnim  interesom,   prob-
STRAN 4
»NAS  GLAS«
St. 7 — julij 1982
lematiki gospodarskega razvoja, zagotavljanju socialne varnosti ter odločnemu razreševanju vseh odprtih vprašanj in problemov. Kvalitetna, pravočasna in celovita informiranost deilovnih ljudi in občanov o konkretnih razmerah, stanju, odprtih vprašanjih in problemih je predpogoj za njihovo mobilizadijo in aktivno vključevanje v vse družbene procese ter za resnično samoupravno sprejemanje odločitev, zato moramo temu področju posvetiti vso pozornost ter odpraviti slabosti in pomanjkljivosti.
3.
Zaostrene gospodarske razmere zahtevajo od komunistov stalno spremljanje političnih in varnostnih razmer v ilastnem okolju in ¦vzpodbudo za pravočasno pripravljenost ter organiziranost temeljnih in samoupravnih skupnosti in organizacij za akcijo Ob morebitnih zastojih v proizvodnji, za kar je potrebno v slehernem okolju sprejeti ustrezne ukrepe (dopusti itd.). Možni zastoji v proizvodnji zahtevajo tudi krepitev solidarnosti in vzajemnosti v celotnem združenem delu (krepitev rezervnih skladov v TOZD, znotraj DO in SOZD ter občini). Zagotavljanje socialne varnosti delavcev mora temeljiti na izostrenem razrednem pristopu, za kar so odgovorni komunisti v vseh delih družbene organiziranosti.
4.
Komunisti v temeljnih samoupravnih Skupnostih in organizacijah, ki poslujejo z izgubo, marajo temeljito oceniti vzroke zanjo in posledice, izostriti odgovornost za nastali položaj ter vzpodbuditi razreševanje takšnega stanja oziroma odpravo posledic.
5.
Dejavnost pri spreminjanju in dopolnjevanju planskih aktov je v zaključni fazi. Komunisti moramo s pclno odgovornostjo še nadalje vzpod-buja»ti ivse aktivnosti, zahtevati od komunlisiov v poslovodnih organih, strokovnih službah, izvršilnih organih in telesih, samoupravnih organih in delegacijah odgovorno izvajanje nalog in uveljavljanje odgovornosti za opravljene naloge. Vztrajati moramo na doslednem samoupravnem postopku spreminjanja in sprejemanja planov ter težiti za tako njihovo vsebino, ki bo temeljila na realnih pogojih in možnostih gospodarjenja v naslednjem obdobju. Z vso odgovornostjo se moramo lotiti alkoij, ki bodo zagotovile dosledno izvajanje tekočih ukrepov ekonomske politike lin uresničevanju dolgoročne gospodarske stabilizacije, pri čemer je treba upoštevati, da je v sedanjem obdobju treba dati prioriteto izvozu, zmanjšanju uvoza in njegovi suibstitucijii, ohranjanju proizvodnje in zagotavljanju osnovne oskrbe delovnih ljudi in občanov.
6.
Dosledno moramo vztrajati na odpravi notranjih slabosti, izkoriščanju lastnih notranjih rezerv in dru-
gih pojavov, ki slabijo našo gospodarsko Učinkovitost.
7.
Krepiti moramo povezovanje združenega dela na dohodkovnih načelih, boriti se proti zapiranju TOZD, proti morebitnim odcepitve-nim težnjam organizacij in vsem oblikam uveljavljanja ozkih interesov, skupinsko lastninskim odnosom, špekulativnemu egoističnemu obnašanju in drugim pojavom, ki slabijo naše gospodarske razmere in rušijo enoten jugoslovanski trg. Dosledno moramo izvajati dogovorjeno in opredeljeno politiko v lastnih okoljih. Negativni pojavi drugje ne morejo in ne smejo biti vzrok za naše lastno obnašanje, ki ne bi bilo v skladu z dogovorjeno politiko in cilji.
8.
Sedanja neugodna gibanja v gospodarstvu in prizadevanju za njegovo stabilizacijo bodo v prihodnjem obdobju vplivala na področje družbenih dejavnosti v občini in zaostrila pogoje gospodarjenja na tem področju. Zato moramo komunisti pozorno spremljati razmere in s pra-
Narodni heroj Jože Borštnar prejema od predsednika SO Krško Branka Pirca,  listino  o  častnem  občanstvu.
vočasno akcijo prispevati k njihovem urejanju. Komunisti v SIS, njihovih Skupščinah in organih, izvršnem svetu, krajevnih skupnostih, delegacijah in občinskih vodstvih morajo doseči, da bodo na področju splošne in Skupne porabe dosledno upoštevana z resolucijo in z družbenimi dogovori ter samoupravnimi sporazumi SIS opredeljena merila za finarudiranje teh dejavnosti ter pri tem izhajati iz dejstva, da se Skupna poraba ne more povečati izven opredeljenih okvirov. Zato se moramo povsod boriti za čim racionalnejše gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi, tudi za ceno skrčenja  planov  na  nekaterih  področjih.
9.
Občinska konferenca zavezuje vse   komuniste  za   dosledno  uresni-
čevanje sprejete politike vseh oblik porabe, tudi osebne, in -njeno rast le v okviru resOlucijskih opredelitev in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Vse vrste prekoračitev je treba dosledno vračati združenemu delili,
10.
V konkretnih razmerah moramo krepiti samoupravni položaj delavca, krepiti odgovornost za sprejete odločitve in njihove posledice, dosledno izvajati sprejeta načela kadrovske politike in predvsem izvajati odločno izdejno diferenciacijo v ZK ob vseh pojavih, ki bi povzročili odmike od zastavljene politike in opredeljenih ciljev.
11.
Vse osnovne organizacije ZK v občini morajo nenehno ocenjevati ra;zmere ter uresničevanje sprejetih nalog in odločitev, obravnavati konkretne razmere in odprta vprašanja v lastnem okolju in spodbujati ustrezne aktivnosti za njihovo razreševanje ter dosledno izvajati odgovornost svojih članov za izvajanje sprejetih nalog. Le razreševanje konkretnih razvojnih, delovnih, socialnih in drugih vprašanj bo uve-ljavjalo OO ZK in komuniste ter zagotavljalo njihov vpliv in idejno vlogo med delovnimi ljudmi in občani. Vsi sestanki z nekimi formalnimi dnevnimi redi v sedanjem obdobju pomenijo nenačelnost in neodgovornost za razmere v lastnem okolju.
12.
Občinska konferenca in njen komite bosta stalno operativno-poiitič-no spremljala razmere v občini in uresničevanje sprejetih usmeritev ter obravnavala vsa aktualna vprašanja. V naslednjem obdobju (na prvi seji) bo konferenca obravnavala aktualna vprašanja s področja družbenih dejavnosti lin komunalno stanovanjskega gospodarstva ter opredelila temeljna izhodišča in stališča do razvojnih vprašanj na tem področju.
13.
Osnovne organizacije ZK in vsi komunisti morajo obravnavati v naslednjem obdobju »Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije« in jih že sedati vgrajevati kot sestavimo vseh razvojnih planov. Ta dokument je sestavni del vsebine, ki bo obravnavana na 12. kongresu ZKJ, in temeljna platforma na področju stabilizacije gospodarstva in vseh področij družbene reprodukcije ob katerem moramo komunisti doseči popolno enotnost pogledov in akcij v naši nadaljnji dejavnosti. Sleherni oportunizem, nespoštovanje in neizvajanje usmeritev iz tega dokumenta mora predstavljati osnovo za odločno idejno lin politično diferenciacijo v naših vrstah.
14.
Občinska konferenca ZKS je opredelila svoje stališče do investicij. Komunisti se morajo ob konkretnih odločitvah zavzemati in pod-
St. 7 — julij 1962
NAS  GLAS«
STRAN 5
pirati tistie investicije, 'ki zagotavljajo izvajanje prioritetnih nailog na gospodarskem področju (izvoz itd.), posebno kritičen pristop pa morajo imeti do investicij v družbenih dejavnostih ob upoštevanju, da so poleg investicijskih sredstev potrebna v teh primerih tudi sredstva za izvajanje  dejavnosti, vzdrževanje  itd.
15.
Na področju kadrovske politike se moramo komunisti zavzemati za to, da najodgovornejše naloge opravljajo povsod najsposobnejši ljudje in delovne skupine; nedoslednemu in nestrokovnemu izvajanju nalog mora slediti tudi ustrezna kadrovska menjava na najodgovornejših mestih.
SOLIDARNOST
POROČILO KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA SOLIDARNOSTNE AKCIJE PRI P OK SZDL KRŠKO
V akciji, ki smo jo zastavili v občini Krško za solidarnostno pomoč delavcem in njihovim družinam rudnika žvepla Siarkopol v kraju Tarnob-seg na Poljskem, je bilo z izrednim odzivom naših delovnih ljudi in občanov v TOZD in preko šolske mladine zbrano 522.087,40 din finančnih sredstev (stanje ob koncu maja!).
Akcijo je v veliki meri podprl tudi Rdeči križ Slovenije, ki je prispeval pakete prehrane v skupni vrednosti 430.584 din.
Iz zbranih finančnih sredstev v občini so bile nabavljene še dodatne količine prehrambenih arktilov, zdravil, higienske potrebščine in otroška konfekcija v skupni vrednosti 289.416 din. V aprilu, ko smo blago nabavljali, je ocena kazala, da bo približno toliko sredstev zbrano v tej akciji.
SEZNAM   DELOVNIH  ORGANIZACIJ,   KI   SO  PRISPEVALE  SREDSTVA ZA POLJSKO — stanje na dan 23. 6. 1982.
1.  Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško                180.880,00 din
2.  DES TOZD  Blektro Krško                                                           6.650,00 din
3.  Rudnik rjavega premoga Senovo                                              10.000,00 din
4.  MetaHna TOZD TGO Senovo                                                     17.370,00 din
5.  Kovinarska Kriško                                                                       14.607,00 din
6.  SOP TOZD Ikon Kostanjevica                                                    3.150,00 din
7.  SOP Krško                                                                                     2.350,00 din
8.  Novoles TOZD  Bor Krško                                                           2.537,00 din
9.  IGM Sava  Krško                                                                          4.810,00 din
10.  Lisca TOZD Senovo                                                                     8.660,00 din
11.  Labod TOZD Litana Krško                                                         10.300,10 din
12.  Zlito TOZD Imperial Krško                                                          8.759,00 din
13.  Žito TOZD Pekarna Krško                                                          5.000,00 din
14.  Ag-rokomibinat Krško TOZD Sadjarstvo, pollijedelstvo                1.500,00 din
15.  TOZD Kooperacija                                                                        1.400,00 din
16.  TOZD Trgovina s servisi                                                                900,00 din
17.  TOZD Vinogradništvo, kleti                                                         2.050,00 din
18.  TOZD  Meso Kostanjevica                                                            2.870,00 din
19.  Delovna  skupnost skupnih  služb                                                1.850,00 din
20.  SGP Pionir TOZD Gradbeni sektor Krško                              26.495,00 din
21.  SGP  Pionir  TOZD Togrel Drnovo                                             5.000,00 din
22.  CP N. m. TOZD Vzdrževanje in rek. Krško                           5.400,00 din
23.  TOZD Asfaltna baza in gramoz. Drnovo                                    2.000,00 din
24.  PTT Novo mesto TOZD Krško                                                    820,00 din
25.  M-Preskrba Krško                                                                       25.450,00 din
26.  TOZD Sremič Krško                                                                    9.600,00 din
27.  Obrtni servisi Krško                                                                       650,00 din
28.  SA — Zastava avto TOZD Servis Krško                                    3.350,00 din
29.  Kostak Krško                                                                              11.500,00 din
30.  LB — Temeljna posavska banka Krško                                    9.460,00 din
31.  Beogradska banka — kred. hran. si. Krško                               900,00 din
32.  Služba  družbenega   knjigovodstva   Krško                                  6.470,00 din
33.  Skupščina občine Krško — Upravni organi                           15.929,20 din
34.  DS družbenopolitičnih organizacij Krško, Rdeči križ
Krško in Delavska univerza Krško                                            3.337,00 din
35   Zdravstveni dom TOZD Krško                                                  25.146,20 din
36. Lekarna Krško                                                                              1.300,00 din
-37. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško                                    500,00 din
38.  Delavski dom Krško                                                                       350,00 din
39.  Postaja ljudske miilice Krško                                                     3.600,00 din
40.  Uprava javne varnosti Krško                                                       6.096,20 din
41.  Dom upokojencev Krško                                                             1.450,00 din
Zbrano blago so izročili predstavnikom rudnika Siarkopol neposredno predstavniki občine in tovarne »Djuro Salaj« Krško ter Rdečega križa Slovenije med 22. in 27. aprilom letos. O tem smo prejeli tudi pismeno poročilo.
Glede na to, da v nekaterih TOZD niso akcije opravili do določenega roka (20. aprila) oziroma so sredstva nakazali pozneje, je ostalo na zbirnem računu še 232.672,15 diin.
Koordinacijski odbor je akcijo ocenili za izredno uspešno ter izrekel vse priznanje in zahvalo aktivistom, ki so akdijo vodili v TOZD in preko šolske mladine.
KAJ S PREOSTALIMI SREDSTVI?
...    ... _^_      . _     _ .^..
Koordinacijski odbor je obravnaval pobude in predloge o uporabi preostalih sredstev iz omenjene solidarnostne akcije, ki jih zaradi prekoračenega roka ni bilo več mogoče v celoti nameniti za Poljsko.
Obravnavana je bila pobuda, dana na posvetu s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij sindikata, po kateri naj bi preostala finančna sredstva namenili izrecno za pokritje dela stroškov oskrbnine za letovanje otrok iz socialno šibkih družin iz naše Občine.
Koordinacijski odbor je mnenja, da je treba to pobudo podpreti in del preostalih sredstev v višini 150.000 din nakazati Občinski zvezi prijateljev mladine, ki bo organizirala letovanje teh otrok. Koordinacijski odbor je tudi mnenja, da teh sredstev nikakor ni mogoče uporabiti za kakšne skupne potrebe pri organizaciji letovanja, temveč le za pokritje dela prispevkov, ki jih dajejo družine za letovanje svojih otrok. O kriterijih za izbiro takih otrok se bo ZPM dogovorila s socialnim skrbstvom, in zdravstvom. ZPM bo o uporabi teh sredstev podala podrobno poročilo koordinacijskemu odboru.
Preostali del finančnih sredstev v višini 82.672,15 din pa je KO namenil kot solidarnostno pomoč žrtvam ob izraelski agresiji na Libanon z utemeljitvijo, da se zato opusti sicer predvidena organizirana akcija v naši občini, kar pa ne pomeni, da organizaciije in občani ne bi mogli dodatno prispevati v ta namen.
»NAS GLAS« — skupne delegatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Naklada 1000 izvodov. — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. — Uredništvo CK2 12, Kriko tel. 11-768. — Tisk: Papirkon-fekcija Kriko.
STRAN 6
»NAS  GLAS«
St.  7 — julij  1982
42.	DS SSS in ŠKIS Krško		1.960,00 din
43.	Občinska  zdravstvena skupnost  Krško		1.700,00 din
44.	SotLski center Krško		5.000,00 din
45.	OS dr. M. Rostohatrja Krško		1.840,00 ddn
46.	OS J. Dalmatin Krško		22.960,50 din
47.	OS heroja M. Kerin Leskovec		7.000,00 din
48.	OS XIV. divizije Senovo		6.690,00 din
49.	OS A. Bohorič  Brestanica		7.712,20 din
50.	OS Koprivnica		3.495,00 din
51.	OŠ Kostanjevica		8.703,00 din
52.	OS Raka		2,100,00 din
53.	OS Gorjainskega bataljona Podbočje		7.165,00 din
54.	Vzgojno varstveni zavod Krško		1.000,00 din
55.	Temeljno sodišče N. m. — Enota Krško		1.020,00 din
58.	Lekarna Sevnica — enota Senovo		600,00 din
57.	Istra Benz — črpalki Drnovo in Krško		2.150,00 din
58.	Westinghouse Krško		9.250,00 din
59.	Iskra servis — Prekopa Kostanjevica		5,1120,00 din
60.	Pivovarna Union — distr. center Krško		300,00 ddn
61.	Združenje obrtnikov Krško		2.450,00 din
<i2.	Enota  fizičnega  varovanja  premoženja  Krško		4.230,00 din
		Skupaj:	552.793,20 din
REZULTATI TEKMOVANJA
KOVINARJEV SLOVENIJE
STRUGARJI:
1.  BRANKO   GERMOVSEK, »tDjuro Sattaj« Krško, 952 točk,
2.  Karel GABRlC, Metalna Senovo, 935.
3.  Anton HANJŠEK, SIP Šempeter, 862.
BRUSILCI:
1.  ALEKSANDER SVETINA, Železarna Jesenice, 860,
2.  Ivica GOLOBIC, Indos LjuibUJjana, 850,
3.  Stane ZEROVINIK, Titan Kamnik, 776.
(Krško  ni  imelo  predstavnika!)
REZKALCI:
1.  VLADIMIR MALNAR, Ktovkioplastika   Lož,   866,
2.  Marko KRZISNIK, LTH Skofja Loka, 830,
3.  Ardenko CUPIN, Laima Dekani, 823. (Krško  brez  predstavnika!)
ORODJARJI:
1.  ANTON ZUPANC, Sip Šempeter, 861,
2.  Marko SKiRINJAR, Iskra Šempeter, 841
3.  Janez POZENEL, Kolektor Idrija, 815,
13. — 14. Bogdan ZUPANČIČ,
Solllski center Krško, 16. — 17. Anton   ZUPANČIČ,
Šolski center Krško.
KLJUČAVNIČARJI:
1.  ANTON PODPECAN, ESO  Titovo Vedenje,  907,
2.  Bojan SEVER, Rog LjaJbljaina, 844
3.  Oto ZAOORlCNIIK, SIP Šempeter, 834,
8. Peter JELEN, SOP Krško, 759,
10. Goraizd NOVOSELC, Kovinanska Krško, 747.
KOVAČI:
1.  MILAN DOBNIKAR, Impol SI. Blisltrica, 808,
2.  Ignac LAZNIIK, Vozila Gorica, 808,
3.  Franjo VEOKQ, Železarna Raivne, 776. (Krško brez predstavnika!)
LIVARJI:
1.  JANEZ BUTALA, Belit Črnomelj, 910,
2.  Ivan STOJAN, Železarna Store, 899,
3.  Jože FIDLER, Železarna Store, 869. (Krško brez  predstavnika!)
PLAMENSKI VARILCI:
1.  IVAN ZAKSEK, Kovinarska Krško, 717,
2.  Franc ŠOLAR, Železarna Jesenice, 657,
3.  Miroslav MOHORlC, IMP Idrija, 642,
KOVINAR 82
OKROGLA    MIZA   O   INOVATOR-STVU
V okviru 6. proizvodno-delovne-ga tekmovanja kovinarjev Slovenije, ki je bilo od 11. do 13. junija v Krškem, Črnomlju in Novem mestu, so organizatorji tega srečanja veliko pozornosti namenili inovator-stvu. V galeriji Delavskega doma »-Edvarda Kardelja-« v Krškem je bila postavlejna razstava inovacij, poleg — v mali dvorani pa je bil tudi razgovor za okroglo mizo o problemih  uveljavljanja  inventivne de-
VARILCI REO:
1.  MILAN MAOESIC, Ladjedelnica 2. okt. IzOla, 772,
2.  Zahid HADZlC, Kovinarska Krško, 705,
3.  Daniio RIJAVEC, Vozla  Nova Gorlica,  702,
6. Ivan SLAVINEC,
Kovinarska Krško, 685.
VARILCI MAG:
1.  ROMAN JAN1KOVIC, Kovinarska Krško, 810,
2.  RadOslaiv STEVANOVlC, Metalna Maribor, 735,
3.  Marjan CERNIGOJ, Vozila Gorica, 731,
6. Bogomir OMERZU, Metalna Senovo, 678.
VARILCI TIG:
1.  MIRAN KUMAR.
TES Titovo Velenje, 806.
2.  Zdenko KOVAČ,
IMP Murska Sobota, 771,
3.  Franc GANTAR, Metalna Maribor, 756,
4.  Tadija PAPAK, Kovinarska Krško, 752,
6. Alojz BIZJAK, SOP Krško, 729,
AVTOMEHANIKI OTTO:
1.  LEON LUPŠA, Feromoto Maribor, 980.
2.  Danilo NEMET, Feromoto Maribor, 965,
3.  Jože ZABASU, Zastava avto Krško, 918,
12. — 13. Anton ZAGORC, Zastava avto Krško, 810.
AVTOMEHANIKI DIESEL:
1.  JOŽE KOREN, Avmoobnova   Ljubljana,   990,
2.  Janez -PREVODNIK, Alpetour  Skofja  Loka,   938,
3.  Ivan ZUPANČIČ, Transport Krško, 924,
8. Martin NAGLIC, Transport Krško, 877.
javnosit. Udeležilo se ga je preko 30 predstavnikov OZD, ustanov, strokovnih služb iz Slovenije in sosednje Hrvatske.
Netvsiljeno je kot teoretično izhodišče razgovora služila knjiga Jožeta Jana »-Inovacija v enostaivni in razširjeni reprodukciji-«. Jože Jan je predsednik slovenskega društva izumiteljev in je bil za izumitelja prvič priznan, kot sam trdi, zelo kmalu po vojni. Naj navedemo nekaj primerjalnih podatkov, s katerimi je v kmtjigi  postregel:
„Ne, kar mora - kar more, mož je storiti dolžan!"
St. 7 — julij 1982
STRAN 7
OCENA   RAZSTAVE   INOVACIJ
Inovacije, razstavljene v Delavskem domu »Edvarda Kardelja« v Krškem, je ocenila komisija Občinske raziskovalne skupnosti Krško in ugotovila   naslednje   stanje   rangov:
1.   Iskra Šentjernej *— STROJ ZA IZDELOVANJE CHIP UPOROV,
2.  Iskra Semič — STROJ ZA MERJENJE KONDENZATORJEV,
3.  Iskra   Semič   —   MERILNA MIZA  ZA  KONTROLO PROCESA  IZDELAVE KONDENZATORJEV,
4.  Iskra Kostanjevica — MERILNA MIZA; najuspešnejši eksponat, kar se tiče dviga   produktivnosti  dela,
5.  Karel  Zeljko  —  FAZNI VEKTOR;  tehnično   najbolj izviren   eksponat,
6.  Jože  Benje,   »Djuro  Salaj-« — INOVACIJA   KOTA LETVE NA  REZALNEM STROJU;    ekonomsko    najučinkovitejša   Inovacija   na obstoječi tehnologiji,
7.  Ivan Zajber, SOP — MINIATURNI SOLARNI KO-LEKTOR; najbolj požrtvovalni entuziast pri zmanjševanju porabe energije.
V delovnih organizacijah, kjer je to delo organizirano že več let, so lani uvedli v SR Sloveniji v .proizvodnjo vec kot 3000 tehničnih izboljšav, ki so bile tudi samoupravno in poslovno registrirane. Sodimo, da so najimanlj toliko inovacij uvedli v proizvodnjo neregistriranih, bodisi da ustvarjalno delo v teh delovnih organizacijah sploh še ni organizirano ali pa se inovacijske stvaritve preprosto vštejejo v službeno dolžnost, zlasti če gre za visoko strokovne kadre ali poklicne raziskovalce. Iz registriranih podatkov ipozna^ mo dohodkovno učinkovitost teh inovacij: :povecanii dohodki ali prihranki anašajo povprečno 200 — 400.000,00 din na uporabljen inventivni predlog.
Ivan Zajber — SOP  Krško — prenosni sončni kolektor.
Seveda je to število zelo majhno in taki dohodki ne morejo bistveno vplliVati na položaj združenega dela kot celote, čeprav v nekaterih delovnih    organizacijah    dosegajo    po
V .Sloveniji je po zadnjih podatkih 99 °/o delavcev včlanjenih v Zvezo sindikatov Slovenije. Ta podatek potrjuje, da se je Zveze sindikatov Slovenije po 9. kongresu uveljavljala ipredvsem kot množična družbenopolitična organizacija delavskega razreda. Kolikšen je bil njen uspeh v posameznih organizacijah združenega dela in kako je uspela v celoti uresničevati začrtano politiko Zveze sindikatov Slovenije, bo treba oceniti v osnovnih organizacijah in tu-
netkaj desetin milijonov din na leto in torej kar precej prispevajo k odpravljanju težav. Inventivna dejavnost pa postane zelo resna zadeva, če je množična.
Ze nekatj časa je znano, da so v gospodarski ekspanziji Japonske v zadnjih letih inovacije udeležene kar s 65 odstotki in da japonski delavci v tovarnah dajejo na mesec po en uporaben novatorski predlog. V Nemški demokratični republiki 30 odstotkov vseh zaposlenih sodeluje v dobro organiziranem novatorskern giibanju. V različnih industrijsko razvitih deželah je pri tem delu povezanih 6 do 8 odstotkov zaposlenih. Ce bi pri nas le vsalk deseti delavec sodelovali pri tem delu, bi naša stabilizacija precej hitreje napredovala, z njjo tudi produktivnost in dohodki združenega dela.
Avtor tudi jasno navaja obveznosti, ki jih zakon o združenem delu predstavlja pred vse zaposlene v združenem delu, ki morajo »... z ustrezno notranjo organizacij dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujati delavce, da se na vsakem delu delovnega procesa v temeljni organizaciji razvitja ta ustvarjalnost in delovna pobuda delavcev in se meri nljihov prsipevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.« Tudi v uvodni besedi k razpravi za okroglo mizo je Jože Jan razmišljal o inventivnosti in ustvarjalnosti kot o delu delovnega procesa, ki  prinaša finančni  učinek:
Inventivna dejavnost je sicer lahko množična, največ uspeha pa nudi pri kombiniranju obstoječih zmogljivosti znanja z večih disciplinskih iln strokovnih področij. Znanje, ki si ga je nekdo nabral skozi dolgoletno strokovno delo, nikakor ne sme v novem dkolju mirovati — treba ga je izkoristiti za iskanje no-
di v občinskih svetih v času do 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Na večini občnih zborov osnovnih organizacij in na skupščinah občinskih organizacij zveze sindikatov letos so te ocene že obravnavali in sprejeli tudi sklepe za svoje nadaljnje naloge.
Zaostrene družbenoekonomske razmere so predvsem v zadnjih dveh letih zahtevale od zveze sindikatov vse več naporov za reševanje aktu-
vih rešitev. Najbolj pogosta oblika iskanja takih rešitev je razvojno raziskovalno delo — študij nekega problema. Zelo pa zanernrajamo vse mogoče  naiČine    zbiranja   znanija  —
atolih problemov. Tu in tam se je pojavljalo mnenje, da zaostritve pri gospodarjenju v organizacijah združenega dela, zniževanje osebnega standarda delavcev pa tudi slabša preskrba in druge težave narekujejo zvezi sindikatov, da skrbi predvsem za socialno varnost delavcev. Vendar mora zveza sindikatov opravljati to Vlogo (talko med hitro gospodarsko rastjo kot tudi tedaj, ko se soočamo z resnimi gospodarskimi težavami. Pomemibno je, da se zveza sindikatov ni pustila potisniti v vlogo le socialnega zaščitnika delavcev, ampak je uveljavljala svojo celovito funkcijo. Ta pa je mobilizirati delavce za uresničevanje oblasti pri ustvarjanju in razpolaganju s pogoji in rezultati svojega dela. O tem. kako smo to svojo funkcijo uresničevali, kOliko smo bili uspešni in kakšne težave so se ob tem porajale, govore posamezni deli tega poročila.
Zveza  sindikatov   Slovenije   je   s
Pričela se je javna razprava o kongresnih dokumentih
X. KONGRES ZSS
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije v Krškem je pričel v osnovnih organizacijah izvajati javno razpravo o »Poročilu Republiškega sveta ZSS o delu ZSS med 9. in 10. kongresom«. Poročilo je obsežno, temeljito pripravljeno in obsega vsa področja dejavnosti oziroma uveljavljanja vloge ZSS. Zato tokrat povzemamo le prvo poglavje Iz tega .poročila, ki ima naslov KREPITEV VLOGE IN POLOŽAJA (DELAVCEV V DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH IN V POLITIČNEM SISTEMU SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA.
STRAN 8________________________________    -NAS  GLAS«                                                           St. 7 — julij 1982
predvsem tujega. Tu nikakor ne gre za kupovanje licenc, ker so te s svojo zastarelostjo že samo po sebi škodljive. Veliko je znanja, ki je »-prosto« in je na razpolago preko strokovnega ali poljudnega tiska, na razstavah, konferencah, prospektih... Tem virom informacij mora strokovnjak znati slediti, zbirati pomembne in jih uporabiti. Za to mora seveda imeit splošno znanje, obvladati mora tuje jezike. Na ta način se da priti do specifičnih informacij (o temperaturah, hitrosti, pogojih ob-delarve materialov...), ki jih nekdo potrebuuje za svoj projekt. Vse to je treba znalti uiporalhiiti in na vseh teh številnih dejavnikih temelji ino-valtivnost.
Pri nas, pravi Jože Jan, vodimo strogo, skoraj drobnjakarsko evidenco sredstev, materialnih dobrin. Nihče pa nikogar ne vpraša po evidenci znanja. Prava redkost so organizacije, ki [imajo banke znanja; kup pripravljenih novih študij, ki bodo v zelo kratkem času omogočile prehod na novo proizvodnjo. To je v pogojih konkurence, ko posamezni izdelki hitro zastarevajo. neogibno potrebno. Zal pri nas ni nikogar, ki bi vodil evidenco znanja, čeprav bi morali vsi, banke, SDK in upravni organi, strogo paziti in opravljati selekcijo med tistimi organizacijami, ki temeljijo svoje delo na novem — lastnem znanju, in tistimi, ki tega ne počno. To bi moralo biti tudi osnovno merilo za dodeljevanje kre-titov ali kakršnekoli oblike družbene pomoči.
V razpravi so udeleženci večinoma podprli mnenje, da naj bo ino-vativnost pogoj za selekcijo med organizacijami. Slišati je bilo mnenje, da ne bi smeli odobravati niti sanacijskih programov, če ti ne vsebujejo vsaj nakazano možnost ali poizkus prenove,  izboljšanje dela  pro-
svojo aktivnostjo med kongresoma uresničevala dolgoročne cilje slovenskih delavcev. Hkrati pa je uresničevala tudi aktualne naloge, ki so jih narekovale zlasti zaostrene ekonomske razmere. Temeljna stališča in usmeritve za delovanje Zveze sindikatov Sloveniej o bistvenih vprašanjih družbenoekonomskega polo-žaaj delavcev so zapisane v dokumentih, sprejetih na vseh treh konferencah Zveze sindikatov Slovenije. Konference so obravnavale:
1.  Vlogo in naloge zveze sindikatov pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja; konferenca konferenca je bila 22. novembra 1979;
2.  Vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela; delegati 'konference so se sešto 17. decembra 1980;
3.  Vlogo in inalcge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti; konferenca je bila 5. februarja letos.
izvodnje, ki je do izgube pripeljal. Mnenja so se kresala tudi o oblikah in načinu nagrajevanja izumiteljev, o stranskih pojavih, ki to delo vedno spremljajo — začenši od nevo-ščUjivosti sodelavcev pa do odkritega ali prikritega nasprotovanja vodstvenih kaidrov. Da, tudi o direktorjih so se iskrile misli — o takih, ki se v parolah bore za inovacije, v »svojih hišah-« pa jih ne le zavirajo, ampak se proti njirn borijo z vsemi
V medkongrasneim obdobju je bil 16., 17. in 18. junija 1981 v Beogradu III. kongres sanioupravljalcev Ju-goslavije.V resoluciji, ki jo je sprejel, je poudaril vlogo sindikatov kot najširše razredne organizacije delavskega razreda .in delovnih ljudi v boju za krepitev družbenega položaja samoupravno združenih delavcev kot vladajoče ekonomske in politične sile družbe. Vsebina III. kongresa samoupravljaloev Jugoslavije je pomembno vplivala na delo Zveze sindikatov Slovenije.
Uveljavlajnje delegatskih odnosov v družbenopolitičnem sistemu
Zadovoljivi so tudi rezultati naše aktivnosti pri evidentiranju in kandidiranju delegatov, ko smo skušali zagotoviti takšno sestavo delegacij ki sO bile sposobne izražati dejanske interese delavcev. Predvsem lahko ugodno ocenimo vključevanje zveze sindikatov v delo delegacij v zborih  združenega   dela  skupščin  druž-
možnimi sredstvi in rigoroznimi sankcijami. Za nameček — je bilo rečeno — so nekateri deležni celo družbenih priznanj. Veliko misli je bilo posvečenih fenomenu direktorja, temu, kaiko ga vzgojita (tudi skozi oblike permanentnega dodatnega izobraževanja), da v inovatorjih, tistih, ki se bore za boljši jutri svoje tovarne, ne bo gledal konkurence, ampak pomoč. Kako organizacijam (Nadaljevanje na 10. strami)
benoipoilitičnih skupnosti ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
V zvezi sindikatov smo z množičnim delovanjem članstva omogočili utrjevati vlogo delavcev pri odločanju. Aktivnosti osnovnih organizacij sindikatov ob obravnavanju irezultatov gospoadrjenja so pripomogle h kakovostnim samoupravno sprejetim odločitvam v delegatskem isisternu. Delegatskih odnosov še vedno nismo toliko razvili, da bi prišlo do izraza mnoštvo samoupravnih interesov v družbenolastninskih pogojih in da bi se prek njega uveljavljal interes združenih delavcev. SOoladno s svojo vlogo in nalogami smo se sindikati vključevali v vse aktivnosti v pripravi in izvedbi delegatskih volitev.
Krepitev vloge in položaja delavcev pri odločanju
Pri opredeljevanijiu odločanja smo vztrajali, da imorajo delavci v temeljnih organizacijah združenega de-
Praznovanji Brestanice in Krškega
KS BRESTANICA
PODELITEV BRONASTIH PRIZNANI OF
Ob krajevnem prazniku, ki ga Brestaničani praznujejo 7. junija, so tudi letos v tej krajevni skupnosti podelili bronasta priznanja OF slovenskega naroda, in sicer so jih prejeli:
TURISTIČNO DRUŠTVO BRESTANICA
za že več kot 20-letna prizadevanja za lepši videz kraja, sodelovanje pri snovanju muzeja na brestaniškem gradu, turistično propagandno dejavnost in številne druge akcije;
MARIIA KUKOVICIČ
za predano in vestno delo z mladim rodom ter aktivno vključevanje v družbenopolitično dogajanje v delovnem in življenjskem okolju;
IVAN ZUPANČIČ
za družbeno aktivnost na različnih področjih (akcija za postavitev brestaniškega TV pretvornika, akcija za razširitev telefonskega omrežja, odobrniške in delegatske funkcije, dolgoletni član pevskega zbora);
ANTON STRGAR
za aktivno delovanje v organizaciji Zvze združenj borcev NOV in gasilskem društvu ter pri urejanju muzeja slovenskih izgnancev;
St. 7 — julij  1982
NAS   GLAS
STRAN 9
FRANC KOVAČIČ
za uspešno delo v gasilskih vrstah, prizadevanja pri obnovi gasilskega doma in skrb za pridobivanje podmladka v gasilske vrste ter za aktivnost v pevskem zboru;
FRANC DIVJAK
za dolgoletno družbenopolitično dejavnost v kraju in za prizadevno delo v društvu prijateljev mladine.
15.  JUNIJ — PRAZNIK KS KRŠKO
PRVIČ PODELJENA ODLIČJA KS
Od 12. do 20. junija so se vrstile prireditve, s katerimi so prebivalci Krajevne skupnosti Krško počastili svoj praznik. Na programu so bili: trim kolesarjenje, kurjenje kresov na predvečer praznika, promenad-ni koncert Pihalnega orkestra Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, slavnostna seja skupščine KS in vodstev krajevnih DPO, ulični tek po Krškem, otvoritev razstave oljnih slik iz krškega kapucinskega samostana, turnir v malem nogometu za pokal KS, pionirsko tekmovanje za pokal Plavalne zveze Slovenije in za zaključek družabno srečanje krajanov.
Na slavnostni seji skupščine KS in vodstev krajevnih DPO so podelili bronaste znake OF, ki so jih prejeli: DRU-
ŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO KRŠKO, MIHELA KEl-MAN, ANTON GUBENŠEK in ERNO 1VACIČ.
Poleg tega pa so letos prvič podelili tudi odličja Krajevne skupnosti Krško — plakete z grbom mesta Krško.
ZLATO PLAKETO s priznanjem so dobili: TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO, IGNAC PRIJATELJ in MARTIN TO-MAZIN.
SREBRNO PLAKETO so si prislužili:: DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO — LEVI BREG, STANE KUKO-VIČIČ, MINKA ZUPANČIČ in MILKA SALAMON.
BRONASTO PLAKETO so prejeli: PETER MARKOVIČ, TONE BUČAR, ALOJZ CER-JAK, ALBIN CEROVŠEK, JOŽE  BOBEK in  MARICA REP.
RAZSTAVA   RESTAVRIRANIH UMETNIN
Dolgoletna prizadevanja in organizirana akcija, da bi v starem delu krškega mestnega jedra, ob glavnem parku pričelo nastajati novo kulturno žarišče, so dala prve rezultate. Sredi junija letos so v kapucinskem samostanu v Krškem predstavili javnosti prenovljene slike iz samostanske zibiilke.
Po ocenah strokovnjakov gre za umetnine neprecenljive vrednosti, ki so pod strokovno roko restavratorja in umetnika profesorja Viktorja Povšeta dobife svoj nekdanji sijaj. Seveda je to le del celote, ki jo bo treba obnoviti in urediti tako, da bo tudi kasnejšim rodovom pričala o bogatem   kulturnem  izročilu   pretek-
Sv. i'i del s Sigmariški
la z odločanjem postati odgovorni gospodarji svojega dela ter temeljni nosilci ustvarjanja, pridobivanja in raaporejairnja dohodka.
Cilj naših aktivnosti je bil, da se dohodek, dosežen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, pridobiva le kot dohodek delavcev v temeljnih organizacijah in da o njem odločajo izključno le delavci temeljne organizacije združenega de-
Obliikovaft smo tudi konkretna napotila osnovnim in drugim organizacijam zveze sindikatov za ustreznejšo uveljavitev Vloge delavskih svetov v organizacijah združenega dela ter odloačnja v delaivskih svetih.
Posebej smo spodbujali preobrazbo različnih ostankov za delegate ia-godneqših oblik predstavniškega odločanja v pravo odločanje delavcev prelk delegatov. Boljše rezultate gle-predlagatelji     strokovnih     odločitev
zanje tudi odgovorni in da morajo delavci to odgovornost spremljati, jo opredeljevati in uveljavljati.
V praksi smo se še vedno srečevali s pomanjkljivostmi pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela. Te pomanjlkilj hrasti se večinoma kažejo v slabo organiziranih razpravah in v izsiljenem sprejemanju posameznih aktov, zlasti tistih, ki opredeljujejo delitev osebnih dohodkov. NadaHJe se kažejo v dokaj različnem opredeljevanju pristojnosti za spre-emanje posameznega samoupravnega splošnega akta, ki ga poneko sprejemajo z referendumom, drugje pa na delavskih svetih.
Zlasti smo opažali, da se je čez mero razširilo sprejemanje odločitev in aktov delavcev z oblikami osebnega izjavljanja. Vzroki za to so mnogokrat tudi v neenotnih stališčih u-stavnih sodišč, sodišč združenega dela in drugih ustanov glede načina sprejemanja samoupravnih splošnih aktov.    V  organizacijah   združenega
dela se zato odločajo za tisto pot, ki se jim zdi pravno najbolj varna. Prav zato sprejemajo ve5i.no teh aktov z oblikami osebnega izjavljanja delavcev. Zaradi številnih referendumov v organizacijah združenega dela so delavci že nezainteresi-rani za takšne oblike odločanja. S tem najbolj demokratičnim oblikam odločanja o skupnih zadevah zmanjšujemo dejansko zakonito vrednost in pomen.
Opažali smo tudi drugačne primere. V nekaterih samoupravnih splošnih aktih, za katere je z zakonom izrecno določeno, da morajo biti sprejeti z osebnim izjaivlajnjem — to so na primer samoupravni splo-nši akti, ki opredeljujejo osnove in menila za delitev sredstev za osebne dohodke in podobno — je zapisano, da jih sprejemajo na zborih delavcev ali pa celo na delavskih svetih temeljnih organizacij združenega dela. Ob tem smo si še posebej prizadevali, da bili nstitut poprejšnje obravnavev p raksi zaživel  in da bi
STRAN 10
NAŠ  GLAS
St.  7
julij   1982
lositi. Treba bo zagotoviti sredstva za obnovitev še ravno tolikšnega števila umetnin, ureditev knjižnice in notranjo ureditev (obnovo) samo stanskih prostorov. Del tega je po dogovoru s kapucinskim provincia-laitom v Ljubljani namreč prevzela v oskrbo in uporabo širša skupnost. Hkrati bo potrebno tudi temeljito zbiranje podatkov o umetninah, ki so treuntno raztresene po cerkvah v občini in služijo svojemu liturgične-mu namenu, so pa nujno potrebna obnovitvenih del. Vse te naloge bo moč opraviti le z združenimi močmi vseh dejavnikov v kulturi, od poklicnih ustanov preko kulturne skupnosti do združenega dela. Seveda pa bo to nalogo moč izpeljati le postopno, pač glede na možnosti.
(Nadaljevanje z 8. strani)
Inovacije ...
združenega dela dopovedati, da ni znak za alarm potreben le, če imajo surovin samo še za nekaj tednov dela.  Tudi  pomanjkanje novih  idej
—   rešitev je problematično. Seveda je direktor preobremenjen, da bi se spuščal   v   podrobnosti   inovatorstjva
—  lahko pa uistvani v svojem okolju ugodno klimo! Večina udeležencev posveta se je pozitivno izrazila o rezultatih, ki jih prinaša namestitev referentov za •jnovatlivno dejavnost v OZD. Talki ljudje pač morajo upravičiti sami sebe — rezultati teh prizadevanj (potaitivni) so kmalu vidni. Zal pa se ta ideja sila počasi prebija
—  še počasneje uresničuje.
Če naj sklenemo 'ta zapis s splošnim vtisom, bi to izzvenelo nekako takole: kaže, da se udeleženci debate niso tokrat prvič 'srečali. Očitno tudi mnogih problemov — idej niso tu prvič nanizali. Zal pa je zelo očitno tudi, da bo zopat ostalo pri idejah! Zakaj!?
Občinska izobraževalna skupnost
FUNKCIONARJI   IN   ORGANI   OIS
Za 23. junij je bila napovedana druga seja Občinske izobraževalne Skupnosti Krško, za katero je bilo predvideno, da bo med drugim obravnavala predlog sprememb in dopolnitev planskih dokumentov Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985, predlog podobnega dokumenta OIS Krško, reševanje dokončne izgradnje Pedagoške akademije v LjubOljani, poslovanje OIS Krško o letošnjem letu, samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za financiranje iogopedske službe za območje občine Krško v obdobju 1982 — 1985 ter poročilo o stanju s predlogom programa razvoja Šolskega centra Krško in Dijaškega doma »Milke Kerin« Krško v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Delegati naj bi tudi izvolili člane samoupravne delavske kontrole skupščine Izobraževalne  skupnosti Slovenije.
H gradivu za drugo sejo skupščine OIS Krško je bil priložen tudi zapisnik konstitutivne seje iz katerega povzemamo zapis o izvoljenih funkcionarjih in organih te SIS v tretjem mandatnem obdobju delegatskega sistema.
SKUPŠČINA
PREDSEDNIK: JANKO SPILER, Nuklearna elektrarna Krško, PODPREDSEDNICA: BRANKA KA-STELIC,   Šolski   center   Krško;
ZBOR UPORABNIKOV
PREDSEDNIK:  VILI   ZORKO,   DES,
Blektro Krško,
PODPREDSEDNIK:   JANKO    HRO-
VAT, Kovinarska Krško;
ZBOR IZVAJALCEV
PREDSEDNICA: KRISTINA BOZlC, Osnovna šola »Dr. Mihajla Rostohar-ja« Krško,
PREDSEDNICA: MAJDA STIH, Osnovna šola »Jurija Dalmatina« Krško;
ORGANI OIS
ODBOR ZA OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE: ALOJZ CIGALE, Rudnik Senovo, EMA GORJUP, Kovinarska Krško, EDO ZAJELSNIK, KS Brestanica, DANICA ZALOKAR, OZPM Krško, SLAVKA MIKOLAVClC. OS Podbočje, MARJAN UCAKAR, OS »Jurija Dalmatina« Krško, JOŽE IVACIČ, OS Koprivnica; podpredsednik  odbora:   EDO   ZAJELSNIK.
ODBOR ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE: IVAN RIBIC, TCP »Dju-ro Salaj« Krško, DRAGO CESNO-VAR, KS Leskovec, IVAN ROZMAN, M-Agrokombinat Krško, ANICA PAJIČ, ONPZ »Resa« Krško, MARIJA GABRIC, OS Raka, ANICA IVAOlC, OS Leskovec, DARIJ JESENKO, Šolski center Krško; predsednik odbora: DRAGO CES-NOVAR.
ODBOR ZA ORGANIZACIJO IN KADROVSKA VPRAŠANJA: PETER JESENSEK, SOP-TOZD Oprema Krško, ALBINA BEZJAK, UO SO Krško, VILI DIMC, KS Krško, JOŽICA STRAJNER, OS Kostanjevica, BOŽA OJSTRSEK, JADRANKA KRZAN, OS Raka, ANICA KU-KOVlClC, ZitO-TOZD »Imperial« Krško; predsednik odbora: VILI DIMC.
bil   v  samoupravnih  splošnih   aktih ustrezno opredeljen  in razdelan kot
postopek.
Uveljavljanje ustavne zasnove temeljne organizacije
Za tševilčni in časovni oris razvoja na področju organiziranja temeljnih organizacij združenega dela navajamo tabelo, ki temelji n podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko:
		O			
i		S	O 5s		Skupno
¦Z	5q	5 S		> N	število
=	'"s	> Z,	>2		OZD
a	0J Q	-L§	3H	SO	
te	«}H	«/)   ti	«0 m	fli t»	
6.  12.  1974	1518	2343	369	26	4256
31. 3.  1978	226	2047	435	56	4764
1. 1.  1982	2903	1880	567	53	5403
Bistvene pomanjkljivosti na področju organiziranosti temeljnih organizacij se kažejo predvsem v še vedno dokaj skromni uveljavljenosti različnih oblik samoupravnih povezav med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so v svojem delu in proizvodnji med seboj odvi-
sne in povezane. Tudi sama organiziranost temeljnih organizacij še vedno ni povsod docela ustrezna. Zlasti v tistih primerih, ko so se temeljne organizacije organizirale iz bivših delovnih organizacij, se njihovo delovanje in vključevanje v sistem združenega dela še vedno pre-
več enači s statusom enovite delovne organizacije. Tako prihaja do zapiranja, upoštevanja le lastnih interesov, orgniziranja lastnih služb in podobno. Vse to je v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo zahtevalo od zveze sindikatov še posebno angažiranost.
Pri tem so bili zlasti izpostavljeni problemi, kako urediti status sestavljenih organizacij, opredeliti in uresničevati skunpe cilje, kako naj bodo oblikovani in kako naj delujejo poslovodni organi, skupne službe, kako naj delujejo arbitraže itd.
Organiziranje in položaj delovnih skupnosti
V zvezi sindikatov smo vedno poudarjali, da so za dejansko uresničitev ustavno opredeljene vloge in položaja delavcev v temeljnih organizacijah izredno pomembni urejeni medisebojini odnosi med delavci v  to^diih  in   delavci  delovnih   skup-
St. 7 — junij 1982
NAS  GLAS«
STRAN 11
DELEGACIJA ZA ZBOR DELEGATOV V ZBOR UPORABNIKOV IN ZBOR IZVAJALCEV SKUPŠČINE IZOBRAZEALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE: JOŽICA ZORKO, Labod-TOZD »Libna« Kršiko, ZORA OB-RADOVlC, Nuklearna elektrarna Kršiko, DARINKA OMERZU, Lisca Senovo, BILJANA ŠEPETAVC, SGP Pionir Krško, EMIL MOSKON, KS Senovo, DRAGO MARUSlC, Šolski center Kršiko, ANDREJA SOSTER, Og Kostanjevica, JELKA BOZlC, OŠ  Leskovec,  VERA  ALEGRO,  OS
Brestanica, ANICA 2UGIC, OS Pod-bočije, FRANC ZUPANClC, Dijaški dom Krško; predsednica delegacije: VERA ALEGRO.
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE: SILVA URSlC, OS Brestanica, SLAVICA DROB-NlC, OS »Dr. Mihajla Rostoharja« Kirško, SNEZANA RESMAN, IGM »Sava« Krško, ALENKA STROJAN-SEK, LB — TPB Krško; predsednica  odbora: SLAVICA DROBNlC.
Načrtovanje po možnostih!
OBRAZLOŽITEV K SPREMEMBAM SREDNJEROČNIH PLANOV NA OCENJENO RAST DOHODKA V OBDOBJU 1981 — 1985
Program Občinske izobraževalne skupnosti Krško temelji na dejavnosti osnovnih šol, ki vzgajajo in izobražujejo mladino od 7. — 15. leta starosti. Tako so v 2. členu sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985 navedene naloge, v 4. členu pa število učencev, ki so v posameznih planskih letih vključeni v vzgojnoizobraževalne programe. Osnovne šole, ki so v začetku dogovarjanja v svojih planskih dokumentih začrtale poleg rednega vključevanja v osnovne šole še nadaljnji razvoj oddelka podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole, so morale pri ponovnem izračunu (samo 3 °/o rast družbenega proizvoda) opustiti vsako razširitev programov. Tako ne predvidevamo razširitve nikjer drugje, kakor odpiranje novih oddelkov osnovnih šol zaradi večjega števila rojstev, kar je posebno opazno pri osnovni šoli Leskovec, kjer so že v šolskem letu 1981-82 vpisali za 1 oddelek otrok več v prvi razred.
Ob stabilizacijskih težnjah dodatnih oblik vzgoje in izobraževanja ne bomo mogli uvajati, ohranili pa bomo osnovno šolstvo na stopnji razvoja v letu 1980 (razen števila oddelkov osnovne šole, ki je odvisna od števila učencev in Zakona o osnovni šoli — Uradni list SRS, št. 5/80).
Za novo srednjeročno obdobje je v Okviru zajamčenega programa (republiški  izračun) planiran  tudi  reg-
res za šolske ekskurzije, ki so po učnem načrtu obvezne, za kar je doslej združevala sredstva iz dohodka Izobraževalna skupnost Slovani je. Obenem pa so iz zajamčenega programa izpadli oddelki celodnevne šole in so ovrednoteni samo kot oddelki osnovne šole ter kuharice za pripravo šolskih malic.
Potrebna sredstva za izvedbo zajamčenega programa smo preračunale    vse    Občinske    izobraževalne
skupnosti na ravni republiške skupnosti, prav tako tudi predvideno solidarnost ter višino sredstev za skup ni program in program vzajemnega investiranja. Sredstva za program vzajemnega investiranja so namenjena izključno za naložbe v nerazvitih občinah, zato iz tega naslova kljub združevanju sredstev ne bomo mogli  več najemata   kreditov.
Povsem novo obveznost v obdobju 1981 — 1985 pa predstavlja program skupnih nalog, ki je opredeljen v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985, v bilanci sredstev pa v našem sporazumu. Za skupne investicije opredeljene v 14. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana IS Slovenije, potrebna sredstva še niso zajeta v naši tabeli. Združevanje sredstev za izvedbo programov skupnih nailog predstavlja dodatno obremenitev brulto 'osebnega dohodka, saj je bil ta program doslej financiran iz dohodka.
V samoupravni sporazum o temeljih plana OIS Krško so vključena tudi sredstva obveznosti, ki se prenašajo v naslednje srednejročno obdobje.
Za investicije je v sredstvih planirano samo 30.532.000 din, potrebe pa so dosti večje. Ce se bomo odločali za dodatne investicije, bomo morali zbirati sredstva s posebnim sporazumom.
Del investicij s prioritetne liste, ki se bo pokrival po proračunskih spremembah serdnjeročnih planov 1981 — 1985:
din
1.  obveznosti-anuitete            17.394.000
2.  ostale   Obveznosti                8.450.000
3.  še za  OS  Podbočje          30.000.000
4.  adaptacija ostrešja
OS  Senovo                         2.000.000
nosti skupnih služb na temeljih svobodne menjave dela. Naš osnovni cilj je bil opredeliti pridobivanje dohodka delavnih Skupnosti tako, da bo odvisen od njihovega prispevka k uspešnosti poslovanja in zadovoljevanju potreb in interesov temeljnih organizacij, za katere te skupnost! opravljajo dela in naloge. Nasprotovali smo nesmotrnemu širjenju administracije, tako širjenju strokovnih služb na ravni delovnih organizacij kot tudi uvajanju lastnih strokovnih služb v temeljnih organizacijah.
Opažali smo pogoste nesmotrnosti zlasti pri organiziranju lastnih strokovnih, komercialnofinančnih, administrativnih in drugih služb v temeljnih organizacijah združenega dela.
Samoupravna  delavska kontrola
Premalo organizirane pomoči pri delovanju    samoupravne     delavske
kontrole so pokazale družbenopolitične organizacije pa tudi osnovne organizacije sindikata, ki imajo na tem področju  posebne  naloge.
Slabost delovanja organa samoupravne delavske kontrole se kaže tudi v načinu dobivanja informacij, v njihovi vsebini ter v neustrezni normativni opredelitvi samoupravne delavske kontrole v splošnih aktih organizacij združenega dela.
Družbenoekonomski odnosi v krajevni skupnsti
Sodelovali smo v aktivnostih in pri opredeljevanju stališča za to, da hi dohodek temeljnih organizacij združenega dela postali temeljna materialna podlaga in okvir za uresničevanje interesov občanov ter razvoj krajevne skupnosti.
Vlključili smo se tudi v spodbujanje organiziranja potrošniških svetov in pri tem večkrat opozarjali! in
zahteval, naj se delavci kot proizvajalci prlcfevodov in izvajalci storitev ter hkrati kot potrošniki sporazumevajo o zadevah skupnega pme-na, zlasti pa o 'izbiri in kakovosti blaga in storitev, o udeležbi potrošnikov pri prihodkih trgovine ter o vseh drugih vprašanjih.
Obveščanje. v organizacijah združenega dela
Kljub številnim sredstvom in načinom obveščanja ter velikemu številu infoiirnacid vsebina obveščanja v organazao^ah združenega dela še vedno ne prispeva dovolj k učinkovitemu   samoupravljanju.
Pripravili smo letna srečanja organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v organizacijah združenega dela in jih uveljavili kot učimlkoVito Obliko družbertapolitčne-ga usposabljanja in izobraževanja ter izmenjave izkušenj. Tudi sicer smo namenili ustrezno pozornost u-
Stran 12
»NAS   GLAS«
S t. 7 — julij  1982
5.  adaptacija stare stavbe
OS  Kostanjevica                7.000.000
6.  adaptacija in dograditev OŠ
»Dr.  M.  Rostoharja«        18.360.000
7.  izgradnja dijaškega doma
(iz republiških sredstev) 72.380.000 SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA                      155.584.000
POSLOVANJE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE   SKUPNOST KRŠKO V LETU 1982
Program Občinske izobraževalne skupnosti Krško za leto 1982 je zastavljen v višini 161.994.000 din. Od tega znašajo z zakonom določene oblike 1221.080.445 din ali 74 »o, 26 °o pa znašajo obveznosti iz kreditov, ki zapadejo v letu 1982 v plačilo. Razen pokrivanja obveznosti iz kreditov drugih dogovorjenih oblik v programu ni. Padec prispevne stopnje od 7,13 °/o v prvem polletju
1981  in 6,63 °/o na 6,50 °/o v januarju
1982  povzroča, da programi niso več kriti s prispevno stopnjo. V kolikor bi hotela Občinska izobraževalna skupnost s prispevno stopnjo 6,50 % realizirati program, bi se morala načrtovana BOD masa povečati za 25 °/o. Povprečna prispevna stopnja, ki bi pokrivala načrtovani program Občinske izobraževalne skupnosti,  bi morala  znašati  6,71   %.
Od brutto prihodkov moramo za zagotavljanje osebnih dohodkov, formiranje sklada skupne poraba in obvezne rezerve izdvojiti 87.849.223 din. V tem znesku je vkalkulliran povprečni netto osebni dohodek na delavca 9.664 din, regres za letni dopust 3.390 din in regres za prehrano mesečno 6.500 din. Pri tem poudarjamo, da so to oesbnd dohodki za ljudi, ki imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo.
Po podatkih planske službe SRS je znašalo slovensko povprečje že v septembru leta 1981 10.891 din. Iz gornjega sledi, da zaostajajo osebni dohodki delavcev v prosveti za 12 °/o
spasabljanju sindikalnih aktivistov (komisije za Obveščanje, odbori, aktivi).
Obveščanje v organizacijah združenega dela še ni v celoti postalo sestavni del poslovanja oziroma samoupravnega odločanja. Premajhna usposobljenost strokovnih služb, interesi skupin in posmeznikov, ki poskušajo z monopolom nad informacijami ohraniti privilegiran položaj, pa tudi prešibka praktična pripravljenost družbenopolitičnih organizacij, da bi to področje dolgoročno uredili, in ob tem nepoznavanje zakonitosti v postopkih obveščanja, so temeljni vzroki za takšno stanje, ki so mu kdaj pa kdaj kljub velikemu napredku vendarle botrovale tudi sindikalne organizacije.
Pnioritetna lista, ki je sestavni del srednjeročnega plana, naj bo vrstni red reševanja posameznih problemov. Prioritetna lista je orientacija dolgoročnega plana OIS Krško.
Po prioritetni listi in sklepih skupščine ima absolutno prioriteto OS »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško.
za slovenskim povprečjem. Na maso za osebne dohodke prejmejo šole še 14 °/o za pokrivanje stroškov, kar znaša 12.975.837,00 din. Vsa predvidevanja kažejo na to, da bodo materialni stroški v povprečju narasli za 20 %. Torej niso le predvidevanja- temveč dejstvo, da bo Občinska izobraževalna skupnost zaključila poslovanje z izgubo.
Amortizacija je v primerjavi s preteklim letom naraslla za 80 % Celokupna znaša na celoten program Občinske izobraževalne skupnosti 11 %. S samoupravnim sporazumom j o združujemo za odplačilo 27.472.000    din    anuitet.    Poleg   teh
. i.                       _       f..i.l
.sredstev pa moramo, da se bo gradnja v Podbočju in Kostanjevici vendarle zakljueijia, zagotoviti še dodatnih 2.720.000 din za Podbočje in 5.400.000 din za Kostanjevico.
Poslovanje v I. tromesečju je teklo po stareih nevaloriziranih listinah, zato Občinska izobraževalna skupnost ni imela izgube, z izgubo pa so zaključila vsi izvajalci. Skupno znaša izguba v šolstvu 6.238.305 din. Po sklepu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti bi morala Občinska izobraževalna skupnost s 1. 4. 1982 preiti na redno poslovanje in zagotavljati izvajalcem programa polne dvanajstine. Ta naloga je neizvedljiva, saj je Občinska izobraževalna skupnost bila v I. tromesečju za 5.754.253,00 din pod planom — priliv v mesecu aprilu in delno v maju, pa ni nič bolj ugoden.
V kolikor Občinska izobraževalna skupnost hoče svoj program realizi-rati je nujno prispevno stopnjo dvigniti   in  tako  zagotoviti  reden  vir
prihodkov.
Usmerjeno izobraževanje
SKLEPI IN USMERITVE V ZVEZI Z USMERJENIM IZOBRAŽEVANJEM V OBČINI KRŠKO
Odbor za usmerjeno izobraževanje skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško je izdelal »Poročilo o stanju s predlogom programa razvoja SRCDNJE ŠOLE KOVINARSKE IN ELEKTRO USMERITVE KRŠKO in DIJAŠKEGA DOMA »MILKE KERINOVE« KRŠKO v srednejročnem obdobju 1981 — 1985,
o katerem je v drugi polovici junija razpravlja! krški izvršni svet. Iz dokumenta povzemamo »Predlog sklepov in usmeritev-«:
1.
Srednja šOla kovinarske in elek-tro usmeritve Krško bo tudi v bodoče vzgajala in izobraževala učence za neposredno proizvodnjo kovinarske in  papirniške  usmeritve.
2.
Ob ponovnem preverjanju mreže šol usmerjenega izobraževanja — v skladu z družbenim dogovorom — si bomo izvajalci in uporabniki prizadevali preko delegatov združenega dela in enote posebne izobraževalne skupnosti (PIS,) doseči, da se program elektronike vrne Šolskemu centru Krško.
3.
Nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v občini Krško zahteva aktivnejše delovanje in povezovanje Šolskega centra Krško, Občinske izobraževalne skupnosti Krško in PIS eiektrokovtinanske usmeritve z Gospodarsko zbornico Posavja. Pri povezovanju in delovanju delegatskega sistema morajo vidno vlogo odigrati samoupravni organi OZD.
4.
V   skladu z družbenim planom Občine Krško za Obdobje 1981 — 1985 se bomo uporabniki in izvajalci skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško, skupščine PIS in D PO občine Krško zavzemali za zagotovitev ustreznih materialnih in prostorskih pogojev za nadaljnji, 'kvalitetnejši razvoj usmerjenega izobraževanja v občini.
Aktevnost ise bo razvijala v smeni izgradnje novega dijaškega doma in priprav na izgradnjo šolskega centra.
5.
V  sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja se morajo izvajalci in uporabniki v združenem delu aktivneje Vključiti v zagotavljanje pogojev za hitrejše zaposlovanje mladih delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo.
6.
Kljub težkim pogojem dela si mora Šolski center Krško prizadevati za razvoj svobodnih aktivnosti učencev.
7.
Združeno delo v občini Krško mora tudi v bodoče zagotoviti vse pogoje za izvajanje proizvodne prakse.
8.
Izvajalci in uporabniki občinske izobraževalne skupnosti morajo skupaj s komitejem za družbene dejavnosti in DPO proučiti možnost, da se po izgradnji novega Šolskega centra usposobi sedanja zgradba za potrebe tretje osnovne šole. Pri tem bi šola lahko uporabljala tudi delavnice in ta^ko zagotovila razvoj tehnične /vzgoje.