Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in pecek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem ^avodu št. 10.666. Jlova Ofroba Gena 1 Din. RedaKcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 28. Celje, pondeljek 7. aprila 1930. Leto XII. Po desetih letih Pod tern naslovom objavlja »Ko- roški Slovenec« članek o razmcrah na Koroškem pred 10-letnico plebis- cita. Iz članka posnerriamo par zar nimivih mest: Jubilejno leto! Pripravlja se veli- kanska proslava. desetletnice glaso- vanja; ogromen aparat je za to že na delu. Sestavljen je posebni veliki od- bor z nešteto pododbori, k;i nosijo naslove: gospodarski, dobrodelni, tiskovni, reklamni, finančni, za zgraclbo spomenikov, za mladino vseh naših šol, za proslave, za pre- nočišča itd. Vsi važnejši javni in za- sebni uradi so pritegnjeni k delu in denar naj bi se našel.Mz javnih ter za- sebnih virov. Vsak lch pododborov izdeluje svoj posebni program pro- slave; eden takih programov je bil tudi nedavno priobčeni gospodarski program, v katerem najdeš najdale- kosežnejše obljube za zgradbe cest in mostov, kmetijskih in drugih strokovnih šol, za subvencije in pod- poro ter drugo. Ni je še izdane vodil- ne misli k celotni proslavi; kot pa je videti v dosedanjem delu, bo de- jansko le malo ali celo prav nič ozi- ra do slovenskega koroškcga ljud- stva. Najjasnejše podpira našo trdilov naseljevanje protestantskih rajhov- cev na Koroškem s posredovanjem celovškega Heimatbunda. Celovški Heimatbund si je pred leti nadel na- Iogo, da posreduje prodajo in najem kmetijskih posestev Koroške rajhov- skim naseljencem. Po njegovem po- sredovanju se je naselilo do sedaj 70 tujih družin na Koroškem; pro- dalo ali dalo v najem se je 3861 ora- lov zemlje. Tri četrtine vse prodane oziroma v najem dane zemlje je v rokah rajhovcev. Na ozemlju sloven- ske Koroške jih je od teh 47 tujih naseljeniških družin in v njihovih rokah 2009 oralov. Ti naseljenci so udruženi v svoji gospodarski orga- nizaeiji, kateri je deželrti kulturni svet menda posebno naklonjen. Po lastnih izjavah Hcimatbunila jc vee kot polovica naseljcnccv protestan- tovske veroizpovedi. I.ep uvod v jubilejno leto je, da ko- i'oski Heimatbund baš letos razpo- šiija na različne avstrijske in raj- hovsku liste poročila o uspehih svo- jega naseJjevalnega dela. In potem se bo praznovala desetletnica! .Javnosti bo znano iz poročil o -le- želnem zboru, da je pri zasedanju koncem lanskega leta vsenemški po- slanec dr. Angerer načel vprašar.je pouka veronauka v ljudskih solah. Ni bila to skrb za one nemške otro- ke, ki se baje po izjavi dr. Angerer- ja — kje in kod, ni povedal — po- ucujejo v slovenskem jeziku, ker ta- kili slučajev sploh ni. lz uradnega mesta se hoče onemogočiti še zadnji znak slovenstva v šoli! Brez ozira na to, da je verouk predmet, pri ka- terem potrebe nemškega pouka uč- nega jezika ne mores zagovarjati ne iz gospodarskih in ne iz katerihkoli drugih razlogov! Brez ozira na to, da mora biti verouk v soli sa- mo nadaljevanje in poglobitev verske vzgoje otroka po materi in domu! Bre/. ozira na to, da ni verouk toliko predmet razuma in parneti, kot pa zadeva sr- ca In vzgoje značaja! In izšla je po nalogu deželnega šolskega sveta po- tom okrajnih šolskih svetov na vod- je vseh šol našega ozemlja okrožni- ca s pozivom, da naj se takoj vpošlje pregled otrokvz ozirom na njihovo narodnost, navede naj se značaj knjig za verouk in omeni, ali se sol- ska molitev vrši slovenski ali nem- ški. V okrožnici j« še pripomba, da naj jo izpolni šolski vodja brez ozira do veroučitelja in naj je nikar ne spravlja v javnost. Samo ta dejstva govorijo žo dovolj jasno besedo; mi si dovoljujemo poleg tega še vpra- šati: Ali je deželni šolski svet sploh upravičen posegati v ustroj vero- uka? Ali ni zato poklicana predvsem cerkvena oblast? In pripomnijamo, da je cela ta gonja proti slovenske- mu verouku pričeta po deželnem šolskem referentu, ki pa je sam pro- testantovske veroizpovedi in niti ni zmožen drugega deželnega jezika. Tudi to je del uvoda v deseto leto! Knit in brezobziren dovolj do slo- venskega koroškoga ljudstva. Še eno sliko, in sicer iz našega kulturnega življenja. Predpreteklo nedeljo je bilo to povodom nastopa nasih pevcev s koroško narodno pes- mijo v Vrbi ob jezeru. Menili sino, da bo to prireditev nemška javnost pozdravila has letos, zakaj glavna misel prireditve je bila strpnost in pravičnost tudi napram nemškim sosedom. Mi bi od Nemcev niti ne bi bili zahtevali, da nastopijo kje nam na Ijubo s slovensko pesmijo. In vendar se je ob to prireditev obreg- nila, oi-ganizaeija, kateri je program, da ščiti domovino, in skušala je do- , seči prepoved pri županstvu in okraj- j nem glavarstvu. KonCni naš vtis je j pač ta, da na Koroškem ta organiza- [ cija ščiti domovino na način, kakor ščiti volk jagnjeta. Par slik je to, nam v premislek! Clovek bi se kmalu zazibal v varljiv san, da je med ljudstvi zopet mir, da je vsaj ob desetletnici videz pokoja in sporazuma. Nekoč nam je dejal znani publicist Celnar v pogovoru: - Ni ga kompromisa med Nemci in J Slovenci! In če boj že mora biti, da bi vsaj ne bil zavraten in nečasten! Mož je govoril resnico in za Nemca izrekel vsaj nekoliko pravično željo. Suha dejstva govore, da se nam je danes boriti celo že za zemljo in ve- ro; in ni je skoro mogoče prireditve brez kamna na njo. V premislek naj so ta dejstva vsemu našemu ljud- stvu, ki si koplje kruh iz zemlje, da ne bo več gledalo, a nič videlo! In da se ne bo izgubljalo v malenkost- nih prepirih! DOMAČE VEITI Patrijarh Dimitrije *f" V nedeljo G. t. m. ob 14.15 je umrl v zgradbi stare srbske patrijarhije v Beogradu patrijarh srbski. mitropo- lit beograjsko-karlovski in arhiepis- kop pečki Dimitrije v 84. letu sta- rosti. Poglavar srbske pravoslavne cer- kve v Jugoslaviji izhaja iz ugledne rodbine Pavlovičev v Požarevcu. Ko- jen je bil 15. oktobra 1840. Osnovno šolo je obiskoval v Požarevcu, Veli- kem selu in Beogradu. Po dovršitvi beograjske gimnazije in bogoslovja je sei leta 1808. med narod kot ljud- ski prosvetitelj. Dve leti je bil učitelj v Ratkoviču in Brzanu, 1. 1870. pa je postal presbitcr pri svojem tastu, svečeniku v Lapovem. Ko mu je umr- la žena, se je v jeseni 1874. vpisal kot slušatelj filološkega odseka veli- ke sole v Beogradu. Leta 1878. je bil imenovan za profesorja v beograj- skem bogoslovju, 5. novembra 1884 pa za pravoslavnega škofa v Nišu. Leta 1889. je odšel v Pariz, kjer je na univerzi študiral književnost, filozo- fijo in agronomijo. Po povratku iz Pariza 1. 1894. je bil poslan v znani samostan Hilendar na Atosu, kjer je spravil ondotne razmere v red. Ko | se je vrnil I. 1895. v Beograd, je bil imenovan za državnega svetnika, le- ta 1898. pa za škofa v Šabcu, kjer je 19. avgusta 1905 dosegel tudi Cast mi- tropolita kraljevine Srbije. Po prese- litvi v Beograd se je z uspehom za- vzemal za urcditev duhovnih in so- cijalnih odnošajev med pravoslavno cerkvijo in svečeništvom. V dobi aneksije Bosne in Hercegovine je po- slal ruskemu sinodu rodoljubno po- | slanico, ki je vzbudila veliko pozor- nost tudi v ruskih političnih krogih. Med svetovno vojno je odšel iz do- movine in tolažil begunce na otoku Krfu ter pošiljal vojakom na solun- ski fronti pastirska pisma, ki so dvi- gala dub in vero v osvobojenje in ujedinjenje Jugoslovenov. Po pre- vratu je bil izvoljen za starešino ce- lotne ujedinjene srbske pravoslavne cerkve in je bil 13. novembra 1920 svečano ustoliCen kot prvi patrijarh obnovljene srbske patrijaršije. Pa- trijarh Dimitrije je bil izvrsten go- vornik, vzoren cerkveni knez in od- ličen pisatelj. Jugoslovenski narod bo ohranil svojemu velikemu sinu večen spo- min. d Red jugoslovenske krone. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil za- kon o redu Jugoslovenske krone. Za- kon se glasi: V spomin osvobojenja in ujedinjenja kraljevine Jugoslavi- je ter priznanja dela za kralja in do- movino, za državno in narodno edin- stvo se ustanavlja red Jugosloven- ske krone. Novi red ima pet stopenj: I. stopnja: veliki križ z lento in zve- zdo na prsih, II. stopnja: isto kot pri j prvi na ožjem traku in z manjšo zvezdo, III. stopnja: ista kot II. stop- nja na lenti, IV. stopnja: ista kot III. stopnja, samo manjša, na tri- oglatem traku, V. stopnja: kot IV. stopnja, samo da je v srebru na tri- oglatem traku. Zakon opisuje dalje, kakšen je ta retl in kako se nosi. Z redom Jugoslovenske krone je po- množeno število naših redov na 4. Njih vrstni red je naslednji: Kara- djordjeva zvezda, Dvoglavi beli orel, Jugoslovenska krona in Sveti Sava. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. 58 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Vejvara je bil v zadregi Ustrašil se je takega vprašanja in vendar ga je pričakoval. Ni mogel vedeti, da bo pri prvem srecanju tako posvarjen. »Dragi gospod — (ako Vejvara ni veilel ne kod ne kam, je vedno rekel tastu »dragi gospod« in ne oče) — mnogo dela, tupatam moramo delati še čez uro, no, in potem — potem je že pozno — in Pepici ni bilo nekako ------in ta mraz —------saj prideva, sem si mislil, jutri------« Mojster Kondelik je dobro čutil, da se Vejvara izgovarja. Drugikrat je bilo tudi mnogo dela in mraz je tudi bil, vendar sta bila pri nas kuhana in pečena. Toda ni se izdal. Premišljal je le, kaj bi bil Vejvari rad povedal. Samo na kak naCin? Ali naj zaCne takoj na ulici? To ni preveč udobno, bila je ura, ko so hiteli ljudje v vseh smereh po ulicah, vedno in lahko slišijo kaka nepoklicana ušesa. Ne preostane drugega, kako da spravi Vejvaro kam s seboj. »Da, da, delo«, je pritrjeval Vej- vari. »Tudi nama bo kmalu prišlo. Kakor na manevrih sem? celo popol- dne na nogah — gledam, kam bi se- del. Kaj pravite, na kozarec vina!?« »Pepica čaka, oče«, se je poskusil Vejvara umakniti. »Ona bo že še počakala!« je rekel mojster hitro. »Miclva sva tudi čaka- la, cel teden, kaj naj vaju iščeva na cesti? Le pojdite — zavijeva tamle k Jelinku poleg Platejza, no, saj vc- ste, tarn smo že skupaj sedeli. Ima dobro vino — pa pridete domov pol ure pozneje. Ne smete postati tak suženj svoje žene! In če rečete: jaz sem bil z očetom, je cela stvar reše- na.« Ni Cakal, ali je Vejvara zadovo- ljen ali ne, prijel ga je za ramo in je nameril korak Cez Zeleni trg na Oprolni. Cez pet minut sta sedela v starodavni, prijazni Jelinkovi vinar- ni in mojstra je zelo vesclilo, ker je bila popolnoma prazna in ker sta bi- la v njej sama. Sedaj mu lahko po- ve vse odkrito in od srea. Gostilničar je postavil pred gosta dve steklenici in kozarca in se je vr- nil v kuhinjo. Ni moglo biti lepše priloznosti. Da, toda začetek! Mojster Kondelik se je k sreči spomnil, kaj ga bo ohrabrilo. Napol- nil je oba kozarca. dvignil svojega, trčil z Vejvaro in je vse izpil. Čakal je pet minut — in sedaj, sedaj se mu je razlilo vino po žilah. »Slišite, Vejvara«, je naglo vzklik- nil, »vi se grozno jezite name in me sovražite!« Vejvara je ravno pil, toda vslcd tastovega vzklika se je tako ustra- šil, da je hitro odtegnil kozarec od ust in je razlil nekaj vina. »Dragi gospod!« se mu je izvilo iz prsi. Dalje ni mogel govoriti. »Zaradi tega, Vejvara, ker bova rnidva tudi imela rodbino«, je nada- ljeval pogumno Kondelik. In neizre? čeno dobro mu je delo, da je prišel do teg't poguma. »Dragi gospod — —!!« je ponovil Vejvara. »Nič dragi gospod«, je pobil moj- ster vse, kar si je mislil, da meni Vejvara s tema besedama. »In to je vzrok, da nočeta priti k nam. Stare- ga lisjaka ne bosta prevarala. Torej dobro, Vejvara, jezite se. Hoteli ste Pepico, dala sva jo vam, ker je mati tako želela — in jaz vas imam tiuli rad, čeprav ste na magistratu. Pri- den fant ste. Toda, Vejvara, vi niste hoteli nobenega reverza, da ne bova imela midva veö rodbine — Bog mi je priča, da se nisem sam tega na- dejal. In če imate kaj vesti, zakaj grenite materi življenje?« />Ampak, dragi gospod«, se jc bra- nil Vejvara s skoro žalostnim gla- som, »kako morete misliti, da bi jaz —. Nasprotno, prigovarjal sem Pepi- ci, da naj si ničesar iz tega ne dela, da je vse preskrbljeno zanjo, da sem hvaležen vam in mamici, da jo imam, in da — —« »Pepica?« je vprašal mojster Kon- delik, kateremu se je naglo posve- lilo. »Pepica?« Mojster Kondelik je uprl svoje oči na zeta, toda Vejvara je vzdržal ta pogled, s katerim ga je tast nadlegoval. »Pe—pi—caaa?« je zategnil gospod Kondelik tretjič. Vejvara je spoznal, da se je zago- voril, da je povedal, česar ni smel in Cesar tudi ni hotel povedati. »Ne, dragi gospod«, je navdušeno popravljal, »Pepica tudi ne. Samo govorila sva o tem — saj veste, kake muhe imajo navadno žene v takih okoliščinah, to je pravzaprav fizijo- loška stvar.« Sedaj je Vejvara prijel mojstra za roko, stisnil mu jo odkritosrčno in Strai! 2. »Nova Doba« 7. IV. 1930. Štev. 28. (1 Zakon o nelojalni konkurenci. Nj. Vel. kralj je 5. t. ni. podpisal in proglasil zakon o nelojalni konku- renci, nelojalni reklami, neresnični označbi izvora blaga, širjenju neres- ničnih vesti o konkurentu in nje- govern blagu ter proti odvračanju kupcev. Kdor prekrši predpise toga zakona, se lahko obsodi na povrači- lo povzročene škode in tudi na de- narno globo do 50.000 Din. Globe se stekajo v fond za strokovno šolstvo. Zakon se nanaša na industrijske, obrtniške. poljedelske, šumarske in rudarske proizvode. Po tern zakonu so v naši državi inozemci zaščiteni na podlagi reciprocitetc. d Kralj Aleksander pokrovitelj vsesokolskega zleta. Na prošnjo Zvez- ne uprave Sokola kraljevine Jugo- slavije je Nj. Vel. kralj Aleksander prevzel pokroviteljstvo nad vseso- kolskim zletom, ki bo v meseeu ju- niju v Beogradu. Nj. Vel. kralj bo po- klonil Sokolu kraljevine Jugoslavije prapor, ki bo svečano razvit v glav- nih zletnih dneh. d Izdajanje časopisov ob nedeljah in praznikih. Na vpi'asanje neke ob- lastne poštne uprave, ali morajo po- šte ob nedeljah in praznikih izda- jati strankam časopsie, kadar pride pošta po omenjenih urah, razglaša ministrstvo, da morajo pošte ob ne- deljah in ob praznikih, veljavnih za pošto, mod uradnimi urami izdajati časopise, imetnikom predalov pa tu- di pisemske pošiljke. Kadar pa pri- de pošta proti koncu uradnih ur ali po uradnih urah, je treba tvarino takoj izdelati ter določiti najkasne- je pol ure po prihodu pošte čas za iz- dajanje časopisov in pisemskih po- s'iljk imetnikom predalov. Ta čas za izdajo naj ne bo krajši kakor pol ure. d Za generalnega inspektorja higi- jene pri ministrstvu za socijalno po- litiko in narodno zdravje je imeno- van dr. Andrija Štampar, načelnik sanitetnega odelka pri istem mini- strstvu. d Ponarejen denar. Beograjska policija je prišla v petek na sled družbi, ki je ponarejala dinarske novce. Policija je aretirala več čla- nov te družbe in zaplenila majhno zalogo izredno dobro ponarejenih di- narskih noveev. d Radio-termalno kopališče v Laš- kem je zaradi preureditve in reno- viranja kopališča za krajši čas za- prto. Kakor znano, je kopališče se- daj last Okrožnega urada za zava- rovanjc delavcev v Ljubljani. d Gostilničarska pivovarna v Laš- kem. Pripravljalni odbor Gostilni- čarske pivovarne v Laškem je na svoji zadnji seji v soboto, 5. t. m. v hotelu Miklič v Ljubljani, ugotovil, da predsubskripcija delnic izborno napreduje. Pristopilo je do danes 2085 gostilničarjev, poleg tega tudi znatno število trgovcev in obrtni- kov; vendar pa zanimanje za sub- skripcijo delnic narašča. Računati je, da bo pivovarna izdelovala kvas, radi Cesar vabimo gg. trgovce, oso- bito peke na udeležbo pri subskrip- ciji delnic. — Da se celotno delo predsubskripcije temeljito izvede, so pooblaščeni sledeči gg. delegati: Reicher & Turk, Ljubljana, samo mesto Ljubljana, Dolnji Logatec, Ha- kek, Lož, Cerknica. — Leskovšek Ja- kob, ljubljanska okolica. — Remic I., Kočevje, Ribnica, Velike Lašče, C.r- nomelj, Gorski Kotor. — Plantarič Ignac, Škofja Loka, Žiri, Železniki. — Arh Franc, Bled, Radovljica, Je- senice, Tržič, SI. Bistrica, Vojnik, Konjice, Šoštanj. — Rebolj Ivan, Kranj, Kamnik, Lukovica, Vransko, Braslovče, Mozirje, Žalec, Slovenj- gradec, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatin a. Juvančič Kajetan, Litija, Zagorje, Trbovlje, Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica, Viš- nja gora, Kozje. — Planinšek Alojz, Novo mesto, Mokronog, Vrhnika, Ptuj, Ormož, Cakovec, Dolnja Len- dava, Murska Sobota, Gornja Radgo- na, Sv. Lenart, Slov. Gorice. — Balja Ferdo, Prevalje, Gornji grad. — Pri- pravljalni odbor »Gostilnicarske pi- vovarne« d. d. Laško naproša gg. na- čelnike gostilničarskih zadrug, da olajšajo zgoraj omenjenim gospodom delegatom delo mod članstvom in pripomorejo do hitre izvršitve pred- subskripcije delnic, zavedajoč se po- mena in koristi novo ustanovljene gostilnicarske pivovarne. d Letalska nesreča v Mariboru. V soboto 5. t. m. ob 15. se je dvignil mariborski trgovec g. Josip Moi'a- vec s svojim letaloin »Lastovko« nad Maribor. Ko je hotel kasneje prista- ti na tezenskem dirkališču, je mo- can veter nenadoma preobrnil letalo, ki je trešcilo iz višine kakih 20 me- trov na tla. Pri tem sta se zlomiii krili in propeler. G. Moravec je ostal k sreči nepoškodovan. Letalo je bilo kupljeno za 180.000 Din in ni bilo za- varovano. d Pasja steklina se širi. V okrajili Murska Sobota, Dolnja Lendava in Konjice je obolelo več psov na ste- klini. Psi so ugriznili več oseb, ki so bile takoj oddane v antirabična am- bulatorija v Celju in Mariboru. Ste- klina se širi od severnega proti juž- nemu dolu dravske banovine. d Sezona na Bledu se je pričela le- tos že 1. aprila. Istočasno sta bili otvorjeni tudi policijska in carin^ ska ekspozitura na postaji Bled— jezero.. d Šaljapin v Zagrebu. Oblastni od- bor »Jadranske Straže« v Zagrebu je povabil slavnega ruskega basista Fedorja Saljapina v Zagreb. Šalja- pin bo koncertiral v Zagrebu v sredo 16. t. m. v veliki dvorani zagrebške- ga vclesejma, kjer je prostora za nad 5.000 ljudi. d Naše izseljeništvo v jannarju. Izseljeniški komisarijat nam jc po- slal naslednjo statistiko o izseljeva- nju iz Jugoslavije v januarju t. I.: V prekomorske dežele so je izselilo 1.334 oseb (napram 1.034 v januarju 1929.): 505 iz dunavske, 299 iz savske, 259 iz vardarske, 140 iz dravske, C>4 iz zetske, 30 iz vardarske, 19 iz drin- ske, 1 iz vrbaske banovine in 17 iz mesta Beograda. Po poklicu je bilo (!80 poljedelcev, 1(57 kvalificiranih in 137 nekvalificiranih delavcev, 119 pripadnikov svobodnih poklicev in 231 elanov obitelji. V Argentinijo jih je odšlo 745, v Združene države 200, v Kanado 108, v Uruguay 97, v Bra- zilijo 40, v Cile 41, v južno Afriko 10 itd. V januarju se je vrnilo iz pre- komorskih dežel 289 oseb napram 230 v januarju 1929. V druge evrop- ske države se je v januarju t. 1. izse- lilo 1.032 oseb in to 700 v Francijo, 301 v Belgijo, 15 na Holandsko, G v Nemčijo ter po 2 v Avstrijo in Luk- semburg. d Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žil- nem sistemu, razburjenost,, nervozi- teto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšanio, če popijemo vsak dan Čašo »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvali- jo izboren ucinek, ki ga ima »Franc Joželova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah satikarjih in hemoroidalno bolnih — »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špece- rijskih trgovinah. d Dunajska vreinenska napoved za torek 8. aprila: V severnih Alpah iz- premenljivo vreme, pozneje se bo ob- lačnost zmanjšala, ponekod bo deže- valo. V južnih Alpah bo lepo vreme. IzCeljainokolice c Celjsko učiteljsko društvo, ki ob- sega teritorij celjskega sodnega okraja, je zborovalo v soboto 5. apri- la v dvorani Mestnega kina v Celju. Uvodoma je društveni predsednik šolski upravitelj g. Gosak s Teharja pozdravil 135 navzočih učiteljic in učiteljev ter se je v izbranih besedah spominjal 80-letnice prezidenta T. G. Masaryka. Nadaljc je konstatiral, ko- liko in v čem se je udejstvovalo Udruženje jugoslovenskega učitelj- stva v poslednji dobi, ki je bila za stanovski, pravni in gmotni položaj zelo važna. Sledila je debata o sporu med ljubljanskim poverjeništvom UJU in društvom, ki še ni likvidiran. O Učiteljskem domu v Mariboru je poročal šolski upr. g. Planer iz St. je l-ekel proseče in prepričevalno: »Dragi gospod, kako morcte sumi- ti, da bi jaz samo za trenutek mogel pozabiti — saj ste Pepičin oče — in moj oče — midva vas imava tako rada — in mamico — in jaz se tako veselim tega — dragi gospod, odpo- dite take misli iz glave, za božjo vo- Ijo vas prosim . . .« Mojster Kondeilk jc dobro čutil, da prihajajo te besede iz odkritega sr- ca, brez vsakega hlinjenja. Da, za- pazil je, kako postajajo Vejvarove oči solzne in moral mu je .verjeti. Od- clahnil se je pri nesebični sinovski izpovedbi Vejvarovi. Malo je manj- kalo, da se niso tudi njemu oči za- meglile. Da bi odvrnil tako mehkuž- no ginjenje, si je hitro nalil vina, zopet izpil do dna, obrisal si usta, sklonil se k Vejvari in ga iskreno poljubil. »Vejvara, ti si dober dečko!« je za- klical. »Sakrarniš, ti si dober deCko! Ne jezi se. Jaz bi moral imeti takega sina! To bi potem slikala! No, Bog daj! In sedaj ti povem, Vejvara, kaj sem sklenil.« Redki trenutki so bili, ko je Kon- delik Vejvaro tikal. Ni se mogel tega privaditi. Toda kadarkoli se je tako zgodilo, je to pomenilo, da govori najzaupljivejše. Tako je bilo tudi v tem trenutku. Vejvara ga je raz- umel in v prsih mu je nekako igra- lo, kadar je slisäl tasta tako govo- riti. Niti za onega »dečka« se ni zmonil. To se je glasilo tako jedrna- to, očetovsko, iskreno. Mojster je napolnil tretjič svoj ko- zai'ec, nalil tudi Vejvari. oba sta ga dvignila kakor na povelje, trčila sta in sedaj je tudi Vejvara spraznil do dna. »Povem ti sedaj, Vejvara, kaj sem sklenil. Ali se spominjaš, ko sem ob- Ijubil, da dobiž vedno tisočak, kadar bo potrkala pri vas štorklja na okno. No, ne zato, Vejvara, da bi si vzel za vzgled starega Valenštajna, ki je pri- se 1 na vojno s Stiriindvajsetimi sino- vi — kje pa naj to vzamem! Toda vedno ga boš dobil. Za tega malega uepridiprava, katcrega čakata, je ti- sočak že v knjižici. Toda sedaj bomo imeli tudi pri nas krst, Vejvara, in povem ti, da tudi za to dobiš na ro- ko tisočak in vselej, če bi se morda še kedaj podrl jez — toda Bog me obvaruj tega, Vejvara — jaz sem že videl Abrahaina! In jaz ne bom dal še rok navzkriž, nekaj bom še na- nosil v panj — ona bajta na Vino- gradih je čista — in mislim, da ne prideta ob njo s Pepico — presneta Pepica! — in sedaj mi povej: ali ni- mam jaz pravicc kakor ti? Ali mo- res gledati name skozi prste? Ali si moram naročiti rakev, ko sem omo- žil hčer? Vem, oni prekleti GolobCek iz Smihova bi jo takoj naredil, toda jaz ne zlezem vanjo!« To je bil krasen, dragocen trenu- tek Kondelikovega življenja, tele mi- nute pri vinu z Vejvaro. Bilo inu je tako lahko, da bi vse odkril, da bi povedal, kaj je bilo v njem eel teden skrito, toda najbolj mu je delo pri- jetno, ker je verjel Vejvari in ker je bil prepričan, da ni veter vol od te strani. Konec skrbi. Tudi Vejvara je bil vesel. Takolo mu je bil mojster najbolj všeč, tako- le ga je najraje poslušal. Toda ne zato, ker mu je obljubil oni nepri&a- kovani tisočak. Sedaj, ko je smatral stvar za kon- čano, se je oče Kondelik nehote ozrl po zavitkih, katere je Vejvara oprez- no položil poleg sebe, segel je ponje, otipaval jih je in je vprašal: »Kaj pa imaš tu?« Vejvara je zardel. Kondelik je otipaval dalje in naglo se mu je zazdelo, da čuti nekake ne- znane stvari. Ničesar ni izpregovoril, pretrgal je vrvico in odvil papir. V naročje se mu je prevrnil — lesen konju'ek na dešsiici s kolesci. »Kje pa si dobil to, Vejvara?« se je začudil mojster. Vejvara ni odgovoril. Mojster je segel sedaj po drugem zavitku in je izvlekel iz papirja bo- benček s paličicami. V tretjem je bi- la kratka otroška puška. Pavla ter je dokazoval potrebo po- { spešenega dela za njegovo ustanovi- tev. Učitelj g. Gobec je poi'ocal o osnutku novih pravil UJU. Društvo se je izjavilo za poenostavitev orga- nizačnega ustroja, za večjo avtononi- nost 9 sekcij s teritoi'ijem banovin j in za vrhovno upravo udruženja, ki naj ga tvorijo predsednkii sekcij s centralnim vodstvom. Tudi naj se organizacija bavi predvsem z zade- vami i>ravnega in gmotnega položaja stanu. Naprošen je sreski šolski nad- zornik g. Pestevšek podal navodila k izvajanju nekaterih določb novega zakona o narodnih šolah. Nato je predaval prof. g. Srečko Brodar »O prazgodovinskih najdbah na Olševi«. V obširnem uvodu je podal sliko i-az- voja zemlje in življenja na njej, pre- šel je v mlajši paleolitik, ki iz nje- ga izvirajo njegove znamenite najd- be, in je orisal človeka te dobe. Nato je ob nadvse zanimivih slikah opi- sal Potočko zijalko in v njej najdene kosti jamskega medveda ter izdelke pračloveka. Učiteljstvo je sledilo z najglobljo pozornostjo predavanju, ki mu je bilo v izreden užitek in praktično korist, in je bilo g. preda- vatelju iskreno hvaležno za oboje. Skrbite, da bo Vase pvrilo vedno snažno, ker to zahteva zdravje. Še danes si oglejte bo- />ato zalogo veletr- govine STERMECKI kjcr bodete našli moikc srajce molino po Din 34, ista s cefir prsmi Din 35, iz belega platna Din ____ 36, iz ccfirja Din 49, modna iz ccfirja Din 76, bela-pike Din -fO, frak srajca Din 90, molino spodnj? hlače Din 21, iz pisanega grad la Din 29, iz finega gradla Din 55. Velika izbira vscli ostalih vrst perila in ti- soč drugih predmctov odliinc kvalitete po naj- nižji ceni. Naknp neprisiljcn. Veletrgovina in industrija perila R. Stermecki, Celje <• Lepa zaključna prireditev kmet- ske in gospodinjske nadaljevalne so- le. V nedeljo (i. t. m. ob treh popol- dne se je pričela na okoliški deški osnovni šoli v Celju zaključna prire- ditev kmetske in gospodinjske nada- ljevalne sole. Zaključku je prisostvo- valo tudi mnogo staršev iz celjske okolice, ki so si z velikim zadovolj- stvom ogledali razstavljene izdelke gojenk gospodinjske nadaljevalne so- le: različno perilo, oblačila, ročna dela, pisinene izdelke itd. Kuharskih izdelkov si občinstvo ni samo ogle- dalo, temveč je bilo prijetno iznena- deno, ko je okušalo razno fino peci- vo in edila, razstavljena na bogato obloženih mizah v ljubko prirejeni obeduici. Videlo se je, koliko lepega, koristnega in za življenje potrebnega so se naučile gojenke pod spretnim vodstvom ge. Kovačeve in kako brez- hibno so servirale. Letni zakljuCek s Cajanko je v marsičem nadkriljeval vse dosedanje. Zaključek šolskega leta se je pričel z uprizoiitvijo igre Fr. Roša »Pri Brodnikovih«, ki je vsem ugajala. Pri Cajanki je z vzne- ßenimi besedaini pozdravil navzoče starše, gojenke in gojence ter goste predsednik šolskega odbora kmetij- ske nadaljevalne sole g. Pišek. Letno poročilo oben šol je podal šolski upravitelj g. Fran Voglar. Dva fan- ta, absolventa kmetijske nadaljeval- ne sole sta predavala o pomenu kme- tijskih nadaljovalnih sol in pokaza- la, kaj sta slišala in se nauCila v so- li. Troglasni ženski zbor ter zbor de- klct in fantov obeli sol sta pod vod- stvom učitelja g. Viktoi'ja Kovača prav lepo zapela več pesmi. Razni govorniki so se z laskavimi besedanii spominjali uCiteljstva, vzpodbujali absolvente obeh äol, da bi se ravna- li po naukih, ki so jih ^}^ v soli, in pozivali starše, naj pošiljajo fante in dekleta v izborno kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno solo. Star- ši, gostje, gojenke in gojenci so so nekaj Casa ostali v prijetni družbi in. veselo prepevali. Slovesnost je bi- la zaključena v najlepši harmoniji. c Celjski občinski svet ima, kakor smo že javili, v petek 11. t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so po- ročila odsekov. Žtcv. 28. »Nova Doba« 7. IV. 1930. Strait 3. ( Mladinski akademiji Sokolskega društva v Celju, ki sta se vršili v so- boto 5. t. m. zvečer in v nedeljo l>. t. m. popoldne, sta uspeli nad vse pri- čakovanje. Gledališče je bilo oba- krat polno. Izvedba vseh točk je bila brezhibna. Akademijii sta bili naj- lepši uvod za vsesokolski zlet v Beo- gradu. Strokovno poročilo o akade- mijah bomo objavili v prihodnji šte- vilki. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v predavalnici trgovske šole g. dr. Stojan Bajič o predmetu: »Osnove meddržavnega življenja«. Opozarjamo na to poučno in zanimivo predavanje, ki ga bodo spremljale skioptične slike. c Osebna vest. G. inž. Tone Ko- rn e 1 v Celju je napravil te dni in- ženjerski praktični izpit z odliko. Cestitanio! c Sodnijski izpit sta napravil a v soboto 5. t. m. pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. Jernej Stau- te in Vladimir Kraut, sodn. priprav- nika pri okrožnem sodišču v Celju. Cestitamo! cSmrtna kosa. V javni bolnici sta umrla: v soboto 5. t. m. 83-letni dni- nar Martin Ameršek iz St. Petra v Savinjski dolini, v nedeljo ß. t. m. pa ,,50-letna Neža Žkrablinova, žena ma- lega posestnika iz Kostrivnice. N. p. v m.! c Pevski zbor UJU, broječ 83 pevk in pevcev, se je vozil danes ob 11. do- poldne na povratku s svoje trium- falne turneje po Češkoslovaški skozi Celje. Na kolodvoru ni bilo spreje- ma. c Aeroklub »Nasa krila« v Celju bo imel v torek 8. t. in. ob 8. zvečcr javno sejo upravnega odbora v rde- či sobi restavracije v Narodnem do- mu. Dnevni red: Citanje zapisnika zadnje odborove seje; poročilo revi- zorjev in odobritev absolutorija; ko- optacija članov namestnikov v nad- zorni odbor; konstituiranje nadzor- nega odbora; rešitev došlih dopisov in računov; poročilo g. Ropasa glede propagandnega letenja in letenja s pasažirji ter sklepanje o organizaci- ji letalskega dne; aerodrom; slučaj- nosti. — Predsedstvo. c Triglavanski sestanek za april bo v petek 11. t. m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. Ker je to zad- nji sestanek pred občnim zboroin »Starešinske zveze Triglava«, naj pridejo vsi starešine polnoštevilno. c Povišanje uvozne carine na kavo in čaj. Sreski gremij trgovcev v Ce- lju opozarja vse svoje člane, da se je s 1. aprilom t. 1. povišala uvozna ca- rina na kavo in čaj in sicer: za su- rovo kavo na 140 Din, pražcno in zmleto kavo na 200 Din, za surovo kavo v lupinah na 90 Din in za Caj na 240 Din. Ker se je zvišala uvozna carina tudi za že obstojeöe zaloge, opozarjamo vse Clane na sledeče do- ločbe: Trgovci in vsi oni, ki se peča- jo s prodajo kave in čaja, morajo v svrho naknadnega doplačila razlike na carini do 8. aprila prijaviti naj- bližjemu oddelku finančne kontrole vso zalogo kavc in čaja po stanju z dne 1. aprila t. 1. Prijaviti ni treba zalog izpod 5 kg kave in izpod 1 kg čaja. Prijavo je treba vložiti v treh onakih izvodih. Obrazci prijave se dobijo pri finančni kontroli. Organi linančne kontrole imajo pravico pre- gledati in pretohtati zaloge kave in čaja. Izvršiti morajo na svojem pod- roČju podrobni pregled vseh obratov, ki se pečajo s prodajo kave in čaja! V slučaju, da najdeju pri lasl.niku kavo in čaj, glede katerega ni bila pravočasno vložena prijava, odvza- mejo kontrolni organi blago in ga da jo pod carinsko zaporo. Razlika na carini se bo moral a plačati v treh dneh po izvršenem pregledu. Da bi Clani trgovci z meSanim blagom nc zapadli obsiutnim kaznim, če bi ne prijavili zalog kave in čaja, se vsi v lastnem interesu opozarja jo, da se takoj ravnajo po omenjenih prodpi- sih. — Predsedstvo. c Zahvala. Glavna zaloga pivovar- ne »Union« v Celju je darovala Kmetski in gospodinjski nadaljeval. Soli v Celju ob zaključku šolskega • eta izdatno število steklenic piva, za kar se vodstvi obeli šol iskreno za- "valjujeta. c Javna mestna knjižnica je izpo- sodila v marcu 2194 knjig. c Izgube: zlat uhan, vreden 120 di- narjev; svctlorujava ročna torbica, vredna 100 Din; Crna lakasta ročna torbica z 10 Din in drobnarijo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 9. aprila ob 20.: »Netopir«. Go- stovanje mariborske operete. Abon- ma. * Za StrauBovo opereto »Netopir« vlada v Celju izredno zanimanjc. Vstopnice so skoro docela razproda- ne, na razpolago je le še par lož. Uprizoritev v celjskem gledališcu v sredo 9. t. m. zvečer bo režiral gosp. Vlado Skrbinšek. V posameznih ulo- gah bodo m. dr. nastopili gdč. Su- štarjeva k. g., gdC. UdoviCeva, gdc. Starčeva, ga. Savinova tor gg. Ivelja, Skrbinšek, Harastovič, Danes, Pavle Kovič in Blaž. Sokolstvo x Župni zlet sokolske župe Celje bo v nedeljo 15. junija v Celju. Prcd- priprave so v teku. Izvoljoni so po- samezni odseki, izdeluje se osnutek iepakov in značk, prosilo se je za če- trtinsko vožnjo vsem udeležencem. x Vestnik sokolske župe Celje. V celjski župi je sokolsko življenje iz- redno živahno. Po dveh dobro uspe- lih delovnih sestankih društvenih prednjakov in prednjačic in zelo za- nimivem, polnoštevilno obiskanem prosvetnem zboru je izdala župa Ce- lje 1. aprila 1930 svoj »Vestnik«, ki bo izhajal četrtletno. Vsebina »Vest- nika«, ki ga urejuje br. Lojze Jerin, je vseskozi aktualna in pestra, idej- ni članki se men Java jo s strokovni- mi. Župna uprava objavlja uvodoma poziv na brate in sostre glede pri- prav in udeležbe na letošnjem I. vse- sokolskem zletu SKJ v Beogradu. V prvem članku »Na delo« pa na krat- ko opisuje župna uprava položaj ju- goslovenskih piemen pred osvoboje- njem, delo Sokolstva v tern času in naloge Sokolstva po naši osvobodit- vi. Br. Cepin Franjo se je lotil truda- polnega preglcda zgodovine Celjske sokolske župe in napisal v »Vestni- ku«, kratek, a zanimiv pregled glav- nih dogodkoV iz zgodovine celjske sokolske župe. Župni načelnik Lojze Jerin objavlja župne proste vaje /a moško in žensko cleco za leto 1930., ki jih je sam sestavil za takojšnjo uporabo druStvenim prednjakom. — Pod naslovom »Zavedajmo se svojih dolžnosti!« in »Našim sestram!« ob- ravnavata župni načelnik br. Jerin in župna načelnica s. Grudnova za 'članstvo. pomen letošnjega župnega zleta v Celju in vsesokolskega zleta v Beogradu. Župni prosvetar br. dr. E. Mejak podaja v članku »Nekaj misli o sokolski prosveti s posebnim ozirom na Celjsko sokolsko župo« sliko o prosvetnem stanju v župi v l>rejšnji sokolski organizaciji in daje kratka navodila društvenim prosve- tarjem za njih bodoče delo v dru- stvili. Pregledna navodila župnega matrikarja br. Stanka Perca matri- karjem bodo dobi-odosla in koristna vsem društvenim matrikarjem. — Objavljene so župne in vse društve- ne uprave Sokolske župe Celje za le- to 1930. 40 strani obsegajočo 1. šte- vilko wzupnega vestnika« pa zaklju- čujejo razna kratka opozorila in be- ležke župne uprave in načelništva.— »Vestnik« je izšel v tisku Zvezne ti- skarne v Celju. Sport t SK Celje : SK Amater Trbovlje 6 : 1 (2 : 0). Vceraj popoldne se je vršila na glaziji v Celju druga final- na tekma za prvenstvo v celjskem nogometnem okrožju. V prvem fina- lu, ki se ej vršil nedavno v Trbov- ljah med SK Celjem in SK Amater- jem iz Trbovelj, je zmagal SK Celje v razmerju 4 : 3. Včerajšnja tekma med istima kluboma je končala zo- pet z zmago SK Celja v razmerju (? : 1 (2 : 0). Igrišče jc bilo zelo raz- močeno in neprikladno. SK Celje je bil ves čas v premoči. Za SK Celje so scortali Pfeifer 4-krat, Zupanc in Jedretič pa po 1-krat. Castni gol za Amaterje je dosegel Pisamski. Sod- nik g. Betetto iz Ljubljane je sodil objektivno in sigurno. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 7, torek 8. in sreda 9. aprila: »Orient ekspres«. Pustolovski in skrajno na- pet film o mladem postajenačelniku, ki si je želel, da bi se vsaj enkrat ustavil Orient ekspres na njegovi jjo- staji. V glavnih ulogah Heinrich Ge- orge, znan iz velefilma »Metropolis^, Lil Dagover in Marija Paudler. Or- kesterl — Četrtek 10., petek 11. in so- bota 12. aprila: »Valse triste«. Vele- film tipa »Angel ulice« in »Vzhod solnca«. V glavnih ulogah Barbara Kent in Glenn Tryon. V filmu je vi- deti newyorski Prater z ogromnimi zabavišči. Orkester! — Pri obeh pro- gramih se predvaja kot dodatek naj- novejši Ufa-žurnal. — Prednaznani- lo: »Pustolovščina« (Douglas Fair- banks). RADION pere sAm( Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpe- la niti najmanjše škode Radi tega je za pranje volsie in svile idealno sredstvo IRADION Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. (Sokolsko d e 1 o.) Sokolsko društvo v Sv. Jur- ju ob juž žel. se razveseljivo širi. Te- lovadni oddelki so se moeno ojačili, posebno še članska vrsta, ki je na novo in'idobila 30 članov — kmetskih fantov. Prenovljena in z električni- rni žarnicami razsvetljena šolska te- lovadjiica je redno vsak dan zasede- na. Vsi oddelki se z vso vnemo pri- pravljajo na velike sokolske prazni- ke, ki bodo letos v poletju v Celju in Beogradu. — (M a s a r y k o v a pros lava.) Šentjurski Sokol je imel Masarykovo proslavo v šolski telovadnici. Br. starešina dr. Fran Svetina je v izbranih besedah otvoril prireditev in pozdravil mnogobroj- no občinstvo. O delovanju in življe- nju velikega Slovana pa je govoril br. prosvetar Fr. Hajnšek. Na lepo okrašenem odru je bila živa slika: Sokoli s praporom pred Masarykom. H koncu so pevci zapeli češkoslovaš- ko in našo himno ter »Hej Slovani«. Moslavina. (I n v a 1 i d i.) 2e več nego teden dni se je govorilo, da pri- de ban savske banovine g. dr. Šilovic 23. marca v Moslavino. Portal cen- tralnega invalidskega doma je bil ta dan okrašen z zelenjem, zastavi- (tami in napisom »Dobro došel, naš ban!« Vsi invalidi, ki morejo hoditi, so se zbrali pred vhedom. Ob 11. do- poldne se je pripeljal g. ban z avtom v spremstvu treh gospodov. Gospod ban je v daljšem govoru iskreno po- Najvarneje in najugodneje se naSaga üenar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakou v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in obcin- skega denarja posyeca posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prosnje rešuje brezplaüno. Za hranilne vloge jamči poleg Xq mnrff^ sollO z vscm premoženjem premoženja hranilnice iw IIIOIU vCIJw in vso davčno močjo. Stran 4. »Nova Doba« 7. IV. 1930. Štev. 28. zdravil invalide. Primitivna godba, sestoječa iz štirih slepcev-tambura- šev, je zaigrala »Bože pravde« in »Lepo našo domovino«. Nato je od- šel g. ban s spremstvom v grad na stanovanje direktorja Invalidskega doma, ki je povabil goste na kosilo. Prcgleda invalidskih sob ni bilo, pač pa si je gospod ban ogledal grajsko kapelo. Ob pol 2. popoldnc se je g. ban odpeljal. — Brt «a Gospodarstvo SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLA- ČEVALCEV V II. ČETRTLETJU. I. Družbeni davek. Podjetja, ki jav- no polagajo raeune, predlože prijave za 1. 1930. do konca meseca maja t. 1., a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni računi. II. Uslužbenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužben- cev, plačujejo davek v davCnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospo- darji, ki nimajo pravice placevati te- ga davka z davčnimi znamkami, od- prernijo od uslužbenca pobrane zne- ske najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. III. Davek na poslovni promet. Davkoplaeevalci, ki vodijo knjigo opravljenega promcta, so dolžni od- premiti davek za I. četrtletje t. 1. do 30. aprila t. 1. IV. Dospelost neposrednih davkov. Neposredni davki za II. četrtletje 1930 dospo v plačilo 1. aprila t. 1., plačati pa se morajo najkasneje do 15. maja t. 1 Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1930. se plačuje davek po predpisu iz Iota 1929. V. Takso na kupone, dividende in tantijeme (pripombe 5. k tar. post. 10) v iznosu 1% je plačati v 15 dneh po odobn'tvi bilance. VI Drugi obrok dopolnilne prenos- ne takse za 1. 1930. je plačati od 1. do 15. aprila 1930. g Elektrifikacija v Jugoslaviji. Po zadnjih podatkih znaša letna pro- dukcija elektriCne energije v Jugo- slaviji 400 milijonov kilovatnih ur. Od te celokupne vsote odpade na električno centralo Fala 180 milijo- nov kilovatnih ur. Povprečna pro- dukcija električne energije v Jugo- slaviji znaša sedaj 38 kilovatnih ur na enega prebivalca. To razmerje je v primera z drugimi državami slede- če: 20 kilovatnih ur v Rusiji, 24 ki- lovatnih ur v Rumuniji, 90 v Češko- slovaški, 260 v Avstriji, 1.040 v Švici in 1.910 v Norveški. Od celokupne produkcije električne energije v Ju- goslaviji porabijo mestne občine 20 odstotkov. Produkcija bazira na sle- dečih glavnih tipih elektriCnih cen- tral: 74% produkcije odpade na hi- droelektriCne centrale in 20% na ka- lorične centrale. Med najvažnejše centrale naše kraljevine spadajo: Električna eentrala Fala 42.000 konj- skih sil, električna centrala Cetine 36.000 konjskih sil, električna cen- trala Krka 24.000 konjskih sil, elek- trična centrala Velenje 0.000 konj- skih sil. g Naraščanje naših državnih do- hodkov. V zadnjem četrtletju pretek- lega leta so doscgli jugoslovenski ür- žavni dohodki znesek 350(> milijonov dinarjev in so s tem prekosili dohod- ke istih mesecev leta 1928. za 613 mi- lijonov. Proračun se je glasil na pre- cej manjše vsote. Gre v prvi vrsti za izredno povišanje dohodkov iz di- rektnih davkov, ki so sami preko- l'acili proračun za 450 milijonov di- narjev in so presegli predlanski zne- sek za 280 milijonov dinarjev; zna- šali so 917 milijonov dinarjev. Po- sredni davki so nesli 26 milijonov preko proračuna in 84 milijonov pre- ko zneska v zadnjem četrtletju leta 1928. Dohodki iz monopolov so bili za 58 milijonov dinarjev vefji kot jih je predvideval proračun in za 15 milijonov dinarjev večji nego ana- logni znesek iz leta 1928. Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje ple- tenin po zmernih cenah. Stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje. išče takoj zakonski par brez otrok. Naslov v upravi. $&&novanje z 2 do 3 sobami s pritiklinami v boljši hiši takoj ali za pozneje iSče zakonski psr brez otrok. Cenj. ponudbe na upravo lista. 2-1 Jaboičnika prvovrstnega večja količina se ugodno proda. Naslov in vzorec se dobi pri tvrdki Ivan N. Adamič, Celje, Kralja Petra cesta 33. 2-1 Odda se lokal v mestu za obrtnika ali malo trgo- vino. Aškerčeva ul. 4. Vajenca SDrejmem za krojaško ovrt. SeliSek Ludvik, Celje, Kralja Petra c. 45. Sladko seno se poceni proda. — Vidic Jožef» Sv. Rupert št. 22, pošta Sv. Jurij ob juž. žel. 2 I Za kuhanje, praženj pečenje upopabljajte plin. PLIN je najjce^ejš^, najčistejše9 najp^štročnejše in naj- pripr»vnej8e GORILNO SRLDSTVü. Prosimo, poskusite! USTANOVIJENA LETA 1881. Celjsha posojilnica S: u Celju Celje v lass ni hiši Narodni dom Sprejema hr^nilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie liajugodneje, nudi popolno varuost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga* Za yamost hranilnihvlog jamci poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000'— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICI: MAR1BOR iOiYANJ Aleksandrova cesta St. 11. (u lastni hist) Štefan Strašek, Celje čevljarska delavnica — Kovaška ulica št. 1 priporoča svojo veliko zalogo čevljev last- nega in toyarniskega izdelka. Popravila toi'na. Odddja na obroke. Majhna popravila nič ne zaračunam, če so čevlji kupljeni pri meni. Cene konkurenčne ! Prvovrsften češki semenski oves j prodaja Gustav Siiger v Celju. Mima stranka brez otrok išče stanovanje z 1 večjo svetlo sobo ali dvema in kuhinjo za takoj. Naslov v upr. lista. Sprejme se dobra sivilja I in pridna učenka od poštenih staršev takoj. Alojz Filipič, modni salon za dame in gospode, Aškerčeva ulica 3. kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESUO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene ¦ zmerne. 50-39 Samo na veliko! Satno na veliko! l>O5naranže, lintone kakor drugo fužno sadje nudi najceneje CELtJJE:, KRALJA I»ETRA C. 22 veletrgovfna kolonijalnega in špecerjjskega blaga Lastna jyr»LLzetx*r\SL kave IVTlin asci. dišave Di*AV%««fi i^a if A 04*1 Cenj. občinstvo vijudno opozarjam, da imam v JrlTC?J|9J. A^C&JJLt? SCS svoji hiSi v CELJU, KRÄLJÄ PETRÄ c. 37, ^lastno mesartjo, preRasevalnico in i gostflno pri „JeleKtu" I z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja " blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča fosip Gorenlak. Moderni damski ¦ H ¦_ ¦ m dekiiški Icl^DUKI of roski Bm" y mm •* Bm ¦ v priprosti kakor tudi v najfinejši kakovosti w veliki izbiri pri J. MARTlNt-GLANZ, modisika, Celje, Kovaška 2. Najnovejši modeli so dospeli. Popravila hitro in najceneje. LJUBLJANSKA KREDITNA BAMKA Delnifika glavnica Din 50,000.000-- Rezcrvni zaklad okoll Din IO9OOO.OOO-— Centrala: Ljubljanaf Dunajskac. I»ODRUZNICE: Brežioef Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, M«fkovič, Novi Sad, Novo meito, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenj- ----- gradec, Split, Šibenik, Zagreb. ----- Brzojsvni naslov i Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413,502,503 in 504 se priporoca za vse v banciio stroko spadajoče posle. Urejuje Haao Peönlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. ~ Oba v Celju.