rvouiuid pidcdiid v guiovini. 4 laSs •—jj * Uodnic^iui sivViim ii^u ljit DELAVSKA POUTIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 1 Petek, 1. januarja 1937 Leto XII p. j. 1936-1937 Leto, ki prihaja k svojemu koncu, je bilo za razredno delavsko gibanje pri nas in drugod, leto hudih bojev za izboljšanje življenskih pogojev, za obrambo socialnopolitičnih pridobitev; bilo je obenem' leto bojev za politično svobodo, demokracijo, enakopravnost ter leto bojev proti fcimjv fašizmu in njegovi imperialistični politiki, ki je ogrožala in ogroža razvoj in mirno življenje svobodnih in demokratskih držav. Ni nobenega dvoma, da je to leto bilo težka preizkušnja za razredno so cialistično gibanje, ki je tudi pri nas stalo v prvih vrstah borbe za boljše življenje, za svobodo in enakopravnost. Delavstvo v nekaterih državah Evrope je krvavelo, dalo in še daje tudi svoje življenje za ideal svobode in neodvisnosti svoje države. Ni moj namen, podajati v tem članku pregled vseh bojev, uspehov in neuspehov delavskega razreda doma in drugod. Potrebno pa je vreči pogled na par važnih momentov v našem notranjem gospodarskem in političnem življenju, ki so bili za razvoj našega življenja zelo važni in pomembni, katere mora vsak razredno zavedni delavec in marksist pravilno umeti. Gospodarska kriza, katera se je stopnjema^ razvijala od I. 1930 dalje in omogočila domačemu in tujemu kapitalu svobodno izkoriščanje delavskega razreda, je proti koncu lanskega leta in začetkom t. 1. nekoliko popustila. Kot posledica tega zboljšanja je sledilo naraščanje mezdnih gibanj v Sloveniji in v celi državi, ki so končala s popolnim1, delnim uspehom in tudi brez uspeha. Končana so bila po daljših in težkih stavkah, kakor tudi brez stavk. V Sloveniji smo imeli več zelo pomembnih gibanj, predvsem so važ-na: gibanje stavbinskih delavcev, rudarjev, velika stavka tekstilnih delavcev in težke boje celjskih kovinarjev. Vsi ti boji so bili, kakor prej omenjeno, naraven pojav izboljšanja gospodarske konjunkture, ne pa kakšno umetno hujskanje, kakor bi kapital in njegovi zaščitniki to radi Prikazali. Da je bilo tu in tam gotove nediscipline, ki je povzročila l|di težke posledice, se ni čuditi in e vPojave se ne sme generalizirati. £!CuPj ve ™ra™ marsikaj naučiti usn x • nos»' s^°®no so bili boji so j P*’ P^če deloma zvišane in so uelovni pogoji zboljšali. slecHce tlL-d‘ tu smo tako' občutili po-ralirirai-T1 ?° prve uspehe dokaj pa-lienskim J;* j' naraščanje cen živ-noiavu ;e^ ^ebSfill,aml* Proti (emu Kk- » •* tal f>r(rnn: samo dobra stro- tnHi Cnnliti^mZaci’a’ tu Posebna i' ^ ;„(rn.,m°č delavskega raz- reda ni megov vpIiv ng zakonodajo v državi. Ta vpliv pa je , ms __ ni’ zelo minimalen ker ie kapitalistični razred ta vpliv nrese-Kiil z odpravo političnih svoboščin in z uvedbo diktature, ki je delavsko Kihanje pritisnila ob zid in jra za p()_ •itični boi onesposobila. Ti dogodki silijo naše gibanje, da napravi vse, kar je potrebno in mogoče, da si zopet pridobimo politične svoboščine in pridemo do političnega vpliva, ki delavskemu razredu pripada. Do tega vpliva na delavski razred ne more priti, dokler si ne pridobi možnosti samostojnega in svo- Iz ljudstva — za ljudstvo Socialistična kmetska vlada na Švedskem Občudovanja vredno delo socialistično usmerjenih demokratičnih sil Pri lanskoletnih volitvah v švedski parlament je dobila socialna demokratična stranka skoraj večino vseh oddanih glasov. Ta sam na sebi sijajen uspeh je tem1 večjega pomena, ker so volitve pokazale tudi še drugo presenetljivo dejstvo: da se nahaja ves podmladek volilcev v vrstah švedske socialne demokracije. Proti stranki so razen ostalih meščanskih strank nastopile v volilnem boju kar tri nacistične stranke. Dasi je nacizem privilegij nordijske rase, kakor pravi Hitler, so vsi nacisti skupaj dobili samo 15.000 glasov. Socialni demokrati, ki so že leta bili na vladi, pa čistih 300.000 glasov prirastka. Tudi na Švedskem se je zadnja leta pojavila kriza kapitalističnega gospodarstva. Možna sta samo dva načina, kako prebroditi krizo: ali s stradanjem ali z delom. Švedski socialni demokrati so se odločili za drugi način. Dočim so meščanske stranke zahtevale, da je treba uvesti strogo varčevanje, so socialni demokrati tako zahtevo kar najodločnejše zavrnili. Rekli so, da nikakor ni mogoče razumeti varčevanja, ki bi šlo tako daleč, da mora vsled tega ostati delovna sila neizrabljena. Ker kapitalistična podjetja delovne sile, ki je na razpolago, niso znala zaposliti, se je vlada odločila, da delovnim množicam1 sama priskrbi možnost zaposlenja in uporabi delovno silo v socialne svrhe. Na ta način je pomagala delavcem in kmetom. Na Švedskem je tudi kmet delavec. Večina njih so mali kmetje. Izkupiček, ki ga dobe za mleko, maslo in svinjino, je v splošnem enak delavčevemu zaslužku. Vlada je poskrbela, da kmetje niso propadli. Storila pa je to na ta način, da jim je pomagala osigurati donos njihovega dela. Kmetje pa so tudi uvideli, da morejo vzdržati le tedaj, ako so delavci v stanju, da lahko kupujejo kmetske pridelke. Na tej podlagi je prišlo na Švedskem do sodelovanja med delavci in kmeti. Obenem1 z izboljšanjem položaja kmetov je vlada poboljšala tudi položaj poljskih delavcev. Za oživljenje gospodarstva na polju industrije je vlada uporabila denar, ki so ga kapitalisti vložili v narodno banko, četudi jim ni nesel nobenih obresti. S tem denarjem, ki ga je vlada obrestovala po 0.30 do 0.50 odstotkov, je zgradila v zadnjih treh letih petdeset novih mostov in elektrificirala 16.000 kilometrov železniških prog. V treh letih je zgradila ali pa popravila stanovanj za. 47.000 družin. Za 8000 družir je zgradila lastne hišice. V prihodnjih desetih letih bo zgradila še 50.000 enodružinskih hišic za odkup. Razen tega je vlada osnovala lastne domove za najemnike. V to svrho stavi država svoja lastna ali pa cerkvena zemljišča na razpolago. Na takih zemljiščih gradi stanovanjske hiše in hleve ter naseli mlade poljske delavce. Vlada podpira družine s številnimi otroci. Za eno družino s petimi otroci plača država polovico najemnine, družine s tremi otroci dobivajo istotako podporo. Socialna demokracija bi na podlagi izida volitev lahko tudi sama prevzela vlado, pa je ni, ker noče svoje moči precenjevati. Razen tega hoče vpoštevati tudi še druge ljudske skupine. Zunanjepolitični položaj je resen. Zato je tembolj potrebno, imeti vlado, na kolikor mogoče široki bazi. In to je tudi napotilo socialne demokrate, da so se odločili za sodelovanje s kmeti. Predkapitalistično razpoloženje med švedskimi kmeti narašča. V skupnem delu za smotren družabni red nastaja ljudska skupnost, ki se poraja iz svobodne volje naroda. Švedi so miroljuben narod, toda vsa Švedska je pritrdila sklepom parlamenta o oborožitvi. Socialna demokracija pravi: živi se ne damo nobenemu despotu pod peto, ker vse preveč ljubimo svobodo. Samozavest demokratov in volja, demokracijo braniti, mora roditi ljubezen do miru. V masah švedskega delovnega ljudstva živi zavest, da se ne izplača živeti brez človečnosti, pravice in svobode. O uredbi o minimalnih mezdah razpravlja te dni ministrski svet. bodnega političnega gibanja ter samostojne politične stranke. Kakor so diktatorski režimi dobro vedeli, kaj pomenijo politične stranke v javnem življenju in jih iz teh vzrokov razpustili, prav tako se morajo danes delavski razred in vsi demokratsko in svobodoljubno orijentirani kmetje in meščani zavedati potrebe borbe za ponovno vzpostavljenje političnih svoboščin in političnih strank na boljši podlagi ter potom teh končno tudi za za vse zadovoljivo notranjo ureditev države. Do teh svoboščin bo težko priti brez skupne borbe vseh državljanov, ki smatrajo, da so le te podlaga za rešitev vseh drugih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj. To je tembolj razumljivo, ker vidimo, da so vsi režimi, ki so si sledili v zadnjih letih, ob svojemu nastopu obljubljali marsikaj lepega in razveseljivega. Toda čim so se gospodje vsedli, so na vse dane obljube pozabili in vodili prejšnjo politiko v še poslabšani izdaji. • ■ •• Vsi ti gospodarski in politični pojavi so nas prisilli, da smo našo politično aktivnost v tem letu koncentrirali na dve točki: Boj za ustanovitev svobodne socialistične stranke, boi za vzpostavitev političnih svoboščin in končno ureditev notranjih razmer v državi. Za dosego prvega vodimo boj samostojno (dosedaj brez uspeha), ker hočemo tudi samostojno socialistično stranko, ki naj kot taka sodeluje — ako bo za to potreba in pogoji dani — z vsemi ostalimi strankami in grupami. Za dosego političnih svoboščin smo smatrali in smatramo tudi danes, da je politična potreba in nujnost, da se borimo skupno z vsemi onimi grupami in strankami, ki čutijo iste potrebe, kakor mi in ki se zavedajo, da le v skupni borbi se bo čimprej doseglo postavljeni cilj. Iz teh razlogov smo stopili v stik s pristaši SDK in si dne 20. julija t. 1. postavili skupen delovni program, ki je v bistvu samo borba za dosego svobode, demokracije in notranje preureditve države na podlagi enakopravnosti vseh ter borba proti fašizmu in vojni. VfJn fn*r rv*m nfsrn ISA« ' ' '*>>■■> Skupen in obenem- pozitiven nastop je bil pri zadnjih občinskih volitvah, pri katerih smo. navzlic vsem težkočam, pomanjkanju organizacije in medsebojnega poznanstva, dosegli lepe uspehe, za katere imamo priznanje tudi izven Slovenije. Delavski centri, razen par slučajev nediscipline, so se sijajno izkazali in potrdili politično zavednost socialističnega delavstva. Po sklepu od 20. julija smo navezali stike tudi z ostalo opozicijo, zlasti z beograjsko, kar ni brez važnosti za vse naše gibanje v državi. Z istim dogovorom smo tudi ugotovili in podčrtali našo organizacijsko in agitacijska samostojnost za nas in za ostale partnerje. Zato je pogrešno naziranje nekaterih, ki mislijo, da je sedaj vse eno, če je kdo pristaš naše socialistične grupe ali SDK. To ni vseeno, ker mi smo in ostanemo razredno-so-cialistično gibanje, medtem ko naši partnerji tega ne priznajo in imajo na to principijelno vprašanje druge poglede in cilje. Ravno tako je pogrešno in netaktno, če se na eni ali drugi strani sprejema gotove Uskoke, ki so prešli le iz osebnih ambicij iz osebne mržnje, ne pa iz prepri- čanja, ker bo s takimi težko sedeti pri isti mizi in se pošteno in odkrito razgovarjati in skupno nastopati. Mi smo bili in ostanemo lojalni in odkriti partnerji, isto želimo od druge strani, ker le tako bodo boji uspešni in cilji doseženi. S temi ugotovitvami zaključujemo staro leto in preidemo v novo leto z istimi ideali ter z željo, da bi se tudi v novemi letu borili z istim elanom in požrtvovalnostjo za v starem letu postavljene cilje. Nadaljevati borbo za vse potrebe delavskega pokreta na gospodarskem in socialnem polju, to je: podpirati svobodne strokovne organizacije pri vseh borbah; na političnem polju pa se boriti za samostojno socialistično stranko, dokler pa te ni, naj vsak, ki se smatra, da je zaveden socialist, pokaže to s tem, da je naročnik »Delavske Politike«, ki je in ki nai ostane naša koncentracijska točka in matica političnega gibanja, da za naše gibanje agitira in ga predvsem ohrani. Vsak naj se zaveda, da mi živimo idejno kot stranka, četudi nimamo organizacije in samo kot taki sodelujemo in bomo sodelovali z ostalimi, istotako samostojnimi grupami v borbi za svobodo, demokracijo, enakopravnost vseh državljanov, proti fašizmu in vojni, za mir in bratstvo med narodi. Ko bomo to dosegli, si bomo v resnici in od srca voščili srečno in veselo novo leto ter samostojno nadaljevali svojo socialistično pot do končnega uresničenja naših idealov. Sirite nai list! Ihtna u* svth* Ob Novem letu v Španiji vladine čete v ofenzivi FraiSe»r »po*««-*«01«^.ao*. Ofenziva, ki jo je začel general Franco na Štefanovo pred Madridom, da prepreči postopno napredovanje vladinih čet, se je ponesrečila na vsej črti. Kljub artiljerijski pripravi— tako hudega bombardiranja še niso zaznamovali na fronti pred Madridom — in prodiranju z oklopnimi avtomobili, napadalci niso mogli naprej. Ustavil jih je ogenj iz strojnic, ki so jih kosile v gostih vrstah. Vladine čete so izrabile umik sovražnika za uspešne protinapade in so osvojile precej novega ozemlja ter izboljšale svoje postojanke. Zlasti se je odlikovala v teh bojih mednarodna brigada. Vladino poročilo javlja, da so napadalci pustili na bojišču 20 oklopnih avtomobilov. Premikanje front je opažati sedaj tudi na aragonskem bojišču pri Teru-elu. Tudi tu so vladine čete začele s prodiranjem in osvojile več vasi. Na južnem bojišču napadajo vladine čete pri Cordobi z uspehom. Na asturskem bojišču (Biskajska fronta) so nacisti poizkušali napad proti Olivarezu, pa niso mogli prodirati. Njihov poizkus ima namen, pomagati oblegancem v Oviedu. Nemški parnik »Palos« raztovorjen in izpuščen. Vladini vojni ladiji, ki sta zatekli nemški parnik »Phalos« v španskih vodah blizu Bilbao in ga prisilili, da je zaplul v pristanišče, je moral svojo vojno konterbando, 1500 ton orožja in municije iztovoriti, nakar so ga izpustili. 6 rudarjev Sivih zazidanih v rovu Strašno odkritje po enem letu. Lansko leto se je dogodila v rudniku »Prekop« pri Teplicah v ČSR eksplozija v rovu, ki je zahtevala večje število človeških življenj. Ker je komisija ugotovila, da obstoja nevarnost razširitve požara, je ukazala rov zazidati. Ko so sedaj skopali nov ^ov v smeri proti osrčju katastrofe, šo naleteli v rovu na šest mrtvih trupel rudarjev. Ugotovili so, da so bili rudarji živi zazidani v rovu, kamor so se zatekli po eksploziji in so umrli vsled onemoglosti in pomanjkanja zraka. Javnost je upravičeno razburjena vsled te strašne ugotovitve, ki znači silno malomarnost komisije, ki je bila ob nesreči poverjena z reševalnimi deli. i Se vel obvezne slu2be v Nemiiii? Da umetno zmanjša število nezaposlenih. Nacistični voditelji dela v Nemčiji Hierl objavlja za novo leto oklic, v katerem pravi, da bo treba v bodočih 2l/i letih obvezno delo dvigniti za polovico, za žensko mladino v bodočem IV2 letu T>a podvojiti. — To pomeni, da hoče Nemčija na ta način zmanjšati število' nezaposlenih, ki ra-pidno narašča. Poleg tega ima država poceni delovno silo. Način takega gospodarstva pa samo izkorišča in obubožava narod. Kitalski generali so se pobotali Sedaj se puntajo Kitajci v Man-džukuo. Čankajšek in Čansuljan sta se pobotala. S tem se je izkazalo, da je vse govoričenje o vstaji na pobudo' Rusije in podobno popolnoma prazno. Kdo bi znal, zakaj se generali skregajo. Sedaj pa se baje punta pleme Hun-huzov v Mandžuriji, Japonci so poslali čete delat red. Poročila pravijo, da so te čete na tisoče Hunhuzov poklale. Vse po princip« samoodločbe narodov. 11 I I I ., Žrtve Nemčije za Franca. Nemčija je doslej žrtvovala za Francov upor v Španiji okoli 400 milijonov mark (to je 5800 milijonov dinarjev). Žrtve obstojajo v vojnem ma-terijalu in vojaštvu ter je razumljivo, da se tepe za žive in mrtve za svoj prestiž v Španiji. Prav te dni je zopet odšlo v Španijo 6500 nemških vojakov, ki jih je tam že okoli 30.000. Tako pravi angleški »Daly Telegraph«, Na zadnje ukrepe Nemčije glede podpiranja Franca v Španiji sta angleška in francoska vlada poslali odločen protest v Berlin, v katerem pravita, da ne mislita opustiti politike nevmešavanja v španske boje, da pa odločno zahtevata, da to opu- V 1. 1929 je požarevaški oblastni odbor sklenil pogodbo z Orient Konstrukt za gradnjo železniške proge Požar evac—Kučevo. Lastniki Orient Konstrukt firme pa so bili navadni špekulanti. Dali so si izstaviti menice za naročeno delo, katere so dali v promet in obenem prodali tudi pogodbo za izlici-tirano delo v znesku 400 milijonov dinarjev za 400.000 dolarjev nekemu švicarskemu inženjerju Losin-gerju. Ta gospod je začel z nekimi deli. Pa ne sam, ampak je najel domače podjetnike, katerim je plačeval za 23 odst. nižje cene, kot pa jih je sam prevzel v pogodbi. Obveznosti požarevačke oblasti je prevzela država, ki je morala Lo-sbigerju izstaviti nove menice v znesku 7.2 milijona dolarjev. Te menice je država že deloma odplačala, deloma pa jih je inž. Losinger zastavil pri Kompas banki na Du- Ameriška vlada dovolila izvoz orožja za legalno špansko vlado. Vlada Združenih držav je dovolila izvoz 18 letal in 300 motorev za letala, ki jih je naročila španska vlada. Ameriška vlada pravi, da smatra dogodke v Španiji za državljansko vojno in madridsko vlado za legalno. Zato podpiranje madridske vlade ne pomeni kršenje nevtralnosti. ste tudi Portugalska, Italija in Nemčija. Če se to ne zgodi, bosta izvajali politične in gospodarske konsekvence. Odklanjata pa obe državi vsakršno gospodarsko pomoč Nemčiji, dokler ne izpremeni svoje politike. naju, ki je prevzela finansiranje del. Kompas banka, ki je bila v resnici banka zavarovalnice Feniks, je s Feniksom vred propadla. Ko je nastal krah, se je del teh menic pojavilo v inozemstvu kot premijska rezerva jugoslovanskega Feniksa. Država se je branila menice plačati, Losinger pa je tožil. Sedaj je prišlo do pobotanja. Država plača Losingerju 21 milijonov kot razliko za izvršena dela, za katera je doslej izplačala že 111 milijonov. Za odkup menic mora plačati Losingerju 4.1 milijona dolarjev ali 22 milijonov dinarjev in kot odškodnino še 400.000 dolarjev, kolikor je inž. Losinger plačal Orient Konstruktu zato, da mu je prepustil dela. To so sedaj posledice gospodarstva brez kontrole! Ljudstvo uči se, saj gre za tvoj denar. Srečno novo leto želita vsem naročnikom in inse- rentom, sotrudnikom, poverjenikom in prodajalcem »Delavske Politike«. Uredništvo in uprava. V opozicijo se je preselil »Slovenec«. V torkovi številki se je razkoračil v članku »Centralizem in siro-maščina« proti nameri, da bi se ustanovil centralni fond za zimsko pomoč, v katerega bi po mnenju ministra Cvetkoviča moral plačati vsak zaposlen državljan letno po en do dvadnevni zaslužek. Slovenija bi morala plačati 16 odstokov te vsote, to je 8 milijonov dinarjev, dobila bi pa — kakor je to sedaj običaj. — Zelo lepo, da so gospodje pri »Slovencu« radi tega hudi, toda kaj to pomaga! G. minister Cvetkovič ima gotovo pooblastilo vseh članov vlade, ker bi sicer ne mogel napovedati uvedbe novih ogromnih socialnih davščin na mezde in plače delavcev in nameščencev. O tem pa »Slovenec« ničesar ne pove. Pa vendar ne, da ima Peter Rešetar v »Slov. Gospodarju« prav, ko napoveduje za Tri Kralje velike dogodke? Ali se gospodje pri »Slovencu« nazadnje res vadijo sedeti v opozicijskih klopih? Premestitve so draga reč. Državo stanejo premestitve težke denarje. — Denarja pa ni, zato morajo preme-ščenci vedno čakati na povrnitev premestitvenih oz. preselitvenih stroškov. — Iz poročil posameznih finančnih direkcij je razvidno, da dolgujejo finančnim organom na preselitvenih stroških: zetska Din 200.000, zagrebška Din 200.000 in ljubljanska Din 70.000. Tisti, ki » v tA > dl jih zadene premestitev, morajo vse stroške, zlasti prevoz, plačati takoj, na povrnitev denarja pa morajo čakati !s\* •• '0*0. To pa ni tako lahko. Saj vemo, kakšne so plače in kaj se pravi seliti se; človek mora plačati v enem kraju stare dolgove, v novem pa napraviti nove, če ti kdo kaj da na tvoj dekret. Kdaj bo boljše? Carina tudi na knjige. Čehoslova-ško strokovno udruženje v Pragi mi je poslalo nekaj koledarjev raznih strokovnih organizacij, ker je v koledarjih vse polno čeških socialnih zakonov in naredb ter statističnega ma-terijala iz socialnih vprašanj, ki ga rabim za predavanja o socialni zakonodaji med našim delavstvom. Že večkrat sem dobil knjige iz inozemstva, pa so šle brezhibno preko carinske meje. Za te koledarje pa sem moral plačati carine in manipulacijskih stroškov nič manje kot Din 68.50 češ, da je predpisana za koledarje in — »žurnale« carina. Toliko niti novi koledarji ne stanejo. Tudi bi me baje manje stalo, če bi mi poslali vsak tak koledar posebej kot pismo. Dr. A. R. Rumunija bo znižala vrednost denarja za 44 odstotkov oz. za toliko, kolikor je bilo doslej treba doplačati pri nakupu inozemskih valut k uradnemu tečaju leja. Vsled znižanja vrednosti leja bo država imela okroglo 4 milijarde lejev dobička; to se zgodi na ta način, da vrednost zlata, ki leži v zakladnici narodne banke, vsled znižanja vrednosti papirnatega denarja poraste. Banka je imela doslej za 11 milijard lejev zlata, ker pa se bo tečaj leja znižal za 44 odstotkov, bo to zlato vredno 4 milijarde lejev več, trrej 15 milijard lejev. Politični lovi. V Rumuniji je bil na lovu ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič v lovišču rumunskega ministrskega predsednika Tataresca. — Na Madžarskem po lovita Horthy in: von Papen. Stavka vevSkih papirniiarjev še vedno traja. Trdi se, da so pogajanja blizu. Delavci so odločeni vztrajati, saj vedo, kaj stop na kocki. Vsekakor je vredno zabeležiti, da vstopajo vevški papirničarji s stavko v | novo leto. Razmere v rečnem brodarstvu Kaj je z nabavo novih parnikov? Med najmanj negovane panoge našega narodnega gospodarstva spada rečno brodarstvo. Z ozirom na velikanski pomen rečnega brodarstva je zadržanje merodajnih faktorjev v tem vprašanju naravnost nerazumljivo Ako bo šel razvoj v sedanjem pravcu bodo nastopile nedogledne posledice, nastala bo nepregledna škoda, katere ne bo mogoče zlepa popraviti. Vsi parobrodi in vlačilci rečnega brodarstva so dediščina po pokojni Avstriji in Madžarski. Med tem ko so vse nasledstvene države v Podu-navju svoj brodovni park obnovile, je naše rečno brodarstvo nabavilo samo tri nove motorje. Parniki, (ki danes obratujejo na naših rekah, spadajo že davno iz prometa, ker ne nudijo več dovoljno sigurnosti, pa tudi zato, ker je promet z njimi neracionalen, počasnejši in dražji, kot pa s parniki rečnega bro-diarstva Avstrije, Madžarske, Čeho-slovaške in Nemčije. In vendar igra pri rečnem brodarstvu vprašanje konkurence nič manj važno vlogo, kot pri trgovski mornarici. Naravnost neverjetno zveni, da parobrodi našega rečnega brodarstva niso zavarovani. Za vse poškodbe, velike in male, ki jih ni mogoče zadostno opravičiti, odgovarja kapitan. Primerilo se je žie, da bi bil tak kapitan moral plačati Din 100.000 za povračilo škode in da je rajši bil pripravljen kvitirati službo, kot pa plačati odškodnino, ki jo enostavno me zmore. Ladijski personal je izredno slabo plačan. So kapitani, ki imajo Din 1600 mesečne plače, razen dijet za potovanja, ki pa so zelo skromno odmerjene. Moštvo je seveda še mnogo na slabšem. Zadnja leta se je položaj personala rečnega brodarstva strahotno poslabšal. Častniki in moštvo so nezadovoljni, ker s sedanjimi dohodki ni mogoče izhajati. Rojeni pomorščaki izjavljajo, da so izgubili vse veselje do poklica, po katerem so poprej naravnost koprneli. M, e d častniki, ki so absolvirali navtično akademijo zlasti vzbuja nezadovoljstvo, da se postavljajo za prve častnike na ladjah in tudi za kapitane ljudje, ki so dovršili komaj štiri razrede ljudskih šol. (Seveda gre tu samo za izjeme, značilno pa je, da so take izjeme mogoče.) Mjed tem ko je bilo poprej potrebno znanje vsaj treh tujih jezikov, se sedaj vpeljuje praksa, da zadostuje za dosego višjega čina v častniškem kadru rečnega brodarstva en sam tuj jezik. Ta kratek pregled stanja inl prilik v rečnem brodarstvu mora navdajati s skrbjo vsakogar, ki se zaveda važnosti te narodne gospodarske panoge za državo. Res je čudno, da se temu vprašanju posveča tako malo pažnje in da se tako malo misli na škodo, ki vsled tega nastaja in ki bo s časoma nepopravljiva. Zdruieno ooozldlo oviralo stari radikali Stari radikali so precejšnja coklja za zadružno opozicijo in tudi glavni krivci, da akcija za sporazum v notranjepolitičnih vprašanjih tako počasi napreduje. Kljub vsej odločnosti vodstva starih radikalov pa prihaja čas odločitve. To priznavajo tudi pristaši vodstva starih radikalov. Ako ne bo Aca Stanojevič pokazal več gibčnosti, ga bodo dogodki pregazili. Združena opozicija nikakor ne sme razočarati ljudstva, ki računa z uspehom te akcije. Roke proi od Španije Odločna zahteva Anglije in Francije. Milijone državnega denarja je potrla diktatura Za gradnjo proge, ki se sploh ni gradila, je treba plačati 60 milijonov dinarjev Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. V Berlinu zapirajo delavce, ker zbirajo za špansko legalno vlado denar. V Siemensovih tovarnah so zaprli mnogo delavcev zaradi zbiranja denarja za Špance. Nemški narod ne veruje nemškim poročilom ter instinktivno čuti, da je borba republikancev pravična. Vrnilo se je v Nemčijo tudi mnogo beguncev, ki skoraj brez izjeme slabo opisujejo Francovo akcijo proti republikanski vladi. Tako je danes nemški režim na strani upornikov, narod pa na strani republike. Propaganda za stradanje. V Nemčiji je s prehrano križ. Nekatere stvari dobiva prebivalstvo na karte. 9eneral Goring imenuje tiste, ki hočejo preveč jesti »saboterje«. Sedaj So naročili iz Amerike zdravnika, ki Predava po Nemčiji, da zadošča, če človek je enkrat na dan. Ta zdravnik pravi, da ne more biti bolan, ker je samo enkrat na dan. Zjutraj popije kavo ali čaj in mora biti zelo lačen, da poje še za večerjo malenkost, kar se skoraj nikoli ne zgodi. Otroke je treba ztnlada navaditi na gladovanje, ker je to edino sredstvo, da bo njih telo odporno pred vsemi boleznimi ter da dočakajo visoko starost. — Med vojno so nas tudi učili takih metod življenja. Moderna »nacistična« znanost. Nacistični učenjaki v Nemčiji ustvarjajo nacistično znanost. Sedaj je na vrsti fizika, ki jo bodo odslej imenovali »nemška fizika«. Ta fizika se bo razlikovala zlasti v tem, da bo zanikala Einsteinovo relativitetno teorijo, največje dognanje fizikalne vede v novem stoletju, ker je Einstein Jud. Ko je inkvizicija zahtevala od astronoma Gallileo Gallilei, da prekliče svoj nauk, da se zemlja vrti okoli solnca, je mož pod pretnjo smrtne kazni svoj nauk preklical z dostavkom: eppur si muove! (čeprav se vrti!). Če bodo nemški naciji hoteli črtati vse po Judih ugotovljene fizikalne zakone, potem Nemci sploh ne bodo imeli fizike, najmanj pa, kar se jim lahko zgodi, da bodo ob zanikanju zakona o težnosti — zgubili ravnotežje. Premalo ovac. »Pariser Tagblatt« Piše: V Goebbelsovem organu »Der Angriff« čitamo v članku pod naslovom »6 milijonov ovac potrebuje-m°«> da je Nemčija 1. 1920 imela 6 milijonov ovac in da je treba to naj-. SJe število zopet doseči. »Nam se Je Pa zdelo,« pravi list, »da se je število ovac v Nemčiji od 1. 1920 dalje precej pomnožilo in da jih je bilo največ 1. 1933. Neverjetno, kako se človek včasih zmoti.« Abstinenti v novi švedski vladi. V vedski novi vladi socialnih demokratov m kmetov, ki šteje 12 mini-in it' -Je ,oserrl s°cialnih demokratov nod'!?^1^: Abstinenti so social- Sandler Cm* • rSinistri' zunanji ^igfivrc ^r?1111^111 Forslund, finančni Škfldl. ak V? trgovinski minister sporednn ftnienčno gibanje je vsaj nja. 2111 del delavskega giba- vencu«ies3o°t®°r Mongolov? Pri »SIo- cionalne in r^nj2 ?Čm n? senza-njihovem mora v Fke naslove. Po vojna in nastajaj"? nekje d!v!;ltl zveza proti ruskim brolh VF francoskim ^mZn^TQŽCm in Franco kak dan slS’ <^general ob življenje tisočev otrok i„ žena‘se morajo pač nekje dru^ k] ’ , v tem poželenju za krvavimi senzacijami je objavil »Slovenec« 12. t ln~ strašno vest. ki jo dobil naravnost iz kitajskega Nankinga; 30.000 Mongolov napade mand- žursko mejo s tanki in bombniki. Čakali smo več kakor teden dni £3 izid te nove strašne vojne s tan-m in bombniki, ampak, kakor vse aže, je teh 30.000 tankov, bomlrtr-crjcv in strojnic obtičalo kar v pre- Aktivna postavka v delavskem gibanju so dobri sodelavci Za »Delavsko Politiko" v letu 1937 JP Letos, sodrugi in sodružice Vam sicer tudi voščimo srečno novo leto, bolj pa še delavskemu gibanju. Imamo samo koledarsko novo leto, mraz in glad. Zato mislimo, da je pač koledarsko novo leto tako. kakršno je, toda bolj pa moramo poživeti v novem1 letu svoje socialistično gibanje, mu dati še več življenja, aktivnosti, med sodrugi pa utrditi predvsem aktivno sodružnost, kar je bistvo našega organizatoričnega gibanja. Pa ne le iskrena sodružnost, ampak tudi aktivno in iskreno sodelovanje zavednih socialistov je potrebno. Morda bo kdo naših sodru.gov ali sodružic na tale uvod godrnjal, češ, kaj te pridige. Rečem* pa, da prav tisti, ki nad takimi besedami godrnja, premalo čita našo »Delavsko Politiko«, še manj pa aktivno sodeluje pri nji. da bi postala popolnejša in pestrejša, premalo skrbi za nje razširitev. In vendar mora biti list zrcalo našega gibanja, mora biti glavno orožje gibanja, duša gibanja, poosebljeni program ter temelj, s katerim gradimo boljšo socialistično bodočnost. Naše socialistično gibanje v širšem pomenu ima svetovno nazorni program. Sedaj najaktualnejši problem je pa sporazum med narodi in svetovni mir. To je važen mednarodni problem1, jako važen, ki ga ne smemo zanemarjati. Toda tudi doma imamo vprašanja, ki, dasi so le naša, vendar tvorijo bistveni drobec celotnega svetovnega delavskega socialističnega gibanja. Zakaj, zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. Kdo ne pozna tega pregovora? . Današnje domače razmere nas silijo, da se borimo zlasti za politično svobodo in demokracijo. Ta borba^ bodi naša aktualna programna točka, na katero moramo osredotočiti vse sile, prav vse svoje delovanje. Te dni je izšlo mnogo političnih in drugačnih apelov in pastirskih listov. Vsi govore o »moralnih« silah, ki naj osrečijo svet. ne povedo pa niti enega konkretnega koraka ali ukrepa, po katerem bi mogli doseči v apelih navedene lepe načrte. Tu ni volje. Apel sam ne zadošča, treba je dela, boja — za poštenost in pravico. Kdor se ne bori proti krivicam ali jim daje celo potuho, ni za pravico, ampak je le ovira boju zanjo, je le demagog, ki se mota in koplje v senci krivic, da se njemu samemu ne skrivi las na glavi. Tukaj ni dveh pravilnih poti, le ena izmed obeh je prava: ali za krivico ali za pravico. V tem obstoja tudi usiljeni razredni boj. Voščimo torej vsem delovnim slojem1 ob razpotju koledarskega leta: eno in sicer pravo pot, eno in sicer enotno delavsko socialistično gibanje, ki ga nam narekuje važna doba zgodovinskega razvoja. Nihče sicer ne dvomi v iskrenost teh besed, zato tudi opravičeno pričakujemo, da se bo v bodočem letu vsa socialistična delovna javnost strnila vsaj okoli najnujnejšega programa, ki naj posredno ali neposredno pospešuje naše gibanje in vrši boj za temeljne naše socialne in politične zahteve. Obsežen je teren, na katerem se moremo udejstvovati. Imamo so-druge, ki širijo nauk socializma, imamo tisk, imamo kulturne, športne in gospodarske organizacije. Imamo svobodne delavske strokovne organizacije. Kako ogromno polje za obdelovanje je pred nami! To je aparat, ki je v stanu duhovno prevračati gore, ne le posamezne kamne. »Delavska Politika« in drugi delavski tisk je v minulem letu napredoval jako lepo. Vendar je še prešibak. Treba bo delati zanj, ga širiti in sodelovati s poročili in dopisi. To sodružno dolžnost imajo zlasti zaupniki, ki so v delavskih ustanovah, zavodih in organizacijah. Poskrbeti morajo za redno dopisništvo in poročanje o dogodkih in akcijah. Ne zadostuje, da ima zaupnik poverjeno mesto, tudi poročati mora sodru-gom o delovanju, da so na tekočem in da duhovno doživljajo boje, jih podpirajo s tem, da usmerjajo sodelovanje v duhu dela. ki ga zaupniki vrše. To velja za vse sodruge zaupnike. Neaktiven sodrug, ki ne daje življenja od sebe, je podoben suhi veji in ne koristi mnogo organizmu delavskega gibanja. Prav enako važna sta sedaj kulturno in organizacijsko delo. To de- lo lahko opravlja vsak zaupnik in vsaka organizacija. Prav dobro se moramo zavedati, da je sedanja doba hudo reakcionarna in je zaradi tega kulturno delo najpomembnejše za bodočnost, ker z bedastimi političnimi hlapci delavstvo ne bo moglo voditi svojih bojev. Kaj je torej potrebneje kakor kulturno delo, da z njim vzgojimo izobražen in samozavesten socialistični naraščaj. Zato kulturno delo, predvsem kulturno delo! Ze početkoma teh misli smo poudarili iskreno sodružnost. V čem obstoja taka sodružnost? Sodrugi si moramo biti iskreni kakor dobri bratje. Ne gre naj za osebne koristi, ne za osebni ugled, ampak za veliko delavsko gibanje, ki mu moramo biti vdani z vsem' svojim srcem in zgledom ter mu služiti. Za nas je merodajno samo gibanje, samo organizacija, samo zaupniki, to zavest negujmo, spoštujmo in ohranimo obenem absolutno disciplino v svojih organizacijah. Šele tedaj smo mi zreli, kulturni v našem zmislu in šele tedaj šteje tudi naša organizacija silo. Velike so naloge, važen je program. Toda najprej moramo biti socialisti sami, sami socialistično delati, pa bo naša sila rasla v najlepšem sodruštvu in disciplini. Potem pa bomo tudi dobri učitelji. Danes nimamo socialistične stranke, dasi jo potrebujemo in smo opravičeni do nje. Toda ta pride. Nimamo svobode in čiste demokracije, ki mora priti. Vse to je naš programi za bodoče leto. Izvršimo ga! Ob koncu se še zahvaljujemo vsem sodrugom in sodružicam, ki so v minulem letu vrlo in sodružno podpirali delavsko gibanje. Naj store to tudi v novemi letu! Naj se jim pridružijo tudi vsi drugi sodrugi in sodružice, vse organizacije in vse delavske ustanove. Pojdimo na delo za trikratno izdajanje »Delavske Politike«! Pri tem si stavimo za nalogo: pridobiti čim več naročnikov. Tekmujmo med seboj! V tem zmislu srečno in aktivno novo leto vsem! Med rudarji in tekstilci v LaSkem 26 novih naročnikov Laški trg je daleč okrog posejan s proletarci-rudarji. Razen tega se je začela zadnja leta razvijati tekstilna industrija, ki je vrgla na dan s svojimi bednimi mezdami še siro-niašnejši proletariat. Kljub temu se v Laškem dolgo ni moglo razviti nobeno resno delovno gibanje, ki bi vedlo reveže v smotreno borbo za boljše življenje in dvigalo njegovo izobrazbo. Par predavanj o socialni zakonodaji v prošlem letu pa je že spremenilo ves položaj. Zveza rudarjev je zajela že večino zavednih rudarjev, tekstilci so se organizirali v Splošni delavski zvezi. »Delavska Politika« je že doma v stanovanjih tekstilcev in rudarjev. Vrste se sestanki, shodi in seje, delavstvo samo je zopet zahtevalo predavanje o socialni zaščiti. Kljub božičnim praznikom' je bila v nedeljo obsežna dvorana hotela »Savinja« še premajhna za vse zborovalce. katere je pozdravil in otvo-ril predavanje v imenu obeh organizacij s. Eigner. Nato sta izpolnila skoraj ves dopoldan ss. dr. Reisman in urednik Eržen s predavanji o socialni zaščiti zlasti volitvah delavskih zaupnikov in delavskem tisku. Živahno odobravanje med govori je bilo najboljši dokaz, kako so naši proletarci v Laškem1 napredovali v razumevanju svojega položaja in odvisnosti delavskih pravic od organizacij in moči delavskega časopisa. Takoj se je prijavilo zopet 26 novih naročnikov »Delavske Politike«. Naročnikom ob Novem letu »Delavska Politika« je vse leto zvesto služila interesom delovnega ljudstva in zvesto branila pridobitve delavcev in nameščencev. Spomni se tudi Ti svoiega prijatelja in svetovalca ob zaključku leta. Ako si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj nemudoma. Pridobi »Delav- dalu »Slovenca«, kjer čakajo, da ob primernem trenutku še z večjo silovitostjo udarijo na dan. ski Politiki« vsaj še enega novega naročnika, ki bo redno plačeval naročnino. Kjer kupuješ svoje potrebščine in kamor zahajaš, povsod zahtevaj, da naročijo »Delavsko Politiko«. Zbiraj med svojimi sodrugi in prijatelji sredstva za rezervni sklad za trikratno izhajanje našega skupnega lista »Delavske Politike«, Pomagaj ustvariti močno orožje, katerega se boš posluževal v težkih bojih za svoj obstanek. Nekaj Številk o Rušili Obseg, prirodni zakladi in kultura »Pravda« objavlja, kakor poroča »Prager Pressc« nekaj številk o Rusiji. Tu navajamo le nekaj tam zbranih podatkov. Predvsem1 meri Rusija po površini 21,3,53.000 kvadratnih kilometrov, to je šestino suhe zemlje. Meje Rusije so dolge 65.000 kilometrov, in sicer mejita dve tretjini na kopno, ena tretjina meji na morje. Obdelanega polja je v Rusiji 223,900.000 hektarjev. Zaloge premoga utegnejo znašati 1200 milijard ton, zaloga nafte 3200 milijonov ton, železna ruda 10.612 milijonov ton. Prebivalstva ima Rusija (19351 168 milijonov, ki se deli na 102 naroda. Industrijskih podjetij je bilo 1935 574.064, med njimi 61.428 velikih tovarn. Industrija zaposluje 25 milijonov delavcev in uradnikov. Dolgost železniških prog znaša 85.099 kilometrov. Rusija ima 402 osebna in prometna parnika. Ljudskih šol ima Rusija 164.081, 2572 tehnik in 595 visokih šol. Dalje 724 gledališč in cirkusov, 28.600 kinov in 67 radijskih postaj. Časopisov ima okoli 10.000, ki izhajajo v nakladi 35.7 milijonov izvodov in v 65 jezikih. Tiskovni sklad S. .1. K. je daroval za tiskovni sklad Din 10.—. Najlepša livala. Sodrugi, posnemajte! Praznik Novega leta, postanek in pomen Slavje novega leta na dan 1. januarja se je splošno udomačilo pri krščanskih narodih šele 1. 1700. Katoliška cerkev je v začetku 9. stoletja — potem ko je določila, da se praznuje božič na dan 25. decembra — vpeljala tkzv. octava domini (t. j. osem gospodovih dni), v času od 25. decembra do 1. januarja. Tiste dni so se vršile službe božje in razne druge verske prireditve, vendar pa to niso bili prazniki. Šele iz teh os-mero gospodovih dni je nastal potem cerkveni praznik, 1. januar, kot praznik »obrezovanja« Gospodovega. Kot božični praznik je morala cerkev prevzeti tudi praznik novega leta in to radi poganskih navad in običajev češčenja boga, ki jih ni bilo mogoče iztrebiti. Slavje Novega leta je bilo vpeljano že pred tisočletji. V starem Babilonu so ga praznovali v mesecu nisanu (marcu). V pripovedki o vesoljnem potopu po Gilsamosch-Evo-su, ki so jo našli raziskovalci klinopisov, vdolbeno na glinastih tablah, je omenjen praznik novega leta kot največji verski praznik. Tega dne so se zbrali duhovi v »sobanah usode« in so žrebali, t. j. določali usodo za bodoče leto. Na glinastih tablah je pisano življenje vsakega človeka, njegova dobra in slaba dela. V ob-redniku čitamo: »Zdrobila se bo tabla mojih grehov.« To zmisel je ohranil praznik novega leta dolga tisočletja. Tako judovski bibliji (stari testament), kakor tudi kabalistični literaturi je skupna misel, da na novega leta dan bog sodi ljudi, čitajoč iz knjig smrti in življenja, ki leže pred njim odprte; tudi v evangelijih najdemo to od Babiloncev prevzeto nazira-nje. V latinski cerkveni pesmi: »dies irae« (dan jeze) čitamo to misel še danes: »In odprla se je knjiga — v kateri je napisano — česa naj se svet obtoži« itd. Tudi stari Judje so smatrali dan novega leta za sodni dan Jahve in razen tega za dan, ko je bil ustvarjen Adam1. S trobentami in trombami so slavili dan 1. Tišrija. — V enakem' zmislu je bil začetek leta »novi ruz« tudi pri Perzijcih praznik. Tudi Rimljani so obhajali novo leto v mesecu marcu. Prvih devet dni marca so imenovali calendae (odtod beseda koledar). To so bili dnevi, ko so dolžniki morali plačevati narastle obresti. Julij Cezar je uredil koledar s pomočjo zvezdo-slovcev na novo in je prestavil začetek leta na prvi dan meseca boga Januša, ki ga slikajo, kakor znano, z dvema obrazoma. On gleda v preteklo in istočasno v prihajajoče novo leto. Ob koncu decembra so v rimskem svetovnem cesarstvu slavili »saturnalije« na čast bogu Saturnu. To je bil praznik razuzdanosti in veseljačenja. Plesi, maškerade (udeleženci so nosili živalske glave in bili ogrnjeni v živalske kože) in druge take neumščine, ki so jih počenjali, dokazujejo, da je bil to praznik mrtvih. Ta slavja so trajala vedno dlje in dlje, do samega novega leta, do »dies faustus«, t. j. do dneva ugodnega predpomena. Udomačilo se je novoletno obdarovanje in novoletna voščila, ki so jih izrekali predvsem magistratnim osebam. Prvotno so se obdarovali med seboj s sadjem, zlasti s pozlačenimi datlji ali figami, potem pa tudi z bakrenimi nov-■ci. To medsebojno obdarovanje je komaj opažen preostanek prastarih skupnih žrtvovnih pojedin na čast dušam pokojnih sorodnikov. Ti staropoganski običaji so bili v ljudstvu tako zelo zasidrani, da so se ohranili tudi še potem, ko se je ljudstvo pokristjanilo. Veseli plesi in maškerade se niso vršile samo na cestah, ampak so udeleženci često vdrli tudi v cerkve, kjer se je zgodilo, da so včasih zasmehovali cerkvene obrede, o čemer priča n. pr. volitev škofa vseh norcev. V cerkvah so jedli klobase, tam se je kartalo in kockalo ter prepevalo opolzke pesmi. Namesto kadila so zaži- Tone Maček: Staro in Novo leto 1936 Zgini v Orkus staro leto, od milijonov ust prokleto, skrij čimprej z dvomljivo slavo in z grehi obloženo glavo. Ko prihajalo si, mlado, mnogo vžigalo si nado, pa je tvoja črna setev, dala nam krvavo žetev. Zavist, pohlep, imperializem, zahrbtnost, mržnjo in fašizem v svoje spremstvo si pozvalo, človeštvo v jok in stok pognalo! Mirovna palma pod kopiti, ljudje preganjani, pobiti, naselja mirna so požgana in rodna polja poteptana! Pravica je na križ razpeta, Svobodi vrv vrat opleta, kdor »Mir ljudem ...« na prapor stavi, nebo ga z bombami pozdravi! Res, blagoslavljajo te redki: to so najgnusnejši izcedki gnijočih ran človeške družbe in povzročitelja okužbe! Si tkejo iz krvi škrlate, iz solz si kujejo dukate, jim godba je obupa jek, jim beda pospešuje tek. Zgini v Orkus z vso to družbo, ne bo nam žal za tvojo službo, ti staro, goljufivo leto, od milijonov ust prokleto! 1937 Kaj pa ti nam boš prineslo Novo leto? Novo geslo? Novo veslo in krmilo? Boš nam upe izpolnilo? Nič lie bomo te prosili, pač pa bomo vrat zavili ti čez leto, če se skujaš in ne daš nam, kar ponujaš! Glej, vsevprek to razdejanje: prednik tvoj zapustil stanje je obupno po vsem sveti! Si boš upalo prevzeti? Daj, zaroti temne sile, ki so se čez svet razlile, rrMMci « hinkorca« n ttohoe mi h iul n/A'VrA VOIAVIO rxlncT Izgradi spet požgana sela, naj v poljih žita bi zorela in nihče naj več ne gladuje, naj vsak življenja se raduje! Podjarmljenim spet daj svobode, človeštvo naj spozna zablode, nasilje naj s sveta izgine, beda in krivica mine! Če izpolniš nam ta naš zov, sledil ti bo naš blagoslov; če ne, pa kakor smo sklenili, čez leto ti bomo vrat zavili! gali koščke usnja obnošenih čevljev, da je smrdelo mašujočemu duhovniku v nos. »Sveti cerkveni oče« Avguštin je zaman nastopal proti temu »slavju pijanih dijakonov« — kakor so ga zasmehljivo imenovali —\ te grde navade so zamrle zelo počasi. Da bi vernike odvrnila od poganskih običajev ob novem letu. je cerkev prirejala spokorne in prošnje procesije, v katerih so ljudje prepevali. Četrta sinoda, ki je bila v Toledu, je predpisala za te dni strog post in zagrozila celo z izobčenjem; toda vse ni nič pomagalo. Stoletja se je borila cerkev, dokler ni pristala na kompromisno rešitev, da je staro pogansko slavje pretvorila v krščansko in določila 1. januar kot dan obrezovanja Gospodovega. Obrezovanje Jezusa, ki so ga, kakor pravijo, izvršili po judovskih običajih osem dni po njegovem rojstvu, je tisočletja star običaj. _ Še dandanes je razširjen po vsej Afriki in Polineziji (otokih južnega morja), vpeljan je pri vseh Črncih in Arabcih. Na vsem svetu in pri naravnih narodih, je še dandanes vpeljan običaj prelivanja krvi in ranitve kože. To se smatra kot čin krvnega m duševnega sorodstva, ki ga človek sklene. Po prastarih predstavah je kri sedež duše in življenje duh. Kri je hrana za duše, pradede in boga. Kri je dokaz za sorodstvo in plemensko pripadnost. Tudi prijateljstva je bilo treba potrditi s krvjo. Ako je kdo hotel, da so ga sprejeli v porodico ali kakšno pleme, je moral piti z enim članom: porodice krvno prijateljstvo, kar je še dandanes običaj. Odrasli mladeniči, ki so postali možje, so bili sprejeti v skupnost, ki je stala pod zaščito boga pradedov, na ta način, da so svojo kri prelili: z obrezovanjem. Prvotno so se vršile človeške daritve, ki so jih doprinašali: otroci prvorojenci. Te so žrtvovali bogu v hrano in v obnovitev krvne skupnosti. Obrezovanje ali slična ranitev kože znači torej samo nekakšen »odkup« od težke človeške daritve. Judje so bili še popolonma pod vplivom1 tega vseskozi poganskega nazi-ranja. Sveto pismo stare zaveze pripoveduje, da je bil Abraham' pripravljen žrtvovati Jehovi svojega sina. Po knjigi Exodus, pograbi Zip-pora, žena Mojzesa, ko napade Jehova njo, Mojzesa in novorojenca, za oster kamen, obreže dečka in ga imenuje »krvnega ženina«. S tem potolaži Jehovo jezo nad vsiljivcem, ki se je vtihotapil v njegovo področje, kajti s krvno zaroko se smatra, da je otrok postavljen pod njegovo varstvo. Ta operacija je torej prastar običaj divjakov, ki si ga moremo tolmačiti samo na ta način — kakor tudi se nam zdi ta vera, da je treba lačne in žejne duše nasititi in napo- jiti smešna — da se s tem obnovi krvno sorodstvo in tudi obrambna zveza. Človek ne ve, kaj bi rekel na to, da so ti praznoverski barbarski običaji obrezovanja še dandanes v veljavi, ne samo pri na nizki kulturni stopnji živečih črncih, Arabcih in prebivalcih otočja južnega morja, ampak tudi pri Judih. Kako se taki nezmiselni običaji ohranijo do zadnje potankosti, je razvidno iz tega, da posebno verni Judje še dandanes vporabljajo za obrezovanje oster kamen. Čas, ko je ta običaj nastal je bila pač — kamenita doba! Da slavi katoliška cerkev nad Jezusom iz-vršeno pogansko operacijo obrezovanja kot praznik, v resnici vzbuja začudenje. Šele pozneje se je v mesijanski kasti pojavilo vprašanje, če je tudi za pogane potrebno, da se dado obrezati. Ta obveza je morala prestrašiti pogane, pri katerih ta običaj ni bil v navadi. Pavlinska smer v rimski cerkve je bila, ki je z največjim naporom premagala odpor Petrovih občin in odpravila obrezovanje, ki je bilo vpeljano med kristjani. Kljub temu pa slavi katoliška cerkev praznik Jezusovega obrezovanja: circumcisio domini, t. j. obrezovanje Gospodovo. Kot zanimivost naj navedemo, da je cerkvena občina v Antvverpnu dobila 1. 1114 potom kaplana vojvode Bonillonskega en košček vrhnje kožice Jezusove. Kaplan je jamčil za pristnost in kožica je skozi štiri stoletja delala vse mogoče čudeže. Sveta Brigita pa je trdila, da ji je mati božja v sanjah sporočila, da se ta kožica nahaja cela v Rimu.. * Kot preostanek duhovne pojedine je še dandanes v marsikakšni pokrajini vpeljano zbiranje prispevkov za skupno pojedino in darov za uboge. Kako dobro se je ohranilo to negovanje duš umrlih, kljub stoletnemu obstoju krščanstva, nam dokazuje običaj, da se novoletna noč pre-čuje. Še pred par desetletji so prečili i Silvestrov večer s pripovedovanjem zgodb. Zakaj? Ker se pač gre za duhove, za duše umrlih, kajti te hodijo to noč okoli. Ta noč je pohodna noč starih bogov. »Divja ja-ga«, kakor jo je imenovala cerkev. V tej noči je bilo mogoče izvedeti usodo, ako si šel »poslušat« na križišče cest, kar lahkoverni ljudje še dandanes verjamejo in tudi počenjajo. Vlivanje svinca in razlaganje sanj tiste noči, ima isti pomen. Koncem konca je streljanje, uganjanje bedarij, hrušč ter krič po ulicah na Silvestrov večer nič drugega, kot odmev preteklih časov, podzavestno izganjanje duhov. Na teh primerih vidimo, kako dolgo se lahko ohrani praznoverje. * Kaj pa je »praznoverje«? Krščanske cerkve označujejo za praznoverje vse stare bajke in pripovedke. Primerjava pa dokazuje, da je tudi krščanstvo prevzelo kot svojo osnovo in glavne nauke (dogme) prav te stare bajke in pripovedke. Vse te predstave so ideologije, ki so za proletarijat ne le brez vsake vrednosti, ampak tudi škodljive, ker zastirajo pogled in onemogočajo spoznanje resničnega življenskega in gospodarskega položaja potlačenih in izkoriščanih. Kdor je prena-sičen s temi ideologijami, je pripravljen se sporazumeti z od boga postavljenim redom. On je za razredni boj nesposoben, ker ne veruje v možnost spremembe sedanjega nereda, v brezrazredno človeško družbo in uresničenje socializma. Tilius. Ko le sveta inkviziclla v Španiji sežigala iive Hudi na grmadi Kalvarija španskega naroda Zgodovina Španije je pisana s krvjo in potrjena s hekatombami nedolžnih človeških žrtev, ki jih je zahteval brezobzirni boj mogočnikov za oblast in posest. Državljanska vojna, ki sedaj divja v Španiji je posledica taistih vzrokov, z edino razliko, da se je ljudstvo, kot še nikoli doslej, postavilo po robu in v bran navalu svojega protivnika, dočim mu je v prejšnjih stoletjih bilo izročeno na milost in nemilost. Kako neusmiljen pa je bil ljudski protivnik, nas uče strahote svete španske inkvizicije, ki je pod krinko vere in pobijanja krivoverstva zapirala, mučila, morila in sežigala na grmadah nedolžne ljudi, da je potem cerkev lahko zaplenila zemljo in imetje pridnih poljedelcev in meščanov. Pasti je moralo na tisoče žrtev, predno je iz koščkov zemlje, drug poleg drugega, nastala ogromna cerkvena in plemiška posest. To pa se je zgodilo, kakor nam povedo suhe številke, ki jih navaja zgodovinar Cueudas v svoji 1. 1920 v Parizu izišli knjigi »Zgodovina inkvizicije« tako-le: TRIGLAV Planinske jopice ____________ lastni Isdalak od Din «0.-napraj Eksportna hiia „LUNA“ Maribor, samo na davnem trgu 94 nsa -1*5 ~.°o “■s S 5-3 § Is « ssa o a-’ »šal I! s g g" L. 1481.—1498 pod prvim generalnim inkvizitorjem Tomažem Torquemado 10.220 6.840 97.371 L. 1498,—1508. pod dru- gim inkvizitorjem Dezo L. 1508.—1517. pod tretjim inkviz. Cismerosem L. 1517.—1521, pod četrtim inkvizit. kasnejšim papežem Adrianom Flo-rencijem L. 1523.—1545. pod petim inkvizitorjem Alfonzom Mainriquezom L. 1545.—1546. pod šestim generalnim inkvizitorjem Tabero L. 1546,—1550. pod sedmim inkvizitorjem Losteo L. 1550,—1597. pod vlado kralja Filipa II. L. 1597.-1621. pod vlado kralja Filipa III. L. 1621.—1665. pod vlado kralja Filipa IV. L. 1665.—1700. pod vlado kralja Karola II. L. 1700.—1746. pod vlado kralja Filipa V. L. 1746.—1759. pod vlado kralja Ferdinanda VI. L. 1759.—1788. pod vlado kralja Karola HI. L. 1788,—1808. pod vlado kralja Karola IV. 2.592 892 32.952 { 3.564 2.232 48.059 1.620 560 21.835 2.250 1.125 11.250 840 420 6.520 1.320 660 6.580 3.990 1.845 1.850 1.840 692 10.716 2.852 1.428 14.080 1.630 540 6.812 1.600 760 10.000 15 8 190 9—60 _ _ 50 Napoleon je s svojo vojsko leta 1808. na pohodu v Španijo zatrl sveto inkvizicijo. Karel Vavpetlč-Mladogorskl. Svetuj mi, kje naj se v Ljubljani ustavim? V ,Petrov hram* na Miklošičevi cesti - poleg sodnije - stopi, ker tam točijo res dobro kapljico, pa tudi za prigrizniti je vsega na izbiro. Dobra jed, pijača ter nizke cene, to je najboljše priporočilo gostilne »Petrov hram", Ljubljana, Miklošičeva cesta. 7g naših Ucaiev Koroška Bela Druga seja občinskega odbora se je vršila v soboto, dne 19. 12. t. 1. in to s prav bogatim in zanimivim dnevnim redom, ki kaže tudi že prve sledi načrtnega dela novega odbora. Po prebranem zapisniku o prvi seji, ki je bil odobren, so sledile volitve odsekov n’ odborov- Za novj gradbeni odsek (ki zožuje gradbeni, cestni in vodovodni odsek) je stavil s. Kralj tak predlog, da bi ’meli tudi lista JRZ in lista Svetlina Jožeta Po enega delegata. G. Svetlin je pa takoj izjavi], da ne sprejme nobene funkcije in Qa bo brez tega podpiral vsako dobro mi- Za listo JRZ se je oglasil Smolej Tine, Lse ie skliceval na propadlega predsedniškega kandidata Landona, ki da njegovi skupini ne dovoljuje, da bi sodelovala. Sodelovati pa nočejo tudi zaradi tega, ker nočejo očitkov, da »bremzajo« in ker se tudi že v naprej bojijo, da se jih itak ne bo Pustilo delati. Zakaj se tega bojijo, pa ni Povedal, čeprav bi bilo že čas, ker so si isti ljudje tudi že pred tremi leti poskušali na ta način umivati roke. Za ostale odseke so se izvršile volitve brez debate po predlogu s. Kralja. Pri Solnem odboru je Javorniški rovt (odbornik dni atelje MARIBOR Gosposka ulica 32 Karol Robausa nasl. KAROL RAKUŠA parna pekarna MARIBOR Koroška c. 24. Tel. 22-44 g TOMAŽ KAVUR strugar MARIBOR Tattenbachova ul. 34 ANTON FEIERTAG parna pekarna MARIBOR Betnavska cesta 43 FERDO KUHAR tapetnik in dekorater MARIBOR Vetrinjska ulica 26 JOSIP KARLO izdelovanje usnjate galanterije MARIBOR Trg Svcbode 6 FRANC FILIPIČ pečar MARIBOR Mlinska ulica 31 MARIJA SIEBER špecijalna trgovina steznikov, rokavic in nogavic MARIBOR Glavni trg 14 W. WITLAOZIL pekarna MARIBOR Grajski trg 8 MANUFAKTURA »S A V A« MARIBOR Koroška cesta 9 IVO STAUDINGER stavbeno in pohištveno mizarstvo MARIBOR Mlinska ulica 17 MEDIO-ZANKL tovarna oljnatih barv, lakov in firnežov MARIBOR Glavni trg 20 FRANC ZEMLJIČ hotel in restavracija »Orel« MARIBOR Grajski trg j ALBERT ECCARIUS urar in oiptilk MARIBOR Slomškov trg 5 MATEVŽ STAUBER strugar MARIBOR Cvetlična ulica 9 EKSPORTNA HIŠA »LUNA« lastnik A. Piriisternik MARIBOR Glavni trg 24 JAKOB LAH modna trgovina in konfekcija MARIBOR Glavni trg 2 R. DETIČEK rniesa