f'P <5$ blet pWW(L 2WA 5:/f0( Wlm kazalo DRAGI BRALCI, PROIZVODNJA IN PRODAJA V MARCU IN PRVEM KVARTALU 2006 © TEMEUNA IZJAVA O POLITIKI KAKOVOSTI IN RAVNANJU Z OKOLJEM INTECTUM © 0 MEDNARODNI SEJEM SAIEDUE 2006 BOLOGNA SEJEM DOM 2006 (10 DUŠAN PETEK, IZVRŠNI DIREKTOR PC MASIVNO POHIŠTVO HRANA KOT ZDRAVILO (l4) PRIJAVNICA IN CENE LETOVANJA LIPOV SNEŽNI DAN ANTON KELBL -ČASTNI OBČAN OBČINE BLED SPOŠTOVANE BOHINJKE, DRAGI BOHINJCI! ) 70 LET IZUMITELJSTVA ' PETRA FLORJANČIČA, KADROVSKE SPREMEMBE, STANJE ZAPOSLENIH DOGAJANJA BLED - BOHINJ ©© ) OTROCI SO KAKOR POMLAD NAGRADNA KRIŽANKA UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Anton Koncilja ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Foto: Arhiv Lipbled Dragi bralci, Pred vami je ponovno pomladanska številka Novega glasila in spoznanje, da zima končno jemlje slovo. Letošnja je bila še posebno dolga in zasnežena, kar nam je poleg standardnih snežnih radosti prineslo tudi nemalo nevšečnosti. Največji problemi so bili v proizvodnji opažnih plošč, saj je začelo primanjkovati hlodovine. Več kot običajno pa je bilo tudi zlomov in zvinov zaradi padcev na smučanju ali pa kar tako na poledenelih poteh. Kar nekaj naših sodelavk in sodelavcev smo v teh dneh videvali z mavcem na roki ali nogi. Rad bi vas opozoril na volitve v svet delavcev, ki bodo v četrtek, 11. maja 2006. Pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev imajo sindikat v podjetju in skupina najmanj desetih delavcev z aktivno volilno pravico v posameznem profitnem centru. Naslednji mandat sveta delavcev bo namreč zelo pomemben. Največja posamična lastnika KAD in SOD sta se odločila s ponudbo za prodajo LIP-ovih delnic, ki je bila objavljena 25.2.2006 v časopisu Delo, umakniti iz podjetja. Kdo bo deleže kupil, še ni znano, saj ponudba za prodajo še traja, vendar bo novi lastnik v skladu s svojim lastniškim deležem pomembno vplival na vizijo, strategijo in poslanstvo podjetja. Prav pa bi bilo,da se ob sprejemanju takšnih odločitev sliši tudi glas predstavnikov delavcev preko sindikata in sveta delavcev, seveda v okviru možnosti, ki jih daje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zato apeliram na zaposlene, da predlagajo kandidate, za katere bodo prepričani, da bodo imeli znanje in voljo zastopati interese zaposlenih in ki bodo zahtevali od delodajalcev, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, kolektivna pogodba ter doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajalci. V mesecu marcu smo v Bohinjski Bistrici organizirali tradicionalni LIP-ov snežni dan - tekmovanja v veleslalomu, teku na smučeh in vožnjo z gumo. Namen takega srečanja ni le tekmovanje, ampak predvsem srečanje sodelavcev okolju, ko vsakodnevne delovne skrbi odrinemo nekam stran in se družimo kot prijatelji. Foto reportažo dogajanja si lahko ogledate na straneh današnjega Novega Glasila. Snežni dan je lepo uspel. Tekme so bile napete, tekmovalci motivirani, vzdušje na razglasitvi rezultatov je bilo veselo. Vseeno pa je ostal nekoliko grenak priokus, saj je bila udeležba majhna. Nekateri so še zbrali toliko volje, da so se prijavili, vendar niso prišli. Zdi se mi, da živimo eden mimo drugega in da za druženje tudi po delovnem času, kjer bi se lahko spoznali tudi drugače, nimamo prave volje. Tak občutek sem dobil tudi lani septembra na LIP-ovem dnevu. Organizacija in vzdušje je bilo fantastično. Vsi ki so prišli, so bili zadovoljni, vendar...... Na plačilni listi za mesec februarje bila plača že izračunana tudi v evrih. Do konca leta 2006 imamo čas, da se navadimo na nove številke, ki bodo bistveno manjše, kot so danes, tako da bodo pomembne tudi tiste za decimalno vejico. Vsem bralcem Novega Glasila v imenu uredniškega odbora želim prijetno praznovanje prihajajočih praznikov: velike noči, dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Kar najprijetneje jih preživite v družbi tistih, ki jih imate najraje. Anton Koncilja Proizvodnja in prodaja v marcu in prvem kvartalu 2006 Lipbled je v prvem kvartalu leta 2006 dosegel 7% višji obseg proizvodnje kot v enakem obdobju leta 2005, za 6% pa je zaostal za gospodarskim načrtom. Kljub številnim aktivnostim ne dosegamo načrtovane produktivnosti. Z namenom izboljšanja delovnih postopkov se s pomočjo zunanjega izvajalca PISK iz Maribora nadaljujejo aktivnosti na projektu optimiranja proizvodnje v vseh treh proizvodnih profitnih centrih. Dodatno pa na slabše rezultate vplivajo tudi zunanji faktorji razdrobljenosti naročil, zato bo potrebno še povečati fleksibilnost ob strožji izbiri izdelavnih materialov, izboljšati dobavno pripravljenost, kar je najpomembnejši faktor pri aktivnem iskanju novih prodajnih trgov. V marcu je bil obseg proizvodnje sicer 1 odstotek višji kot v lanskem marcu, vendar pa je kar za 11 odstotkov zaostal za planiranim obsegom. Dosežena prodajna vrednost v prvem četrtletju letošnjega leta v višini 2.062 tisoč SIT je 4% višja od načrtovane ter 2% od lanskoletne. Boljša kot lani in tudi od načrtovane je prodaja opažnih plošč in masivnega pohištva ter prodaja preko maloprodaje in inženiringa, medtem ko je slabša prodaja notranjih vrat, ki v prvem kvartalu zaostaja preko 50 mio SIT oz. 6% tako za lansko kot tudi načrtovano. V marcu je bila dosežena prodaja v višini 756 mio SIT, ki je skoraj enaka lanskemu obsegu, za cca. 10 mio SIT pa je zaostala za načrtovanim obsegom. Vzrok za zaostanek v marcu je predvsem slabša prodajna realizacija v PC Opažne plošče, ki je sicer 6 odstotkov nad načrtovano, za več kot 20 mio SIT pa zaostaja za lanskim obsegom. Vzrok za zaostanek je v primanjkljaju hlodovine zaradi podaljšane zime. PC Opažne plošče je še vedno najuspešnejši profitni center, ki zaposluje 41% vseh zaposlenih in je edini izmed proizvodnih programov, ki posluje pozitivno. Lanski obseg proizvodnje presega za 15%, zaradi daljše zime pa se je v prvem četrtletju letošnjega leta stalno soočal s pomanjkanjem hlodovine ter na drugi strani tudi s težavami pri organizaciji tretje izmene zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega proizvodnega kadra. Kljub 6% zaostanku pri obsegu proizvodnje glede na gospodarski načrt pa so uspeli za več kot 16% zvišati prodajno vrednost, ki v prvih treh mesecih letošnjega leta znaša skoraj 900 mio SIT in predstavlja kar 43 odstotkov celotne realizacije v Lipbled. Z usmeritvijo prodaje na trge v Španiji in na Portugalskem se je izboljšala tržna struktura prodaje, kar zagotavlja večjo stalnost glede na sezonska nihanja in večjo varnost zaradi diverzificirane prodaje po trgih. PC Masivno pohištvo beleži zaostanek za proizvodnjo predhodnega leta za 12%. Glede na slabo poslovanje v letu 2005, ko je prišlo tudi do zamenjave vodstva profitnega centra, pa je v prvih treh mesecih letošnjega leta že dosežen pozitiven napredek, saj je načrtovani obseg proizvodnje presežen za 17%. Zmanjšale so se tudi zamude pri dobavi iz preteklih obdobij. V tem času proizvodnja masivnega pohištva poteka brez večjih problemov. Kritično je še vedno obvladovanje zalog, pri čemer skoraj 60 odstotkov vseh zalog predstavljajo zaloge materiala v višini preko 200 mio SIT, ki so posledica velikega števila proizvodnih programov v različnih drevesnih vrstah. Prodajna vrednost v višini 248 mio SIT je presegla načrtovani trimesečni obseg za 10 odstotkov, za 3% pa je višja tudi od dosežene v enakem obdobju predhodnega leta. Slabša je prodaja pohištva na nemškem trgu, kjer je pritisk pohištvenih hiš do proizvajalcev velik tako z vidika vedno strožje kvalitete in tudi stalnega pritiska na znižanje prodajnih cen. Za nemški trg so značilni tudi visoki dodatni stroški prodaje (prevozi, provizije, penale ob zamudah pri dobavi ipd.), kar ob stalnem pritisku na znižanje prodajnih cen pomeni bistveno slabši končni rezultat, zato se v bodoče načrtuje povečanje prodaje na domačem trgu, postopno selekcioniranje proizvodnih programov ter razvijanje in razširitev že obstoječih programov. PC Notranja vrata presega lanski trimesečni obseg proizvodnje za 4 odstotke, kar 13% pa zaostaja za načrtovanim obsegom. Kljub številnim aktivnostim prodajnikov na vseh trgih še nismo uspeli nadomestiti izpada naročil najpomembnejšega kupca MB iz Bremna. Primanjkuje večjih serijskih naročil, zaradi česar so bistveno dražji proizvodni stroški na enoto izdelka. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila dosežena prodaja v višini 820 mio SIT, ki je več kot 50 mio SIT oziroma 6 odstotkov zaostala tako za načrtovano kot tudi doseženo prodajo v lanskem letu. Še naprej se nadaljuje temeljita analiza izboljšanja delovnih postopkov in organizacije s pomočjo delavnic, kjer zaposleni pod strokovnim vodstvom iščejo boljše načine dela. PC Maloprodaja&lnženiring dosega dobre prodajne rezultate pri maloprodajnih kupcih na domačem trgu in tudi pri inženiring poslih, pri čemer se je povečala predvsem prodaja lastnih izdelkov, ki je v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta boljša za več kot 120 mio SIT. Še boljše rezultate pričakujemo v prihodnjih mesecih s povečanjem prodaje pri objektnih poslih. Irena Cepič V Temeljni izjavi o politiki kakovost in ravnanju z okoljem so upoštevane nove vsebine, ki smo jih uvedli z novim okoljskim standardom ISO 14001:2004. Zato jo objavljamo, da seznanjamo zaposlene in vse druge deležnike, ki nas spoznavajo preko Novega Glasila. Srečko Magister Uprava podjetja Lipbled in vsi zaposleni se zavezujemo: - da bomo s pospeševanjem vseh aktivnosti, z osebnim zgledom in delom prispevali k vzpostavitvi in nadaljnjemu razvoju sistema vodenja kakovosti, ki ga bomo upravljali : kot del vodstvene funkcije, ki določa in uvaja zastavljeno politiko kakovosti, - da si bomo na vseh nivojih prizadevali zadovoljiti oziroma preseči potrebe kupcev. Kakovost je rezultat skupnega delovanja vseh, ki nam je cilj zadovoljevanje rastočih zahtev tržišča, zato bomo na vsaki stopnji izvajanja, od povpraševanja vključno s predprodajnimi storitvami, preko proizvodnje, do dobave in montaže, vključno s ?- poprodajnimi storitvami, vsi skupaj in posamično zagotavljali svoj delež v preprečevanju napak v proizvodnji in poslovanju. Zavedamo se, da je kakovost odločujoči faktor prodaje v brezkompromisnem I tekmovanju ponudnikov. Pridobljeno “podobo” Lipbleda bomo stalno potrjevali z vsakim novim proizvodom in storitvijo. Večino naše energije bomo usmerjali h glavni ideji: prilagajanje zahtevam trga proizvod ustrezne kakovosti po konkurenčni ceni. Skrb vseh zaposlenih je enak izdelek izdelati s čim nižjimi stroški. Stalno bomo spremljali, analizirali in primerjali kakovost v procesu proizvodnje, v okviru možnosti ter obnašanje v uporabi in v primerjavi z drugimi. Naše načelo je omogočiti zaposlenim uživati uspeh, ki so ga pomagali ustvariti, zagotavljati delovna mesta glede na rezultate dela ter zagotavljati zdravo, varno in prijetno delovno okolje. Vzpodbujali bomo iniciativo in ustvarjalnost, tako da bo imel vsakdo kar najbolj proste roke pri uresničevanju skrbno postavljenih ciljev. V najvišjem vodstvu delniške družbe se obvezujemo k nenehnemu izboljševanju našega odnosa do okolja in preprečevanju onesnaževanja. -->cr H tl 1 \ ■ 1 T" 1 m J Ji 1 % 1 Vsi zaposleni, ki delujemo za ali v imenu podjetja Lipbled, smo seznanjeni z okoljsko politiko, ki jo popolnoma razumemo. Zaposleni zagotavljamo, da bodo naša dejanja usmerjena k izpolnjevanju te politike, okvirnih in izvedbenih ciljev s poudarkom na področju izboljševanja kakovosti voda in zraka ter čim bolj racionalne rabe naravnih virov in energentov. Naša dejavnost je v lesni industriji. Zato bomo posebno pozornost posvečali čim racionalnejši izrabi naravnih surovin in materialov in vseh vrst odpadkov. Ker se naše tovarne nahajajo v zelo občutljivem naravnem okolju v bližini čistih voda, s posebno pozornostjo obvladujemo dejavnosti povezane z odpadnimi vodami in kemikalijami. IV podjetju Lipbled bomo spremljali in si prizadevali izpolnjevati vse zakonodajne zahteve, ki so povezane z našimi okoljskimi vidiki. Z okoljsko politiko bomo redno seznanjali deležnike, še posebej lokalni skupnosti L Bled, Bohinj in organizacije, s katerimi iščemo optimalne rešitve za nadaljnji razvoj i naših dejavnosti in turizma. : »Pesem gozda v vašem domu« je naše vodilo in k temu smo usmerili naše delo in : ravnanje. Predsednik uprave Alojz Burja , INTECTUM Notranja vrata kot produkt proizvodnje PC NV so v zadnjem obdobju izpostavljena veliki ponudbi tovrstnih izdelkov. To še posebno velja za tip notranjih vrat, ki je aktualen v Nemčiji in njej sorodnih trgih, kamor izvažamo. Vzrok je tako v presežku proizvodnih kapacitet, posledično dnevnemu prevzemu posameznih proizvajalcev s strani močnejših grupacij, kakor tudi v zmanjšani kupni moči prebivalstva. Odraz vsega so tudi temu primerne cene, ki pa jih nemški proizvajalci znižujejo tudi z produkti iz umetnih materialov (dekor in CPL folije), ki je možno izdelovati z majhnim številom zaposlenih in na zelo avtomatiziranih linijah. Lipbled je znan po izdelavi kvalitetnih furniranih notranjih vrat in s tem želi nadaljevati tudi v prihodnje. Ker je bitka s proizvajalci cenenih notranjih vrat vse hujša in ker je kupec vedno bolj zahteven, smo v želji po iskanju rešitev za uspešno delovanje podjetja in zadovoljitvi kupca našli ugodno možnost sodelovanja v obliki delavnice s svetovalnim podjetjem INTECTUM, ki ima izkušnje tudi v vratarski industriji. V uvodnem razgovoru, ki je bil opravljen ob prisotnosti predsednika uprave, je bilo poudarjeno, da je za uspešno podjetje najprej pomembna prava strategija, katero je smiselno oblikovati po korakih: - primerjava z ostalimi (danes), - najti ustrezno smer delovanja (razvoja), - identificirati glavne probleme in najti rešitve, koncept dejansko realizirati (kratkoročno, srednjeročno, dolgoročno). Glavni cilj podjetja je danes zagotoviti pozitivno poslovanje, za kar je predpogoj zagotoviti zadostno kritje (dobiček), vse pa je v povezavi s stroški. Situacija na trgu je s stališča prodajnih cen zelo težka. Če želimo prenesti zniževanje cen, moramo zmanjševati stroške vseh procesov z ukrepi večanja učinkovitosti pri delu in materialih (izkoriščenost zaposlenih, motivacija, časi priprave posameznih postopkov. pretočni časi, porabe materialov, nadomeščanje materialov - novi produkti). Alternativa je tudi zviševanje prodajnih cen ali vsaj ostati na istem nivoju. To je možno z pridobitvijo in zagotavljanjem sebi značilnih prednosti proti drugim ( novi produkti, roki in zanesljivost dobav, stalna in zanesljiva kvaliteta). Največji učinek na poslovni rezultat pomeni istočasno uporabljanje obeh principov. V kontekstu teh ugotovitev je potekala tudi naša delavnica. Tovrstne delavnice temeljijo na treh korakih: - posnetek sedanjega stanja, - izdelava koncepta in predlogov, - prenos v dejansko okolje, realizacija. Pri tem je pomembno poudariti znanje in hotenje vseh prisotnih za izboljšave. V PC NV smo se najprej odločili za realizacijo prvih dveh korakov. Za pripravo čim bolj učinkovitega koncepta in predlogov na podlagi pregleda in analize dejanskega stanja je običajno predvidenih dvajset delovnih dni. Zaradi stroškovnih in časovnih omejitev smo pri nas izvedli delavnico v šestih dneh, kar je zahtevalo intenzivno celodnevno delo predstavnikov PC Notranja vrata (v skupnem sodelovalo več kot 15 oseb) in prav tako predstavnikov INTECTUM (3 osebe). Za delo smo vsi izkoristili tudi soboto, moderatorji delavnice pa tudi nedeljo za pripravo svojih predlogov in gradiva. Zapis poteka in ugotovitev delavnice so ves čas izvajali v elektronski obliki. Potek delavnice: - grob potek sedanjega stanja, - zahteve kupcev in podjetja, - oblikovanje ključnih faktorjev, - oblikovanje jedrnih tem, skupin, - obravnava jedrnih tem, - grob potek pričakovanega stanja, - predstavitev in uskladitev rezultatov, - plan nadaljnjih aktivnosti. Vodilo delavnice je bilo tudi začetno vprašanje, kaj moram jaz spremeniti pri sebi v svojem oddelku, da bomo še nadalje obstali na trgu. Ponavadi je namreč najlažje pokazati na drugega, kaj bi moral storiti. Skupina je za uvod v delavnico ocenila, da situacija v podjetju ni najbolj zadovoljiva, da ima vsak, ki potrebuje informacije pri svojem delu, le te delno na voljo (hitrost, oblika, zgoščenost) in da je pripravljenost na spremembe sorazmerno visoka. Pregled sedanjega stanja je bil opravljen v dveh skupinah in je analiziral potek procesa od prodaje, proizvodnje, nabave, ostalih procesov (izdelan tudi v grafični obliki s pomočjo posebnega VIFLOW orodja) do obstoječega IS (ERP = PIS -poslovni informacijski sistem). Na podlagi analize in v soglasju z ugotovitvami sodelujočih so bili postavljena prednostne zahteve s strani kupcev in podjetja. Z vidika kupca je prioriteta v kompletnosti dobav, točnosti dobav in skrajševanju dobavnih rokov, z vidika podjetja pa v povečanju kritja (dobiček) in povečanju produktivnosti. Oblikovani so bili ključni faktorji, ki so nedvoumni za kupca (produkt, cena, rok) in za podjetje (potrebe, porabe ter zaloge, stanje) in na podlagi katerih so bile izpostavljene glavne (jedrne) teme (to ne pomeni, da ne obstajajo še druge): - izdelki, obdelava naročil in menedžment podatkov, kalkulacija cen, - določanje in potrjevanje rokov izdelave in zagotavljanje rokov v povezavi s trajanjem procesa od pridobitve naročila do odpreme (planiranje, proizvodne kapacitete), - krmiljenje proizvodnje, - zagotavljanje materialov, - proizvodni program (sortimentsanalyse), A-B-C analiza, dobičkonosnost izdelkov, - komisioniranje, - razvoj zaposlenih. Ob vodenju predstavnikov INTECTUM so bile natančneje (ob času, ki nam je bil na voljo) obravnavane naslednje teme: 1. Krmiljenje proizvodnje Podrobna analiza krmiljenja proizvodnje je omogočila izdelavo seznama »ozkih grl« z opisom vzročnih faktorjev in navedbo možnih rešitev. 2. Izdelki, obdelava naročil in menedžment podatkov Zajet je bil potek osnovnih podatkov o izdelkih (tok informacij, definiranje izdelkov, potrebna izdelava sestavnic, izdelava plana proizvodnje), prepoznani problemi. 3. Določanje rokov izdelave in potreben čas od naročila do odpreme Trenutno poteka ročno terminiranje, ki je zelo grobo. Opaziti je zelo široko paleto izdelkov, planov in možnih terminov izdelave (tudi za različno namembnost: standardni izdelki na zalogo, posebne izvedbe, objektni posli). Časi za posamezna proizvodne korake so določeni na podlagi preteklih izkušenj in so dolgi. 4. Zagotavljanje materialov Stanje zalog ni vedno transparentno. Pravilnost stanj zalog in potreb je bistvenega pomena. Za preverjanje potreb in stanj je porabljeno veliko časa in je slabo sistemsko podprto. 5. Odpreme, komisioniranje Za prodajo skrbijo štiri prodajne ekipe v dveh različnih procesih (veliko različnih zahtev). Veliko časa porabijo za preverjanje kompletnosti odprem. Za komisioniranje je na voljo premalo prostora. Kupci zahtevajo različno embalažo in etikete za enake izdelke. Obravnavane teme so bile v nadaljevanju združene še v tri glavne sklope, ki jih moramo izboljševati (resursi, transparentnost postopkov in procesov, doseganje terminov in kompletnost) in ki pomembno vplivajo na v začetku postavljene zahteve kupcev in podjetja. Postavljeni so cilji za letošnje leto, ki predvidevajo: - za 20% izboljšanje točnosti dobav, - za 25% skrajšanje rokov dobav, - za 20% izboljšanje proizvodnih rokov, - za 4% povečanje produktivnosti, - pozitivno poslovanje. Cilje bomo dosegli predvsem z aktivnostmi na področjih: - delo z delovnimi skupinami in zaposlenimi (termini, produktivnost, odgovornost), - pravilno stanje in obvladovanje zalog (odpisi), - pravočasne in pravilne potrebe in vodenje porabe, - ustrezno krmiljenje proizvodnje (skrajševanje in optimiranje potrebnih časov, optimalno razvrščanje operacij in zasedenost strojev), - planiranje proizvodnje, natančnejše določanja rokov izdelave (ustrezno podprto z IS in sistemi mikroplaniranja), - informatizacija in izboljšanje nabavne, notranje in prodajne logistike, - ustrezne in učinkovite rešitve obdelave podatkov pri definiranju izdelkov in vnosu v IS (način, ki podpira obdelavo variantnih oblik, posebnosti), - natančnejše kalkulacije za posamezne vrste izdelkov. Za zaključek vam ni težko ugotoviti, da je za izpolnitev »samo« petih zahtev, ki smo jih prepoznali na delavnici s strani kupca in podjetja (seveda jih obstaja še več), potrebno aktivnosti voditi na veliko področjih in v vseh delih podjetja. To nas čaka v fazi realizacije, ki je najtežja in jo bomo izvedli na podlagi predlogov in smernic, za katere smo dobili potrditve tudi v širšem krogu kompetentnih oseb (tudi s strani predstavnikov INTECTUM). Čeprav bi želeli, da bi vse realizirali takoj, vemo, da je realnost povsem drugačna. Bistvenega pomena je tudi pripravljenost celotnega kolektiva na spremembe in ne samo udeležencev delavnice. K izvedbi nalog smo pristopili sami in poteka po posameznih korakih v različnih skupinah pod vodstvom odgovornih oseb. Realizacijo tudi redno preverjamo. Janko Cerkovnik Mednarodni sejem SAIEDUE 2006 - Bologna Avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Letošnji zapis o tej za lesarje zelo pomembni in širše odmevni prireditvi si zasluži dva podnaslova in sicer domačega Sejem bil je živ, ki velja za splošno predstavitev, ter izposojenega Na zahodu nič novega, vsaj kar se nanaša na stanje in predvsem trende na področju notranjih vrat. Sejem bil je živ Najprej torej nekaj o samem spomladanskem sejmu SAIEDUE, ki seje od 14. do 18. marca 2006 spet dokazal kot eden od najpomembnejših srednjeevropskih sejmov notranjih vrat. Pravzaprav je oziroma bo letos tudi najpomembnejši, ker pač ni bilo zimskega bienalnega sejma BAU v Münchnu, vsakoletni obrtniški sejem HOLZHANDWERK v Nčirnbergu (od 22. do 25. marca 2006) pa je po svojem konceptu s SAIEDUE težko primerljiv. Tako (p)ostaja kot najrelevantnejša predstavitev torej primerjava z lanskoletnim sejmom SAIEDUE, ki ga je zapustilo bolj ali manj navdušenih približno 130.000 obiskovalcev (in tudi nekaj zaskrbljenih razstavljalcev), od tega okroglo 12.000 tujih (iz kar 120 držav). Med približno 10.000 Evropejci smo bili Slovenci s 732 obiskovalci na vidnem petem mestu oziroma takoj za Španci, Grki, Francozi in Nemci ter pred Švicarji, Avstrijci, Rusi, Hrvati in drugimi. Neevropejcev je bilo torej približno 2.000, od tega največ iz Azije, sledijo Srednji vzhod, Afrika, obe Ameriki ter Avstralija in Oceanija. Vse to kaže na poudarjen sredozemski karakter in tudi na svetovni pomen te prireditve. Po napovedih organizatorja se v primerjavi s prireditvijo 2005 na SAIDUE 2006 število razstavljavcev z nekaj več kot 1.400 ni bistveno spremenilo, kar opazno pa se je povečal razstavni prostor iz 145.000 m2 na 160.000 m2, kar kaže na neko ofenzivo v boju za pridobivanje (prepričevanje) kupcev. Pri tem je organizator previdno računal s približno enakim številom - okrog 130.000 -pretežno strokovnih obiskovalcev, ki pa je bila po komentarjih nekaterih razstavljavcev presežena. Kakorkoli, sejem je obiskovalcem, med katerimi so bili poudarjeni domači arhitekti, gradbeniki in razvojniki ter široka paleta tujih interesentov, ponudil nekatere ključne tržne trende in sicer na vsebinsko delno spremenjenih področjih: •notranja arhitektura in oprema, •vrata in okna od izdelkov do tehnologije, •talne in stenske obloge ter stopnišča, •tehnologije za vzdrževanje in obnovo stavb, •barve in dekoracija, •varnost, hišna avtomatizacija in inteligentni domači sistemi, •železnina, ograje in kovaški izdelki, •zavese in rolete kot izdelki in sistemi, •ekološki izdelki in stavbna oprema, •izdelki in tehnologija obnovljivih virov tehnologije ter •profesionalna orodja in montažni sistemi. V primerjavi z 2005 je bil torej glavni poudarek na notranjem bivanjskem prostoru, kar kaže na določeno specializacijo same vsebine sejma. To je bilo navsezadnje še najbolj vidno v okviru osmih tematskih razstav, ki pa presegajo to pisanje. Na zahodu nič novega Verjetno bi bilo glede na to, kar se je na področju vhodnih in notranjih vrat dalo videti, bolj pošteno zapisati, da je na zahodu bolj malo novega. Za širši, recimo fizični uvod v nekako skrajšano analizo tega področja naj morda zapišemo le še grobo oceno, da so v primerjavi z letom 2005 proizvajalci izdelkov in okovja ter tehnologije za okna in vrata letos gostovali v kar 10 paviljonih (v primerjavi z 8 v letu 2005) ter da so pri tem zasedli skoraj polovico aktivnega prostora (tretjina v letu 2005). Pri tem moramo poudariti še, da je bilo velika večina razstavnih prostorov precej domiselno aranžiranih s ciljem privabiti čim več obiskovalcev oziroma narediti vtis na potencialne kupce. Temu so bili navsezadnje namenjeni tudi skrbno izbrani in večkrat posebej predstavljeni posamezni eksponati, ki naj bi zagotovili danes tako pomembno tržno diferenciacijo. Pri tem ne gre spregledati tudi raznih prospektov (predvsem izstopajočih formatov A3 in A5), medtem ko so razstavljavci očitno varčevali pri drugem, sicer običajnem propagandnem materialu (na račun dragih razstavnih prostorov, katerih osnovna enota je 16 m2). Vsebinska predstavitev razstavljenih predvsem notranjih vrat na SAIDUE je seveda kar velik problem, saj so bila slej ko prej še vedno razstavljene skoraj izključno in res precej samosvoje izvedbe na osnovi bogate mediteranske tradicije in s pomočjo marsikje specifične italijanske tehnologije. To pomeni v marsičem precej avantgarden latinski design, ki zadnja leta močno vpliva na nam bolj poznano germansko Evropo. In tu bodo najzvestejši bralci lahko reklamirali, da gre za praktično isto ugotovitev, kot smo jo za SAIEDUE 2005 zapisali v lanskoletni številki Novega Glasila. Podobno velja tudi za drugo ugotovitev, da ključna beseda vseh proizvajalcev, pa če o njej razmišljajo na glas ali ne, ostaja diferenciacija na večini razstavljenih izdelkih, ki so verjetno ekstravagantni tudi za italijanski trg. Tretja ugotovitev je pravzaprav vprašanje, ali italijanski vratarji v resnici zaslužijo vse z razstavljenimi vrati ali se preživljajo tudi s kakšnimi bolj standardiziranimi izdelki, ki jih na sejmu ne kažejo. To bi bil pravzaprav lahko tudi sklep tega pisanja. Kakorkoli, če smo v zadnjih nekaj zapisih o SAIEDUE še navajali posamezne firme in ocenjevali njihove dosežke, naj za predstavitev letošnjega sejma velja slikovni kolaž recimo najmarkantnejših modelov ter krajša predstavitev glavnih razpoznavnih izdelkov oziroma trendov, ki jih forsirajo italijanski vratarji kot perspektivne. Pri tem se bomo držali že kar aksioma, da notranjim vratom dajejo krila dušo in podboji karakter ter okovje precej individualno integriteto. Delujemo na področju, kjer oblikuje narava. Prepričan sem, da naše obvladovanje furnirja izvira iz naše strasti in spoštovanja do izbranih lesov. (Marco Rizzo, RIZZO TRANCATI - Vicenza) Vratna krila s svojo relativno veliko površino dominantno vplivajo na izgled in s tem na privlačnost kompletnih vrat, kar seveda italijanski oblikovalci z različnimi materiali (les, kovina, steklo, plastika in barve) ter njihovimi kombinacijami (v različnih oblikovnih rešitvah) poznano in priznano dobro obvladujejo (in gredo pri tem redko čez mejo dobrega srednjeevropskega okusa). Seveda pa ob tem zagotavljajo tudi vse funkcionalne zahteve. Iz preteklosti poznani trendi se torej nadaljujejo: • vhodna vrata v različnih (predvsem protivlomnih in protipožarnih) funkcionalnih izvedbah so z različnimi pokrivnimi ploščami iz lesa in lesnih tvoriv ter kovine, furniranimi ali oplemenitenimi z laminati, tudi pleskanimi, • notranja sobna vrata so v različnih gladkih izvedbah, pri čemer skoraj vsi proizvajalci furniranih kril poleg klasičnih vzdolžno sestavljenih forsirajo ravno odrezane in prečno sestavljene furnirje ter vedno več tudi vzdolžno in prečno in/ali pod različnimi koti sestavljene furnirje, s čimer dosežejo optično dinamične designerske rešitve, • posebno mesto pri tem zaslužijo modernistična intarzijska vrata z v različnih valovitih linijah odrezanimi in vzdolžno - prečno figuralno sestavljenimi turnirskimi listi (pretežno iste vrste lesa), • vgrajeni so nekateri evropski furnirji kot sta oreh in hrast (tudi fine-line), prevladujejo pa prekomorski kot wenge in zebrano ter ameriški hrast (večkrat tudi beljen), tanganika in anigre (večkrat tudi lužen ali toniran), kar velja tudi za podboje, • zahteve pri izboru in sestavi furnirja (barva in tekstura) so manjše kot pri vratih za germansko Evropo (kjer jih žal določajo vedno bolj uporabljane in tudi popolnejše različne folije), pri čemer javora in bukve sploh ni bilo več videti, • med posebnostmi naj navedemo vratna krila z različno oblikovanimi neravnimi (z membranskimi stiskalnicami ukrivljenimi) površinami ter krila z napetimi površinami (mehko polnilo pod kaširanim furnirjem). • povečuje se delež stilnih kril različnih klasičnih in modernističnih izvedb, kar velja tako za osnovno konstrukcijo kot za stilistične dodatke (letvice za polnila in mreže za steklo), • površine so praktično vse v pol-mat izvedbi (z UV laki) in izjemoma z visokim sijajem (poliuretanski laki), kar velja tudi za podboje, • manjši delež vratnih kril je pleskan enobarvno (in še manj večbarvno), pri čemer so posebna kategorija replike starinskih kril (umetno starane oziroma napokane zelenkaste beige površine z različnimi tihožitji na očesni višini), kjer smo našteli kar pet proizvajalcev, • skoraj polovica razstavljavcev je bila ponosna na zelo (do 3 m) visoka, izjemno elegantna vrata, kjer so optiko sicer standardno širokih kril praviloma reševali s prečno sestavljenimi furnirji in različnimi dodatki (aluminijasti vstavki ali več manjših prečnih izrezov za steklo v ravnini kril), • od posebnih izvedb moramo navesti že standardizirana drsna vrata (z enim ali dvema kriloma) ter zgibna vrata (za boljšo izrabo prostora), • povsem ali delno zastekljena krila (z različnimi klasičnimi in modernističnimi vitraži) so na pohodu, skoraj praviloma vedno v kombinaciji s kovinskimi podboji. Podboji, ki po svojem izgledu (furnirji-površine), vsaj približno oziroma redko povsem ustrezajo vratnim krilom, so po svoji recimo italijanski konstrukciji in specifičnem izgledu zgodba zase: • profili pokončnikov so praviloma iz različnih debelejših mizarskih in kombiniranih plošč (tudi mediapana), • spoji pokončnik-prečnik so odvisni od profila oziroma od pri proizvajalcu razpoložljive tehnologije obdelave: profili z ravnimi površinami in ostrimi ali minimalno zaokroženimi robovi praviloma na topi spoj, profili s povsem ali deloma zaokroženimi oziroma različno bombiranimi površinami in robovi pa na zajero, • pripirne in okrasne obloge so praviloma širše in iz podobnih razlogov (vzdolžno in prečno) spojene na topi spoj ali na zajero (pri kateri imajo nekateri proizvajalci probleme z zapiranjem spoja), • izvedb s stransko svetlobo in/ali nadsvetlobo praktično ni bilo videti, • vedno več je bilo proizvajalcev z razstavljenimi objektnimi oziroma hotelskimi vrati, ki so jih v marsičem diferencirali prav podboji (v glavnem z oblogami), • predvsem pri povsem zaokroženih profilih pokončnikov podbojev, ki dovoljujejo samo omenjene širine, je očitno, da se italijanski gradbeniki držijo določenih standardov pri debelini zidov. Funkcionalno vgrajeno okovje je lahko rečemo klasično italijansko, oziroma po pravilu standardizirano ali bolje tipizirano na nivoju posameznega proizvajalca: • ključavnice za notranja vrata so praviloma evropske in izjemoma ameriške izvedbe, • večzaporne ključavnice za funkcijska, predvsem protivlomna vrata ter elektronske ključavnice različnih izvedb za različna objektna, predvsem hotelska vrata so daljša zgodba zase, ki presega ta zapis, • prijemniki so relativno enostavni ter prilagojeni podbojem, ki so praktično vsi iz masivnega ali kompaktnega vezanega lesa, • kljuke in ščiti so praviloma lepo oblikovani in dobro izdelani, kar velja za vse kovinsko okovje, • steklena vrata imajo specifično oziroma modernistično oblikovano posebno okovje, pri čemer prevladujejo kromirane izvedbe, • italijanska nasadila so spet poglavje zase, saj je videti tako zelo masivna (na klasičnih pozicijah) kot povsem majhna (na vrhu in dnu kril) oziroma jih sploh ni videti (ker so skrita), • med specialne funkcionalne dodatke lahko navedemo še zunanje vidne zapahe na protivlomnih vratih ter okovje za različna posebna, na primer drsna ali zgibna vrata, ki pa ne nakazujejo nobenih močnejših novih trendov. lipbled Za sklep ponovimo dvom, da razstavljena vrata predstavljajo aktualno italijansko proizvodnjo notranjih vrat, s katerimi se proizvajalci tudi dejansko preživijo. Seveda pa nikakor ne gre dvomiti, da so Italijani dobri proizvajalci in tržniki. Pravzaprav ob ogledu sejma dobiš tudi občutek, da se s trgom sistematično ukvarjajo, oziroma da potencialne kupce dolgoročno pripravljajo na povsem svoje in nove izvedbe vhodnih in notranjih vrat na osnovi obstoječe tehnologije (ker za investicije čas enostavno ni pravi) ter da pri tem znajo vzbuditi njihovo zanimanje in oblikovati tudi njihove prihodnje zahteve. Kako pri tem izmerijo aktualnost in perspektivnost nekega izdelka, ne vemo, verjamemo pa, da so pri poslu uspešni. Verjetno govorimo o skoraj šolskem obvladovanju tržnih niš in blagovnih znamk tako na domačem kot na tujih trgih. Kdor zna, pač zna. Stojan Ulčar SEJEM DOM 2006 Ljubljanski sejem DOM, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču od 7. do 12. marca, so letos pripravili že petinštiridesetič. Tudi letos je bilo zanimanje med podjetji iz domovine in tujine, ki so se želeli predstaviti, zelo veliko. Stavbno pohištvo ter materiale in izdelke za gradbeništvo, izdelke za urejanje stanovanja in okolice, za ogrevanje in varovanje je na razstavišču predstavilo 524 razstavljalcev, od tega 292 domačih. Tako kot prejšnja leta je organizator sejma tudi letos poskrbel, da so obiskovalci dobili odgovore na vsa vprašanja, povezana z vsebinami, ki jih pokriva sejem DOM. Strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK so imeli brezplačna predavanja in svetovanja za obiskovalce. Teme predavanj in svetovanj so bile izbrane tako, da so zanimive za čim širši krog ljudi: Cene in stroškovna razmerja med energenti. Energetski pregledi stavb in učinkovita raba energije, Uporaba solarnih sistemov, Nizkoenergetske in pasivne hiše (ogrevanje in prezračevanje), Sodobni kotli na lesno biomaso. Izbira naprav za hlajenje prostorov. Toplotna zaščita stavb (fasade, okna, strehe)... Že tretjič so se na sejmu predstavile tudi banke, zavarovalnice in nepremičninske agencije. Njihovi predstavniki so v okviru Foruma nepremičnin obiskovalcem na svojih razstavnih prostorih svetovali in odgovarjali na vsa vprašanja, povezana z nakupom ali prodajo nepremičnin. Prvič pa je letos na sejmu sodelovala Obrtna zbornica Slovenije, ki je organizirala državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev. Sejem Dom je v prvi vrsti namenjen obiskovalcem, zelo pomemben pa je tudi za proizvajalce in zastopnike, ki lahko tu navezujejo poslovne stike in sodelujejo na obsejemskih strokovnih prireditvah. Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je organiziralo delavnico na temo slovenske tehnološke platforme in okroglo mizo o primerjalnih prednostih predelave lesne mase in razvojnem preboju lesne panoge. Sekcija proizvajalcev montažnih hiš pri GZS je organizirala 6. strokovni posvet o montažni gradnji. Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana revija Korak, Zveza lesarjev Slovenije in oddelek za lesarstvo ljubljanske biotehniške fakultete pa strokovni posvet na temo lesenih talnih oblog. Na sejmu Dom so tudi letos nagradili najboljše izdelke stavbnega pohištva. Nagrado evropska zvezda je med izdelki iz programa zunanjega stavbnega pohištva prejelo podjetje Inles iz Ribnice za leseno okno INO 68, ki je po besedah strokovne komisije uravnotežena kombinacija tradicije naravnih materialov in sodobnih funkcionalnih zahtev. Nagrado za najboljši izdelek iz programa notranjega stavbnega pohištva pa smo spet dobili Lipovci in sicer za multifunkcijska notranja vrata in podboj Astorija Skyline, ki po mnenju komisije združujejo funkcionalnost z estetiko. **mìmh£ podeljujeta GZS - Združenje lesarstva in Gospodarsko razstavišče prejme jo ______________II? 51,1:1’ -J.,L Ante Madjar Direktor Gospodarskega razstavišča za program notranjega stavbnega pohištva mag. Miroslav Štrajhar Predsednik UO GZS - Združenje lesars*va V Ljubljani, 7. marca 2006 Lipbled razume sejem DOM kot priložnost, da na svojem razstavnem prostoru s precej posrečenim ambientom predstavi svoj proizvodni in prodajni program z izbranimi aktualnimi in trendovskimi izdelki sobnih in funkcijskih vrat. Furniran in površinsko obdelan program je bil predstavljen tako s klasičnimi gladkimi vratnimi krili v različnih evropskih furnirjih kot z intarzijskimi krili serije VIVACE s pokončno in prečno sestavljenimi turnirskimi listi iste in različnih drevesnih vrst ter s posebnim eksotičnim fine - line furnirjem. Lipbled sledi trendom na evropskem in domačem trgu, zato je razstavil tudi folirana krila različnih kvalitetnih razredov od cenenih DEKOR preko že standardnih CPL do zahtevnejših HPL površin. V tem kontekstu je bilo razstavljeno tudi delno stekleno krilo, ki predstavlja novodobno sinergijo lesa in stekla. Poleg standardnih izvedb za brazdana krila so bili razstavljeni tudi podboji za nebrazdana krila ter podboj za drsna vrata s tesnilom za tiho zapiranje in s čistilnimi metlicami. Posebna izvedba je površinsko obdelan kovinski podboj v sivi barvi. Posebna kategorija notranjih vrat so vhodna vrata v stanovanje ali funkcijska vrata z različnimi izolativnimi in preventivnimi lastnostmi. Lipbled je razstavil zelo aktualna multifunkcionalna protipožarna, zvočno izolacijska ter klimatsko odporna vrata s samozapiralnimi nasadili in elektronsko ključavnico na suhomontažnem podboju z zaokroženimi oblogami. S temi vrati smo konkurirali tudi na letošnjem razpisu za nagrado EVROPSKA ZVEZDA in nagrado tudi dobili. Martina Šef man ’esem Dušan Petek, izvršni direktor PC Masivno pohištvo Dušan Petek je v LIP Bled zaposlen skoraj pet let. Že oče in mati sta bila dolga leta vse do svoje upokojitve zaposlena v LIP-u v Bohinju, tako, da je bilo »razumljivo«, da se je tudi sin zapisal lesu in lesni industriji. Obiskoval je najprej srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki, nato pa seje vpisal na Biotehnično fakulteto smer lesarstvo, ki jo je uspešno končal. Ves ta čas je bil LIP-ov štipendist. Vsako poletje je med počitnicami opravljal proizvodno prakso, tako, da je podjetje in zaposlene že kar dobro poznal, ko se je zaposlil 1.6.2001. Opravljal je različne odgovorne zadolžitve od planerja proizvodnje v pohištvu, koordinatorja pri uvajanja delovnih skupin do vodje proizvodnje v opažnih ploščah. Zaradi kadrovskih sprememb PC Masivno pohištvo mu je predsednik uprave 1. novembra 2005 zaupal funkcijo izvršnega direktorja PC Masivno pohištvo. Gospod Petek, prvega novembra 2005 ste prevzeli vodenje PC Masivno pohištvo. Kakšno dediščino ste prevzeli in kako ocenjujete perspektivo PC ? Vodenje podjetja, kot je profitni center Masivno pohištvo, je kar zahtevna naloga, ki sem jo poln idej prevzel brez pomislekov. Poslovna kriza tiste narave, kjer je problem preveč slabih naročil, ni tako velika, kot bi bil problem premalo naročil. Delati v nadurnem delavniku, zamujati z odpremami in plačevati zamude ob slabi kvaliteti izdelave je pričakovati dober poslovni rezultat utopija. Na prvih sestankih z zaposlenimi sem ugotovil, da je želja vseh zaposlenih po sanaciji masivnega pohištva velika. Zavedal sem se, da prevzemam kolektiv režijskih služb, ki zna voditi masivno pohištvo in delavce v proizvodnji, ki so inovativni in se zavedajo, da je potrebno vložiti veliko truda za izdelavo kvalitetnih izdelkov. Torej z znanjem in pridnostjo lahko saniramo slab poslovni rezultat preteklega leta. Rezultat v letošnjem letu nam dodatno kvari še odprodaja zalog opuščenih programov in materiala. S skupno obravnavo problemov po delovnih skupinah in resnično angažiranostjo vseh zaposlenih v PC še vedno verjamem v dober poslovni rezultat. Čeprav vem, da poslovne odločitve v zvezi z razvojem PC ne sprejemate samo vi kot izvršni direktor, pa vendar ste pripravili program dela in sprememb, ki jih je potrebno uresničiti, da bo PC Masivno pohištvo izplavalo iz izgub. Prosim, če ga lahko vsaj v grobem predstavite bralcem Novega Glasila. Za uspešno poslovanje mora biti izpolnjen pogoj: pripravljenost zaposlenih za izdelavo konkurenčnih izdelkov za zadovoljitev potreb kupcev. Program dela temelji predvsem na boljši organizaciji z obvladovanjem stroškov nabavnih virov in porabe materiala in časa v proizvodnji kot tudi režijskih službah. Velik poudarek pripisujemo tudi kvalitetni storitvi montažne ekipe, s katero zbiramo povratne informacije s trga. Te informacije so še kako pomembne pri nadaljnjem razvoju dopolnitve obstoječih programov spalnic, kot tudi razvoju novih. Ključno vlogo pri sanaciji pohištva bo odigrala tudi prodaja s selekcijo prodajnega programa. Kljub temu, da smo že izgubili kakšnega kupca na izvozu in kakšnega še bomo, nameravamo nadomestiti te kupce z večjim tržnim deležem pri domačih kupcih in objektnih poslih (od izmere bivalnega prostora do izdelave želenega pohištva). Ta dodatna ponudba bo temeljila predvsem na dodelavah in izdelavah posebnih mer za serijske programe spalnic in mladinskih sob PC Masivno pohištvo. Z vodjem trženja na domačem trgu dobro sodelujemo in večina predlogov prodaje proizvodnja vzame za svoje in jih vključi v proizvodni program. Poleg razvoja izmer na domu kupca nameravamo še vedno vlagati energijo v razvoj novih programov pohištva, ki bodo vsebovali večje število izdelkov in zapolnili poleg spalnic tudi predsobe, dnevne sobe ter otroške in mladinske sobe. V preteklih mesecih smo pripravili več novosti: razširitev programa Fiesa v mladinsko sobo, dopolnitev programa Tara z nizkimi komodami, visečimi elementi in izboljšano PREDSTAVLJAMO SODELAVCE kotn omaro. Še posebej smo ponosni na omare z drsnimi vrati v bukvi in smreki, ter zaprtje stanovanjskih niš z drsn ni vrati do 4 metrov širine in 2,9 metra višine. Prot am Tara nameravamo še obogatiti s ponudbo dod tnih površinskih obdelav - Nova češnja, Wenge in Bela Menim, da je to prava pot razvoja PC Masivno poh tvo. Kljf b temu, da vem, da zadnje čase niste imeli prav vel co prostega časa, imate sigurno hobije, ki vas v prc ;tem času sprostijo. Kako najraje preživite svoj prc sti čas.? Preteklo zimo sem zopet sodeloval v zimski ligi namiznega tenisa. V poletnih mesecih bom večkrat obiskal okoliške hribe, predvsem Rudnico, ki mi je najbližje domu. Če pa je družba prava in kolesarska tura pravšnja, se rad podam na kolo in obiščem bližnje slovenske kraje. Za konec pa še eno vprašanje - vaš življenjski moto? Za vsakim uspehom se skriva veliko truda in poštenega dela. Gospod Petek, najlepša hvala za pogovor. Želim vam uspešno delo v PC Masivno pohištvo, v privatnem življenju pa uresničitev tistega, kar si sami najbolj želite. Anton Koncilja VARNOST IN ZDRAVJE Ponovno lepo pozdravljeni! Končno smo vstopili v pomlad, po dolgi in naporni zimi. Verjetno vas je dodobra izmučila tako psihično kot fizično, saj je bilo potrebno letos odkidati kar nekaj snega...Izmučeno pa je tudi naše telo, ki se je čez zimo polnilo z raznimi "krepkimi" jedilniki, zato bi mu lahko namenili nekaj počitka, vsaj do obdobja velike noči. Že staro izročilo pravi, da je potrebno telo postiti v 40 -dnevnem postu, ki se naj bi pričel po pepelnici in zaključil v obdobju velike noči. Naši predniki so kot vedno, imeli prav, saj tudi strokovnjaki danes priporočajo razno pomladansko čiščenje in razstrupljanje telesa. Zadnje čase je zelo priljubljena 90 - dnevna dieta, pa 30 - dnevna, pa pitje samo javorjevega sirupa, nekateri pa imajo čisto svoje, originalne metode, ki odgovarjajo samo njim. Nekaterim pa preprosto ni potrebno izvajati nikakršnih diet, saj se preprosto zaljubijo in hrana takrat res ni pomembna. Se še spomnite? Oh, ja... Pa se vrnimo k današnji temi: Danes bomo ponovili nekaj, kar poznajo danes že otroci v osnovni šoli: pravilen razpored živil oz. prehransko piramido. Ne pozabite, da z vsakim grižljajem, ki ga pogoltnete, oskrbite z energijo svoje telo. Hrana in voda tvorita mešanico najbolj nujnih življenjsko potrebnih snovi. Nekatera živila so bogatejša od drugih, razen če nimate drugačnih navodil novo GLASILO zdravnika, vam zaradi zdravja ni potrebno opustiti hrane, ki vam najbolj tekne. Potrebna je le ustrezna prerazporeditev in kombinacija hrane ter količina hrane. PREHRANSKA PIRAMIDA Največji delež predstavljajo škrobnata živila, kot so kruh, žita in krompir, zlasti v neprečiščeni obliki. Za družbe, ki jedo malo te hrane, so tipična obolenja srca in ožilja, kapi prekomerna telesna teža, določene vrste raka, diabetesa, žolčnih kamnov. Ta živila zelo pomagajo pri uravnavanju telesne teže, saj s to vrsto hrane lažje zadovoljimo svoj tek. Pri kalorijah, ki smo jih zaužili v obliki škroba, je manj možnosti, da se bodo shranile v salu, kot se zgodi pri kalorijah iz maščobe, saj je težje pretvoriti v salo višek ogljikovih hidratov. Drugo mesto sadje in zelenjava v enakem razmerju kot žitarice. Na dan naj bi zaužili vsaj pet porcij sadja in zelenjave. Del potreb lahko pokrijete z manjšo količino sadnega soka, konzerviranim sadjem. Zelena, listnata zelenjava in rumeno, oranžno in rdeče sadje ter zelenjava sta posebno koristna. Na tretjem mestu so ribe in ostala beljakovinska hrana. Za večino ljudi, ki se hranijo po drugačnem sistemu (zahodnjaškem), bi bilo priporočljivo da bi to spremenili in v svoje jedilnike vnesli ribe do dvakrat tedensko. Enkrat tedensko naj bi bile to mastne ribe. Ob vsem tem pa se tu priporoča tudi 30 g stročnic, semen ali oreščkov na dan. Sledijo mlečni izdelki. Uživanje naj bi bilo zmerno, zlasti če veliko uporabljate kislo smetano, ki jo odlično nadomesti jogurt ali smetana z zelo nizko vrednostjo maščobe. Enako velja tudi za mleko, ki naj bi bilo z zelo nizko vrednostjo maščob. Zadnje mesto zasedajo seveda slaščice in mastne jedi. To pomeni, da je potrebno vnos le teh zelo omejiti. Sem spadajo maslo, namazi, smetana, ocvrta hrana, sladice, čips, čokolada, potice, pecivo. Veliko znanja lahko pridobite, če se v lokalni skupnosti preko Rdečega križa, Zdravstvenega doma pozanimate o izobraževanjih, ki so brezplačna, zato pa toliko bolj koristna. Zelo odmevna je tudi akcija Zavoda za zdravstveno varstvo, ki sicer ne poteka povsod (žal le tam, kjer jih občina sofinancira), "Živimo zdravo", kjer lahko na 14 predavanjih pridobite resnično veliko znanj o pravilnem prehranjevanju, gibanju... Za danes je bilo to vse, uživajte v lepih pomladnih dneh in zdravi ostanite! Ažman Simona, koordinatorica nevladnih preventivnih programov v regiji, svetovalka na področju človeških virov PRIJAVNICA ZA LETOVANJE (obkroži) LeTo 2006 © v / na garsonjeri ....... © hišici v Atomskih toplicah © koči v Vratih Ifflr doma: ______ do_________ PRIIMEK IN IME: ......................... STANUJOČ: ROJ. LETO: ...... ZAPOSLEN V LIP PC .............. Počitniški objekt želim koristiti od_____________do_____________ali od Upoštevamo izključno prijavnice, kjer sta navedena dva termina! ; Polég mene bodo letovali še: PRIIMEK in IME Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN v 1. 2. 3. 4. GARSONJERE - BARBARXGA pri Peroju (1), MIHOLAŠČICA na Cresu (1), LOPARI na Lošinju (2), in GAJAC na Pagu (2) - izmena traja IO dni / menjave bodo v naslednjih dneh med 10.00 in 12.00 uro: 1.6. -11.6. - 21.6. - 1.7. - 11.7. - 21.7. - 31.7. - 10.8. - 20.8. - 30.8. - 9.9. - 19.9. POČITNIŠKI HIŠICI v Atomskih toplicah (camp) Dve počitniški hišici. Izmena traja 7 dni, menjava bo v petkih po 14.00 uri: 22.4. - 29.4. - 6.5. - 13.5. - 20.5. - 27.5. - 3.6. - 10.6. - 17.6. - 24.6. - 1.7. - 8.7. - 15.7. - 22.7. - 29.7. - 5.8. - 12.8. - 19.8. - 26.8. - 2.9. - 9.9. - 16.9. - 23.9. - 30.9. - 8.10. KOČA V VRATIH - Izmena traja 7 dni, menjave bodo v petkih po 12.00 uri. PLAČILNI POGOJI: Zaposleni v LIP-u Bled plačajo počitnikovanje v dveh zaporednih mesečnih obrokih s tem, da prvi obrok zapade plačilu v mesecu pričetka letovanja. * Morebitno povzročeno škodo na objektu, opremi ali inventarju je koristnik na podlagi komisijskega zapisnika dolžan povrniti. • Samovoljna zamenjava gostov v počitniških kapacitetah ni dovoljena. Vsaka kršitev se kaznuje s 50% zneskom letovanja. Prijave pošljite do 25.04.2006 na naslov splošnega sektorja LIP Bled. “PocCpis Cene leto van ja za le1~o 2006 6ARSÒNJERE : Sezona/ od 1.7 do 31. 8. predsezona/ pred 1.7. po 1.9. zaposleni LIP zunanji zaposleni LIP zunanji Cres - Zaqlav 4.800 SIT € 20,03 6.500 SIT € 27,12 3.800 SIT € 15,86 5.500 SIT € 22,95 Lošinj - Lopari 6.500 SIT € 27,12 8.000 SIT € 33,38 5.500 SIT € 22,95 6.500 SIT € 27,12 Barbariqa 6.500 SIT € 27,12 8.000 SIT € 33,38 5.500 SIT € 22,95 7.500 SIT € 31,30 Pag - Novalija 8.000 SIT € 33,38 9.500 SIT € 39,64 7.500 SIT C 31,30 8.500 SIT € 35,47 POČITNIŠKA HIŠICA V PODČETRTKU : Zaposleni LIP / 8.500 SIT (€ 35,47) Zunanji gostje / 10.000 SIT (€ 41,73) V ceno je vključeno: - bivanje v kampu v času od 22. aprila do 30.septembra vendar za največ pet oseb na poč. enoto; - brezplačno kopanje v hotelskem bazenu BREZA**** v času bivanja, vendar največ pet oseb na dan; - brezplačno kopanje v Termalnem parku Aqualuna z možnostjo dvakratdnevnega vstopa za dogovorjeno število oseb (tri odrasle) v času od 22. aprila do 30. septembra; - brezplačno kopanje v bazenih Termalija v času od 1. maja do 30. junija in od 1. do 30. septembra, vendar je skupno število vstopov v bazen (Aqualuna in Termalija) omejeno na dva vstopa. KOČA V VRATIH: Zaposleni LIP / 6.000 SIT (€ 25,04) Zunanji gostje / 9.000 SIT (€ 37,56) Cene so okvirne in se bodo v primeru večjih sprememb spremenile! PROSTI CAS LIPOV SNEŽNI DAN VELESLALOM Ime Ekipa Čas Kategorija I Zenske do 35 let 1 Mencinger Erika POHIŠTVO 28,53 2 Pipan Špela PLOŠČE 28,63 3 Zupanc Marjana PLOŠČE 39,52 Kategorija II Ženske nad 35 let 1 Zupan Lidija REČICA 29,70 2 Rakuš Jelka REČICA 33,19 3 Ravnik Jelka POHIŠTVO 33,94 Kategorija lil Moški do 27 let 1 Zupan Uroš MP&I 29,87 Kategorija IV Moški od 28 do 35 le 1 Črnko Primož PLOŠČE 27,37 2 Zadnikar Aleš PLOŠČE 27,96 3 Odar Janko PLOŠČE 28,03 Kategorija V Moški od 36 do 45 le 1 Ravnik Zdravko POHIŠTVO 26,04 2 Turk Blaž REČICA 29,35 3 Arh Brane PLOŠČE 29,47 Kategorija VI Moški od 46 do 55 le 1 Zalokar Zdravko DIREKCIJA 28,65 2 Stare Zdravko PLOŠČE 31,57 3 Odar Pavel PLOŠČE 32,43 Kategorija VII Moški nad 55 let 1 Trojar Srečo PLOŠČE 29,45 2 Pikon Janez PLOŠČE 29,50 3 Žmitek Viktor POHIŠTVO 30,94 VSL LIPOV S N E Ž N I DAN TEKI TEKI Ime Ekipa Čas Kategorija II Ženske nad 35 let 1 Rakuš Jelka REČICA 8:56,80 2 Ravnik Jelka POHIŠTVO 9:33,15 3 Zupan Lidija REČICA 10:01,74 Kategorija IV Moški od 28 do 35 let 1 Justin Robert REČICA 08:22,4 Kategorija V Moški od 36 do 45 let 1 Debelak Franci POHIŠTVO 08:36,8 Kategorija VI Moški od 46 do 55 let 1 Stare Zdravko PLOŠČE 07:45,7 2 Zalokar Zdravko DIREKCIJA 07:52,0 3 Odar Pavel PLOŠČE 10:00,4 Kategorija VII Moški nad 55 let 1 Žvan Pavel PLOŠČE 14:07,6 2 Šalamun Mitja REČICA 20:50,2 lipbled VOŽNJA Z GUMO Priimek in ime rOE Čas Kategorija I Ženske do 35 let 1 Zupanc Marjana PLOŠČE 15,72 2 Pipan Špela PLOŠČE 17,44 Kategorija II Ženske nad 35 let 1 Rakuš Jelka REČICA 14,24 2 Zupan Lidija REČICA 14,61 3 Ravnik Jelka POHIŠTVO 15,54 Kategorija IV Moški od 28 do 35 le 1 Pretnar Primož REČICA 11,02 2 Justin Robert REČICA 11,38 3 Soklič Janez REČICA 11,68 Kategorija V Moški od 36 do 45 le 1 Ropret Alojz MP&I 11,27 2 Debelak Franci POHIŠTVO 12,66 3 Pretnar Brane PLOŠČE 14,11 Kategorija VI Moški od 46 do 55 le 1 Zalokar Zdravko DIREKCIJA 10,93 2 Odar Pavel PLOŠČE 12,37 3 Stare Zdravko PLOŠČE 12,53 Kategorija VII Moški nad 55 let 1 Trojar Srečo PLOŠČE 15,00 2 Justin Janko REČICA 15,10 3 Žvan Pavel PLOŠČE 17,87 KONČNI REZULTATI EKIPNO LIP-ov SNEŽNI DAN 2006 TOČKE MESTO PLOŠČE 54 1 REČICA 51 2 POHIŠTVO 31 3 MP&I 20 4 DIREKCIJA 14 5 Anton Kelbl, častni občan občine Bled Odličen nos za prave igralce Obiskala sem ga le nekaj dni pred pomembnim dogodkom, pred premierno uprizoritvijo Partljičevega besedila Čaj za dve, ki je bila zadnjo soboto v marcu. V predstavi je nastopilo sedem igralcev, režiral pa jo je Anton Kelbl, starosta gledališča na Bohinjski Beli. Mnogi mu priznavajo, da zna za posamezne vloge poiskati prave igralce. Da ima odličen nos za to. In roko za les, iz katerega nastajajo podobe ljudi, ki jih je srečeval na svoji poti. Podobe kot spomin na preteklost. Anton Kelbl, med prijatelji Bjovov Tone z Bohinjske Bele, bo svojim dosedanjim nagradam in priznanjem, Jocovi triglavski medalji, Linhartovi plaketi in republiškemu odlikovanju Srebrni lipov list dodal še eno. Naziv častnega občana Občine Bled. Na svoji skoraj osem desetletij dolgi poti je za seboj pustil veliko trajnih zapisov in sledi. Kljub temu, da je že dve desetletji v pokoju in da je v jeseniški železarni skoraj ostal brez roke, ne miruje. Nemirni in ustvarjalni duh mu ne da miru. Trideset let kipari v lesu in njegovi kipi so po vsem svetu. Kelbl pravi, da je imel že v mladih letih željo po delu z lesom, njegovo kiparjenje pa sledi trenutnemu razpoloženju. Nikoli ne dela skic, vse se poraja in zori v glavi. Sledi motivom iz kmečkega življenja, njegov najljubši kip pa je Svedrar, s kate-rim je povezana zanimiva zgodba o ubežniku iz prve svetovne vojne, ki je živel v gozdu pod Babjim zobom in se preživljal z divjim lovom. Izklesal ga je po spominu. Najlažje dela z lipo, najbolj pa ceni les gozdne vrbe in češnje. Še bolj kot po svojih kipih je Anton Kelbl znan po svojem udejstvovanju v gledališču. Ljubezen do te umetnosti ga spremlja vse od konca druge svetovne vojne. "Ko se je končala vojna, mi je bilo šestnajst let. V skednju ob vaškem domu pri gostilni Rot sem naredil prve korake v svet gledališča. Na Jesenicah so ustanovili dramsko šolo, vodili so jo znani gledališčniki Bratko Kreft, Jože Tiran in Jože Mahnič, ki so me dokončno zasvojili z gledališčem. Svoje znanje sem prenesel v Dramsko skupino belanskega kulturnega društva, ki je deloval pod imenom Gledališče belansko." Kelblov igralski opus je obsežen, saj je odigral več kot petdeset vlog in veliko predstav je tudi režiral. Prva predstava, v kateri je nastopil kot igralec, je bila Finžgarjeva Naša kri, najljubša mu je bila vloga Mo-lierovega Skopuha, največji režiserski izziv je bila Brešanova igra Veliki manevri v tesnih ulicah, ki jih je prvi v Sloveniji postavil na oder, velik uspeh pa je doživel tudi s predstavo Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni, ki je imela več kot trideset pono-vitev. Njegove predstave so doživele lepe uvrstitve tudi na medobčinskih srečanjih ljubiteljskih gledališč. Anton Kelbl je vzgojil celo generacijo igralcev, ki sedaj nadaljujejo njegovo delo, sam pa se je pred meseci ponovno lotil režije, tokrat besedila Toneta Partljiča Čaj za dve. S predstavo bodo obeležili stoletnico kulturnega delovanja na Bohinjski Beli. Kelbl pravi, da mora imeti režiser z igralci prijateljski odnos in prisega na lep slovenski jezik. "Zelo me moti, da na televiziji tako grdo govorijo in po nepotrebnem uporabljajo toliko tujk in spakedrank. In čudi me, da to sprejemajo tudi poklicna gledališča." Prvi kritik njegovega dela v gledališču je žen^ novo GLASILO Tončka in Kelbl zaupa njeni oceni. Kljub dolgoletnemu delu na odrih ima še vedno tremo pred vsako predstavo, ki mine, ko steče prvi prizor. Zaupa igralcem in ti zaupajo njemu. Verjame, da gledališki oder obogati življenje in medsebojne odnose v kraju. In belanski gledališčniki so poskrbeli še za eno lepo navado: vsakemu od svojih članov ob poroki uprizorijo prav posebno kmečko "šrango". Vloženo delo mu odtehta zadovoljna publika in zadovoljen je tudi s svojim življenjem. "Sem nemiren duh in moram nenehno nekaj početi. V življenju sem imel srečo, da mi ni bilo nikoli dolg-čas. Že pol stoletja sem tudi zaprisežen ribič in ribolov mi je popolna sprostitev. Za Savo najdem svoj mir. Ko mi je zdravje še bolje služilo, sem veliko hodil v hribe, smučal in gojil tek na smučeh." Kelbl je tudi član jeseniškega Dolika. Kljub tolikšni ustvarjalnosti pa je vedno našel čas tudi za svojo družino. Za hčerki Ireno in žal že pokojno Jelko ter za vnuke Gabra, Natašo in Manco, ki tudi živi z odrom, saj je igralka v celjskem gledališču. In pomlad mu je odprla vrata še za eno veselje. Za delo na vrtu. Sadno drevje že čaka na osvežitev, Antona Kelbla pa najvišje občinsko priznanje častnega občana Bleda. Gospod Kelbl, iskrene čestitke! ZLATE PLAKETE Veslaški klub Bled Leta 2005 je veslanje na Bledu praznovalo 100-letnico. Preteklih 100 let športnega tekmovanja na Bledu je obdobje, ki je prav zaradi izjemnih športnih in organizacijskih uspehov močno zaznamovalo zgodovino Bleda, slovenskega športa in Republike Slovenije. Veslaški klub Bled, ki praznuje letos 56. obletnico delovanja, je kovnica talentov in izjemnih vrhunskih veslačev, ki so v svojih karierah, tako na domačem kot tujem športnem prostoru, osvojili vse največje in najžlahtnejše trofeje. Blejski veslači se lahko ponosno pohvalijo, da so bili prvi po osamosvojitvi Republike Slovenije, ki so ponesli ime mlade, novo nastale države v svet in ob tem osvojili še prve olimpijske kolajne za svojo državo. Le velika mera talenta, delavnosti, požrtvovalnosti in odlična strokovna ter organizacijska podpora strokovnjakov in športnih delavcev lahko pripelje do tako odmevnih rezultatov. Od leta 1981, ko so osvojili prvo medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu, pa do danes so blejski veslači na svetovnih prvenstvih priveslali 32 kolajn. Temu dodajmo še 5 osvojenih kolajn na olimpijskih igrah. Na mladinskih svetovnih prvenstvih so osvojili 7 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti medalji; na prvenstvih za mlajše člane 1 zlato, 2 srebrni in 4 bronaste; na članskih svetovnih prvenstvih pa 3 zlate, 4 srebrne in 5 bronastih medalj. Na olimpijskih igrah so osvojili po 1 zlato in srebrno ter 3 bronaste kolajne. Kar osem blejskih veslačev je nosilcev olimpijske kolajne. Mednarodna veslaška zveza FISA je za najboljšo posadko v preteklem letu proglasila posadko dvojnega dvojca Iztoka Čopa in Luke Špika. S tem sta blejska veslača postala prva Slovenca, ki se lahko pohvalita z nazivom najboljšega v neki mednarodni športni zvezi. Blejski veslaški delavci so tudi uspešni organizatorji velikih veslaških prireditev. V sodelovanju z Veslaško zvezo Slovenije so uspešno izvedli tri članska, eno mladinsko in dve veteranski svetovni prvenstvi ter eno evropsko člansko prvenstvo. Prav tako vsako leto organizirajo prvomajsko in mednarodno regato ter državno prvenstvo. Prav ta uspešno izvedena prvenstva so Bled skupaj z veslaškim centrom Zaka, ob naravnih lepotah, dobro razvitem turizmu in gostoljubnosti domačinov ponesla v krog najlepših in najuspešnejših svetovnih veslaških centrov. Ciril Kocjančič Ciril Kocjančič, rojen 1932 seje že pri 14 letih izučil za mizarja. Po uspešno opravljeni vajeniški dobi se je zaposlil v podjetju Lip Bled, v obratu na Rečici, kjer je kasneje opravil še izpit visoke kvalifikacije in tako sčasoma postal eden izmed vodstvenih v Lipu na Rečici. Kljub zahtevnim nalogam v službi je pričel igrati tenor takoj, ko je v okviru gasilskega društva Gorje po 2. svetovni vojni oživela godbena dejavnost. Veselje do glasbe in tudi talent je podedoval po očetu Antonu, ki je bil eden izmed ustanoviteljev Godbe Gorje. S svojo vestnostjo in požrtvovalnostjo je hitro postal eden tistih godbenikov, katerega beseda je nekaj pomenila. Kasneje je kot član upravnega odbora imel veliko zaslug, da je Godba Gorje prerasla okvire krajevnega društva in postala močno prepoznavna tako doma kot tudi v tujini. Danes še vedno igra z velikim veseljem in pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami. Ciril Kocjančič ima za svoje kolegice in kolege v društvu vedno dovolj posluha in s svojo vestnostjo v skoraj 60-letnem delovanju dajal zgled vsem ostalim ter v podporo tistim, ki so se kasneje vključili v društvo. Ciril Kocjančič je s svojimi izkušnjami, znanjem ter predanostjo domačemu kraju poleg godbene dejavnosti aktiven tudi na drugih področjih, kjer rad pomaga in svetuje. Za svoje delo je do sedaj prejel tri Gallusova priznanja. Medaljo CISM in Križ za zasluge CISM. Janez Varl Janez Varl je aktivno prisoten v kulturnem in družbenem življenju občine in kraja že več kot 50 let. Po šolanju je pričel s pedagoškim delom na Dovjem, Koroški Beli, Stari Fužini in nazadnje v Gorjah, kjer je kot učitelj služboval tri leta. Nato se je poklicno vključil v politično življenje tedanje občine Bled, kasneje skupne občine Radovljica. Na oddelku za Narodno obrambo je bil zadolžen za izobraževanje in v sestavi Teritorialne obrambe dosegel čin majorja. Najpomembnejše delo Janeza Varla pa je neprekinjeno 50-letno nesebično zavzeto delo v Godbi Gorje. Večino svojega prostega časa je posvetil vsa ta leta zahtevnim vajam in igranju ter kot tajnik društva 25 let sodeloval pri vodenju Godbe in skrbel za stalen visok kvalitetni nivo orkestra. Njegova pomoč in organizacijske sposobnosti so še posebej pripomogle, da se je Godba Gorje v težkih časih obdržala in vseskozi aktivno sodelovala na veliko kulturnih in prazničnih prireditvah v Gorjah, Občini Bled, širom po Sloveniji in Evropi. Godba Gorje bo naslednje leto praznovala častitljivo 100. obletnico svojega delovanja. Janez Varl se je aktivno vključeval tudi v projekte Krajevne skupnosti Gorje za napredek kraja in življenja v njem. Jože Kapus Joža Kapus je pri reševanju tehničnih in strojnih problemov vedno ravnal nesebično. Tudi ob nedeljah in praznikih je bil pripravljen priskočiti na pomoč vsem, ki so pomoč potrebovali. Kovačeva delavnica je z mojstrom Jožem rešila prenekatere težave in pomagala pri mnogih turističnih prireditvah na Bledu. Ne smemo pa pozabiti niti njegovega požrtvovalnega dela v Prostovoljnem gasilskem društvu Bled, katerega predsednik in donatorje bil vrsto let. Večina Blejcev ga pozna in se ga spominja po dobrih delih. SREBRNE PLAKETE Rado Mužan Rado Mužan se ukvarja s kulturo v njenih najrazličnej-ših oblikah od svojih mladih let. Sprva je deloval pri folklori, potem pa se je zelo zgodaj zapisal gledališču. Deluje kot igralec, režiser in organizator, tako poklicno kot ljubiteljsko. Intenzivno gledališko življenje, ki ga je Rado Mužan pred leti oživil v domačem Ribnem ob lastnih premierah so imeli celo gledališki abonma je sicer za nekaj časa zamrlo, vendar je bil prav Rado Mužan tisti, ki ga je pred petimi leti ponovno oživil. Ob rednem uprizarjanju gledaliških del se ob izdatni pomoči Rada Mužana kulturno društvo v Ribnem ukvarja tudi z oživljanjem narodnih običajev. Pred dvajsetimi leti je Rado Mužan ustanovil lutkovno gledališče, ki je sprava delovalo pod okriljem Glasbene mladine, že nekaj let pa deluje kot samostojno društvo s predstavami, katerih velik del je Rado Mužan sam režiral, v večini pa tudi nastopa kot lutkovni igralec. Društvo gostuje po celi Sloveniji. Rado Mužan je uspešno režiral tudi lepo število predstav v Osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja na Bledu - marsikatera od njih se je uvrstila na ljubiteljska gledališka srečanja s strogo selekcijo. Nemara najodmevnejše je Mužanovo delovanje na Blejskem gradu Obiski pri graščaku, ki jih je Mužan s svojo vztrajnostjo in znanjem iz skromnih začetkov pripeljal do celovitega gledališko-ambientalnega dogodka, so ena glavnih turističnih atrakcij. "Blejski graščaki" uspešno nastopajo tudi po številnih drugih slovenskih gradovih in tako nosijo ime Bleda po celi Sloveniji. Prostovoljno gasilsko društvo Zasip Prostovoljno gasilsko druš-tvo Zasip je začelo delovati v mesecu maju leta 1906, kar pomeni, da letos praznujejo 100-letnico. Prvi načelnik je bil Anton Zupan (Brsov), za pisarniške in uradne zadeve pa je skrbel župnik Ignacij Fertin. V župnišču je mlado društvo imelo shrambo za orodje in opremo. Leta 1908 je udarila strela v farovški skedenj, pogorela je tudi shramba z gasilsko opremo. V tem času so gasilci začeli z gradnjo novega gasilskega doma. Župnišče je darovalo zemljišče, les in gradbeni material kmetje, srenja in gorjanska posojilnica pa sta poskrbeli za posojilo. Po približno 60 letih so se gasilci zaradi dotrajanosti stavbe odločili za gradnjo novega gasilskega doma. Ob 70-letnici je bil gasilski dom že pod streho, dokončna izdelava objekta pa je trajala še nekaj let. V vsej stoletni zgodovini društva so si člani prizadevali za sodobno opremljenost in boljšo požarno varnost v kraju ter izobraževanje članov in vaščanov. Danes so v društvu izobraženi bolničarji, strojniki, inštruktorji, mentorji za delo z mladino, tehnični reševalci, nosilci dihalnih aparatov, reševalci za nesreče z nevarnimi snovmi, gasilski sodniki in višji častniki. V društvu dajejo velik poudarek delu z mladimi, ki se redno udeležujejo tekmovanj tudi v državnem merilu, in delu s članicami. Člani redno sodelujejo pri organizaciji vseh prireditev v občini (14. kongres GZS, Evropsko srečanje gasilcev ...). Danes PGD Zasip šteje 120 članov, od tega je več kot polovico otrok in mladine, zato se ni bati za obstoj društva. Prostovoljno gasilsko društvo Bled Prvi zapisi o Pro-stovoljnem gasilskem društvu so nastali 6. januarja 1885. Ti dokazujejo, da so za ustanovitev požarne obrambe v vasi Grad zbrali 97,4 forinta. Potrebo po večji požarni varnosti so takoj začutili tudi lastniki blejskih hotelov in vil, ki so ustanovitev društva izdatno finančno podprli. Tudi cesar je ob obisku na Bledu prispeval svoj delež in društvo je lahko zaživelo. Požarno območje društva je bilo takrat precej veliko, saj je obsegalo ves Bled z vasmi Grad, Zagorice, Želeče, Rečica in Mlino. Ker so bili za takratne razmere dobro usposobljeni in opremljeni, so pomagali pri gašenju večjih požarov v okolici. Največja požara v takratnem obdobju sta bila leta 1894 v Spodnjih Gorjah in leta 1908 v vasi Grad, ko je skoraj celotna vas pogorela do tal. Od ustanovitve dalje je društvo zelo velik poudarek namenjalo pridobivanju mladih gasilcev, usposabljanju svojih članov ter nabavi sodobne gasilske in reševalne opreme. Tako je danes PGD Bled osrednja gasilska enota v Občini Bled, ki je pooblaščena tudi za posredovanje ob ne-srečah z nevarnimi snovmi in ob prometnih nesrečah v Občinah Bled in Bohinj. Potreba po usposobljenosti in opremljenosti društva se povečuje iz leta v leto, tako kot se povečuje tudi število in zahtevnost intervencij. V letih 1990 do 1999 so gasilci PGD Bled posredovali v 226 intervencijah, od tega v 127 požarih. Od leta 2000 do 2003 pa je bilo treba posredovati kar v 232 intervencijah, od tega je bilo 92 požarov, 104 nesreče pa so bile bodisi v prometu ali pa ob ravnanju z nevarnimi snovmi. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Bled so v času od ustanovite do danes zelo veliko prispevali k izboljšanju požarne varnosti v Občini Bled ter k preprečevanju ali zmanjšanju škode ob naravnih in drugih nesrečah. Kulturno društvo Bohinjska Bela Začetke kulturno prosvetnega dela zasledimo na Bohinjski Beli okrog leta 1906. To pomeni, da Kulturno društvo Bohinjska Bela letos praznuje 100-letnico kulturnega delovanja in 60-letnico ustanovitve Kulturnega društva. Kulturno delovanje pred prvo svetovno vojno in po njej je bilo združeno v dramski skupini, pevskem zboru in tamburaškem zboru. Nekaj časa je delovala celo pihalna godba. Ker ni bilo ustreznih prostorov, je vsa kulturna dejavnost potekala kar na prostem, na skednjih in v stari šoli. Po drugi svetovni vojni je društvena dejavnost oživela. Nekaj časa je delovala tudi folklorna skupina, v vseh naslednjih letih je neprekinjeno delovala dramska skupina, pa tudi recitatorska skupina je pripravila program za vse pomembnejše praznike in jubileje. Kulturno društvo Bohinjska Bela nadaljuje tradicijo kulturnega delovanja na Bo-hinjski Beli in prav ta tradicija daje članom poseben izziv in motivacijo za uspešno delo. V okviru Kulturnega društva aktivno delujejo gledališka skupina, otroška gledališka skupina in recitacijska skupina. Seveda pa bi težko našli toliko igralcev in recitatorjev, če z dobrim sodelovanjem Kulturnega društva s podružnično 0V HM ■ M J I I šolo in vrtcem na Bohinjski Beli otrok že od malih nog ne bi privajali na odrske deske. Dobro sodelovanje kulturnega društva s krajevno skupnostjo, z vsemi društvi v krajevni skupnosti ter s sorodnimi društvi iz drugih krajev pripomore, da se ohranja tradicija kulturnega in družabnega življenja na Bohinjski Beli. Kulturno društvo skrbi tudi za Kulturni dom, ki je središče dogajanja v krajevni skupnosti Bohinjska Bela. BRONASTE PLAKETE Marija Stare Marija Stare, učiteljica v pokoju, nam je mnogim ostala v spominu kot požrtvovalna, korektna, nepristranska in prijazna učiteljica, ki je v času svojega službovanja v osnovni šoli Bled vedno imela posluh do vseh učencev, vedno je bila njena beseda prijazna. V popoldanskem času, torej izven delovnega časa, je bila vedno pripravljena pomagati učencem, ki so se težje učili. Sodelovala in pomagala je pri organizaciji številnih slavnostnih in družabnih prireditev, vedno požrtvovalno in humano pomagala pri organizaciji in delu Rdečega križa na Bledu. Napisala je številne govore tako za prireditve kot za lajšanje bolečin svojcem ob izgubi najdražjih, skratka, je človek, ki si zasluži priznanje za svoje delo. Antonija Ferjan Antonija Ferjan, Ferjanova Tončka, je med Blejci dobro poznana. Je upokojena učiteljica, ki je več kot trideset let poučevala v osnovni šoli na Bledu, veči-noma na razredni stopnji, nekaj časa tudi matematiko in fiziko na predmetni stopnji. Tri leta je bila tudi pomočnica ravnatelja, a se je raje kot s papirji ukvarjala z otroki in se zato vrnila poučevat. V času službovanja v blejski osnovni šoli je preko dvajset let vodila Pionirsko organizacijo in organizirala premnoge proslave, tekmovanja med mladimi in sprejeme štafet. Deset let je skrbela, da so v blejski šoli potekala tekmovanja v Veseli šoli, ki mladino spodbujajo k učenju na malo drugačen, bolj zabaven način. Štiri leta je bila vodja šole v naravi in blejski otroci so takrat gostovali v Lip-ovem počitniškem domu v Seči. Sodelovala je tudi s Peda-goškim inštitutom iz Ljubljane, s profesorico Danico Golli v projektu Kompleksni postopek opismenjevanja in branja. Tudi pri delu izven šole je bila vedno aktivna. Prek deset let je ljubiteljsko vodila tajniška in blagajniška opravila v blejskem hokejskem klubu. Vedno si je prizadevala tudi, da na Rečici ne bi zamrlo kulturno življenje in druženje krajanov. Tako je v devetdesetih letih organizirala tradicionalne proslave ob dnevu žena in ob državnih praznikih, najprej v gasilskem domu na Rečici, kasneje pa v graščini v Grimščah. Njena zasluga je, da je na Rečici znova zaživel semanji dan: ljudje so se navadili, da jih po maši v podružnični cerkvi na Turnču v septembru in novembru prijazno postrežejo in da je to priložnost za klepet s prijatelji in znanci. Ko je v letu 2002 prišlo do ustanavljanja KS Rečica, je bila Antonija Ferjan med aktivnimi pobudniki in ustanovitelji. Tudi sedaj, ko KS deluje, je ni treba nikoli prositi za pomoč, vedno je prva, ki jo ponudi. Ana Prskalo Ana Prskalo je Blejka po obeh starših več rodov nazaj, iz starega vaškega jedra. Dejstvo, da je socialni čut do sočloveka v stiski nekaj pomembnega in osrečujočega, je zaznala že v svojem otroštvu. Anin ata Rantov Matevž ji je bil enkraten vzor. Komaj nekaj mesecev po svoji polnoletnosti je Ana Prskalo prvič prostovoljno darovala kri. Takratne prostovoljke Rdečega križa Bled so seveda opazile Ano Prskalo in jo povabile medse kot novo prostovoljko in tako je postala stalna članica Krajevne organizacije RK Bled. Že leta 1982 so jo članice RK Bled izvolile za podpredsednico in leta 1986 že za predsednico svoje organizacije. V četrt stoletja, kolikor je preteklo od začetkov Aninega dela pri Rdečem Križu, je danes število naraslo na 22 prostovoljk in 4.140 članov Rdečega križa na območju krajevnih skupnosti Bled, Rečica in Ribno. Prostovoljke je Ana Prskalo kot predsednica povezala v močno verigo, vsak člen v tej verigi pa je trden, zanesljiv in nepogrešljiv. Ana Prskalo je kot predsednica utrdila tudi odnose s podmladki RK v osnovnih šolah Bled, Ribno in Bohinjska Bela. Učenci že ves čas izdelujejo lepe voščilnice za različne priložnosti, krajevna organizacija RK pa nekaj svojih sredstev nameni v šolski sklad. Že sedmo leto zapored poteka pod stro-kovnim vodstvom organizirano redno mesečno merjenje pritiska v krvi, holesterola in krvnega sladkorja na Bledu. Tudi začetek teh preventivnih akcij je bil v času predsednikovanja Ane Prskalo. Pri RK Slovenije je prejela že vsa priznanja (tudi zlato) za svoje dolgoletno prostovoljno delo na socialno humanitarnem področju. Alojz Noč Alojz Noč je krajan, ki s svojimi dejanji in ravnanjem izraža nesebično, v polnem smislu besede, človeško pot dobrih odnosov med ljudmi, ki so potrebni za so-žitje v skupnem prostoru. Sodeluje pri kulturnem in dru-žabnem dogajanju na Bohinjski Beli in v Gorjah, saj je vedno na voljo, kjer je po-trebna njegova pomoč, pa naj bo še ob tako nemogočem času. Alojz Noč je tako sedaj kot v preteklosti vedno priskočil na pomoč organizatorjem prireditev v krajevni skupnosti in tako s svojim delom prispeval k uspešni izvedbi. Poleg vsega dela, ki ga prostovoljno opravi, je še požrtvovalni in dolgoletni član ter zadnjih osem let tudi predsednik PGD Bohinjska Bela. V okviru dobronamerne akcije Društva invalidov Bohinj zbiranja sredstev v sklad za Milko Stare z Nomenja, za prilagoditev stanovanja za težke invalide ter primerne opreme, prirejamo koncert z naslovom DOBRO JUTRO, SONCE! Spoštovane Bohinjke, dragi Bohinjci! Vabimo Vas na koncert v nedeljo, 23. aprila ob 17 h v Dom Joža Ažmana. Nastopali bodo: - Janja Hvala in prof. Alexander Brown, - Oktet Lip Bled - KD Triglav - predice, - Vokalno instrumentalni ansambel Val, - Cerkveni pevski zbor sv.Nikolaj, - Pesnika Marija Mencinger in Samo Gardener, - Otroci 3.b razreda OŠ dr.Janez Mencinger, - povezovala pa bom spodaj podpisana. Za okrasitev odra bodo zaslužni učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja. Na koncertu bomo predstavili tudi akademskega slikarja Leopolda Oblaka, katerega sliko je za sklad poklonilo Društvo prijateljev Triglava oziroma natančneje Triglavska likovna galerija, ki jima predseduje g. Ciril Kraigher, ter kupca omenjene slike. Slovesno predajo bomo izvedli na koncertu samem. Akademski slikar Leopold Oblak: Kmetija pod Triglavom, olje 60 X 80) G.Leopold Oblak je priznan slovenski akademski slikar doma in v tujini, o čemer pričajo številna priznanja in nagrade od Japonske preko Evrope in seveda številna domača priznanja. Več o Leopoldu Oblaku na sami prireditvi in v naslednji številki Bohinjskih novic, kjer bomo predstavili tudi nekatere goste, ki bodo sodelovali na koncertu. Morda ob tem vabilu še to: z vstopnico boste pri napovedi dohodnine naslednje leto lahko uveljavljali pravico do olajšave, saj boste z njenim nakupom sodelovali v humanitarni akciji. Že zdaj pa se zahvaljujemo vsem, ki ste že darovali v sklad (do zdaj je zbranega .......Sit) in seveda vsem, ki to še boste, saj akcija zbiranja denarja za sklad poteka še do 23.aprila - do koncerta Dobro jutro, sonce!, ki bo - poleg sončnega namena - tudi prijetno in sončno doživetje. Ludja Grm lipbled. KÜ * fi p? rs 'fc *■! * ü k fr W v.:* 1 .* I ►N 70 let izumiteljstva Petra Florjančiča Občina Bled abilo Vabljeni v petek, 14. aprila 2006 ob 19. uri v FESTIVALNO DVORANO BLED na prireditev: Zgodba o gospodu P. F. predstavitev KNJIGE: SKOK V SMETANO IN OGLED FILMA: ZGODBA GOSPODA P: F. Skrivnostni, šarmantni gospod P.F., doma z Bleda, protagonist tega celovečernega dokumentarnega filma, je športnik, izumitelj, lastnik preko 400 patentov, svetovljan, ki mu življenje v mondenih Kitzbuhlu, Bernu, Monte Carlo, Badkleinkirchnu, Davosu, Abanu, Montreuxu, Firencah, Zurichu in Bledu ni bilo tuje. Izumiteljstvo je zaznamovalo njegovo življenjsko pot in njegova zvedavost ter svetovljanski duh sta ga kmalu zvabila v Svico, kjer je izumitelj gospod P. F. šele prav zaživel. Zelo hitro seje znašel med evropsko bogataško smetano, ki gaje sprejela za svojega. Kralji, paše, bankirji so mu postali prijatelji, jet set ga je oslavljal s princem, grofom, ekselenco. Bil je milijonar, ki so ga imeli za milijarderja in je tudi živel kot milijarder. KADRI IN IZOBRAŽEVANJE KADROVSKE SPREMEMBE V FEBRUARJU IN MARCU Program opažnih plošč prišli : Čuskič Mirsada, Koblar Sašo, Kovačič Jože, Mršič Elmir, Rejec Franc, Arh Marko, Pikon Marija, Cerkovnik Miljana, Janša Helena, Ambrožič Mojca, Talič Sabudina, Zgaga Melita, Mulej Viktorija, Novak Željko, Smolej Vojko, Marolt Nikolaja, Žibert Martin, odšli : Zupanc Omar Damjan, Podlesnik Igor upokojili : Hriberski Stjepan umrli : Smukavec Anton Program pohištvo odšli: Ropret Alojz, Čuskič Mirsada, Koblar Sašo, Arh Marko, Pikon Marija, Sodja Metka upokojili: Štros Slavko Program notranja vrata odšli : Obed Franci, Hikel Bruno, Maček Denis, Potočnik Franci, Novak Željko, Janša Helena, Ambrožič Mojca, Talič Sabudina, Zgaga Melita, Muiej Viktorija, Novak Željko, Smolej Vojko, Marolt Nikolaja, Žibert Martin rodili so se : Komar Marku sin upokojili : Žvan Martin umrli : Košir Marija Maloprodaja in inženiring prišli : Kotnik Marija, Hajdinjak Majda, Knatlič Žiga, Obed Franci, Ropret Alojz, Zupan Barbara odšli : Devetak Marjan STANJE ZAPOSLENIH 1 ~ ■ iS ■ ' «taf FEBRUAR MAREC PC opažne plošče 287 298 PC masivno pohištvo 76 73 PC notranja vrata 241 229 Maloprodaja&inženiring 36 37 Direkcija 32 32 LIP BLED 672 669 pesem gozda v vašem domu lipbled. DOGAJANJA NA BLEDU Ponedeljek. 10. april Vila Prešeren med 12.00 in 16.00 uro Izdelava velikonočnih pisanic Prekmurskih remenk mojstra Hermana Rajsara z ženo Festivalna dvorana ob 19.00 uri OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU s podelitvijo občinskih priznanj. Nastopajo: ■ 18.30 uri koncert Godbe Gorje pred Festivalno dvorano ■ članice in člani dramske skupine Kulturnega društva Bohinjska Bela ■ zabavni ansambel Veterani pod vodstvom Franca Podjeda ■ otroški pevski zbor Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled Torek. H.aDril Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem ob 16.00 uri Svečana prireditev ob 10.letnici delovanja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled Sreda. 12.aDril Baletna šola Bled (Trubarjeva 7, Bled) od 17.00 ure dalje Dan odprtih vrat Baletne šole Bled Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem ob 18.00 uri Predavanje ge.Ruth Reš o negi balkonskega cvetja Triglavski narodni park na Bledu (Ljubljanska c.27), Malo info središče ob 19.00 uri Odprtje fotografske razstave avtorja Franca Ferjana Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled ob 19.30 uri Mladi glasbeniki blejskega oddelka Glasbene šole Radovljica se predstavljajo Četrtek. 13.aoril Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled ob 13.00 uri Otroški parlament na temo«Tabu-prepovedane stvari« Hotel Park Bled od 14.00 do 19.00 ure Dan odprtih vrat v hotelu Park Bled Petek. 14.aoril Festivalna dvorana Bled ob 19.00 uri 70.letnica izumiteljstva gospoda Petra Florjančiča, predstavitev knjige v nastajanju »Skok v smetano« in ogled filma »Zgodba gospoda P.F.« jrazstava bo odprta od 15.4. do 17.4. od 10.00 do 18.00 ure) Nedelia. 16.aoril Športna dvorana SGŠ Radovljica ob 16.00 uri Veliki finale državnega prvenstva v odbojki za moške - prva tekma med OK Autocommerce In Prevent Gradnje Maribor Vstop prost ! Nedelia. 16. april Trgovski center Bled ob 16 h Velikonočni koncert Godbe Gorje Ponedeliek. 17. april Cerkev sv. Martina ob 20.30 h Velikonočni koncert: Pija Brodnik-sopran, Milko Bizjak- Geslo iz nagradne križanke, izrezano in prilepljeno na dopisnico, pošljite na naslov : LIP Bled, Rečiška 61/a, 4260 Bled (za Novo Glasilo ) do petka, 12. maja 2006. Nagrade so : 1. vikend v Vratih, 2. majica, 3. kapa. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 24. številke Novega Glasila : SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Izžrebani so bili : 1. nagrada - MARIJA RABIČ iz Boh. Bistrice, 2. nagrada MARKO ZUPANC iz Podnarta, 3. nagrada - VINKO ODAR iz Boh. Bistrice. Čestitamo Obiskale so nas maškarade in Kekčeve dežele. OTROCI SO KAKOR POMLAD Nekoč zapisal je nekdo: nič nam od raja ni ostalo, samo cvetlice, otroci in zvezdnato nebo. Ko gledam otroške, nedolžne oči, se srce mi odpre in duša zapoje. Pa vzamem v naročje vnučke tri in jim povem, da snežaka snežna vila na vogalu hiše čaka. Da miška vsako noč nove za program notranjega stavbnega pohištva podeljujeta GZS - Združenje lesarstva in Gospodarsko razstavišče RUMENO RJAVA BARVA IL AMERIŠKA OPERNA SOPRA- NISTKA CASE. .SL ODLOG PLAČIL ZAPADLIH OBVEZNOSTI .a. NASIČEN OGLJIKO-__VODIK___ FR. KOMIK (JACQUES) ČILSKI TENISAČ (MARCELO) LEPOTNA RASTLINA IZ DRUŽINE KOŠARIC A® ZVARJENO MESTO LETOVIŠKI a_ NIZEK, RAZME- ROMA a_ PLESNA FIGURA PRI ČETVORKL a_ POKOJNI HR. PEVEC 1VČIĆ NAŠTE- VENJU ROPAR, RAZBOJNIK (NIŽJE PPG.) NAJET DELAVEC, PLAČAN NA DAN RDEČI KRIŽ ¥T SRBSKI REŽISER JOVANOVIČ SLOVENSKI ROKOMETAŠ (ZQRAN).._ POLH, ZANOS, VNEMA ČLOVEK S TELESNO OKVARO SLOVENSKI AGRONOM (FRANC) ČAS BREZ VOKALA LUKANA JAPONSKEM OTOKOM HONŠU ,2_ RTV NAPOVEDOVALKA (JANA) ŠKODUIVE VPUV£— SLOVARČEK: GAVOTA - fr. dvorski ples, ANAA - otok v Tuamotu, ZEKAT - verski davek, AGERAT - lepotna rastlina GESLO KRIŽANKE: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 TO T 1 12 13 14 zobke kuje in da obuti maček tudi copatke potrebuje. Učim jih, da si zapomnijo besede: KAMORKOLI VAS NESO PODPLATI, Z VAMI NAJ HODIJO: HVALA, PROSIM, OPROSTITE; Z NJIMI VSE Sl PRIDOBITE! Te nagajive otroške oči... Ko z njimi sem, se moje srce pomladi. Zdaj, ko se vrača pomlad, bom odšla z njimi belih zvončkov nabrat. Januša Dežman