INTERVJU PODČETRTEK in o m f- m in CO o o o Gloria Kotnik, lepotica ki premika gore str.22-23 Požar ne bo vplival na nadaljevanje sezone str. 2-3 eiss M ' ■ % / Ж. NA VISARJE IN ZELENCE ODHITIM brezplačno Ji oc J-1 CQ 1Л 0 .... c a: "D M 2 0 > Ш 2: ■ novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 28 / Leto 78 / 13. julij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si 7 let Srednji šoli pomahali v slovo Maturanti so v začetku tedna srednjim šolam dokončno pomahali v slovo. Na brezskrbne počitnice so se razkropili s spričevali v rokah. Kakšna popotnica so vse osvojene točke na maturi, se sprašujemo v tokratni osrednji temi. So zlati in diamantni maturanti tudi v nadaljnjem študijskem in poklicnem življenju, ki postaja vedno bolj neizprosno, še naprej nadpovprečno uspešni? Da uspeh na maturi ni vedno povezan z osebno srečo, izpostavlja ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič. Nekateri se namreč najdejo šele mnogo let kasneje, kar ne pomeni, da ta štiri leta niso imela nikakršnega vpliva nanje. Ena takšnih je zagotovo fatalna ženska leta Gloria Kotnik, ki je v vsej polnosti zasijala po rojstvu sina. S sproščenostjo se je osvobodila izgorelosti in si celo prideskala olimpijsko odličje. Str. 2-3, 12-13 HM feS* .. J FotorBina' fflZiiik" SV. LOVRENC Policisti pri družini posredovali že marca Str. 15 Rejcem drobnice pojenja potrpežljivost Str. 8 9770353734051 2 AKTUALNO ZADETKI »V športu je zelo tanka meja med utrujenostjo od treningov in tekmovanj ter tisto kronično utrujenostjo, ki lahko vodi v izgorelost.« Gloria Kotnik, deskarka in fatalna ženska leta »Obstajata splošna in poklicna matura, poleg tega obstaja še zaključni izpit. Razlike med njimi so zelo velike, tako glede težavnosti kot števila izpitov.« Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava »Prizadeti rejci ne morejo čakati dva meseca, saj se v tem času zgodi vsaj še šest pokolov, pri čemer si nekateri še vedno zatiskajo oči.« Katarina Prelesnik, županja Občine Solčava »Tudi v preteklosti je bilo velikokrat tako, da predvidenega državnega denarja občine niso prejele. In verjetno bo tako še kdaj.« Marko Diaci, župan Občine Šentjur »Gobe so posebno kraljestvo. Doslej poznamo le deset odstotkov gob, obstaja zagotovo vsaj dva milijona in pol vrst, saj je gliv več vrst kot rastlin.« Janez Gorenšek, gobar iz Celja ČETRTEK PETEK 29 18 SOBOTA NEDELJA 33 19 34 20 Podelitev maturitetnih spričeval je Gimnazija Celje - Center opravila v ponedeljek zvečer pred šolo. Na fotografiji so zlati maturanti z ravnateljem Rokom Lipnikom. (Foto: arhiv GCC) . d- ... шт - v Шш. ■ --- Rezultati splošne mature: v regiji dva diamantna maturanta Olajšanje za večino maturantov Letošnji rezultati splošne mature, ki so bili znani v ponedeljek zjutraj, so po mnenju Državnega izpitnega centra primerljivi s tistimi v preteklih letih in tudi težavnost je bila podobna. V spomladanskem roku je splošno maturo v 82 šolah po Sloveniji opravljalo 5.965 kandidatov. Uspešno jo je opravilo 91,6 odstotka kandidatov. Tistih, ki so dosegli od 30 do 34 točk, je letos kar 316, lani sta bila 302. Najvišji možni splošni uspeh, torej vseh 34 točk, je letos doseglo 18 kandidatov, kar je enako kot lani. TATJANA CVIRN, JANŽE FRIC, BARBARA FURMAN Povprečna ocena pri slovenščini je 3,52 (lani 3,67), pri matematiki 3,52 (lani 3,44), pri angleščini 3,73 (lani 3,85) in pri nemščini 3,78 (lani 3,91). točk so osvojili Zala Katanec, Klavdija Tašner in Julijan Zakonjšek. Zlati maturanti z 31 točkami so Mark Fabjan, Jaka Furlan, David Jagodič, Tomaž Kolar, Tara Rus in Živa Tepež, s 30 točkami se ponašajo Timotej Jagodič, Ajda Ran-čigaj, Eria Skrt, Ula Velenšek in Neža Zupan. Na gimnaziji so ponosni, da znaša povprečno število osvojenih točk v šoli 22,7, v državi pa 20,51. Vseh 95 dijakov Gimnazije Lava Šolskega centra Celje je letos opravilo maturo. Šola ima tudi tri zlate maturante, in sicer so to Dominika Zupan in Tilen Zorin (32 točk) ter Vid Zimšek (31 točk). Povprečno število točk splošnih gimnazijcev je 19, tehniških pa 22. »Kar 26 dijakov je doseglo 23 točk ali več, kar pomeni odličen učni uspeh,« sporočajo iz šole. Tudi gimnazijci s Celjskega so se letos dobro odrezali. Na I. gimnaziji v Celju so dosegli 98,4-odstotno uspešnost in imajo letos 20 zlatih maturantov ter enega diamantnega, to je Samo Volovšek, ki je osvojil vseh 34 točk. Šest dijakov ima 33 točk, to so Rima Dolar, Zala Koštomaj, Lana Obreza, Tia Rozoničnik, Martin Steblovnik in Art Špegel. 32 NE PREZRITE So najboljši maturanti uspešni tudi kasneje na svoji poklicni poti, se sprašujemo v tokratni osrednji temi časopisa. Več o tem na straneh 12-13. Aqualuna vrata odprla že dan po neljubem dogodku Požar ne bo vplival na nadaljevanje sezone Da požar, ki je minulo soboto popoldne izbruhnil v termalnem parku Aqualuna, ne bo imel posledic za nadaljevanje turistične sezone, pravi prokurist Term Olimia Vasja Čretnik. Že dan po neljubem dogodku, v katerem ni bil poškodovan nihče, so namreč v tem kopališču našteli približno tisoč kopalcev. Vodstvo podjetja je hvaležno za trezen odziv zaposlenih in gasilcev. Policijska uprava Celje je sporočila, da je tuja krivda za nastanek požara izključena in da je najverjetneje zagorelo zaradi napake na električni napeljavi. TINA STRMCNIK Požar je v skladiščnih prostorih enega od gostinskih lokalov izbruhnil nekaj minut po 17. uri, ogenj se je razširil tudi na ostrešje. Osebje termalnega parka je uspelo omejiti mesto požara, šest minut po klicu na intervencijsko številko so na kraj dogodka prispela gasilska vozila. Pri gašenju ognja je so- delovalo 95 gasilcev iz osmih lokalnih prostovoljnih gasilskih društev. Ko je zagorelo, je bilo na kopališču približno 1.500 obiskovalcev, ki so bili evakuirani. Zaradi hitrega odziva zaposlenih in gasilcev ni bil nihče od obiskovalcev ali zaposlenih v Termah Olimia ogrožen ali poškodovan. Videti je bilo huje, kot je bilo Prokurist v Termah Olimia Vasja Čretnik je dejal, da ocena materiale škode še ni znana. Ostrešje bo verjetno treba zamenjati, čeprav zahvaljujoč hitremu posredovanju ni popolnoma uničeno. Poškodovana je predvsem terasa, medtem ko ognjeni zublji niso pustili posledic v pritličnih prostorih, kjer so restavracija, kuhinja, garderoba in prostor za prodajo vstopnic. Čretnik je razložil, da je bil požar verjetno videti presunljiv, čeprav posledice niso tako hude. »Ne obiskovalci ne zaposleni niso bili v nobenem trenutku ogroženi. Takoj smo sprožili dvostopenjsko evakuacijo. Tudi bazeni in tobogani niso bili ogroženi. Že v noči po požaru smo pogorišče počistili in ga zavarovali, zato ni bilo razloga, da kopališče že naslednji dan ne bi normalno obratovalo.« Po njegovih besedah požar verjetno ne bo imel posledic za nadaljevanje sezone. Dan po neljubem dogodku je bilo na kopališču že več kot tisoč kopalcev. Čretnik verjame, da bo poletna sezona normalna in da bo tako kot vsa »Vsem zaposlenim, še posebej gasilcem iz vseh prostovoljnih gasilskih enot, se zahvaljujemo za hiter in pravilen odziv ter za posredovanje, saj so v zelo kratkem času poskrbeli za varnost in preprečili nastanek večje škode,« so zapisali v Termah Olimia. AKTUALNO 3 Na Gimnaziji Celje - Center so dijaki na splošni maturi dosegli 99-odstotno uspešnost, šest maturantov je zlatih. To so Andraž Bregar (32 točk), Ema Artank (31 točk) Ana Mia Bedjanič, Daša Škor-janc, Lan Cvek in Aja Urlep (30 točk). V povprečju so dijaki v šoli dosegli 21,4 točke. Na gimnaziji Ekonomske šole Celje, kjer je maturo opravilo 22 dijakov, ki so v povprečju zbrali 17,7 točke, nimajo zlatega maturanta. Še en diamantni Na Gimnaziji Slovenske Konjice je k spomladanskem roku splošne mature pristopilo 40 gimnazijcev, 39 jih je maturo opravilo uspešno. Fiona Vo-dopivec je z 31 doseženimi točkami zlata maturantka. Po besedah ravnateljice Jasmine Mihelak Zupančič je sedemnajst dijakov doseglo 20 in več točk, s čimer so se gimnazijci približali slovenskemu povprečju. »Najbolje so se izkazali v znanju slovenskega jezika, angleščine, matematike, fizike in informatike.« Na Gimnaziji Velenje je maturo opravljalo 92 dijakov, uspešnih je bilo 85. Kot je povedal ravnatelj Janko Pogorelčnik, so posebej ponosni na diamantnega in sedem zlatih maturantov. Naziv diamantni maturant je prejel Enej Hudobreznik, saj je dosegel 34 točk. Zlati maturanti so Denis Balant in Anastazija Gračner (33 točk), Lenart Frankovič (32 točk), Jakob Cesar, Hana Marovt in Vid Verdnik (31 točk) ter Oskar Že-rak Urbane (30 točk). Foto: Bina Plaznik Poklicna matura Rezultate poklicne mature so dijaki izvedeli v svojih šolah že pred tednom. Poklicno maturo je v spomladanskem roku v Sloveniji opravljalo 8.234 kandidatov. Uspešno jo je opravilo 89,2 odstotka dijakov. V povprečju so dosegli 15,93 točke (lani 15,69). Vseh 23 točk je na maturi doseglo 106 dijakov. ANKETA Lana Obreza, I. gimnazija v Celju, 33 točk »Pred maturo sem se precej učila. Štiri leta snovi je kar veliko. Po moje je to pravi način, da opraviš maturo. Jeseni bom začela študirati biotehnologijo v Ljubljani. Sicer pa se je srednja šola začela slabo, predvsem zaradi koronavirusa. Tudi učitelji so bili na začetku zelo zahtevni, ker so nas hoteli uvesti v proces.« Tia Rozoničnik, I. gimnazija v Celju, 33 točk »Za maturo se nisem kaj veliko učila, sem pa prej štiri leta sproti delala. Mislim, da je tako najlažje. Študirala bom medicino v Ljubljani in se res veselim študija. To je bil namen zadnjih štirih let. V Ljubljano grem, ker mi je ljubša od Maribora.« Martin Steblovnik, I. gimnazija v Celju, 33 točk »Malo nas je vznemiril esej pri slovenščini na začetku, ni bil skladen s tem, kar je bilo na lanski maturi, in z našimi pričakovanji. Še vedno se mi zdi, da naslov ni bil ustrezen, ampak je nekako šlo. Na maturo sem se pripravljal štiri leta, na koncu se je tudi lažje učiti, ker ni pouka in imaš čas. Študiral bom biotehnologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti.« Dominika Zupan, Gimnazija Lava, 32 točk »Cim več sem se skušala sproti učiti, za maturo sem na začetku mislila, da bo zelo zahtevna, nisem pričakovala dobrih rezultatov. Bili smo ko-ronska generacija, od doma smo delali prva dva letnika in še del tretjega. Študirala bom veterino v Ljubljani, ker že od malega čutim povezanost z živalmi. Vedno sem hotela pomagati pomoči potrebnim. Zato me je vmes tudi zanimala medicina.« Tilen Zorin, Gimnazija Lava, 32 točk »Matura ni bila težka, tudi učil se nisem veliko. Le angleščino sem se malo več učil, predvsem za ustni del. Študiral bom na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, in sicer računalništvo.« leta doslej na obisk kopališča najbolj vplivalo vreme oz. število vročih in sončnih dni. Hvaležen za trezen odziv Sobotno gašenje požara je od blizu spremljal tudi podče-trtški župan Peter Misja, ki je že vrsto let član gasilskih vrst. »Ko smo prvi gasilci prišli na kraj, smo videli, da gre za večji obseg požara, zato smo aktivirali še druga gasilska društva. Ogenj smo zelo hitro omejili.« Izpostavil je, da so Terme Oli-mia zelo pomemben delodajalec v občini Podčetrtek, poleg tega je z njimi močno povezana vsa druga tamkajšnja turistična dejavnost. »Takšni dogodki zagotovo niso prijetni, a se lahko zgodijo. Prav zato sem še toliko bolj hvaležen za trezen in pravočasen odziv zaposlenih in gasilcev,« je zaključil. Spomnimo, da to ni letošnji edini požar, ki je pustošil po turistični infrastrukturi. Konec junija je namreč na posestvu Lavender hill v občini Polzela požar zajel skedenj, namenjen porokam in večjim srečanjem. Policisti so tudi v tem primeru izključili tujo krivdo za nastanek požara. Do njega je najverjetneje prišlo zaradi tehnične napake na električni napeljavi. Ko so se lekarne v Sloveniji v preteklosti soočale s pomanjkanjem zdravil na trgu, so bila zdravila na voljo v sosednjih državah. Medtem ko težave s preskrbo zdaj zaznavajo lekarne po vsem svetu. (Foto: arhiv NT) Kako je s preskrbo z zdravili na Celjskem? Večino zdravil mogoče nadomestiti Lekarne po državi se v zadnjem času soočajo s pomanjkanjem zdravil. Tudi javni zavod Celjske lekarne, ki lekarniško dejavnost izvaja v 22 lekarnah in lekarniških podružnicah v 13 občinah savinjske regije, občasno za krajši ali daljši čas zazna pomanjkanje. Direktorica zavoda Lilijana Grosek je pojasnila, da je možno zdravila, ki jih v lekarnah primanjkuje, večinoma zamenjati z drugimi ustreznimi zdravili. »Le izjemoma se morajo bolniki s predpisanimi zdravili na recept oskrbeti v tujini. Vendar se tudi tam vedno pogosteje soočajo s pomanjkanjem zdravil,« je dodala. TINA STRMČNIK Kadar je možno predpisano zdravilo, ki ga primanjkuje, zamenjati z drugim ustreznim zdravilom, lahko po besedah Groskove zamenjavo opravi farmacevt v lekarni. Včasih je potreben drug recept za podobno zdravilo. Včasih zdravilo v obliki, ki najbolj ustreza bolniku, pripravijo v lekarni ali galenskem laboratoriju. Direktorica Celjskih lekarn je dejala, da zdravil občasno primanjkuje v celotni Evropi. Razlogov za pomanjkanje je več. Med drugim gre za selitev proizvodnje farmacevtskih sestavin v Indijo in Kitajsko ter za s tem povezane težave pri proizvodnji in logistiki. Ker je Slovenija manjši trg, je naša država na nihanja v proizvodnji in pri dobavljivosti zdravil še bolj občutljiva. Česa najbolj primanjkuje? Med zdravili na recept, ki jih najbolj primanjkuje, je izpostavila tista za zdravljenje alergij. Dejala je, da je enakovredna zdravila mogoče dobiti v prosti prodaji. Za podobna zdravila z enakim delovanjem je treba k zdravniku po nov recept. Omenila je še, da primanjkuje zdravilo za zdravljenje povišanega krvnega pritiska, ki ga uporablja manjše število bolnikov. Zanje je možno pripraviti zdravilo v lekarni. Bolniki morajo včasih čakati na nekatera dražja zdravila, ki jih lahko dobavitelji pri proizvajalcu naročijo le v zelo omejeni količini. Zato Groskova svetuje, naj si bolniki recepte priskrbijo pravočasno. Antibiotični sirupi za otroke Na področju preskrbe zdravil na recept za otroke je pred časom primanjkovalo antibiotičnega sirupa Ospen. Trenutno primanjkuje anti- biotičnega sirupa Zinat, za katerega, kot je povedala, obstaja ustrezno nadomestilo drugega proizvajalca. Včasih je namesto sirupa treba poseči po tabletah, ki jih lahko starši raztopijo v tekočini. »Delijo in nato drobijo lahko tablete, ki so tako tehnološko pripravljene. Raztopiti jih je treba v najmanjši možni količini vode, da lahko otrok zau-žije tako pripravljen odmerek zdravila v celoti,« je povedala sogovornica. Težave po vsem svetu Lilijana Grosek je povedala, da so se Celjske lekarne v vseh desetletjih njene poklicne poti soočale z občasnim pomanjkanjem zdravil na trgu. Včasih je manjkalo več, včasih manj zdravil, včasih so manjkala krajše ali daljše obdobje. V času pred osamosvojitvijo in po njej ter tudi kasneje je bilo pomanjkanje zdravil po nje- nih besedah še veliko večje kot zdaj. Vendar takrat težav s pomanjkanjem ni bilo v sosednjih, zlasti zahodnoevropskih državah. Medtem ko so zdaj težave s preskrbo po vsem svetu. Kakšne razmere lahko pričakujemo jeseni in pozimi, ko se zaradi zadrževanja oseb v zaprtih prostorih šir-jene bolezni še okrepi, sogovornica težko napove. »Naša država je na nihanja v dobavljivosti zdravil zelo občutljiva,« pravi Lilijana Grosek. Vlada je pred dnevi sprejela predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili. Cilj zakona je zagotavljanje nemotene trajne, varne in kakovostne preskrbe prebivalstva z zdravili. Predlog zakona bo skušal preprečiti, da bi zaradi oteženega izvajanja javnih naročil prišlo do zamud ali prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu. Po besedah državnega sekretarja z ministrstva za zdravje Tadeja Ostrca se je na ravni Evropske unije oblikovala koalicija manjših držav, kamor sodi tudi Slovenija, ki dejavno sodeluje pri pripravi farmacevtskega paketa. Cilj je manjšim državam zagotoviti enakopravno obravnavo na področju dobave zdravil. 4 GOSPODARSTVO Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. JANJA INTIHAR Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-le-tni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Su-botiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding. Poskusila je ponovno Skupina malih delničarjev, ki so io sestavili Tomaž Su- Rajko Stanković: »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, zdaj kar tri svoje predstavnike.« botič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Do-verja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate. Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stanko-vića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mali delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa. Obveljal predlog SDH Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Unior-ju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stanković sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja. Namesto Simone Razvor-nik Škofič je po novem v Uni-orjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar. Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtin-ska večina oddanih glasov. Zaradi Rhydcona znova na sodišče Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stanković, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču. Je zdaj na vrsti uprava? Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stanko vić odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperi-la proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odsto-tno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stanković, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend. Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov. In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. UMOR Unior, ki se uvršča med tri največje kovačnice v Evropi in med pet najpomembnejših evropskih proizvajalcev ročnega orodja, je dobil tri nove nadzornike, predstavnike sedanje vlade. (Foto: arhiv Unioria) GOSPODARSTVO 5 Največja slovenska tovarna kmetijskih strojev se širi na sever NA KRATKO V Sipu bodo novo poslovno stavbo, ki so jo začeli graditi aprila lani, odprli nekoliko kasneje, kot so načrtovali. (Foto: ŠO) Pomembna letošnja novost v poslovanju šempetrske tovarne je širitev njene prodajne mreže na sever Evrope Pred nekaj meseci je sklenila partnerstvo z družbo Dojus, ki je v Latviji uvoznica strojev in mehanizacije ameriške korporacije John Deere. Sip latvijskemu podjetju dobavlja stroje za spravilo travinja, vključno s kosilnicami, z obračalniki, zgrabljalniki in s pobiralnimi zgrabljalniki. Prejšnji teden je Sip podpisal pogodbo o sodelovanju tudi z enim od podjetij finske proizvodno-trgovske skupine Wihuri OY, ki se ukvarja s ponudbo rezervnih delov in opreme v kmetijstvu in vrtnarstvu. JANJA INTIHAR V Sipu menijo, da bo sodelovanje z družbo Dojus pomemben korak h krepitvi njihove prisotnosti v baltski regiji, ter verjamejo, da bodo latvijski kmetje dobro sprejeli slovenske visokokakovostne stroje za spravilo travinja. Veliko si obetajo tudi od sodelovanja s finsko skupino Wihuri. Z enim od njenih podjetij, ki je v Estoniji, Sip sodeluje že od lanskega oktobra, pred kratkim je na finskem trgu prvič predstavil novo zastopstvo s podjetjem Witraktor, ki je prav tako del skupine Wihuri. Direktor marketinga Miha Miheljak pravi, da je Sip v teh poletnih mesecih, ko se delo v proizvodnji nekoliko umiri, zelo dejaven na prodajnem področju. Njegovi predstavniki so se pred kratkim udeležili treh pomembnih dogodkov in bili pri tem zelo uspešni. Sipove kmetijske stroje so predstavili na sejmih na Finskem, Irskem in v Nemčiji. Vrednost izvoza raste Šempetrska tovarna svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisotna je v več kot tridesetih državah. Njeni Direktor marketinga Miha Miheljak pravi, da je Sip v teh poletnih mesecih, ko se delo v proizvodnji nekoliko umiri, zelo dejaven na prodajnem področju. največji izvozni trgi so Francija, Avstrija, Nemčija, Italija in Švica. Lani se je vrednost izvoza s predlanskih 34 milijonov evrov povečala na 41 milijonov evrov. Največ, 31,5 milijona evrov prihodkov, je ustvarila v državah Evropske unije. Izvoz v tretje države je ostal na približno predlanski ravni, prodaja na domačem trgu je bila od predlanske višja za 18 odstotkov. Ob Hrvaški, Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji je Sip lani odvisno družbo, ki skrbi za distribucijo njegovih izdelkov, ustanovil še na Poljskem. Letos podobno kot lani Šempetrski Sip, ki je drugi največji proizvajalec kmetijskih strojev v Sloveniji in največji v slovenski lasti, je lani doma in v tujini prodal 5.236 kmetijskih strojev ter v primerjavi s predlani čiste prihodke od prodaje povečal za 21 odstotkov. Znašali so malo manj kot 51 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal 4,3 milijona evrov. S takšnimi finančnimi rezultati je Sip presegel vse svoje dosedanje poslovanje. Miha Miheljak pravi, da se v podjetju letos trudijo ohraniti obseg lanskega poslovanja. Kljub širitvi na nove trge večjih skokov ne pričakujejo in bodo najverjetneje zabeležili podobne rezultate kot lani. Kmalu nova poslovna stavba Nekoliko kasneje, kot so najprej napovedali, bodo v Sipu odprli sodobno poslovno stavbo, ki so jo poimeno- vali Sip Experience center. V njej bodo razstavni prostor za njihove nove stroje, konferenčna dvorana, prostori za šolanje prodajnega osebja in serviserjev njihovih poslovnih partnerjev ter večji pisarniški del, v katerega se Šempetrska tovarna svoje stroje prodaja po vsem svetu, prisotna je v več kot tridesetih državah. bodo preselile nekatere Sipove službe. Sip je novo 3.500 kvadratnih metrov veliko stavbo začel graditi aprila lani. Da bi naredil prostor zanjo, je moral porušiti nekaj starih stavb. V podjetju so pričakovali, da bo nova zgradba dokončana do letošnjega poletja, vendar se je izvedba nekaterih del nekoliko zavlekla. Trenutno čakajo na izdajo uporabnega dovoljenja in kot pravi Miheljak, so notranjost stavbe že začeli opremljati. Odprli jo bodo predvidoma do konca leta. Hkrati s postavljanjem nove stavbe so v Sipu začeli prenavljati še druge poslovne prostore, odločili so se tudi za ureditev parkirišča za zaposlene ter za prenovo jedilnice in trgovine nadomestnih delov. Zmanjšali osnovni kapital Lastniki družbe Celjski sejem so v drugem poskusu sprejeli sklep o umiku lastnih delnic in zmanjšanju osnovnega kapitala. Prvič so odločanje o tem imeli na dnevnem redu seje skupščine, ki je bila februarja. Po umiku malo manj kot 55 tisoč lastnih delnic, kar predstavlja 8,9 odstotka vseh izdanih delnic, se bo osnovni kapital družbe znižal na malo več kot 2,3 milijona evrov. Nekoliko se bodo zvišali lastniški deleži delničarjev. Celjski sejem je v lasti družine Pangerl in njenih podjetij ter družbe Max-Rent v lasti podjetnika Boštjana Marovta, ki je pomemben delničar tudi v Kovintradu. Nekaj delnic celjske sejemske hiše imata tudi Kapitalska družba in Vseslovensko združenje malih deležnikov. Delničarji Celjskega sejma so se na redni letni seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki je bilo po dveh letih spet pozitivno, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Podprli so predlog upravnega odbora, ki ga vodi Nina Ermenc Pangerl, ter sklenili, da bo bilančni dobiček v višini 125 tisoč evrov, ki ga sestavljata preneseni dobiček iz preteklih let in lanski dobiček, ostal nerazporejen. Znak zaupanja na štirih trgih Bisol iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, je ponovno med prejemniki prestižnega znaka zaupanja Top Brand. Znak Top Brand podeljuje podjetje EuPD Research na podlagi izčrpnih analiz solarnega trga in poglobljenih intervjujev z več kot 1.200 inštalaterskimi podjetji. Bisol ga je že četrtič zapored dobil v Belgiji ter tretjič v Franciji, Italiji in Sloveniji. »Izjemno smo ponosni, da slovenske solarne module kot najboljše prepoznavajo kupci na najbolj zahtevnih zahodnoevropskih trgih. Ob najvišjih merilih kakovosti, ki jim sledimo v proizvodnji, smo prepričani, da so k našemu uspehu pomembno pripomogli tudi zaposleni. Z razvejano mrežo predstavništev v evropskih državah in z usposobljenimi prodajnimi predstavniki kupcem ne prodajamo le naših modulov, ampak predajamo svoje znanje in dolgoletne izkušnje,« so poudarili v Bisolu. Kompas Shop kupuje tudi na Celjskem Novi lastnik celjskega podjetja Robel je družba Kompas Shop. Glavna dejavnost Robela, ki sta ga pred tremi desetletji ustanovila Marjan Ptičar in Robert Mastnak, je nadzor ogrevalnih sistemov v Celju ter nadzor strojnih inštalacij v poslovnih in stanovanjskih stavbah na širšem območju celjske regije. Kompas Shop ima v svoji skupini podjetja z zelo različnimi dejavnostmi, letos je prevzel tudi papirnico Vipap. Decembra 2020 je postal lastnik velenjskih družb Morpheus in Phantasos ter s tem tudi lastnik podjetja Habit, ki je eden največjih upravljavcev večstanovanjskih zgradb v Savinjski statistični regiji. Habit je prisoten tudi na Obali in v Ljubljani z okolico. Posojila za premagovanje krize Slovenski podjetniški sklad je objavil nov razpis neposrednih posojil v skupni višini 10 milijonov evrov. Denar je namenjen podjetjem, ki imajo gospodarsko škodo zaradi obvladovanja kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko zaprosila za posojila v višini od 15 tisoč do 100 tisoč evrov. Razpis ima dva prijavna roka, in sicer 15. september in 15. november. IJ novi tednik rad io celje Obvestilo Obveščamo vas, da bo oglasni oddelek NT&RC, d. o. o., posloval od 12. do 25. julija med 8. in 12. uro. Male oglase, osmrtnice, zahvale, čestitke in ostalo lahko naročite na: oglasi@nt-rc.si. Čestitke in osmrtnice tudi na spletni strani Radia Celje. Dosegljivi smo na 03 42 25 100 in ob koncih tedna na 03 490 0881 (naročilo osmrtnic). Hvala za razumevanje, NT&RC Vedm i mm jI https://novitednik.svet24.si/ 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJSKO - Ko prevoz ne povzroča več skrbi S prostoferjem k zdravniku, na pošto# v trgovino Da bo mreža prevozov Zavoda Zlata mreža tako lepo zaživela, si še pred nekaj leti ni mislil nihče. Danes je vedno več občin, ki podpirajo tovrsten projekt zagotavljanja brezplačnih prevozov za starejše in invalide. Ledino na tem področju je že leta 2017 orala Občina Slovenske Konjice. Ena zadnjih iz naše bližine, ki se je skupnosti pridružila v začetku letošnjega poletja, je Občina Prebold, ki je tako postala že 97. lokalna skupnost, vključena v ta projekt. Kljub vedno več uporabnikom se ponekod za sodelovanje v projektu Zavoda Zlata mreža, ki ga podpira tudi Agencija za varnost prometa, niso odločili. PREBOLD - V občini so brezplačne prevoze začeli nuditi 1. julija. Kot je na tamkajšnji simbolični slovesnosti povedal vodja Prostoferja Miha Bogataj, gre za projekt, ki deluje v sklopu Zlate mreže, v katero je v Sloveniji vključenih že več kot tisoč voznikov prostovoljcev, ki na leto prepeljejo več kot 20 tisoč uporabnikov. Z vključitvijo Občine Prebold v projekt Prostofer je tako celotna Spodnja Savinjska dolina pokrita s tovrstnim prevozom, ki je še posebej dobrodošel, saj gre za območje z razpršeno poselitvijo in marsikje s slabimi povezavami javnega prometa. Z novim avtomobilom POLZELA - Sosednja Občina Polzela je prejšnji teden namenu predala povsem novo električno vozilo Hyundai Kona, s katerim bodo prostovoljci po novem opravljali prevoze. V občini opažajo, da je projekt Prostofer zelo lepo zaživel. Deset prostovoljnih šoferjev prevoze povprečno opravlja trikrat na teden. Približno 80 odstotkov uporabnikov zapeljejo v bolnišnico ali zdravstvene domove. Nova pridobitev, za katero je Občina Polzela odštela 39 tisoč evrov, bo nedvomno okrepila storitev brezplačnih prevozov. Od konca maja do začetka julija, torej v malo več kot letu, so prostovoljci opravili 182 prevozov. Vedno več jih je ŽALEC - Tako kot polzel-ska občina je tudi Občina Žalec z Zavodom Zlata mreža sklenila pogodbo lani. Osem prostovoljk in prostovoljcev je z vozilom, ki ga je občina najela za 48 mesecev, lani opravilo 209 voženj in skupaj prevozilo 6.067 kilometrov. Vseh uporabnikov storitev je bilo 53. Če primerjamo letošnje podatke, ugotovimo, da je zanimanje za storitev v porastu, saj so vozniki prostovoljci do sredine juni- jo nizke mesečne dohodke ali slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Zapeljejo jih le po nujnih opravkih in do javnih ustanov, na primer v zdravstveni dom ali bolnišnico, lekarno, na banko, pošto, upravno enoto in podobno. Trenutno je v konjiški občini devet prostovoljnih voznikov, med njimi velja izpostaviti Ivana Mehleta, ki je samo lani opravil 2.330 kilometrov prostoferskih prevozov. CELJE - Mestna občina je zagotavljanju brezplačnih prevozov v sklopu projekta Prostofer pristopila maja 2022. Deset prostovoljnih voznikov je od lanskega maja do letošnjega julija opravilo 507 prevozov. »Glede na dejstvo, da imamo v Celju na voljo v posameznih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih tudi Celebus, ki je za upokojence brezplačen, ocenjujemo, da Sosednja Občina Polzela je prejšnji teden namenu predala povsem novo električno vozilo Hyundai Kona, s katerim bodo prostovoljci po novem opravljali prevoze. Na fotografiji so v družbi župana Jožeta Kužnika, predstavnice Agencije za varnost prometa Dade Sternad Pražnikar in predsednika Zavoda Zlata mreža Miha Bogataja. (Foto: TT) »Gre za projekt, ki deluje v sklopu Zlate mreže, v katero je v Sloveniji vključenih že več kot tisoč voznikov prostovoljcev, ki na leto prepeljejo več kot 20 tisoč uporabnikov,« je povedal nacionalni vodja Miha Bogataj. ja opravili že 313 prevozov, prepeljali 55 uporabnikov in prevozili 4.218 kilometrov. Med prvimi v Sloveniji SLOVENSKE KONJICE - Občina je bila ena prvih slovenskih občin, v katerih so uvedli brezplačne prevoze. V Zlato mreže, ki po celotni Sloveniji združuje prostovoljne šoferje, se je vključila spomladi 2017. Prostovoljni vozniki nudijo prevoz starejšim občanom Slovenskih Konjic, ki ne vozijo sami, nimajo svojcev, ima- je projekt zaživel in da si uporabniki želijo tovrstne storitve,« so sporočili iz občine. VOJNIK, DOBRNA - Tudi občanom Vojnika in Dobrne, ki imajo slabše povezave z javnim prevozom, ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, ni treba skrbeti, kako do zdravnika in po drugih nujnih opravkih. V Vojniku prostofer vozi od začetka minulega leta, junija lani so projekt začeli izvajati tudi na Dobrni. Obe občini sta za ta namen kupili vsaka svoj električni avto. Stavijo na Prijateljstvo LAŠKO - V občini namesto Prostoferja že približno štiri leta deluje podoben projekt Prijateljstvo. Z njim občina spodbuja aktivno življenje, vzpostavlja medgeneracij-sko sodelovanje, povezovanje in solidarnost. V projekt se lahko vključijo starejše in gibalno ovirane osebe z mesečnim prihodkom, nižjim od 620 evrov. Vsak posameznik lahko brezplačen prevoz znotraj občine Laško uporablja največ trikrat na mesec. Prevozi so na voljo ob delovnikih med 7. in 16. uro, ob koncih tedna in praznikih ne. Vse prevoze je treba rezervirati najmanj tri dni prej na telefonski številki 051 30 50 20. Pred tem se morajo vsi uporabniki registrirati v Občini Laško oziroma poklicati številko 03 733 87 00. Prevaža jih Kamerat VELENJE - V Mestni občini Velenje so leta 2018 za starejše in gibalno ovirane občane uvedli brezplačne prevoze Kamerat. Vse prevoze je treba rezervirati vsaj tri dni prej na telefonski številki 080 15 70. Več kot šoferji In kdo je lahko prostovoljni šofer? To je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar so prostoferji v resnici veliko več kot prostovoljni vozniki - svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko izstopijo iz avta, pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo jim nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje. Če se v tem prepoznate tudi sami, se lahko obrnete na vašo občino in se pridružite ekipi prostovoljcev. Prostovoljec Ivan Mehle iz Slovenskih Konjic je samo lani opravil 2.330 kilometrov prostoferskih prevozov. (Foto: osebni arhiv) Kot poudarjajo v Mestni občini Velenje, lahko tako zagotovijo prevoz čim več občanom. Osnovna načela projekta so medgeneracijska solidarnost, spodbujanje aktivnega življenja, povezovanje, sodelovanje, spoštovanje narave in podpiranje prostovoljstva. Prevoze izvajajo prostovoljci skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje. Za ta namen je Mestna občina Velenje kupila električni avtomobil, ki ga upravlja Mladinski center Velenje. O tem še razmišljajo ŠTORE, DOBJE - Med tistimi, ki še nimajo vzpostavljenega sistema prevozov za starejše, sta med drugim občini Štore in Dobje. Občina Štore načrtuje nakup vozila, ki bo namenjeno prevozom občanov, občasno pa tudi za potrebe občinske uprave. O tem, ali bodo prevoze izvajali pod okriljem Prostoferja ali kako drugače, se še dogovarja z Društvom upokojencev Štore, ki izvaja projekt Starejši za starejše. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek je povedal, da se v tej lokalni skupnosti za uvedbo Certifikata za inovativno delo CELJE - Dom sv. Jožefa v Celju je kot prvi v Evropi prejel bronasta certifikata kakovosti Montessori Inspired Lifestyle za delo s starejšimi in za vodenje ustanove kot celote. Leta 2015 je dom poslal delovno terapevtko Saro Črepinšek na izobraževanje o metodi montessori za starejše in osebe z demenco, da bi stanovalcem omogočil bolj kakovostno življenje. Dve leti kasneje je Črepinškova postala prva inštruktorica te metode v Sloveniji. V minulih letih je izvedla številna izobraževanja za zaposlene v domu in za zunanje udeležence. Vodi tudi seminarje v drugih ustanovah. V domu tako uvajajo načela in vrednote metode montesso-ri, to so enakost, dostojanstvo in spoštovanje. Stanovalcem z demenco omogočajo čim večjo samostojnost v okolju, v katerem se dobro počutijo, ter jim pomagajo pri iskanju dejavnosti in vlog v skupnosti, ki jim nekaj pomenijo in se jim zdijo smiselne. Certifikata pomenita nadaljevanje večletnega dela po načinu montessori s stanovalci, med zaposlenimi ter v celotni ustanovi. Zaposleni se srečujejo na dnevnih, tedenskih in mesečnih sestankih, ki lajšajo komunikacijo in vzpostavljanje odnosov. Spodbujajo se k reševanju težav, se skupaj učijo, ponovno osredotočijo na dolgoročne cilje in proslavljajo dosežke sodelavcev. Drugačen način dela in komunikacije prinašata spremembe v življenje vseh, poudarjajo v domu, kjer so prejšnji ponedeljek pripravili krajšo slovesnost ob prejemu certifikatov. TC sistema Prostofer niso odločili, ker med občani doslej niso zaznali pobud za brezplačne prevoze. »Starejši imajo med-sosedsko pomoč ali pomoč družinskih članov. V izrednih razmerah opravimo kakšno vožnjo z občinskim službenim vozilom.« ŠO, BF, TS, BA Občan, ki potrebuje prevoz, vsaj tri dni prej pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru Zavoda Zlata mreža nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, ki je naročil prevoz. IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Bo Šubičev paviljon stal pri železniški postaji? Deli so shranjeni, treba jih je sestaviti Deli Šubičevega paviljona so shranjeni na območju nekdanjega režijskega obrata Mestne občine Celje (MOC), to je nekdanja vrtnarija ob Mariborski cesti. Njegovo stanje spremlja celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). V mestni občini preverjajo možnost ureditve območja pri železniški postaji, kjer bi ga lahko ponovno postavili. TATJANA CVIRN Tako so v občini in celjski enoti omenjenega zavoda odgovorili na vprašanja, kje so sploh shranjeni deli paviljona, v kakšnem stanju so in kako kaže s pobudo o njegovi ponovni postavitvi. Na zadnji seji mestnega sveta MOC je to pobudo predstavil svetnik Levice Sergej Gajić. Paviljon, ki je bil zgrajen konec tridesetih let prejšnjega stoletja in je kulturni spomenik lokalnega pomena, je delo slovenskega arhitekta Vladimirja Šubica. Do leta 2005 je stal ob Ulici XIV. divizije in je bil prepoznaven simbol mesta. Ob širitvi ceste je bil odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. V skoraj dvajsetih letih se to ni zgodilo in mnogi so domnevali, da ga ni nikjer več. Ne vedo, zakaj ne stoji »Prestavitev in nadomestno postavitev Šubičevega paviljona je med prenovo ceste zahteval naš zavod, saj ga zaradi širitve ceste ni bilo mogoče ohraniti >in situ<,« pojasnjujejo v celjski območni enoti ZVKDS. »Zavod je izdal kulturnovarstvene pogoje za njegovo prestavitev, v ožjem izboru sta bili dve mesti - na dvorišču Celjskega doma in na asfaltirani ploščadi južno od železniške postaje. Slednja se je takrat izkazala za najustreznejšo,« pravijo »Zavod je izdal kulturnovarstvene pogoje za njegovo prestavitev, v ožjem izboru sta bili dve mesti - na dvorišču Celjskega doma in na asfaltirani ploščadi južno od železniške postaje. Slednja se je takrat izkazala za najustreznejšo,« pravijo v zavodu. v zavodu. Leta 2005 je MOC naročila projekt prestavitve paviljona. Zavod je k temu izdal kulturnovarstveno soglasje. Paviljon bo po tem projektu stal v neposredni bližini prvotnega mesta in ostal sestavni del istega me- stnega okolja, le nekoliko drugače bi ga postavili. Oblikovno kakovostnejša fasada s stebri bi bila obrnjena proti mestu. Paviljon bi imel tudi dovolj velik funkcionalni prostor. Predvideno je bilo, da bi njegova vsebina ostala javna, v dogovoru z MOC. »Zakaj takrat do postavitve ni prišlo, nimamo podatkov,« pravijo v zavodu. Deli v dobrem stanju Zavod je tudi nadzoroval rušitev paviljona, jo fotodo-kumentiral in bil pozoren na njegove bistvene arhitekturne elemente: betonske stebre s podstavki in z zgornjimi zaključnimi deli, ki so bili shranjeni najprej na gradbišču, na mestu nove postavitve paviljona, nato pa v depoju ob Mariborski cesti, kjer so še danes. »Letos spomladi smo s predstavniki MOC opravili skupni ogled in ugotovili, da so elementi - razen posameznih stebrov - v dobrem stanju.« Kot menijo, jih je mogoče uporabiti pri ponovni postavitvi paviljona. Namesto poškodovanih stebrov pa bi bilo mogoče izdelati kopije. V zavodu ob tem opozarjajo, da bi bilo treba opraviti še kar nekaj gradbenih del, da bi paviljon dobil svojo nekdanjo podobo z vsemi bistvenimi arhitekturnimi sestavinami, ki opredeljujejo stavbo kot kulturni spomenik, to so ovalna stavbna masa, ravna pločevinasta streha, fasada, Testno obdobje Centralke CELJE - Občina je k testiranju Centralke povabila tudi občane in obiskovalce mesta, ki so se prijavili v testno ekipo. V njej je 20 uporabnikov iz najrazličnejših starostnih skupin, ki bodo imeli možnost do konca meseca preizkušati novo aplikacijo. Pred uvedbo želi občina aplikacijo v največji meri izpopolniti in preveriti čim več vidikov njenega delovanja. V testiranje so se vključili tudi mestni svetniki in zaposleni v občinski upravi. Začetnim uporabnikom aplikacija omogoča registracijo in prijavo, nalaganje dobroime-tja s PayPalom ali na Mestni blagajni Mestne občine Celje, vožnjo s Celebusom, izposojo Kolesca, parkiranje in podaljševanje parkiranja na daljavo, obvestilo pred potekom zakupljene parkirnine ter nakupe mesečnih in letnih dovolilnic. Kasneje bo mogoče preverjati še nalaganje dobroimetja z debetno in kreditno kartico in spremljati vizualizacijo priho- Mestna občina Celje je pridobila projektno dokumentacijo za nadomestno gradnjo paviljona, ki bi predvidoma stal na območju ob železniški postaji. členjena s talnim zidcem in z delilnim pasom ... Ureditev notranjosti bi bila po mnenju zavoda odvisna usklajenost z arhitekturno tudi od namembnosti pavi- govorico zunanjščine« ljona, »zaželena pa bi bila Foto: arhiv ZVKDS, OE Celje bičev paviljon med rušitvijo (Foto: arhiv ZVKDS, OE Celje) da avtobusa s pomočjo premikajoče se ikone. Centralka bo na voljo tudi kot kartica, ki jo bo mogoče polniti z bančno kartico, s PayPalom ali na štirih prodajnih mestih (Glavna pisarna Mestne občine Celje, blagajna Nomaga, Tic Celje in prometna pisarna parkirne hiše Glazija). V prihodnosti naj bi z njo plačevali tudi muzejske vstopnice, oglede znamenitosti, storitve mestne uprave in javnih podjetij. TC Pomoč pri učenju in iskanju zaposlitve Centralka bo na voljo kot aplikacija in kartica ter bo v začetku omogočala sodobnejše plačevanje parkiranja, najema koles in prevoza s Celebusom. Pri promociji projekta je sodeloval ljubiteljski gledališki igralec in režiser Žiga Medvešek. (Foto: arhiv MOC) CELJE - Potem ko so ustanove, ki v Sloveniji že vrsto let izvajajo program Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o), konec aprila ostale brez denarja za njegovo izvedbo, številni mladi pa brez možnosti obiskovanja vsebin, ki jih nudi, je program od 1. julija spet na voljo tudi v Celju. Z iztekom dvoletnega financiranje programa iz sredstev nove finančne perspektive je prišlo do prekinitve njegovega izvajanja. Po dveh mesecih je program spet na voljo, tako kot je ob prekinitvi obljubilo ministrstvo za delo, kamor sodi izvajanje projekta kot ukrepa aktivne politike zaposlovanja. Po novem se program imenuje Pum-o+ in je namenjen mladim od 15. do 29. leta (prej do 26.). Tisti, ki se vključijo vanj, želijo dokončati šolanje ali najti zaposlitev. V Celju program že več kot dve desetletji izvaja Zavod Za vas živim in pred prekinitvijo je bilo vanj vključenih 21 mladostnikov. Mestna občina Celje je v vmesnem času zavodu priskočila na pomoč in zagotovila denar za delo treh Skupnostni vrt, ki so ga mladi v programu ustvarili pred leti na Hudinji, je vsak torek prostor druženja. (Foto: arhiv Pum-o+) mentoric in tudi vrata zavoda so ostala odprta za mlade v programu. Tokrat je pogoj za začetek delovanja pet udele- žencev, ker je čas počitnic in je težje oblikovati skupino 15, kolikor naj bi jih bilo kasneje. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Ч': ■" ■ / s * ^ füg шШш v- 'i . v"-' ^ . • ' - ™ V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se sprašujejo, kdo bo ščitil kmeta in njegovo ustavno pravico do gospodarjenja. Opozarjajo, da zaradi zveri od letos ni več paše ovac na planini Ravna v občini Luče, stalež pa se znižuje tudi na drugih pašnih planinah v občinah Luče in Solčava. prt"**» IF® raj; «w- -Jfcf t šolčavske lasmeSrobhiCe., ^' M4R<. I -kv- * v ШКШ ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Letos že šesti pokol ovac Rejcem drobnice pojenja potrpežljivost »Grozen je občutek, ko povsem nemočen opazuješ razmesarjene ovce in jagenjčke. Ne gre le za gmotno škodo, ampak predvsem za čustveno prizadetost, saj smo rejci navezani na svoje živali,« pove pretresena Marjeta Štiftar, ena od lastnikov drobnice, ki jo je na gori Olševa v občini Solčava pred dnevi poklal volk. Ker je teh primerov v Zgornji Savinjski dolini zaradi naraščajočega števila zveri vedno več, rejci že dlje časa opozarjajo na prepočasno odzivanje države. Ponovno zahtevajo čimprejšnji odstrel volka, saj bosta po njihovem mnenju v nasprotnem primeru ogrožena obstoj avtohtone jezersko-solčavske pasme in vzreja drobnice v tem delu države. BARBARA FURMAN V Zgornji Savinjski dolini, v občinah Solčava in Luče, se število pokolov ovac zadnja leta povečuje, samo letos jih je bilo že šest. Na Olševi je predlani več glav drobnice poklal medved, lani volk. Pred dnevi jih je med pašo napadel najverjetneje isti volk. Nekateri domnevajo, da bi jih lahko bilo več. Od 93 plemenskih živali avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac in 20 jagenjčkov so 18 živali našli mrtvih in razmesarjenih, približno 30 je ostalo živih, druge so se preplašene razbežale in jih še iščejo. Po besedah Blaža Presečnika iz nazarske enote zavoda za gozdove je na strmem in skalnatem terenu, kot je Olševa, ki je poraščena z ruševjem, zelo težko najti vse pokončane ali ranjene živali. Ker se prosto pasejo po planini, jih je tudi zvečer težko spraviti za ograjo. Preslišani pozivi Marjeta Štiftar z domačije pri Potočki zijalki na južnem pobočju Olševe je zaskrbljena, ker je s ponavljajočimi pokoli drobnice obstoj jezersko-solča-vske pasme ogrožen. »Nekateri rejci so obupali in opustili vzre-jo, zato je na pašnikih Olševe vsako leto manj ovac. V preteklosti je bilo sobivanje drobnice in zveri znosno, saj so bili pokoli zelo redki, zadnja leta pa se vrstijo drug za drugim. Z možem kljub temu nadaljujeva tradicijo vzreje drobnice na naši domačiji. S tem se je pripravljen ukvarjati tudi sin, vendar je vprašanje, ali bo to sploh še mogoče,« je pesimistična. Medtem županja Solčave Katarina Prelesnik poudarja, da zgornjesavinjske občine na prisotnost medveda in volka pristojne državne usta- nove opozarjajo že nekaj let, vendar so njihovi odzivi zelo počasni. »Želimo, da se tovrstni primeri rešujejo prednostno, hitro in učinkovito. Zato pristojne pozivamo k spremembi zakonodaje, ki bi odpravila zapletene administrativne postopke. Prizadeti rejci ne morejo čakati dva meseca, saj se v tem času zgodi vsaj še šest pokolov, pri čemer si nekateri še vedno zatiskajo oči.« Bo podeželje divjina? Kot še pravi županja, so prizadeti vsi prebivalci Solčave, saj skupaj podpirajo dejavnosti domačega kraja. »Strategija trajno-stnega razvoja Občine Solčava do leta 2030 temelji na tradicionalnih dejavnostih ter ohranjanju prvobitnosti območja, ki pa ni območje bivališč velikih zveri. Naraščanje števila zveri je za podeželje grožnja, da se bosta naravna in kulturna dediščina spremenili v podobo divjine. Ogrožanje tradicionalnega načina kmetovanja negativno vpliva na motivacijo mladih kmetov. Pokol domačih živali ni le materialni, ampak tudi psihološki udarec za kmeta. Noben kmet ne redi in ne bo redil domačih živali za hrano zverem ali za povračilo škod.« Odstrel volka kmalu? Kmetje še poudarjajo, da so posledice takšnih napadov večplastne, saj ne pomenijo le izgube dragocenih pasemskih živali, ki so pomembne za gospodarjenje na visokogorskih kmetijah, pri čemer opozarjajo tudi na opustošene in zaraščene planine, ki ne bodo več privlačne za obiskovalce. Zaradi tega bo trpel tudi turizem. Obenem ne bo več izdelkov iz volne in tradicionalnih jedi iz mesa drobnice. Blaž Presečnik iz nazarske enote zavoda za gozdove je povedal, da je ministrstvo za naravne vire že zaprosilo Zavod za gozdove Slovenije za izdajo strokovnega mnenja za izredni odstrel volka na Olševi. To mnenje je že pripravljeno, zato pričakuje, da bo odločba za odstrel izdana kmalu. Sicer je prepričan, da bi morala država v duhu dobrega gospodarja sprejeti strategijo upravljanja zveri, ki mora biti usklajena s prebivalci na ogroženem območju in mora slediti njihovim ciljem. Foto: B. Prodnik Rejci drobnice iz Solčave in Luč so na protestnem shodu opozorili na počasno reševanje problematike uničevanja ovčjih čred zaradi volka. Podporo kmetijam je izrazil tudi predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek. Odslej bolj varna in dostopna ŠMARTNO OB PAKI - Prenovljena železniška postaja se ponaša z novo peronsko in tirno infrastrukturo, novim podhodom ter novimi dostopnimi potmi, ki potnikom omogočajo varen dostop do peronov. Direkcija za infrastrukturo je za nadgradnje železniške postaje zagotovila 3,1 milijona evrov. Občina Šmartno ob Paki je financirala pripravo naložbene dokumentacije. Na Železniški postaji Šmartno ob Paki, ki se nahaja ob Parkirna mesta Ob železniški postaji je na I lil! I T K Г regionalni železniški progi Celje-Velenje, so podhod in nekateri peroni pokriti z nadstreškom. Kot so pojasnili v Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, so v sklopu ureditve tirnih naprav ukinili tir 1 s pripadajočimi kretnicami, obnovili so tira 2 in 3. Otočna perona so odstranili. Na celotni postaji so uredili razsvetljavo, signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave ter poti za kolesarje in pešce. voljo 18 novih parkirnih mest za vozila, od tega eno parkirno mesto za invalide ter 14 parkirnih mest za kolesa. Prenove je bilo deležno tudi postajno poslopje, ki ima novo fasado ter nove prostore za potrebe upravljavca in zunanjega najema. Železniška postaja Šmartno ob Paki je po nadgradnji potnikom bolj dostopna in predvsem bolj varna, saj nov podhod omogoča varen prehod in do- stop na oba perona. K večji varnosti v prometu sta pripomogla tudi lani ukinjeni nivojski prehod Polzela 2 čez železniško progo Celje-Vele-nje ter gradnja povezovalne ceste in novega mostu. Milijonski projekt Direkcija za infrastrukturo je za prenovo železniške postaje prispevala 3,1 milijona evrov, Občina Šmartno ob Paki je zagotovila denar za pripravo naložbene dokumentacije, odkup zemljišč, gradnjo dostopnih poti do peronov vključno z razsvetljavo. Prav tako je financirala izdelavo projektne dokumentacije, prenovo ceste ob progi in ureditev parkirišča. BF IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠENTJUR - Obeta se nadzidava zdravstvenega doma Predvideni novi prostori ambulante za Občina Šentjur za prihodnje leto predvideva nadzidavo zdravstvenega doma. Vlada, ki predvideva sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstva, naj bi namreč v ta namen zagotovila skoraj 1,6 milijona evrov. Občinski svet je na zadnji seji zaradi napovedanega državnega sofinaci-ranja že potrdil spremembe proračuna za prihodnje leto. Občina želi po besedah šentjurskega župana jeseni objaviti razpis za izvajalca del, za pomlad prihodnje leto pa predvideva začetek gradnje nadzidka ZD Šentjur. (Foto: TS) TINA STRMCNIK Vodja oddelka za proračun in finance Brigita Škoberne je povedala, da bi rada Občina Šentjur s predvidenim državnim denarjem nadzidala severni trakt šentjurskega zdravstvenega doma. Tako bi pridobila prostor za nove ambulante. »Ocenjena vrednost naložbe znaša približno 2,1 milijona evrov. Naložbo bosta sofinancirala Občina Dobje in ZD Šentjur.« Bo sledilo izplačilo? Občinska svetnica Jelka Godec (SDS) je pozdravila vlaganje države v primarno zdravstvo. Zanimalo jo je, ali je sklep vlade tudi zagotovilo, da bodo sredstva dodeljena, saj po izkušnjah nekaterih občin sklepi vlade doslej vedno niso bili zadostna podlaga za sofinanciranje. »Vemo, da so v preteklosti sklepi že bili izdani, a izvršitev ni sledila,« je povedala Godčeva. Zanimalo jo je še, ali bo za nove ambulante na voljo tudi dovolj zaposlenih. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je dejal, da je načrtovana nadzidava zdravstvenega doma predvidena v občinski strategiji zdravstvene dejavnosti. Občina je avgusta lani že pridobila gradbeno dovoljenje. Diaci je potrdil, da je zagotavljanje kadrov v zdravstvu težavno, a po besedah odgovornih v ZD Šentjur glede tega naj ne bi bilo težav. »Upam, da bomo, ko bomo pripravili vso dokumentacijo, z državo podpisali pogodbo o sofinanciranju. O tem, da bomo denar res dobili, bomo lahko prepričani šele, ko bomo dobili nakazilo na občinski transakcijski račun. V tej državi je sicer možno vse. Tudi v preteklosti je bilo velikokrat tako, da predvidenega državnega denarja občine niso prejele. In verjetno bo tako še kdaj.« Dva zdravnika se bosta upokojila Občinski svetnik Lovro Perčič (SDS), ki je tudi predsednik sveta zavoda ZD Šentjur, je povedal, da je trenutno kadrovsko stanje v tem javnem zavodu blizu idealnega. V prihodnjih letih naj bi se upokojila dva zdravnika. Na zadnji seji sveta zavoda je bil sprejet predlog, da bi ZD v sodelovanju z občino ustanoviteljico razpisal kadrovske štipendije za študente drugega in tretjega letnika medicinskih fakultet. »Mislim, da bi bilo to zamisel vredno podpreti. Samo tako bomo dobili nove zdravnike. Tudi drugi zdravstveni domovi delajo tako, da pridobijo ustrezen kader.« Šentjurski župan je povedal, da bodo predlog za kadrovsko štipendiranje vključili v občinsko štipendijsko politiko. »A dejstvo je, da je Ministrstvo za zdravje je z razpisom za sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023 skoraj 1,9 milijona evrov zagotovilo za obnovo ZD Celje, kjer gradbeni stroji že brnijo. 206 tisoč evrov je bilo namenjenih za obnovo Zdravstvene postaje (ZP) Ljubno, skoraj 97 tisoč evrov za obnovo ZP Mozirje in malo manj kot 90 tisoč evrov za obnovo ZD Vitanje. Malo manj kot milijon evrov je bilo dodeljenih za gradnjo prizidka k ZD Nazarje, skoraj 650 tisoč evrov za ureditev prostorov fizioterapije ZD Šmarje pri Jelšah. Do denarja je bila upravičena tudi Občina Laško. Ker do roka ni predložila podpisane pogodbe z izvajalcem del, denar za naložbo ni bil zagotovljen. bilo v naši državi štipendirano tudi osebje, ki zdaj dela marsikje v tujini.« Dodal je, da štipendiranje ni zagotovilo, da bo ustrezen kader ostal v našem okolju. Marko Diaci: »Zelo vesel sem, da je bil tokrat denar na razpisu razdeljen glede na število prebivalcev po občinah. Tak način se mi zdi najbolj pravilen, drugi načini, ki smo jih doživeli v preteklosti, so bili problematični.« Nevarno parkiranje in divjanje mopedov ŠENTJUR - Parkiranje osebnih vozil čez zebro, pločnik in kolesarsko stezo je pogosta težava ob gostišču na Cesti Leona Dobrotinška v Hruševcu. Da pešci in kolesarji pridejo mimo tako parkiranih vozil, se morajo umakniti na vozišče ceste. Policisti pravijo, da je nesprejemljivo, da se morajo drugi udeleženci v prometu umikati napačno parkiranim avtomobilom, sploh ker lahko ob umikanju na vozišče ceste pride do nevarnih razmer. Zaznavajo tudi več kršitev voznikov enoslednih vozil na poteh ob potoku Pešnica. Bralec je v naše uredništvo poslal fotografijo neprimerno parkiranega vozila, ki onemogoča vožnjo po kolesarski stezi, hojo po pločniku in nemoteno prečkanje zebre. Policisti Policijske uprave Celje so pojasnili, da tovrstno nepravilno parkiranje kaznujejo po določilu 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Dodali so, da bodo poostrili nadzor na območju tega gostinskega lokala in dosledno sankcionirali tovrstne prekrške. »Vsako leto izdamo več odločb o prekršku zoper kršitelje, ki nepravilno parkirajo vozila, še posebej če ob tem povzročajo nevarne situacije. Za kršitve statičnega prometa so pristojni tudi redarji medobčinskega redarstva.« Kako je z mopedi ob Pesnici? V uredništvo smo prejeli še vprašanje občanke Šentjurja o tem, ali je na kolesarski stezi in peš poti ob potoku Pečnica dovoljena vožnja mopedov, električnih sku-terjev in električnih skirojev. »Na sprehajalni oz. kolesarski stezi je ogromno malčkov, ki se učijo voziti skiro ali kolo, obenem tam objestno in z veliko hitrostjo vozijo vozniki skuterjev,« je zapisala. Policisti Policijske uprave Celje so odgovorili, da je voznikom motornih vozil, katerih hitrost presega 25 km/h, vožnja po kolesarskih stezah prepovedana, saj morajo uporabljati desni rob smernega vozišča ceste. Po kolesarskem pasu lahko vozijo vozniki električnih skirojev in mopedi, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč določa, da morajo vozniki tako »Na sprehajalni oz. kolesarski stezi je ogromno malčkov, ki se učijo voziti skiro ali kolo, obenem tam objestno in z veliko hitrostjo vozijo vozniki skuterjev,« je zapisala bralka. imenovanih lahkih motornih vozil voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh površin ni ali niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje do 50 km/h. Po besedah bralca, ki nam je poslal fotografijo, je takšno parkiranje čez zebro in kolesarsko stezo pri gostinskem lokalu v Hruševcu pogost pojav. Nekaj mopedov tudi zasegli Policisti opravljajo usmerjen nadzor prometa na sprehajalnih poteh in kolesarski stezah po Šentjurju zlasti v večernih urah, ko je pereča problematika izrazitejša. Čim več kratkih poostrenih nadzorov, usmerjenih zoper voznike enoslednih vozil, skušajo izvesti zlasti v poletnem času. Hkrati poostreno nadzirajo, ali tudi vozniki drugih vozil storijo kršitve zoper voznike enoslednih vozil. »Tovrstnih vozil je na naših cestah iz leta v leto več, zato je več tudi kršitev voznikov teh vozil in posledic, kot so prometne nesreče in padci na neprometnih površinah. Zoper voznike, ki kršijo obravnavane predpise, smo v zadnjem času izrekli več glob in za hujše prekrške podali obdolžilne predloge na sodišče,« so sporočili iz celjske policijske uprave. Dodali so, da so voznikom v nekaj primerih mopede zasegli, v enem primeru tudi zaradi hitrostne predelave. Kot opažajo, je problematika razpršena in narašča tudi v drugih naseljih v občini Šentjur in tudi v občini Dobje. TS 10 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO - Organizatorji 58. Piva in cvetja obljubljajo vrhunski program, trajnost in varnost V Muzeju Laško v času festivala tradicionalno pripravijo razstavo na temo Piva in cvetja oziroma pivovarstva. Letošnja je posvečena »laščani-jadi«, igrivemu prepletu športnih in pivskih igric, ki so jih v Laškem nekoč prirejali na Pivu in cvetju. Na to šaljivo tekmovanje so prihajale ekipe iz vse Slovenije. Tekmovalci pogosto natančnih navodil, kako opraviti nekatere naloge, iz različnih razlogov niso najbolje razumeli in tako je prihajalo do zelo smešnih situacij. Kot spomin na to, kako so se na Pivu in cvetju zabavali nekoč, so v Muzeju Laško pripravili razstavo s fotografijami in starim reklamnim materialom prireditve. Odprtje razstave bo v četrtek, 13. julija, ob 18. uri. Ulice Laškega bodo ta konec tedna prizorišče največjega in najstarejšega slovenskega glasbenega festivala. Jutri, v petek, se bo namreč začelo tridnevno rajanje, ko bo spet vršalo od veselja, glasbe in drugega pestrega dogajanja. Uvod v 58. Pivo in cvetje bo tradicionalni Dan Laščanov, posvečen vsem Laščanom, tudi tistim, ki jih je življenjska pot odpeljala iz domačega kraja. Občinsko dvorišče bo tako nocoj, v četrtek, gostilo vse, ki želijo srečati stare znance, obujati spomine, klepetati in nazdraviti z vrčkom laščana. BOJANA AVGUŠTINCIC »Dan Laščanov je zahvala domačinom za gostoljubje, ko se v mesto zgrnejo trume obiskovalcev. Ta dan je res posvečen vsem Laščanom in njihovemu povezovanju. Na tem dogodku se pogosto srečajo tudi tisti, ki se celo leto niso videli,« pravi župan Marko Šantej. Na Dnevu Laščanov bosta v uvodu zaigrali Laška pihalna godba in bobnarska skupina, zaplesale bodo tudi Mažorete Laško. V spremljevalnem programu bodo nastopili še mladi lokalni pevci in pevke, v zaključku večera bo zbrane zabaval Kvintet Dori. V prihodnjih dneh bo po Laškem odmevalo ob zvokih zabavne glasbe. Letošnji koncertni program bo temeljil na melodijah slovenskih glasbenikov. Na dveh glavnih odrih bodo nastopili Magnifico, Joker Out, Elvis Jackson, Luka Basi, BQL, Big Foot Mama, Jan Plestenjak, Žan Serčič, Polkaholiki, Šank Rock, Alya in Dejan Dogaja, vrhunec bo petkov koncert legendarne nemške zasedbe, kraljice plesišč Boney M. Brezplačno le za domačine Pivo in cvetje v mesto ob Savinji vsako leto privabi množico obiskovalcev. Včasih tako številen obisk ni bil problematičen, a danes pomeni visoko varnostno tveganje in obremenitev za okolje, pravijo organizatorji, zato letos uvajajo nekaj novosti tudi na tem področju. Omejitev števila obiskovalcev želijo doseči tudi s plačilom vstopnine. Prihodek od te bo po besedah Tine Belej, direktorice Stika Laško, ki organizira festival, namenjen programu, manjši del tudi za »Dan Laščanov je zahvala domačinom za gostoljubje, ko se v mesto zgrnejo trume obiskovalcev. Ta dan je res posvečen vsem Laščanom in njihovemu povezovanju. Na tem dogodku se pogosto srečajo tudi tisti, ki se celo leto niso videli,« pravi župan Marko Šantej. projekte lokalne skupnosti. Še vedno bo obisk festivala Pivo in cvetje brezplačen za prebivalce občine Laško. Etnografska ■ a ■ v v ■ ■ i ■ v ■ dediščina in ulični vrvež Sicer bo Pivo in cvetje letos v znamenju trajnostne mobilnosti, kulinarike in sveže varjenega laškega piva. Ob tem bo festival ohranil tradicionalne etnografske vsebine s prikazi starih ljudskih opravil in običajev na občinskem Organizatorji Piva in cvetja napovedujejo pestro dogajanje, ki bo v znamenju trajnosti, kulinarike, vrhunskih koncertov, etnografskih prireditev in uličnega vrveža z laško godbo in mažoretami. dvorišču. Tam bo v nedeljo kot sklepno dejanje Piva in cvetja Festival plehmuzik. Predstavili se bodo tako domači kot tuji godbeni sestavi, manjkalo ne bo niti plesnih korakov domačih in tujih ma-žoretnih skupin. Festival Pivo in cvetje slovi tudi po pestrem uličnem dogajanju. Tudi letos bo po ocvetličenih ulicah korakala »zelena družina« Laške pihalne godbe, ki združuje tri sekcije in različne generacije. Z orkestrom laške godbe bodo za plesne gibe, eleganco in stas poskrbele Mažore-te Laško, medtem ko bo za ritem in srčni utrip orkestra poskrbela Bobnarska skupina Laško. Trajnost Organizatorji napovedujejo, da bo festival letos še bolj trajnostno usmerjen. Del te strategije je omejevanje prometa oziroma preusmerjanje na trajnostne izbire, kot je prihod v Laško z vlakom. Trajnost želijo doseči tudi s poudarjanjem odgovornega pitja piva ter z dostopno ceno pijače in jedače. Na festivalu bodo ponudniki pijačo točili izključno v povratne plastične kozarce. Manjkala ne bo niti izbrana lokalna kulinarična ponudba. Za vse, ki bodo v Laškem ostali več dni, je tudi letos na voljo kamp v Jagočah. Foto: SHERPA Edina s pravo izbiro Tematsko nadgrajena LAŠKO - Thermana Laško je bila kot prvo zdravilišče pri nas nagrajena s prehranskim znakom Prava izbira. Gre za program, ki ga NIJZ vodi s Turistično-gostinsko zbornico Slovenije z namenom višanja kakovosti hrane pri turističnih in gostinskih ponudnikih. Gastronomija postaja vedno pomembnejši dejavnik pri razvoju turističnih destinacij. V Laškem se uspešno razvija kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško. Ponudniki pridelkov, izdelkov, jedi, pijač in storitev, ki so združeni pod omenjeno blagovno znamko, so za kakovost svojega dela prejeli že vrsto certifikatov. Thermana je edino zdravilišče doslej s prehranskim znakom Prava izbira. »Prejeti znak, ob katerem smo od nosilcev programa prejeli posebno pohvalo, potrjuje, da je naša hrana pripravljena v skladu s prehranskimi smernicami, hranilno bogata in koristna za zdravje ter da temelji na lokalnih, sezonskih in ekoloških živilih, ki obroku zagotavljajo višjo prehransko vrednost. Kot partnerji in sodelujoči v kolektivni blagovni znamki Okusiti Laško čutimo posebno odgovornost, da gostom in varovancem v čim višji meri zagotavljamo hrano, pripravljeno iz vrhunskih sestavin lokalnega porekla,« pravijo v Thermani Laško, kjer so razvili tudi svojo slaščico, narejeno iz lokalnega medu, orehov in pregrete smetane, ki velja za kulinarično posebnost območja. BA pot PODČETRTEK - Do konca letošnjega septembra bo in-frastrukturno urejena makadamska pot med središčem Podčetrtka in Termami Olimia. Naložbo, vredno 150 tisoč evrov, bo občina uresničila ob podpori evropskega sofinanciranja v sklopu projekta z naslovom Ko zadišijo zeli. V projektu Lokalne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko sodelujejo še Razvojna agencija Sotla, Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter Občina Podčetrtek. Slednja je že znana po tradiciji zeliščarstva, saj sta v samostanu Olimje zeliščni vrt in lekarna, zelišča so značilna tudi za občino Rogatec. Pot med podčetrtško osnovno šolo in termami bo urejena tematsko, obiskovalci bodo lahko zanimive vsebine prebrali na interaktivni informacijski tabli. Ob poti, ki bo namenjena kolesarjem in pešcem, je predvidena še postavitev urbane opreme. Projekt Ko zadišijo zeli, katerega namen je snovanje razvojnih priložnosti na podlagi tradicionalnih znanj o zeliščarstvu, sicer povezuje pet slovenskih lokalnih akcijskih skupin in dve bolgarski lokalni akcijski skupini. Predstavniki slovenskih lokalnih akcijskih skupin so v sklopu projekta konec junija odšli na študijski obisk v Bolgarijo. TS Turisti obiskujejo zlasti grad CELJE - V zavodu Celeia, ki skrbi tudi za turistično promocijo mesta, so zadovoljni z dosedanjim obiskom Celja in njegovih znamenitosti. Stari grad je v prvi polovici leta obiskalo 33 tisoč obiskovalcev, kar je primerljivo z rekordnim letom 2019. Med obiskovalci je še vedno največ tujcev. Največji obisk je bil junija, ko je grad obiskalo osem tisoč ljudi, leta 2019 jih je bilo nekoliko manj. Med tujimi obiskovalci, ki jih je bilo več kot 70 odstotkov, prednja-čijo Madžari, sledijo Hrvati, Italijani, Nemci, Avstrijci, Francozi, Čehi in Poljaki. Vedno več je tudi turistov iz Španije, Velike Britanije in Severne Amerike. Turističnoinformacijski center v starem mestnem jedru je odprt tudi ob nedeljah, kar pomeni, da je vse dni v letu mogoče dobiti podatke o zanimivostih mesta, zemljevide kolesarskih in pohodniških poti ... Kupiti je mogoče tudi vstopnice za koncerte in druge dogodke, darilne bone mestnih ponudnikov ter izbrati spominke ali darila. Marsikoga bo pritegnil tudi pester program Poletja v Celju. V zavodu Celeia pričakujejo, da bodo na več kot 70 dogodkih našteli 20 tisoč obiskovalcev. Za obiskovalce mesta je pomembna tudi kulinarika. V avstrijski kulinarični publikaciji Falstaff, ki velja za najvplivnejšo specializirano gastronomsko revijo v Avstriji in sosednjih državah, so med restavracijami po Sloveniji opazili tudi Bistro Lalu ter gostilni Francl in Oštirka, ki so del celjske gastronomske znamke Okusi Celja. 89 od 100 možnih točk in dve vilici je prejel Bistro Lalu, 84 točk in eno vilico pa sta osvojili obe omenjeni gostilni. V vodnik sta se iz Celja uvrstila še Hotel Evropa in Gostilna in pivnica Stari pisker. TC KULTURA 11 Gostujoča razstava iz Koroške galerije likovnih umetnosti Tisnikarjeva dela na ogled v Celju V Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled gostujoča razstava Hommage Tisnikarju. Gre za predstavitev ene osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) iz Slovenj Gradca. Na ogled bo do 1. oktobra. TATJANA CVIRN Potem ko so se od aprila do sredine junija v koroški galeriji predstavljali celjski umetniki z izborom del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje z naslovom Iz mesteca Celja, je zdaj v razstavnih prostorih v pritličju Knežjega dvora na ogled zbirka del Jožeta Tisnikarja. Gre za izjemno zbirko del priznanega slikarja samouka, ki je po svojih edinstvenih temačnih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov ter krokarjev znan tudi širši javnosti. Umetnika in zbirko je predstavil kustos Marko Košan, ki je Tisnikarja poznal od mladih let, saj sta bila soseda. Zbirka zajema 71 slikarskih del in risb slovenjegraškega umetnika, v Celju je predstavljen izbor. V družbi drugih umetnikov Avtor je bil desetletja tesno povezan z galerijo. Ta je pripravila razstave ob njegovih okroglih jubilejih, tudi ob 70-letnici je bila na ogled velika retrospektivna razstava, saj je bil slikar takrat že prepoznan kot eden najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov. Žal se je njegovo življenje tragično končalo v prometni nesreči prav v času omenjene razstave 30. oktobra 1998. »V trenutku slave je sledil junakom svojih slik v onostranstvo,« se je travmatičnih dogodkov spomnil Marko Košan. V spo- Razstava sodi v okvir letošnjih praznovanj 60-letnice celjskega likovnega salona in 30-letnice galerije sodobne umetnosti. min nanj je nekaj let kasneje tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar zasnovala razstavo, v kateri je združila Tisnikarjeva dela s stvaritvami slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Tako je galerija v minulih letih zbirko dopolnila z deli 15 umetnikov, kot so Mirsad Begić, ki je pripravil tudi zasnove za postavitev Tisnikar-jevega spominskega obeležja pred galerijo, Zdenko Huz-jan, Valentin Oman, Zoran Mušič in Bogdan Borčić ter tudi fotografov, ki so Tisni-karja ujeli v svoj objektiv: Tihomirja Pinterja, Dragiše Modrinjaka, Hermana Pivka Kustos Marko Košan je na odprtju v Celju predstavil delo Jožeta Tisnikarja in zbirko njegovih del z naslovom Hommage Tisnikarju, ki jo hrani Koroška galerija likovnih umetnosti. in Roberta Kusterleja. V zbirki so še dela kiparja Metoda Frlica, srbskega slikarja in kiparja Vladimirja Veličkov-ića, nemškega umetnika Hermanna Falkeja, ki je zadnja leta preživel pri Pliberku, zbirko pa žlahtnijo nova dela umetnikov mlajše generacije, kot so Natalija Šeruga Golob, Tina Dobrajc in Celjan Matej Čepin. Galerija hrani izbor del iz vseh umetnikovih ustvarjal- nih obdobij, ki kažejo Tisni-karjev razvoj in prepoznavne teme njegovega slikarstva. Razstavo je odprl slovenje-graški župan Tilen Klugler, zbrane je nagovoril tudi celjski župan Matija Kovač, ki je minula leta sodeloval z galerijo pri oblikovanju njenih publikacij. Med drugim je dejal, da se Celje lahko zgleduje po tem koroškem mestu glede odnosa do umetnosti. Foto: Andraž Purg Proti drugačnim in nepravičnosti Do 26. avgusta je v Galeriji Velenje na ogled razstava Armour/Amour kenijsko ameriške umetnice Carol Muthiga-Oyekunle, ki ustvarja v Parizu. V Sloveniji razstavlja prvič. Oblikovalka dodatkov z digitalnim kolažem spretno prepleta ženske podobe in grafične elemente motivov iz narave ter tako ustvarja drzne portrete žensk. Carol Muthiga-Oyekunle s svojim delom izraža kreativnost in globoko razumevanje družbenih tem. Njeno umetniško delo med drugim odseva strast do digitalne tehnologije. Kot še navajajo V Galeriji Velenje je na ogled razstava Armour/Amour kenijsko-ameriške umetnice Carol Muthiga-Oyekunle, ki ustvarja v Parizu. (Foto: arhiv galerije) predstavniki Galerije Velenje, je njen slog prepoznaven po živahnih barvah, dinamičnih kompozicijah, izraznih linijah, tehnični dovršenosti in izjemni pozornosti do detajlov. To ji omogoča, da v svojih delih zajame bogastvo afriške kulture, prepojene s svetom simbolne geometrije, in pomembnost vloge ženske v družbi, zgodbo pa v celoti poveže v afrofuturizem. Izražajo moč Skozi svoja dela izraža kritične poglede na družbeno nepravičnost, stereotipe in vprašanja identitete. Ustvarja vizualno pripoved, ki spodbuja gledalce k razmisleku in razpravi o pomembnih družbenih vprašanjih. Med drugim se zavzema za enakost spolov in odpravljanje nepravičnosti, ki jih povzroča patriarhalna hierarhija. Razstavljeni ženski portreti so izjemno suge-stivni, izražajo moč, samozavest in dostojanstvo žensk. S pomočjo izraznih potez in detajlov na obrazih ter telesih prikazuje različne občutke, ki jih ženske doživljajo v družbi, kot so moč, ranljivost, uporništvo in osvobajanje. Skozi izbiro barv in kompozicijo ustvarja globoko čustveno vez z gledalcem, hkrati postavlja vprašanja o družbenih normah, pričakovanjih in stere-otipih, s katerimi se soočajo ženske. BF Savinova hiša se nahaja v središču Žalca, v njej si lahko v prvem nadstropju ogledate spominsko sobo generala in skladatelja Friderika Širce -Rista Savina, Galerijo Savinjskih likovnikov in Salon Jelice Žuža. (Foto: arhiv zavoda) V spomin domačemu skladatelju Risto Savin je pomembno ime doline zelenega zlata. Ker se tega zavedajo tudi v Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, ob obeleževanju rojstnega dne znanega skladatelja vsako leto pripravijo Savinov dan. Tudi letos je zavod obiskovalcem omogočil prost vstop v Savinovo hišo v Žalcu, in sicer na Šlandrovem trgu 25. Tam je na ogled Savinova spominska soba, ki predstavlja njegovo družinsko življenje v Žalcu, vojaško udejstvovanje v Avstro-Ogrski monarhiji, glasbeno udejstvovanje ter zadnja leta življenja, ki jih je preživel v Spodnji Savinjski dolini. Dnevu odprtih vrat Savinove hiše že tradicionalno sledi koncert klasične glasbe, na katerem izvajalci izvedejo tudi vsaj eno Savi-novo delo. Letos se je občinstvu v avli doma II. slovenskega tabora predstavil vokalni kvartet Ingenium, ki je izvedel program slovenskih skladateljev iz različnih zgodovinskih obdobij. V žalskem zavodu menijo, da je treba ohranjati spomin na znamenite občane, ki so pomembni za identiteto kraja in so s svojim življenjem ter delom pustili pečat v domačem okolju. Ponosni so, da je za Žalec takšno ime Risto Savin, ki se danes uvršča med enega najizrazitejših predstavnikov glasbenega modernizma ob izteku 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Do zdaj so mu posvetili že kar nekaj dogodkov. Eden večjih je bilo praznovanje 150-le-tnice skladateljevega rojstva in 60. obletnice njegove smrti leta 2008 in 2009, ko so pripravili kulturni maraton z izvedbo opere Poslednja straža. ZKŠT Žalec je sodeloval tudi pri izvedbi mednarodnega simpozija Rista Savina v organizaciji Sazu, Filatelistično društvo Žalec je izdalo priložnostno kuverto in znamko skladatelja, zavod pa tudi vojaško biografijo Generalmajor Friderik Širca, ki jo je napisal dr. Peter Zimmermann. ER 12 NAŠA TEMA So najboljši maturanti uspešni tudi kasneje na svoji poklicni poti? Tedni trpljenja za dosego cilja V ponedeljek so dijaki, ki so letos opravljali splošno maturo, izvedeli, kako uspešni so bili na preizkusih iz petih predmetov. Gre za zahtevno preverjanje znanja, ki pomeni konec gimnazijskega izobraževanja. Rezultati so pogosto vstopnica za želen študij, zato ni vseeno, kakšni so. Večina tistih, ki so najboljši na maturi, je uspešna tudi kasneje na svoji poklicni poti, vsaj tako pravijo ravnatelji šol. Ali je matura res najbolj primerna oblika preverjanja znanja ob koncu šolanja ali bi lahko na tem področju prišlo do sprememb ali celo ukinitve tega zrelostnega izpita, pa je tema razprav, ki se vrstijo nekaj let. Za zdaj sprememb ni na vidiku. kNA CVIRN, FOTO: BINA PLAZNIK Peter Juvančič: »Večina redko loči in ve, da obstajata splošna in poklicna matura, poleg tega obstaja še zaključni izpit. Vse to so formalni zaključki srednješolskega izobraževanja. Razlike med njimi so zelo velike, tako glede težavnosti, števila izpitov, načina izvajanja in ocenjevanja, priprav, pravil... Enako, kot so zelo velike razlike med različnimi programi izobraževanja.« V ponedeljek so dijaki prejeli spričevala letošnje splošne mature. Na sliki je podelitev Gimnazije Lava ŠCC, ki je imela slovesnost v Narodnem domu. S tremo, a brez hujšega stresa Dobra priprava na kasnejše izzive Vse točke je leta 1999 na maturi na I. gimnaziji v Celju zbrala tudi Radečanka Nuška Drašček, ki danes kot pevka navdušuje v različnih glasbenih zvrsteh od klasične do zabavne glasbe, ob čemer je tudi docentka na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Ker je izbrala študij mednarodnih odnosov na FDV, kjer je bilo tisto leto treba zbrati zelo veliko točk, ji je uspeh na maturi omogočil, da je brez skrbi pričakala študijsko jesen. Po štirih letih se je vpisala še na študij petja na akademiji za glasbo. Brez težav vsa štiri leta Ker se je kot dijakinja vsa štiri leta sproti učila, tudi na maturi ni imela posebnih težav. »Nisem želela imeti pokvarjenih počitnic in sem se vedno potrudila, da je bilo v šoli vse v redu. Če štiri leta sproti delaš in resno sodeluješ pri pripravah na maturo, je vse skupaj lažje. Da bi se šele zadnje dneve lahko nekdo naučil vse za nazaj, se mi ne zdi verjetno.« Ob tem dodaja, da ji je bil tudi izbor predmetov na maturi zelo pisan na kožo, saj je izbrala dva, ki sta jo zanimala, to sta bili francoščina in zgodovina. »Od treh obveznih predmetov, to so bili slovenščina, matematika in angleščina, me je sicer najbolj skrbela matematika, a ker smo imeli med letom tako dobre priprave, ni bilo preveč stresno. Druga dva predmeta sta mi bila prav tako blizu.« Ko danes razmišlja o maturi in o vsem, kar je bilo treba znati, pravi, da se z nabiranjem različnega znanja razvijajo možgani in vzpostavljajo nove povezave ter da se ji večje količine podatkov ne zdijo težava. »V svojem življenju danes res ne potrebujem odvodov, ki smo jih morali znati pri matematiki, a ne drži, da so moji možgani kaj izgubili, ker sem jih morala >zavijugati< v to smer. Fino je, da ima človek malo izziva, lahko je takšna snov Pevka Nuška Drašček je bila pred leti diamantna maturantka. kar pomeni. da ie zbrala vse točke. (Foto: Žiaa Culibera) »Z nabiranjem različnega znanja se razvijajo možgani in vzpostavljajo nove povezave.« celo zanimiva igra, če jo zna profesor ustrezno razložiti. Kombinatorike se na primer spominjam prav po tem.« Zaupajte v svoje sposobnosti Na vprašanje, ali drži, da tisti najbolj uspešni na maturi tudi kasneje v življenju dosežejo uspehe na svojem poklicnem področju, odgovarja: »Ni nujno, da bi vsi zelo uspešni maturanti bili takšni tudi pri nadaljevanju svoje življenjske poti. Ta sistem namreč ocenjuje in daje prednost nekemu načinu znanja in njegove uporabe ter pomnjenja, kar ni nujo pokazatelj tega, kako se človek kasneje znajde v življenju. Teorija je v redu, treba pa se je znajti tudi v praksi,« zaključuje sogovornica, ki meni, da je najbolje upoštevati napotek, ki je bil zapisan na vrhu vprašalnih pol na maturi in ki se je glasil: »Zaupajte vase in v svoie sposobnosti.« »Mislim, da sta uspeh na maturi in uspeh v kasnejši karieri povezana. A tudi nekdo, ki je bil na maturi >le< povprečen, je lahko zelo uspešen v svojem poklicu, kar se pogosto dogaja. To velja predvsem za tehnične in umetniške poklice, ki za uspeh zahtevajo še kaj več kot le to, da si usvojil večje količine informacij, kar je nujno na maturi,« meni Celjan dr. Urban Ulrych, postdoktorski raziskovalec iz finančne matematike v Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo (EPFL) v Lozani. Sam je bil leta 2011 zlati maturant na I. gimnaziji v Celju. Časa svoje mature se spominja kot precej stresnega obdobja, vendar meni, da je bil tudi stres pomemben del procesa priprav. »Te so me izzvale, da sem razvijal svoje študijske navade, organizacijske veščine in sposobnost obvladovanja pritiska. Ta izkušnja me je pripravila na izzive, s katerimi sem se nato srečeval med študijem na univerzi, v glasbenih projektih ter svoji karieri « Urban namreč ni »Priprava na maturo zahteva trud, disciplino in vztrajnost. S tem sem razvil sposobnost načrtovanja svojega časa, postavljanja ciljev in sistematičnega dela.« Mladi doktor finančne matematike Urban Ulrych je prepričan, da ga je matura dobro pripravila za študij. (Foto: osebni arhiv) le izredno nadarjen matematik, ki je pri 29 letih že doktoriral v Švici, ampak je tudi odličen glasbenik, ki je ustvaril vrsto lastnih skladb, izdal nekaj zgoščenk in na koncertih igral z mednarodno uveljavljenimi džezovskimi glasbeniki. Koristno pri študiju in v življenju Uspeh na maturi je rezultat dela v času srednje šole in intenzivne priprave v zadnjih tednih ali mesecih pred maturo, je prepričan. »Čeprav je v zadnjih pripravah mogoče nadoknaditi nekaj snovi, je treba vedeti, da sta širše razumevanje in povezovanje znanja iz celotnega šolskega obdobja ključna za dolgoročno uspešnost in njegovo uporabo v novih okoliščinah.« Uspeh na maturi v njegovem primeru ni vplival na vpis na izbrano fakulteto, a meni, da je pri pripravah pridobil številne koristne spretnosti in izkušnje. »Priprava na maturo zahteva trud, disciplino in vztrajnost. S tem sem razvil sposobnost načrtovanja svojega časa, postavljanja ciljev in sistematičnega dela. Te spretnosti so se izkazale za koristne pri študiju, kjer je samostojno učenje ključno, in v življenju nasploh.« Spremembe dobrodošle Ko razmišlja o maturi v prihodnje meni: »Vedno bolj pomemben je poudarek na razumevanju, kritičnem mišljenju in uporabi novih tehnologij. Pri izbiri predmetov bi lahko bila večja prilagodljivost, dobro bi bilo, da bi imeli dodatne možnosti za poglobljeno raziskovanje na izbranih področjih ter da bi bil večji poudarek na praktičnih veščinah in uporabi znanja.« Razvoj tehnologije in digitalizacija ponujata priložnosti za novosti pri izvedbi mature, omogočata bolj interaktivno ocenjevanje in vključevanje različnih oblik znanja, kar bi po njegovem mnenju lahko prispevalo k bolj celovitemu in ustreznejšemu meri'eni'u znanja in sposobnosti dijakov. NASA TEMA 13 Vse tri gimnazije se trudijo spremljati nadaljnjo življenjsko pot svojih dijakov. Uradno ne morejo dobiti podatkov, kam so bili sprejeti, so pa v šolah vedno veseli informacij neposredno od dijakov. Nekateri sami ohranijo stike s šolo in z najljubšimi učitelji, o drugih pišejo v medijih, na družbenih omrežjih ... V življenju ni dovolj le znanje z mature Ali so odlični rezultati splošne mature povezani s kasnejšo uspešno poklicno in življenjsko potjo mladih? Kaj sploh sporočajo rezultati na maturi - znanje štirih let ali sposobnost pomnjenja v zadnjih tednih priprav? To smo spraševali tri celjske gimnazijske ravnatelje, ki so bili sami nekoč dijaki teh šol. Zanimalo nas je tudi, ali bi bilo treba maturo spremeniti oziroma jo morda celo ukiniti. »Lahko bi se vprašali, kaj sploh pomeni biti uspešen: je uspešen le tisti, ki ima veliko denarja, ali je uspešen tisti, ki je poslušal srce in je srečen? Uspeh na maturi ni vedno povezan z osebno srečo. Včasih se nekateri najdejo šele mnogo let po srednji šoli, kar ne pomeni, da ta štiri leta niso imela nikakršnega vpliva nanje,« razmišlja Peter Ju-vančič, ravnatelj Gimnazije Lava v Šolskem centru Celje, katerega dijak je bil tudi sam, nato je doštudiral kemijsko inženirstvo. Matura po njegovem mnenju lahko nudi nekaj informacij o znanju dijakov v Matura kot šola za življenje Rožle Toš je bil dijak Gimnazije Lava in jo je leta 2016 končal kot zlati maturant. Nato je študiral arhitekturo in lani magistriral ter se zaposlil v celjskem biroju Arhitektura AB objekt. »Vsak projekt je nov izziv, vsaka stavba je zgodba zase, nikoli ni dolgčas,« je na kratko povzel svoje delo. Gimnazijo in maturo je vedno dojemal kot nekaj, kar mladim da neko širino. Svoj maturitetni preizkus je vzel zelo resno, sicer pa meni, da uspeh na maturi ni nujno povezan z uspešnim študijem in s kariero. Zaskrbljenost in veselje Pred preizkusi ni bil ravno sproščen, se spominja, a je bilo lažje, ko je bil za njim esej pri slovenščini, saj je videl, da ni tako hudo. Malo bolj ga je skrbela matematika, a nazadnje je bil rezultat na maturi tako dober, da je bil še sam presenečen. In to kljub temu da pri njegovem vpisu na fakulteto število zbranih točk ni bilo odločilno. »V našem poslu so pomembni sprejemni izpiti, saj odkrijejo nekatere posebne veščine, ki se jih ne naučiš v šoli. Kljub temu sem se na maturi želel potruditi, saj je po mojem mnenju to lepa popotnica po štirih letih truda na gimnaziji.« Po njegovem prepričanju se takrat pokaže, kako Arhitekt Rožle Toš se mature spominja kot stresne preizkušnje, a dobre popotnice za nadaljevanje poklicne poti. (Foto: osebni arhiv) »Nikoli me nihče ni vprašal o uspehu na maturi. Vseh nalog danes zagotovo ne bi znal več rešiti, a preizkus je po mojem mnenju bolj nekakšna šola za življenje.« resno je nekdo delal v srednji šoli, saj meni, da čudežnih uspehov na maturi ni, če je nekdo prej štiri leta lenaril. Sam je iz drugačnega testa, saj priznava, da je že od nekdaj delaven in željan znanja ter da ga to tudi zdaj žene naprej. Ni pravil Na vprašanje, ali je uspeh na maturi povezan tudi z na-dalj njim uspešnim študijem in s kariero, odgovarja, da to ni nujno. »Odvisno je sicer, kaj študiraš, a na fakulteti sta ritem in sistem čisto drugačna kot v srednji šoli. Poznam veliko ljudi, ki jim je tam dobro šlo, a so doživeli šok ob spremembi na fakulteti. Lahko je bilo tudi obratno in se jim je >odprlo<, ko so prišli na fakulteto. Pravila ni, se pa na fakulteti pozna tudi to, katere izbirne predmete si imel v srednji šoli, saj imaš lahko zaradi njih neko znanje, ki ga kolegi morda nimajo. To lahko pomeni, da ti je pri katerem predmetu lažje.« Pozna tudi ljudi, ki so že na začetku šolanja ugotovili, da je dovolj, če bodo maturo le opravili, in so se zato izpopolnjevali na drugih področjih ter bili nazadnje prav tako uspešni v svoji karieri. »Ljudje smo različni in vsak ima svoj recept za uspeh v življenju. Najboljši so sistemi, ki ti dovoljujejo, da greš svojo pot,« je prepričan Rožle Toš. TATJANA CVIRN OB ROBU Testi in točke Svoje mature se spominjam po tem, da ni bilo treba opravljati izpita iz matematike, ker smo lahko izbrali tudi angleščino, in da so bili preizkusi le pri štirih predmetih in ne petih, kot je to danes. Morda se mi zato zdi, da ni bilo posebej težko - ali pa je tako, »da za nazaj izgleda vedno vse bolj lepo«, kot poje skupina Mi2. Vsekakor pa se dobro spominjam stresa in živčnosti ob vsem, kar se je dogajalo, ter olajšanja ob rezultatih. Danes verjetno ni nič drugače. Srečni so tisti, ki lahko maturo opravljajo neobremenjeno, ker izbrana fakulteta nima omejitev, za številne druge je to veliko težje. Dokler so ocene edini ključ, ki marsikje odpira vrata do želenega študija, bodo vsakoletni majski in junijski dnevi za mlade zelo naporni. Vsem takšen sistem tudi ni pisan na kožo in se morda v njem ne znajdejo najbolje, čeprav so lahko kasneje na drugih področjih življenja zelo uspešni. A žal tudi sprememb ni videti, kvečjemu se tovrstno preverjanje znanja s testi in točkami seli v vedno nižje razrede osnovne šole in otrokom omejuje kasnejšo izbiro šole ter poklica, ki bi si ga želeli. Je za to, da bodo kasneje dobri zdravniki, učitelji, pravniki..., res najbolj pomembno zbrano število točk? smislu njihovega razumevanja vsebin predmetov in sposobnosti povezovanja različnih informacij. »Lahko je tudi pokazatelj vzdržljivosti in vztrajnosti. Lastnosti, kot so sposobnost skupinskega dela, empatija, sočutje, odnos do narave in sočloveka ...., po katerih hrepenimo v nekaterih poklicih, matura ne more opredeliti. Od nje se to niti ne pričakuje, zato bi morali nujno imeti še druge izbirne metode pri vpisu v nadaljnje izobraževanje,« je prepričan. Zato je tudi ocenjevanje posamezne gimnazije le na osnovi rezultatov splošne mature po njegovem prepričanju preveč površinsko. Ocena ni pravi pokazatelj Eden od zlatih maturantov Gimnazije Celje - Center je bil tudi sedanji ravnatelj Rok Lipnik. Po maturi je doštu-diral pedagoško matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ta predmet je trinajst let poučeval v šoli, ki jo vodi od začetka letošnjega leta. Meni, da uspešnost na maturi ni nujno napoved uspešnosti v času študija ali celo v življenju, kjer je pomembno mnogo več kot le znanje. Zato šola z različnimi projekti in obšolskimi dejavnostmi pri dijakih razvija različne veščine, ki bi jim kasneje koristile. Ocena na maturi po njegovem mnenju odraža delo vseh štirih let. »Brez dobrih osnov je v zadnjih dneh, tednih ali mesecih težko zgraditi dobro in trdno znanje. A ocena nikoli ni pravi pokazatelj znanja, ampak je pokazatelj trenutnega stanja,« meni Lipnik. Na to, kako uspešen bo nekdo na preizkusih, po njegovem mnenju vpliva veliko dejavnikov - od počutja, okolja, dogodkov pred ocenjevanji, splošnega stanja ... »Vendar za ocenjevanje celotne generacije nimamo boljše rešitve,« meni. Tudi kasneje nadpovprečno dobri »Praviloma se zlati maturanti nadpovprečno dobro odrežejo tudi pri študiju in v nadaljnji karieri. Največkrat izberejo študij medicine, farmacije, prava ...« povzema svoje izkušnje dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju. Ker je splošna matura pri nas za vse enaka, meni, da je ta pokazatelj znanja in kakovosti šole. »Pet predmetov s takšnim obsegom snovi, kot ga imajo dijaki na maturi, ni mačji kašelj, pa karkoli si že kdo misli o njej! Ali je način preverjanja in ocenjevanja dober, bi se dalo razpravljati,« pravi ravnatelj, ki je bil tudi sam dijak šole, nato je doštudiral francoščino in slovenščino na Filozofki fakul- tet UL, kjer je tudi magistriral in doktoriral. Na vprašanje, v kolikšni meri so ocene na maturi odraz štiriletnega dela in koliko rezultat intenzivnih priprav zadnjih tednov, Šepetavc odgovarja: »Maturo lahko v dobri, resni šoli, kot je tudi naša, naredi vsak. Skoraj mora jo, saj se v štirih letih toliko dela, da so temelji pri vseh predmetih res močni. Mislim, da se mature samo z nekajtedenskim učenjem ne da narediti z veliko točkami. Ne izključujem možnosti, da jo kje kdo tudi tako naredi. Ampak pri nas ne. Maturanti bodo povedali, da so se kar >orenk namatrali<. Ni pa treba poslušati tistih >frajerjev<, ki se menda niso nič kaj učili, potem pa so na svoje veliko presenečenje zlati maturanti.« Z maturo ali brez nje? O tem, kakšna naj bi bila matura, če sploh, so mnenja zelo različna. Na fakultetah morajo nekako »presejati« prijavljene in možnosti so različni preizkusi nadarjenosti in teoretični izpiti pred vpisom. »Matura ima v družbi močan pomen - je tudi orodje za primerjavo, a hkrati tudi velik stres za dijake,« meni ravnatelj Rok Lipnik. »Takšna, kot je zdaj, ni idealna, vendar je dovolj dobra, da smo večinoma zadovoljni. V družbi bi morali najprej zmanjšati pomen ocen, ker niso nujno pokazatelj znanja, vendar bi to bil proces, ki bi trajal leta.« O pomenu znanja v povezavi z maturo razmišlja ravnatelj Peter Juvančič: »V naši družbi zelo veliko govorimo o znanju, težko pa se dogovorimo, kaj to sploh pomeni. Dijaki zelo veliko znajo, na nekaterih področjih mnogo več, kot smo mi, ko smo bili v njihovih letih, a je vseeno znanje podcenjeno, ker živimo v družbi, kjer lahko akademsko in neargumentirano razpravlja vsak ter na spletu vpliva na druge ljudi, tudi če s tem širi neznanje.« Mature ne bi ukinil, čeprav bi bilo smiselno ponovno prevetriti njeno izbirno vlogo za vpis in z njo iskati znanje, ki so ga dijaki pridobili v srednji šoli. »V strokovni javnosti bi ponovno odprl razpravo o poenotenju ciljev pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku na štiriletni srednješolski ravni ter prepustil izbiro drugih predmetov posebnostim šole in željam dijakov.« Ravnatelj Anton Šepetavc ugotavlja, da sicer vsi vedo, da je matura zelo stresna in da točke še niso vse ter da je pomembna tudi človeška plat, a tega ne želi nihče slišati. »Na medicini, kjer bi bilo to morda najbolj potrebno, ni ne sprejemnih izpitov ne spoznavnih pogovorov, da bi ugotovili, ali je kandidat res pravi za tako zahteven poklic. Za umetniško gimnazijo že petnajst let kot lajna ponavljamo, da za glasbenike ni primerna enaka matura kot za vse druge. In kaj se je do danes zgodilo? Nič.« Ob tem opozarja še na eno plat zgodbe: »Na maturo se veže na stotine delovnih mest. Državni izpitni center na primer ni majhno podjetje ... Če bi na primer ukinili en predmet, bi imeli takoj >domino efekt< in težke kadrovske težave.« 14 KRONIKA NA KRATKO Ugriznila ga je kača OKREŠELJ - Letalska policijska enota je v sodelovanju z dežurno ekipo za reševanje v gorah v ponedeljek dopoldne na območju Okrešlja posredovala zaradi ugriza kače. Policisti so pomagali mlajšemu moškemu, ki je prijel in dvignil kačo, ki ga je ugriznila. Domnevno je šlo za gada. Med reševanjem moški ni imel večjih zdravstvenih težav, prepeljali so ga v zdravstveno ustanovo. Strupi kač lahko povzročijo hude otekline in motnje pri strjevanju krvi, znaki zastrupitve se kažejo tudi kot driska, bruhanje, hude bolečine in oteženo dihanje. V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač, poleg laškega in navadnega gada še modras. Kače je ne glede na vrsto najbolje pustiti pri miru in se jim izogniti, opozarjajo v Policijski upravi Celje. Umrl kolesar CELJE - Prejšnji četrtek se je v tragični prometni nesreči, ki se je zgodila zunaj naselja Lisce v Celju, smrtno ponesrečil kolesar. 71-letni kolesar, ki je vozil iz smeri Lisc proti Partizanski cesti v Celju, je pri vožnji po strmem klancu navzdol v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad kolesom in padel. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. V Policijski upravi Celje vsem kolesarjem svetujejo, naj pri kolesarjenju uporabljajo varnostno čelado. Uporaba je sicer obvezna za kolesarje do 18. leta, je pa priporočljiva za vse kolesarje. Vsak trk ali padec s kolesom lahko povzroči poškodbe glave, ki puščajo trajne posledice. V PU Celje dodajajo, da lahko čelada ublaži posledice poškodbe glave od 40 do 70 odstotkov. Spali na odstavnem pasu CELJSKO - Prejšnji četrtek nekaj čez eno uro zjutraj so policisti Postaje prometne policije Celje na odstavnem pasu avtoceste zaznali parkirano in neosvetljeno osebno vozilo, v katerem so spali člani moldavske družine. Policisti so družino z dvema majhnima otrokoma varno pospremili do najbližjega počivališča, vozniku pa so zaradi neodgovornega in zelo nevarnega dejanja izrekli globo. Policisti ob tem vse uporabnike avtoceste opozarjajo, da je ustavljanje na odstavnem pasu, enako tudi vožnja in hoja, izredno nevarno početje, ki se nemalokrat tragično konča. Zakon o pravilih cestnega prometa izrecno določa, da so na odstavnem pasu prepovedani vožnja, parkiranje in ustavljanje. Izjemi sta ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči, pri čemer mora voznik poskrbeti, da vozilo takoj odstrani, potniki in voznik pa se morajo čim prej umakniti za ograjo ob avtocesti. Krepko čez omejitev ŠENTJANŽ - Mozirski policisti so prejšnji torek zvečer obravnavali voznika osebnega vozila, ki je v Šentjanžu, kjer je hitrost omejena na 70 km/h, vozil s hitrostjo 160 km/h. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. Za trideset let v zapor Sebastien Abramov kriv umora Sare Veber -«Г.-ч Ik. Fotografija Sebastiena Abramova je nastala leta 2021. Na izreku tokratne sodbe ni bil prisoten. (Foto: Andraž Purg) Okrožno sodišče v Celju je prejšnji petek Sebastiena Abramova spoznalo za krivega umora nekdanjega dekleta Sare Veber marca 2015. V njegovi odsotnosti mu je izreklo kazen 27 let zapora, upoštevaje predhodne kazni na drugih sodiščih zaradi goljufij in v zadevi odrezana roka pa enotno 30-letno zaporno kazen. Obramba je napovedala pritožbo. JANŽE FRIC, STA Sebastien Abramov je kriv umora. Saro Veber je umoril s strelom iz polavtomatske puške in ji vzel življenje na zahrbten način, je v izreku sodbe dejala predsednica petčlanskega senata, sodnica Marjana Topolovec Dolinšek. Dodala je, da je Abramov naredil načrt, kako bo izstrelitev naboja prikazal kot nesrečo, saj je predhodno prikazoval, da orožje ne deluje brezhibno, čeprav je po besedah sodnice delovalo. V obrazložitvi sodbe je dejala, da je dejanje storil z direktnim naklepom in da se je zavedal, kaj dela. Izposta- vila je tudi, da je obtoženi po dogodku podal najmanj 11 različnih različic dogajanja, kar je bila tudi podlaga za »Gre za osebo, ki se zelo hitro naveže, deluje po svojih načelih, ki nima veliko empatije in deluje agresivno,« je opisala sodnica. raziskavo dejanja. Sodišče je za razjasnitev okoliščin imenovalo več izvedencev, med drugim je izvedenec klinič- ne psihologije pri Abramovu ugotovil osebnostno motnjo narcističnega tipa, ki je ni mogoče zdraviti. »Gre za osebo, ki se zelo hitro naveže, deluje po svojih načelih, ki nima veliko empatije in deluje agresivno,« je opisala sodnica. Viharna veza z vzponi in s padci Izpostavila je tudi kratka sporočila s telefona Sare Veber, ki jih je v zaključnih besedah podrobneje prebral tudi zastopnik staršev pokojne, odvetnik Matjaž Šaloven. Iz sporočil je po besedah sodnice možno sklepati, da sta Abramov in pokojna imela viharno vezo z vzponi in s padci, v kateri je pokojna obtoženemu večkrat povedala, da ga zapušča. »To je tisto, kar je treba v povezavi z osebnostno motnjo upoštevati. Storilci s to osebnostno motnjo takšnih zavrnitev ne prenesejo,« je izpostavila sodnica. Kot olajševalno okoliščino je omenila, da je od dogodka že nekaj let in da je Abramovu za dogodek žal, da se je zgodil, a to po besedah sodnice ni takšno priznanje, ki bi ga sodišče lahko upoštevalo. Med oteževalnimi okoliščinami je sodnica izpostavila težo in način storitve kaznivega dejanja. Zato je sodišče v celoti sledilo predlogu tožilstva glede kazenskega ukrepa. Zagovornik Abramova, postavljen po uradni dolžnosti, odvetnik Dušan Tanko je po izreku sodbe za medije napovedal pritožbo na sodbo, in sicer tako na vsebino kot na višino kazni. Meni, da bi ga moralo sodišče oprostiti. Sodišče je ob izreku sodbe Abramovu, ki je že dlje časa v priporu, tega tudi podaljšalo zaradi ponovitvene nevarnosti. Kaj je pokazal poostren nadzor? Policisti so prejšnjo sredo v sodelovanju s finančno upravo, z inšpektoratom za infrastrukturo, Darsom in s kontrolorjem osnih obremenitev na avtocestnem počivališču Lopata izvedli poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi. Preverjali so voznike in tehnično brezhibnosti vozil. Pozorni so bili predvsem na njihov delovni čas, čas trajanja vožnje in počitke. Med izvajanjem nadzora so ustavili več kot sto voznikov. Petega julija so morali vsi vozniki tovornjakov in avtobusov, ki so vozili proti Mariboru, na Lopati zapeljati z avtoceste, kjer jih je približno 30 policistov v sodelovanju s kolegi iz Darsa in finančne uprave temeljito pregledalo. Med izvajanjem nadzora so ugotovili, da je eden od voznikov vozil pijan, odredili so nekaj tehničnih pregledov, nekaj voznikov pa so oglo-bili, ker so predolgo vozili brez počitka. »Promet je na naših cestah občutno narasel, zato so te akcije nujne. Z različnimi metodami in novimi oblikami dela zagotavljamo veliko stopnjo varnosti in pretočnosti prometa,« je med akcijo povedal vodja sektorja prometne policije v generalni policijski upravi Ivan Kapun. JF Foto: Andraž Purg Na počivališču Lopata je bil prisoten tudi Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi. Poleg policistov j pri izvajanju nadzora sodelovala tudi finančna uprava. KRONIKA 15 Tragedija pri Preboldu Policisti pri družini posredovali že marca Zaradi tragedije, v kateri je 20. junija v naselju Sveti Lovrencu pri Preboldu v pregretem avtomobilu umrl še ne dveletni otrok, celjsko okrožno sodišče zoper 35-letno dečkovo mamo in njenega tri leta starejšega partnerja še ni izdalo sklepa o uvedbi sodne preiskave, je Večeru odgovorila direktorica sodišča Ksenija Ručigaj, portal N1 pa je razkril, da so na pristojnem centru za socialno delo po dogodku uvedli notranjo revizijo. VESNA LOVREC Kot je za portal potrdil direktor CSD Savinjsko-Šaleška Marko Verdev, so namreč tri dni po malčkovi smrti zoper osumljeno mati prejeli anonimno prijavo, ki se je nanašala na sorojence umrlega otroka. Ti so trenutno nastanjeni pri sorodnikih. Anonimna prijava že pred tragedijo Že pred junijsko strahovito tragedijo je anonimna prijava o brezskrbni materi dosegla tudi policiste, saj je v avtomobilu marca, ko so bile temperature precej nizke, pozabila otroka, ki je bil oblečen samo v bodi. Na celjski policijski upravi so za N1 potrdili, da so Policisti so že marca posredovali pri družini otroka, ki je umrl ujet v razbeljeni pločevini. Elementov kaznivega dejanja takrat niso prepoznali. Na CSD so uvedli notranjo revizijo. takrat posredovali velenjski policisti, ki pa po razgovoru z več osebami elementov kaznivega dejanja niso ugotovili. O tem so seznanili tožilstvo in center za socialno delo. Policija namreč centre za socialno delo o prijavah obvešča v vseh primerih, tudi ko ne zazna elementov kaznivega dejanja. Na pristojnem CSD so 35-letnico sicer že poznali, saj je k njim prihajala zaradi urejanja varstva in skrbi za otroke, prejemanja denarne pomoči in otroških dodatkov. Ali so socialni delavci ravnali strokovno, bo ugotavljala notranja revizija, po informacijah N1 pa bo njihovo delo preverila tudi socialna inšpekcija, med drugim tudi, kaj je pisalo v marčevskem poročilu policije, ki ga je prejel CSD, in s katerimi podatki so socialni delavci razpolagali. Kaj konkretno so socialni delavci naredili od marčevske prijave, Verdev za N1 ni naštel, je pa priznal, da socialni delavci družine na domu niso obiskali. Po njegovih besedah je bil razlog okoliščina, da se je 35-letnica večkrat v letu selila in s tem prehajala pod krajevno pristojnost drugega centra. Sorazmernost med posegi v zasebno in varovanjem javnega Direktor socialne inšpekcije Peter Stefanovski je ob robu tragedije v naselju Sveti Lovrenc dejal, da tovrstni primeri opozarjajo na težave zahodnih držav, kjer so človekove pravice postavljene zelo visoko in zavarovane. »Ko se zgodi neka grozljiva stvar, se vsi sprašujejo, zakaj se institucije niso vključile prej, ko pa se vpletejo, morda mimo nekih pravic, pa vsi govorijo o kršenju človekovih pravic. In to je problem zakonodajalca,« je opozoril za N1. Na naše vprašanje, kaj konkretno je problematičnega v zakonodaji, se je odzval s pojasnilom, da se vse institucije, ki se ukvarjajo s pregonom kaznivih dejanj, obravnavo prekrškov in ogrožujočimi ravnanji zoper nemočne (otroke, osebe pod skrbništvom, s težavami v »Ko se zgodi neka grozljiva stvar, se vsi sprašujejo, zakaj se institucije niso vključile prej, ko pa se vpletejo, morda mimo nekih pravic, pa vsi govorijo o kršenju človekovih pravic. In to je problem zakonodajalca,« je opozoril Peter Stefanovski. duševnem zdravju ....) soočajo s podobnimi omejitvami pri pridobivanju podatkov za svoja ravnanja, ki izhajajo iz pravnih ureditev, ki dosledno zahtevajo sorazmernost med posegi v zasebnost in varo- vanjem javnega. »Anonimno sporočilo, da se sosedje, ki imajo otroka, nenavadno obnašajo, ne zadostuje, da bi policija ali center za socialno delo lahko brez pristanka teh staršev raziskovala, ali imajo težave v duševnem zdravju, so morebitni uživalci prepovedanih drog,« Stefanovski navede kot primer. Eno od ključnih področij, ki predstavlja zakonodajne ovire, je po besedah Stefano-vskega področje obravnave osebnih in občutljivih podatkov. »Veljavna zakonodaja nam paradoksalno hkrati zagotavlja visok nivo varovanja zasebnosti in varstva človekovih pravic, hkrati pa do določene mere omejujejo učinkovitost institucij, ki varujejo ogrožene. Osebni in občutljivi podatki se brez izrecnega in predhodnega soglasja osebe, na katero se nanašajo, lahko posredujejo samo v primerih, ko zakonodaja to izrecno določa kot pravico oziroma dolžnost,« razloži direktor socialne inšpekcije in nadaljuje, da so v postopkih ocenjevanja ogroženosti otrok zaradi spornih ravnanj staršev (ne suma kaznivih dejanj) vstop v bivalne prostore, zdravniški pregled ali pridobitev izvedeniškega Tomaža Ročnika vendarle čaka zapor Velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, ki je nedavno z 11,6-metrsko jahto Tomy nasedel blizu marine Pu-nat ob otoku Krku, bo zaradi zadeve Klasje vendarle moral v zapor. Mnogi so se namreč spraševali, kako je sploh še na prostosti, če je bila pravnomočna že druga sodba v primeru Klasje. Na prvo sodbo iz leta 2018 se je pritožil, sledilo je ponovljeno sojenje, na katerem je sodišče tako Roč-niku kot soobtoženi Dragici Veršič, nekdanji direktorici Klasja, prisodilo celo nekaj mesecev zapora več kot po prvi sodbi; prvič je sodišče Ročniku prisodilo zaporno kazen leto in devet mesecev, v ponovljenem sojenju pa je dobil dve leti zaporne kazni. Sodbo je konec lanskega leta potrdilo še višje sodišče. Odločitev še ni pravnomočna Nato je Ročnik sodišče zaprosil za alternativno prestajanje dosojene kazni v obliki družbenokoristnih del. Maja letos so nam te informacije potrdili na celjskem okrožnem sodišču in dodali, da sodišče o tem predlogu še ni odločilo, »saj mora najprej pridobiti vse potrebne podatke in poročila, potem pa izvesti kontradiktorni postopek, v katerem s svojim mnenjem sodeluje tudi tožilstvo. Predloga obsojenih (še za Dragico Veršič, op. p.) za alternativno izvršitev kazni sta tako še v fazi odločanja«, so nam takrat pojasnili. Sedaj pa so za Večer odgovorili, da njegovi prošnji ni bilo ugodeno. »Predlogu Tomaža Ročnika za alternativno izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist oz. za njeno nadomestitev z zaporom ob koncu tedna (vikend zapor) ni bilo ugodeno, vendar odločitev še ni pravnomočna,« je pojasnila direktorica sodišča Ksenija Ručigaj. Se pa lahko Ročnik na odločitev še pritoži. ROZMARI PETEK Foto: arhiv NT, 24 ur mnenja možni samo na podlagi ocene sodišča, kateremu pa ne zadošča samo namig, da bi bilo lahko kaj narobe, škodljivo, ogrožujoče. Po besedah Stefanovskega se centri za socialno delo velikokrat srečujejo z družinami, pri katerih je ocenjeno (ne dokazano), da starša v celoti ne zmoreta izvajati starševske skrbi na način, ki ne bi dolgoročno ogrožal otrokovega razvoja. »Centri takim družinam sicer ponudijo strokovno pomoč, vendar v primerih, ko starša te pomoči ne sprejmeta, center ne more vsiliti pomoči, dokler ne pridobi dokazov, da ogrožata otroka.« Še vedno sta v priporu Par, ki mu je policija po tragediji odvzela prostost, je od 23. junija v priporu. Poleg povzročitve smrti iz malomarnosti so ju kriminalisti kazensko ovadili še zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ter zaradi kaznivega dejanja s področja drog, saj so pri njiju med hišno preiskavo našli mamila. Ali sta bila pod vplivom drog tudi 20. junija, ko sta v avtomobilu pustila otroka, zaradi česar je ta umrl, smo poizvedovali na celjski policijski upravi, a tiskovna predstavnica Milena Trbulin tega podatka ni razkrila. »Z rezultati toksikološke preiskave smo seznanili Okrožno državno tožilstvo v Celju,« je pojasnila. Oba obdolžena sta stara znanca policije. V preteklosti so ju namreč obravnavali zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, enega od njiju pa tudi zaradi nasilništva. Zagovornik 38-letnega moškega, odvetnik Andrej Jane-žič, o postopku zoper svojega klienta ni bil pripravljen govoriti, Tine Škorja, odvetnice osumljene matere, pa nismo uspeli priklicati, zato o morebitnem zagovoru obdolženih pred preiskovalnim sodnikom ni znanega nič. Dečka našel znanec osumljenega para Nekaj dni po tragediji je za Slovenske novice spregovoril znanec osumljenega para, ki je odkril otroka v razbeljenem avtomobilu. 20. junija je prišel k njima zato, da bi 35-letnico prosil za prevoz do zdravnika. Ko je prišel k njima, je najprej na sprehod peljal njunega psa, ko se je vrnil, pa mu je 38-letnik rekel: »A pogledaš, kje je otrok?« Preveril je po hiši, nato še po dvorišču in ko je šel mimo avtomobila, je malčka zagledal v njem. Avto je bil odklenjen, otrok v njem pa po njegovih besedah žareč. Pričel ga je oživljati, osumljeni 38-letnik pa je na pomoč poklical svojega očeta, ta reševalce, a za fantiča je bila vsakršna pomoč prepozna. Ne samo da mu sodišče ni odobrilo alternativnega izvrševanja kazni v obliki družbenokoristnih del, niti prošnji za vikend zapor niso ugodili. 16 ŠPORT Nogometni klub Celje z novim vodstvom Kolotilo odslej prvi mož celjskih nogometašev Upravni odbor celjskega nogometnega prvoligaša je soglasno za novega predsednika potrdil Valeriyja Kolotila, ki bo to vlogo opravljal naslednji dve leti. MITJA KNEZ V Moskvi rojen Kolotilo je nadomestil Miloša Rovšnika, ki ga žal ni več med nami. Kolotilo je pred tem opravljal vlogo generalnega direktorja. Nadgraditev zgodbe »Izvolitev na mesto predsednika NK Celje zame predstavlja izjemno čast. Zaupanje, ki mi ga je s popolno podporo izkazal upravni odbor, štejem kot veliko pohvalo za doslej opravljeno delo. Stopam v velike čevlje, saj je bil Miloš Rovšnik srce in duša nogometnega kluba. Njegovo poslanstvo bomo nadaljevali,« je dejal 52-letni Valeriy Kolotilo, ki si želi, da bi Celje kot mesto in izjemno športno okolje dihalo kot eno ter da bi se povezanost čutila na vsakem koraku. »V zadnjih dveh sezonah smo opravili veliko pozitivnega dela tako na športni kot organizacijski ravni in to zgodbo želimo še nadgraditi. Prepričan sem, da NK Celje čaka svetla prihodnost.« Peta poletna okrepitev Vid Koderman je peta poletna okrepitev NK Celje. 20-letni nogometaš, ki se najbolje znajde na levi strani obrambe, v knežje mesto prihaja kot prost igralec. S klubom je sklenil pogodbo do 30. junija 2026. Koder-man je nogometno pot začel pri ONŠ Hajdina, nadaljeval pri Aluminiju in kasneje pri Mariboru. V drugi polovici pretekle sezone je igral v Celjski nogometaši bodo novo tekmovalno sezono začeli 23. julija. V uvodnem krogu državnega prvenstva bodo gostovali pri Aluminiju v Kidričevem, kjer jim bo nasproti stalo moštvo trenerja Roberta Pevnika. dresu Kopra. V preteklosti je vknjižil šestnajst nastopov za mlajše selekcije reprezentanc Slovenije. Dosedanji član rumeno--modrih Jon Šporn bo kariero nadaljeval v Ukrajini. Postal je član Černomorca iz Odese. Šestindvajsetletni vezist je podpisal pogodbo do konca prihajajoče sezone. Novi predsednik NK Celje je postal Valeriy Kolotilo. (Foto: NK Celje) 11 ✓ w - i i t Li \ KW • Valeriy Kolotilo: »V zadnjih dveh sezonah smo opravili veliko pozitivnega dela tako na športni kot organizacijski ravni in to zgodbo želimo še nadgraditi. Prepričan sem, da NK Celje čaka svetla prihodnost.« Šutejeva blizu rekorda Evropska podprvakinja Tina Šutej, članica AD Kladivar, je v skoku s palico zmagala na odprtem državnem prvenstvu v atletiki v Velenju. S 4,73 m je le za tri centimetre zaostala za svojim državnim rekordom na prostem. Uspešno se je po poškodbi vrnil Luka Janežič. Tina Šutej je na višini 4,83 m letvico trikrat podrla. Če bi bila uspešna, bi postavila nov absolutni slovenski rekord in izenačila rezultat sezone na svetu. »Za mano je kar dobra trening tekma. Posebej sem vesela, da sem 4,73 m zmogla v tretjem skoku. Na teh višinah se na velikih tekmah lahko že marsikaj odloča in pokazala sem, da sem se sposobna osredotočiti tudi v takšnih trenutkih. Izpolnila sem normo za olimpijske igre prihodnje leto in bom zdaj veliko bolj neobremenjeno tekmovala tudi na mitingih prihodnje leto,« je z zadovoljstvom dejala Tina Šutej. Na stadionu Ob jezeru je članica AD Kladivar Eva Pepelnak slavila v troskoku (13,85 m), Klara Lukan, prav tako članica Kladivarja, je bila najhitrejša na 5.000 m (17:05,51), Martina Ratej (AD Kladivar) pa v metu kopja (53,69). V teku na stadionski krog je bil slovenski rekorder Luka Janežič (Kladivar) tretji (47,37), in sicer v svojem drugem nastopu po petnajstmesečni odsotnosti zaradi poškodbe. Matic Ian Guček (AS Kladivar) je v teku na 400 m ovire spet tekel krepko pod petdesetimi sekundami (49,55), v tej disciplini je med atletinjami naslov z veliko prednostjo ubranila članica domačega kluba Agata Zupin (57,13). »Pred državnim prvenstvom sem imel velika pričakovanja in sem zelo uspešno opravil nastop, svojemu najboljšemu rezultatu sezone pa sem se zelo približal. Mislim, da bom do evropskega prvenstva za mlajše člane, ki bo v drugi polovici tega tedna na Finskem, pripravljenost še izboljšal. Imam drugi prijavljen izid in s tem tudi velika pričakovanja,« je dejal Matic Ian Guček, lanski svetovni mladinski podprvak v Kolumbiji, kjer je postavil slovenski rekord (48,91). MiK Luka Janežič (v sredini), član AD Kladivar, se je po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodbe uspešno vrnil. (Foto: AZS) Član Dobovca Žiga Čeh je vesel, da bodo ligo prvakov gostili doma. »Nanjo se bomo čim bolje pripravili in ciljali na napredovanje v elitni del.« (Foto: FK Dobovec) Dobovec bo ponovno gostitelj lige prvakov Na sedežu Evropske nogometne zveze Uefe so opravili žreb pred začetkom 23. sezone lige prvakov v futsalu. Slovenski državni prvak Dobovec bo konec oktobra gostil skupino 4 glavnega dela tekmovanja. V Slovenijo bodo prišli portugalska Benfica, romunski Galati in francoski Etoile Lavalloise. Dobovcu je ponovno pripadla čast, da bo gostil turnir ene od skupin glavnega dela. V Evropi bo igral sedmič, pri čemer se je vedno uvrstil med 16 najboljših ekip. Leta 2021 je zaigral tudi na finalnem turnirju najboljših osmih ekip v Zadru. V ligi prvakov nastopa 55 ekip. Naslov prvaka brani španska Palma, kot šesta ekipa v Evropi pa mednarodno sezono začenja Dobovec. Glavni del tekmovanja bo na sporedu med 24. in 29. oktobrom. V elitni del tekmovanja, ki bo na sporedu med 28. novembrom in 3. decembrom, napreduje 16 ekip. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili na zaključni turnir četverice, ki bo v prvem tednu maja 2024. Rok Mordej je postavil piko na i izjemno uspešni karieri v futsalu, potem ko je zdaj tudi uradno končal aktivno igranje, vendar bo vseeno ostal zvest svojemu Dobovcu. MiK Dobri rezultati v mednarodni konkuenci Mladi celjski atleti iz Atletskega društva Kla-divar in plavalci iz Plavalnega kluba Neptun ter Društva vodnih športov Posejdon so se s 55. mednarodnih iger šolarjev (International Children's Games - ICG) v južnokorejskem Daeguju vrnili z bero dobrih rezultatov. Na atletskem tekmovanju je najboljši rezultat dosegel Matic Krašovec, ki je bil z osebnim rekordom sedmi v finalu A teka na 1.500 m. V finalu B sta Nela Rozman v teku na 800 m in Neja Jankovič na 400 m osvojili drugo mesto, Aljaž Jug je bil sedmi v teku na 1.500 m. V finale B se je uspelo uvrstiti tudi mešani štafeti na 400 m v postavi Neja Jankovič, Matic Krašovec, Matija Goričanac in Nela Rozman. Goričanac je v teku na 400 m občutno izboljšal svoj osebni rekord, a se mu kljub temu ni uspelo uvrstiti v finale. V plavanju je Ela Žagar v finalu A na 100 m delfin osvojila izvrstno šesto mesto, v isti disciplini na 200 metrov ji je prav tako uspel preboj v finale A, kjer je bila sedma. Uspela ji je še uvrstitev v finale B na 100 m hrbtno, kjer je osvojila končno 14. mesto, in na 50 m hrbtno, kjer je bila 13. Taya Čanžek se je uvrstila v finale B na 100 m prsno in zasedla končno 10. mesto (na 50 m prsno je bila 13. tako kot Aidan Ermenc). TC ŠPORT 17 Najkoristnejša igralka prvenstva Konjičanka Ajša Sivka Po finalni zmagi je kapetanka Lea Bartelme na ramenih Žaneta Bortka za čudovit spomin odrezala mrežico. Je tretja igralka Cinkarne Celje, ki se je na evropskih prvenstvih mlajših starostnih kategorij uspela uvrstiti v najboljšo peterko evropskih prvenstev divizije A. Slovenija je evropska prvakinja! Slovenska mladinska ženska košarkarska reprezentanca je na mladinskem evropskem prvenstvu v turški Konyi osvojila naslov evropskih prvakinj. To je najboljši dosežek v zgodovini nastopov slovenske reprezentance (U18) na evropskih prvenstvih. MITJA KNEZ Pred tokratnim uspehom so ženske reprezentance Slovenije na evropskih prvenstvih osvojile eno srebrno medaljo, in sicer leta 2017 na evropskem prvenstvu (U20) v portugalskem Matosinhosu. Sedem tekem, sedem zmag Slovenija je na tokratnem evropskem prvenstvu v Turčiji odigrala sedem tekem in zabeležila sedem zmag. V Ernest Novak: »Res neverjetno, kaj nam je uspelo. Igrali smo dobro celoten turnir, iz tekme v tekmo smo rasli in na najbolj pomembni tekmi pokazali neverjetno zrelost.« velikem finalu so naša srčna dekleta s 63: 61 premagala Francijo. Z izjemnim uspehom so dokazala, da je reprezentančna pot do uspehov mogoča le ob pravi sestavi izbrane vrste ter pod taktirko pravega strokovnega štaba, ki pozna domače ko-šarkarice. Povsem drugače je bilo v preteklih tednih glede članske izbrane vrste, ki je na domačem evropskem prvenstvu doživela hud udarec. Mladinska reprezentanca je od začetka prvenstva v Turčiji kazala izjemno povezanost. Dekleta so dihala in živela druga za drugo. Strokovni štab na čelu s selektorjem Ernestom Novakom je opravil sijajno delo. Vsi skupaj zdaj spet upamo, da bo imela ženska košarka v Sloveniji vendarle večjo pozornost oziroma podporo, saj slabše, kot je bilo v zadnjih letih, ne more biti. Dekleta so dokazala, da imamo izjemno svetlo prihodnost ženske košarke, ki jo bo treba skrbno in pravilno razvijati. Izjemni dosežki Najkoristnejša igralka evropskega prvenstva je bila Konjičanka Ajša Sivka, ki je odigrala fantastično prvenstvo. 17-letnica je članica italijanske ekipe Beretta Famila Schio. Zelo pomembno vlogo Lea Bartelme: »Izjemno sem vesela, da sem bila kapetanka tako povezane ekipe. Znale smo odlično stopiti skupaj. Iz tekme v tekmo smo se dvigovale in prikazovale vedno boljše predstave.« pri tem zgodovinskem rezultatu so imele tudi štiri igralke ŽKK Cinkarna Celje. Lea Bartelme je bila ka-petanka reprezentance Slovenije. Z Ajšo Sivko je bila izbrana tudi v najboljšo peterko evropskega prvenstva. 17-letna dijakinja 1. gimnazi- Najboljša peterka evropskega prvenstva v Turčiji. Ajša Sivka je bila najboljša igralka prvenstva, med najboljšimi petimi je bila tudi Lea Bartelme. je v Celju je bila z naskokom najboljša podajalka prvenstva (sedem podaj na tekmo, skupno 42), ter najuspešnejša košarkarica po odstotku meta za dve točki (56 odstotkov - 28/50). Ob tem je bila še druga kradljivka žog ter s povprečjem 13,5 točke na tekmo deseta strelka prvenstva. Odličen turnir je odigrala tudi Zoja Štirn, ki je bila s povprečjem 12,4 točke na tekmo tretja strelka naše izbrane vrste in štirinajsta strelka prvenstva. Zoja je bila zelo uspešna tudi pri odstotku meta za tri točke, kjer se je na koncu uvrstila na visoko četrto mesto med vsemi košarkaricami na prvenstvu (44,4 odstotka - 8/18). S povprečno 3,7 podaje na tekmo je v tej statistični kategoriji deveta igralka prvenstva. Kim Zibert je bila s povprečjem 6,3 točke na srečanje šesta strelka slovenske reprezentance. Najbolj se je izkazala pri metih za tri točke, saj je na prvenstvu zadela kar deset trojk. Športna sreča tokrat ni bila na strani Ule Krenk, ki si je že po sedmih minutah igre na uvodni tekmi proti Finski poškodovala koleno in bila prisiljena predčasno končati prvenstvo. Ulo po vrnitvi v domovino čakata operativni poseg in večmesečno okrevanje. V slovenski izbrani vrsti sta bili tudi igralka Janine Tjaša Turnšek in članica moštva Pro-Bit Konjice Hana Ovčina. Potrditev prave poti »Res neverjetno, kaj nam je uspelo. Igrali smo dobro celoten turnir, iz tekme v tekmo smo rasli in na najbolj pomembni tekmi pokazali neverjetno zrelost. Čestitke dekletom za vse, kar so prikazala, nagrajena so za vsa leta odpovedovanj in za ves čas, ki ga vlagajo v treninge. Zahvalil bi se tudi neverjetnemu Trenerski štab reprezentance Slovenije. Spodaj levo je selektor Ernest Novak, sicer trener Akson Ilirije, zraven njega je Žane Bortek, nekdanji trener za kondicijsko pripravljenost v ŽKK Cinkarna Celje. štabu, ki je delal pozno v noč odlično stopiti skupaj. Iz tek- analize in si zamislil taktiko, da smo bili lahko uspešni na igrišču,« je z velikim nasmeškom razlagal selektor Ernest Novak. Lea Bartelme je pristavila: »Ponosna sem na celotno ekipo. Nekako se sploh še ne zavedam, kaj nam je uspelo. Izjemno sem vesela, da sem bila kapetanka tako povezane ekipe. Znale smo me v tekmo smo se dvigovale in prikazovale vedno boljše predstave. Vrhunec smo doživele v finalu, kjer smo postavile piko na i. Povezanost, energija, značaj so se povezali v celoto. Evropski naslov je potrditev, da smo na pravi poti in da moramo tako nadaljevati. Naslov je izjemna motivacija.« Foto: Fiba Lea Bartelme je na finalni tekmi proti Franciji dosegla 22 točk (6 skokov, 5 podaj), Zoja Štirn 15 točk (6 skokov, 2 podaji). Kim Žibert (1 skok) se ni vpisala med strelke, poškodovana Ula Krenk je bila z navijanjem odlična podpora. 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 7. 19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Rafkov večer z Alenko Rebula PETEK, 14. 7. 18.00 Velenjski grad Foto Ex-Tempore 2023 Odprtje razstave 20.30 Žička kartuzija Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji: Dan D Koncert 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Poletje v Žalcu: Skupina Oušntrajb Koncert 21.00 Vila Herberstein Velenje Klemen Slakonja & Small Band Koncert; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje SOBOTA, 15. 7. 10.00 Vila Herberstein Velenje Sobotne lutkarije: Knedl Otroška kuharska predstava z Danilom Ivanušom 19.00 Za Domom kulture Slovenske Konjice Poletne kresničke: Pošastozavri in jabolko spora Gledališče Bičikleta, predstava za najmlajše 22.00 Mladinski center Dravinjske doline Patroni & VamPIR Koncert skupin NEDELJA, 16. 7. 10.00 Kamp Velenje_ Leteče lutke: O majhni Anici Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje TOREK, 18. 7. 20.30 Atrij Velenjskega gradu Gola Glasbena komedija z Majo Blagovič in Tinkaro Kovač SREDA, 19. 7. 18.00 Mladinski center Žalec Peter Nos Lutkovna predstava, primerna za otroke od 3. leta dalje 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2023 The Swingtones, koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 13. 7. 20.00 Stari grad Celje_ Kriza srednjih let Predstava Ranka Babića 20.30 Celjski mladinski center Filmski teden Evrope 2023 Kino pod zvezdami: Rez PETEK, 14. 7. 19.00 Gostilna Oštirka Celje Glasbeno-kulinarični večer Za živo glasbo bodo poskrbeli izvajalci Vocal BK studia. 20.30 Vodni stolp Celje_ Goran Bojčevski & Vlado Stefanovski - 7/8 Ekstaze Koncert SOBOTA, 15. 7. 10.30 Mestno središče - na zvezdi Promenadni koncert Pihalnega orkestra Gasen (Avstrija) 19.00 Gušt pub Celje_ Gušt - Stand up TOREK, 18. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Čarobni pravljični svet Z vami bodo članice in člani Celjskega literarnega društva. 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje za mlade 20.30 Stari grad Celje_ Kvartopirci & gostja Alja Grajski večer z glasbo in vinom SREDA, 19. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga Uvodno informativno predavanje 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celeia Klasika: Ljubljanski kvartet saksofonov Koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu Druge prireditve ČETRTEK, 13. 7. 9.30 do 12.00 Športni park Dramlje Naokrog po občini Šentjur - Dramlje Delavnice in animacije za osnovnošolce od 1. do 9. razreda; tudi v petek ob istem času 10.00 do 13.00 Tehnopark Celje DigiVrt-konS Brezplačna delavnica; prijave na spletni strani Tehnoparka 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Poškodovana slika Počitniško otroško ustvarjalnico za osnovnošolce vodi jo Enea Bronja Gajšek. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Obleka naredi človeka, a tudi človek obleko Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu ob občasni razstavi Hermanov bonton. 17.00 Galerija Velenje Svet skozi pisana očala Ustvarjalna delavnica, vodila jo bo oblikovalka Nika Horvat; primerna za otroke starejše od petih let in mladostnike 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Projekt bo vodila Kata Laštro. SOBOTA, 15. 7. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 do 12.00 Pred MC kavarno Žalec Napihljiva igrala 10.00 Celjski mladinski center Sejem starih stripov 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, zabava z grajskim glumačem; tudi v nedeljo ob istem času NEDELJA, 16. 7. 16.00 do 18.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Športne igre in ustvarjalne delavnice za otroke 17.00 do 22.00 Mladinski center Žalec Country večer PONEDELJEK, 17. 7. 9.00 do 11.00 Štorkljina hiša Slovenske Konjice Glasbene urice z Andrejo Tudi v torek ob istem času 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje_ Poletne ustvarjalne delavnice za otroke Primerne za otroke med 6. in 13. letom; vsak dan do 21. 7. 9.30 do 12.00 Športno igrišče Dolga Gora Naokrog po občini Šentjur - Dolga Gora Delavnice in animacije za osnovnošolce od 1. do 9. razreda; tudi v torek ob istem času 21.30 Pred Domom kulture Velenje Dedek gre na jug, komedija Poletni kino - Zvezde pod zvezdami TOREK, 18. 7. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Slikanje S člani Društva šaleških likovnikov se lahko podate v skrivnostni svet barv. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje v MNZC Voden ogled po razstavi Hermanov bonton in interaktivno raziskovanje 17.00 do 21.00 Celjski mladinski center Skupnostni cirkus Cirkuške delavnice 19.00 do 21.00 Aktivator Šentjur Naokrog po občini Šentjur - Aktivator Šentjur Delavnice in animacije za osnovnošolce od 1. do 9. razreda; tudi v sredo ob istem času 21.00 Atrij kavarne Lucifer Andrej Voje: Potopljene skrivnosti Potopisno predavanje Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. SREDA, 19. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda Poletna pravljična ustvarjalnica Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Žov-neški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBI-JA, zaklad pod skalo, Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do 27. 10.; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega, Stran pa ne bomo metal' občasna razstave o pogubnih navadah in boljših praksah; do 8. 2. 2024 Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Krekov trg Celje: Peš po domačih krajih: popotni dnevnik Alme M. Karlin 1934-1936; do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje, razstavni prostor, II. nadstropje: razstava 130 let Savinjske železnice, avtor razstave Veni Fe-rant; do 31. 8. Galerija sodobne umetnosti Celje: Hommage Tisnikarju. Zbirka koroške galerije likovnih umetnosti; do 1. 10. Galerija Kvartirna hiša Celje: Viktor Povše, 90 let, razstava a akademskega slikarja in konzer-vatorja specialista; do 31. 7. Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava V jeklenem objemu Foto kluba Štore Steel; do 10. 9. Likovni salon Celje: razstava Jug v nas kustosinje Ive Kovač; do 27. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: živo - neživo ali o potovanju barve med svetlobo in temo; do 1. 10. Savinov likovni salon Žalec: razstava Kamen spregovori, ko umolknejo ljudje, avtorja Franca Soline; do 20. 7. Park Žalec pri Fontani piva: fotografska razstava Canonov program povezovanja generacij; do 30. 9. Občinska knjižnica Prebold: razstava likovnih del Prebold na platnu; do 16. 7. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 24, redna letna razstava Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do nadaljnjega Knjižnica Šentjur: likovna razstava akademske slikarke Elene Churnosove z naslovom Žalost vojne do 31. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje 2023, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 3. 8. Kostanjeva promenada v zdraviliškem parku Rogaška Slatina: Rogaška Slatina skozi objektiv fotografa Josipa Pelikana, razstava ob stoletnici odprtja Pelikanovega fotografskega ateljeja v Rogaški Slatini; do 31. 8. Dom kulture Velenje: fotografska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 8. Podhod Pošta Velenje: Srečno, kamerati in njihovo mesto!, tematska fotografska razstava ljubiteljskega fotografa Lojzeta Ojsterška (17. 6. 193310. 11. 2003); do 18. 8, Galerija na prostem in razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 30. 11. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Sestavljanka, razstava Jureta Kravanje; do 19. 7. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Her-barij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 30. 11.; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 8.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Ne-zemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 30. 11.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Je-lušić, Tomaž Letnar, Kri-stian Koželj, Vlado Pore-duš in Stojan Špegel; do 30. 11.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčni-ka; do 30. 11.; Velenjski grad: razstava ob 65 - letnici Muzeja Velenje »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«; do 1. 9. Atrij velenjskega gradu: 70 let slovenske planinske poti, gostujoča razstava Slovenskega planinskega muzeja in Planinske zveze Slovenije; do 4. 8. Galerija Velenje: razstava Carol Muthiga--Oyekunle: Armour/ Amour; do 26. 8. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: bazena Šaleške doline, razstava dveh nekdanjih legendarnih bazenov; do 30. 7.; Sončna stena: Ujete energije v slikah, razstava mandal in energijskih slik Petre Štumberger; do 30. 7.; Domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov in gledaliških listov; do 31. 8.; Mladinska soba: razstava dijaških likovnih izdelkov Umetniške gimnazije likovne smeri ŠC Velenje; do 31. 8.; Steklena dvojčka: Bralec poletja: Damijan Kljajič; do 31. 8.; Otroški oddelek: V igri se rodi prijateljstvo, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 8., Velenjska plaža ob čolnarni: nekoč je bilo turistično jezero, razstava razglednic Velenjskega jezera zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Nova ustvarjalna jutra, razstava Draga Šumnika; do 2. 8. Avla MO Velenje: Fotografske podobe Velenja, fotografska razstava Miroslava Brešarja; do 27. 8. Dobrodelne prireditve SOBOTA, 15. 7. 19.00 Kristala dvorana GH Rogaška Anin ples 2023 Dobrodelni prispevek je namenjen Domu Miloša Zidanška na Pohorju in PGD Rogaška Slatina. 20.00 Celjski mladinski center Dobrodelni open-mic stand up večer Organizira ga Leo klub Celjski vitezi v sodelovanju z Avtmigeci; donacije bodo namenili pomoči potrebnim. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustila naša ljubljena mami, babica in prababica MARIJA VERVEGA iz Kajuhove ulice 8 v Celju (25. 3. 1929-19. 7. 2022) Za teboj je ostala velika praznina. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke na grobu v njenem rojstnem kraju Motnik pri Kamniku. Njeni najdražji t—г mmj! . . n ------TUDI DIGITALNO dQbfl - v ^ Smrti Celje Umrli so: Terezija KRAJNC iz Lopate, 88 let, Antonija VEHOVAR iz Celja, 92 let, Erika KOSI iz Celja, 68 let, Silva GRUM iz Zvo-dnega, 83 let, Hedvika PAJ iz Celja, 77 let, Viljem GO-LEJ iz Celja, 80 let, Miloš ROVŠNIK iz Celja, 63 let, Marjan VALANT iz Celja, 56 let, Ivana ROZMAN iz Gorice pri Šmartnem, 88 let, Jožef KRAJNC iz Celja, 97 let, Anton GALUF iz Vodul, 72 let, Jožef KR-ŠLIN iz Celja, 81 let, Zlatko VUKELIĆ iz Velenja, 76 let, Vinko LUKIĆ iz Laškega, 67 let, Ljudmila LASNIK iz Ložnice pri Žalcu, 89 let, Frančišek MAČEK iz Laškega, 85 let, Branko HOSTIĆ iz Mozirja, 64 let, Milena KAPITLER iz Celja, 87 let, Terezija OKORN iz Griž, 84 let, Terezija Ivana VARLEC SADAR iz Celja, 84 let, Anton ZAJC iz Bukovžlaka, 89 let, Cvetko VIDEC iz Celja, 59 let, Antonija SIMONIČ z Brega, 92 let, Marija LAMUT iz Štor, 85 let, Marija KNEZ iz Zagrada, 79 let, Alojzij TERČIČ iz Celja, 101 leto, Sonja OBREZA iz Zvodne- ga, 59 let, Ana REBERNIK iz Rečice ob Savinji, 97 let, Marjan KOS iz Braslovč, 73 let, Marijan LOGAR iz Žalca, 80 let, Pavla BREŽNIK iz Žalca, 86 let. Žalec Umrla sta: Marija FONDA iz Kamenč, 81 let, Berta KO-LAR iz Mozirja, 80 let. Velenje Umrla je: Ljuba BEGOVIĆ iz Velenja, 84 let. PRODAM PRODAM Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in z mislijo nate se bo polnila... ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedija in tasta JANEZA SUMRAKA z Lopate 62a, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter PGD Lopata za opravljen obred. Hvala urološkemu oddelku SB Celje, ZD Celje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Veking in pevcem skupine Erosi za odpete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo pogrešali. STANOVANJE 1 OSTALO PRODAM PRODAM STANOVANJE v velikosti 73 m2, lokacija Celje - Skalna klet, prodamo. Telefon 041 240779. 449 ZAMENJAM STANOVANJE v velikosti 40 m2, v Pohorski ulici v Celju, zelo nujno zamenjam za dvosobno stanovanje v bližini centra ali najamem dvosobno v mirni in varni okolici ali v starejši hiši. Ponudbe na telefonsko številko 040 741-963. 452 PRODAM POLO VW 1,4, letnik 2005, registriran do 2024, prodam. Telefon 070 435-422. 434 MOPED Tomos M14, letnik 1982, prodam. Telefon 031 544-199. 447 STROJI PUJSKE, težke od 40 do 160 kg, prodam. Telefon 031 839-090. p TELICO simentalko, težko 130 kg, ter plemensko in mlado kozo, prodam. Telefon 5716-516. p BREJO pašno kravo, pasma šarole limuzin, drugič breja in je v devetem mesecu in pašno telico šarole limuzin, z bikcem, starim en teden, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 522-571, Slavko. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. p PRIDELKI DRVA za kurjavo, možna dostava in prevoz ugodno prodam. Telefon 040 833-018 433 KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, proda jamo na farmi Zg. Roje, Šempeter Savinj ski dolini; rjave, bele leghorn, aurokane Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudb kakovostna krmila za kokoši in piščance Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 700 1446. p SKLADIŠČNO tehtnico, nosilnost 500 kg, prodam ali zamenjam za žito. Telefon 041 763-700. 445 BIKCA simentalca, starega 14 dni, in nerabljen strešni kovček za avto Dacia, prodam. Telefon 031 840-282. 450 30 sadik lovorikovca, 70 cm, po 4 EUR, borove deske, 400 x 10 x 3 cm, in stare zidake, 400 kosov, prodam za 40 EUR. Telefon 070 477-884. 454 KUPIM BALIRKO za kocke, suho seno, prodam. Telefon 031 799-476 . 442 KUPIM STAREJŠO vitlo za spravilo lesa kupim. Telefon 040 833-018. 433 PRODAM DRVA, bukova, dve klaftri, z dovozom, okolica Dobrne, kupim od najboljšega ponudnika. Telefon 041 290-613. 448 I KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. p novi tednik VINO: modra frankinja po 1,90 EUR, žametna črnina po 1,80 EUR in chardonnay po 2 EUR, prodam. Telefon 041 434-559, okolica Šmarja. 446 \fedm г mvvjl rad io cel ie 453 Poroke Žalec Poročili so se: Kaja KARNIČNIK iz Pepelna in Blaž DOLER iz Celja, Petra FAJS in Jakob Danijel Smrti ni - le sprememba. (J. Legget) ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in stric JOŽE KRŠLIN iz Celja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče in cvetje. Zahvala sodelavcem Celjske Mohorjeve družbe in VVZ Zarja Celje za razumevanje in nesebično pomoč, kakor tudi bivšim sopevcem MePZ Cetis Celje. Hvala osebju kardio oddelka SB Celje za zadnje tuzemno spremljanje ter osebnemu zdravniku Alešu Blazniku, dr. med., in medicinski sestri Tanji za dolgoletno zdravniško podporo. Žalujoči: vsi njegovi 455 V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE Ш I- (Л N Peš po domačih krajih: popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934-1936 Na Krekovem trgu do 31. avgusta. 130 let Savinjske železnice Razstavni prostor v II. nadstropju knjižnice do 31. avgusta. JULIJ: Poletna bralna igra Moja izbira je branje Vsako sredo ob 10. uri v Knjižnici pri Mišku Knjižku. AVGUST: Ustvarjalne delavnice z Majdo Vsako sredo (izjema 30. 8.) ob 10. uri v Knjižnici pri Mišku Knjižku. iMi(1.4: TlWiT™-'-"wjhWU. Ч rV . U.1 ШУ^,;,' www.knjiznica-celje.si O w Ni sol. Je slana solza bolečine, ki lega čez in čez, čez vse soline. (Solza, T. Pavček) ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi našega dragega moža, atija, sina, zeta in svaka JANEZA PIŠKA se iskreno zahvaljuemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih časih. Zahvaljujemo se osebju celjskega nevrološkega oddelka, sosedom, sorodnikom, prijateljem in sošolcem ter pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: žena Polona, sin Vid in vsi njegovi ROZMAN, oba iz Šentjurja, Zala PEROVŠEK TRIBU-ŠON iz Lendave in Mitja ŠARIĆ iz Maribora. Velenje Poročila sta se: Jasmina BRDAR iz Avstrije in Sead IMAMOVIĆ iz Velenja. 20 INFORMACIJE postani naročnik! IN NA IZLET BREZPLAČNO ODHITIM Vsi, ki boste julija naročili Novi tednik, boste odšli BREZPLAČNO na izlet na SV. VIŠARJE IN ZELENCE. Obstoječi naročniki Novega tednika lahko izkoristite 5-odstotni popust na izlet. novi tednik 15. avgusta se bomo zapeljali do Žabnic, od koder se bomo s kabinsko žičnico povzpeli do vrha gore Sv. Višarje, ene prvih slovenskih božjih poti, kjer se srečujejo verniki treh narodov. Nahajajo se ob tromeji Slovenije, Avstrije in Italije. Cerkev je poznana po kipu Marije in po freskah, ki jih je naredil slikar Tone Kralj. Ob poti se bomo ustavili na Zelencih, kjer se nahaja talni izvir, ki si ga je utrla Sava Dolinka. Na Zelencih se voda pokaže v obliki jezera, ki v globino meri približno dva metra in je zelene barve, po kateri so dobili ime. V ceno je vključeno kosilo. Z nami na poti bo tudi muzikant, ki bo poskrbel, da vam bo izlet ostal še v lepšem spominu. ^ Več https://www.novitednik.svet24.si/ Ted ni ko ve zgodbe Št. 28 / Leto 78 / Celje, 13. julij 2023 Dobrodelna kulinarika S kebabom velikanom do šolskega kombija Pri žalski fontani piva v soboto ni dišalo le po po pivu, temveč tudi po kebabu. Zakaj? Tamkajšnji znan izdelovalec kebaba Riza je zavihal rokave. S sinom in sodelavci se je odločil, da bo spekel do zdaj največji kebab v Sloveniji. A ne kar tako. Stokilogramskega mesnega lepotca so razrezali v dobrodelni namen. Izkupiček so namenili II. OŠ Žalec za nakup novega šolskega kombija. ŠPELA OZIR »Že nekaj let vemo, da moramo zamenjati kombi, s katerim vozimo učence na različne dejavnosti, tekmovanja in izvajanje pouka zunaj šole. Tovrsten nakup je za šolo velik zalogaj, zato smo prosili za pomoč občine ustanoviteljice, ki so se velikodušno odzvale, in poslali prošnje za donacije tudi vsem podjetjem v okolici,« je pojasnila ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar. Med štirimi podjetji, ki so bila pripravljena ugoditi njihovi prošnji, je po svoji izvirnosti najbolj izstopal žalski Riza kebab. Njegov lastnik Dževair Bedžeti se je odločil, da se bodo zbiranja denarja lotili na nekoliko bolj domiseln način. Dobavitelju je dal izdelati kar sto kilogramov težek kebab, ki so ga v žalski poslovalnici spekli in razrezali v soboto. Podedoval gostinski poklic Dževair Bedžeti, ki je gostinski poklic podedoval, se je v Slovenijo preselil leta 1977 iz Makedonije. Pred tem je že nekaj časa v Spodnji Savinjski dolini živel njegov oče. Kasneje se jim je pridružila še mama. Najprej se je družina ukvarjala s sladoledarstvom. Bedžetijevi so nato svojo dejavnost razširili še na pripravo in prodajo kebaba ter drugih podobnih dobrot. Ob poslovalnici s hitro prehrano v neposredni bližini rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini jo imajo tudi v Žalcu pri fontani piva. Torej ob dveh najbolj znanih turističnih točkah v žalski občini. Dževairja Bedžetija veseli, da je velik del dejavnosti prevzel Mlada moč v lokalu s hitro prehrano v Žalcu. njegov sin. A kljub vsemu ena-inšestdesetletnik ne razmišlja, da bi se upokojil. Kot nam je zaupal, bo delal, kolikor dolgo bo lahko. Očitno mu ne manjka energije niti za takšne in drugačne dobrodelne podvige. Tovrstna dobrodelna akcija namreč ni bila prva. »Riza kebab se je v trenutku odzval. Lastnik je povedal, da ve, da potrebujemo kombi in da dobro delamo. Za akcijo se je sam odločil in sem mu izredno hvaležna,« je bila zadovoljna ravnateljica Petrovič Pražnikarjeva. Kombi uporabljajo dnevno II. OŠ Žalec je s pomočjo do-nacij občin že leta 2007 kupila šolski kombi, saj je le tako omogočila, da so se v šolo vključili vsi učenci, tudi tisti iz oddalje- »Riza kebab se je v trenutku odzval. Lastnik je povedal, da ve, da potrebujemo kombi in da dobro delamo. Za akcijo se je sam odločil in sem mu izredno hvaležna,« je povedala Petrovič Pražnikarjeva. nih krajev občin Savinjske doline. »Po vseh teh letih je šolski kombi dotrajan, prevoženih ima 414 tisoč kilometrov, stroški za popravila se večajo. Zadnjega tehničnega pregleda vozilo ni opravilo, potrebno je bilo obsežno popravilo. Kombi je zdaj tehnično ustrezen, a dovoljenje ima podaljšano le za pol leta. Pri vsaki vožnji nas skrbi, ali bodo učenci varno prispeli na cilj in nazaj domov. Odgovorni smo za 81 učencev z motnjami v duševnem razvoju in moramo zagotoviti, da so na svojih poteh varni,« je še pojasnila ravnateljica in dodala, da kombi uporabljajo dnevno tako pri izvedbi pouka kot tudi pri udejstvovanjih na drugih dogodkih. »Učencem omogoča čim bolj izkustven in doživljajski pouk. Le tako jim lahko predstavljamo svet okoli sebe. V šoli imamo nižje normative, zato se v njem lahko pelje cel razred z učiteljem.« S sobotno dobrodelno akcijo so tako korak bliže novemu kombiju. Foto: TT Cvetoča oaza sredi Drevo, otroci in zdaj še Z gobami lahko str. 26-27 gozda nad Laškim Str. 24 knjiga Str. 25 22 INTERVJU Fatalka leta Gloria Kotnikiskreno oizgorelosti Lepotica, ki premika gore Simpatična deskarka na snegu Gloria Kotnik, ki se lahko ozre tako na bogato ka-rierno kot zasebno pot, ima vsekakor vse dobre lastnosti sodobne fatalke. V Velenju rojena dvojčica, ki je pred kratkim dopolnila 40 let, je zasluženo slavila na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je že v prvi tekmovalni sezoni po krajšem premoru zaradi rojstva sinčka osvojila bron. Čeprav njena pot med zvezde ni bila preprosta -spopadla se je celo z izgorelostjo - danes pravi, da se počuti izpopolnjena, srečna in zadovoljna s svojim življenjem. Zaveda se, da največja moč prihaja od znotraj, prav njena nepopisna energija pa ljudi ne pusti ravnodušnih. PETRA KANCLER Odkar je mama, se ji je življenje, v pozitivnem smislu, sploh obrnilo na glavo. Je veliko bolj sproščena, manj načrtuje, prisega na spontanost ter živi vsak dan posebej. In seveda je ob njej njen fatalni moški, ki jo je očaral z inteligentnostjo in močno osebnostjo. Gloria, zaupajte nam, kako ste se počutili, ko so vas razglasili za fatalko leta? Kot ob prejemu olimpijske kolajne ste bili na odru zelo iskreni, čustveni ... Res je, zmage zagotovo nisem pričakovala, zato je bilo presenečenje še toliko večje. Moram reči, da sem ponosna in vesela, saj sem ta naziv prejela kot športnica. Še več pa mi pomeni to, da so ljudje med vsemi čudovitimi ženskami izbrali ravno mene. Zelo sem hvaležna za vsak glas, ki sem ga prejela, saj je to potrditev, da sem naredila nekaj izjemnega, da se je moja zgodba dotaknila številnih. Pa na splošno uživate v pozornosti in v spogledovanju? Mogoče se bo zdelo malce čudno, ampak niti ne, vedno sem se raje umaknila na meni udobno razdaljo. Po osvojeni olimpijski medalji pa sem »Živimo v času, ko je vse tako preprosto nadomestiti. Namesto da bi pokvarjeno vsaj poskušali popraviti, je lažje zavreči in kupiti novo, boljše, bolj moderno, lepše. Včasih so se stvari popravljale. Tako je tudi v odnosih, ko ne gre, je lažje obupati in poiskati novega partnerja.« se nenadoma znašla v središču pozornosti. Lahko rečem, da sem se pozornosti zdaj že navadila. Kako se je ob laskavem nazivu odzval vaš partner, za katerega ste dejali, da je zagotovo vaš fatalni moški? Tudi on je bil presenečen, sklepal je, da bo zmagala katera izmed bolj medijsko izpostavljenih deklet. Je bil pa seveda vesel in ponosen, tako kot na vse druge moje dosežke. Kje in kdaj ste spoznala? Spoznala sva se že v gimnaziji in sva bila dolgo le prijatelja. Ves čas je bila prisotna privlačnost, a nekako nikoli ni bil pravi trenutek, do tistega res pravega trenutka, ki se je zgodil šele pred štirimi leti. Takoj sem čutila, da je to tisto pravo. Je moja velika ljubezen, moj najboljši prijatelj, moja opora in najboljši oče najinemu otroku. Ste kdaj bili tudi povsem na dnu zaradi kakega moškega? Moja prva ljubezen me je res prizadela in sem bila kar na dnu. Ampak takrat sem bila zelo mlada in sem vse skupaj videla precej zamegljeno. Pravijo, da je dobra, stabilna partnerska zveza trdo delo. Bi se s tem strinjali? Zagotovo. Je veliko dela. Prvi korak je zaupanje. Veseli me, da imava vedno temo za pogovor in da najdeva kompromis, tudi če se ne strinjava. Gre za obojestransko prilagajanje in podporo. Ne nazadnje, če ob sebi ne bi imela tako čudovitega partnerja, kot je on, bi bilo vse, kar sem v zadnjih letih dosegla, nemogoče. Zato se vsak dan trudim, da to vračam. Živimo v času, ko je vse tako preprosto nadomestiti. Namesto da bi pokvarjeno vsaj poskušali popraviti, je lažje zavreči in kupiti novo, boljše, bolj moderno, lepše. Včasih so se stvari popravljale. Tako je tudi v odnosih, ko ne gre, je lažje obupati in poiskati novega partnerja. Kaj štejete za svoje največje orožje? Svojo energijo. Za vami je bogata športna kariera, ki ste jo okronali celo z bronasto olimpijsko kolaino. A je bila pot do zvezdniškega Olimpa tudi za vas posuta s trnjem, spopadli ste se celo z iz-gorelostjo. Povejte nam kaj o tej izkušnji, ki danes pesti številne, tudi mlade ljudi, kako ste se z njo spopadli, in najpomembnejše, kako ste jo premagali? V športu je zelo tanka meja med utrujenostjo od treningov in tekmovanj ter tisto kronično utrujenostjo, ki lahko vodi v izgorelost. Moje telo je bilo izčrpano in mi je to sporočalo na vse možne načine. Želela sem si doseči zastavljene cilje in v tej želji pregorela. Po naravi sem zelo delavna in težko se ustavim, preden dokončam svoje delo. Tako sem si govorila, samo še ta trening, samo še to tekmovanje, samo še to potovanje, samo še ta obveznost, na koncu pa prideš do točke, ko telo ne zmore več in preprosto obležiš. Stvari, ki so do takrat samoumevne, postanejo skoraj nemogoče. Že nekaj stopnic mi je bil ogromen izziv. V mišicah sem čutila pekočo bolečino, zadihana in utrujena sem bila ob najmanjšem naporu. To je za vrhunskega športnika skoraj nepredstavljivo. Da o prehajanju iz ene bolezni in vnetja v drugo sploh ne govorim, popolnoma se mi je porušil imunski sistem in počutila sem se, kot da razpa- »Če si nekaj res želiš, vztrajaš in slediš svojim sanjam. Na tej poti pridejo vzponi in padci, smeh in solze, veselje in žalost. Pomembno je, da ne obupaš in greš naprej.« dam. Na srečo sem imela ramo, na katero sem se lahko naslonila, moj partner je namreč potrpežljivo prenašal vse moje težave, me poslušal in mi pomagal, kolikor je le lahko. Največ pa mi je pomenilo to, da me razume. V vsem tem sva se še bolj povezala. Jasno mi je bilo, da v takšnem stanju vsaj leto, če ne dve, moje telo ne bo zmoglo vrhunskega športa, vrtela sem se v Gloria Kotnik je fatalka leta. (Foto: Sašo Radej) Ovire te lahko upočasnijo, ampak ne smeš dovoliti, da te ustavijo, pravi. (Foto: Sašo Švigelj) Glorio Kotnik so za fatalno žensko leta razglasili letos junija. Ta naziv je prejela po mnenju bralcev revije Obrazi/Avenija. (Foto: Sašo Švigelj) INTERVJU 23 začaranem krogu in resnično sem potrebovala premor, da se pozdravim in naberem novih moči. Odločila sem se, da prekinem športno kariero in začutila sva, da je pravi trenutek, da poskusiva ustvariti družino. In kaj je najdragocenejše, kar ste se iz te izkušnje na učili? Skozi cel proces sem se res ogromno naučila. Vzela sem si potreben čas zase, naučila sem se uporabiti besedo NE, ki je pred tem nisem poznala, in naučila sem se sprejeti ponujeno pomoč. Mislim pa, da so mi pri hitrejšem okrevanju pomagali tudi nosečniški hormoni sreče. Zagotovo lahko trdim, da je bilo to pričakovanje eno najsrečnejših obdobij v mojem življenju. Vsem polagam na srce, da ni treba, da je v življenju vse popolno. Perfekcionizem prinaša kup težav, kariera pa še zdaleč ni najpomembnejša stvar v življenju. Vse je lažje in lepše, če začinimo z malo spontanosti. Ne pravim, da mora v našem življenju vladati kaos, ni pa treba, da je vse do minute načrtovano. Prav te napake sem delala sama. In ne pozabite, če vam ljudje ponudijo pomoč, je to zato, ker tako čutijo in želijo. Sprejmite jo, opazujte se in si ne zatiskajte oči. Lahko se zgodi vsakemu. Ni vredno izgoreti, saj zares dolgo traja, da se vrnete. Seveda se na tem mestu poraja vprašanje, kako se vam je po izgorelosti in porodu uspelo tako hitro zmagovito vrniti v vrhunsko formo? V vrhunski šport sem se vrnila zelo spontano, brez kakršnihkoli pritiskov, zato se mi ni zdelo naporno ali stresno. Po porodu so se mi pojavile bolečine, trpeli so predvsem hrbet in kolena, saj se je med nosečnostjo in po porodu moje telo precej spremenilo. Moj prvi cilj je bil, da si počasi povrnem moč, predvsem pa telo spravim do točke, da se bom spet počutila dobro. Dejstvo je, da imajo mišice dober spomin. Trenirala sem več kot 20 let in športniki tudi zaradi poškodb izpustimo sezono, včasih celo dve, pa je vrnitev vseeno uspešna, tako da vse skupaj ni nemogoče. Po nekaj treningih sem ugotovila, da se zelo hitro vračam na raven pred premorom. Takrat mi je partner dejal, naj poskusim še enkrat. Vedel je, da na športnem področju nisem dosegla vsega, kar sem si želela, zato ni želel, da bi kdaj karkoli obžalovala. Ko sem postala mama, sem uresničila svojo največjo željo in takrat je z mene padlo breme, ki me je dotlej ustavljalo. Na bele strmine sem se vrnila zadovoljna sproščena in polna energije. Predvsem pa sem se naučila, da je pomembna kvaliteta pred kvantiteto. Velikokrat sem morala svoj načrt spremeniti in prilagoditi, saj sem na prvem mestu mama. Iz sredstev in časa sem poskušala narediti največ, kar lahko. Vsak dan sem dala od sebe 100 odstotkov, zato si nisem imela česa očitati. Sproščeno sem uživala v novi priložnosti, ki sem jo dobila, da lahko počnem to, kar najbolje znam. Vsi radi spremljamo sanjske uspehe vrhunskih športnikov, manj pa vidimo, koliko truda, odrekanj, treningov je potrebnih za to. Kakšna je vaša dnevna rutina? Koliko trenirate? In kaj je za vas največje odrekanje? Ogromno treningov je za mano. Kondicijski, snežni, mentalni ... Sem pa včasih trenirala precej več kot recimo danes. Telo športnika se V vrhunski šport se je vrnila zelo spontano, brez kakršnihkoli pritiskov. oto: Jurij Kodrun) spreminja in z leti potrebuje več regeneracije. V mlajših letih sem trenirala od šest do osem ur na dan. Zdaj je vsega tega manj. Psihološko pripravljenost sem pripeljala na zelo visoko raven. Tudi tehnika deskanja je vrhunska in samo pilim finese. Fizična priprava je v obdobju izven sezone izjemno pomembna, zato se trenutno najbolj posvečam tej, medtem ko je med zimsko sezono fokus predvsem na snežnih treningih, zato je še toliko bolj pomembno, kako dobro se pripraviš na sezono. Ko ni sezone, treniram enkrat do dvakrat na dan, poskušam pa vse obveznosti opraviti do 15. ure, ko se odpravim v vrtec po sina. Glede odrekanj pa - seveda zamudiš marsikaj. Veliko trenutkov, prelomnih dogodkov, sploh v »Vse je lažje mlajših letih, ko in lepše, če življenje začinimo z malo spontanosti. Ne pravim, da mora v našem življenju vladati kaos, ni pa treba, da je vse do minute načrtovano.« »V športu je zelo tanka meja med utrujenostjo od treningov in tekmovanj ter tisto kronično utrujenostjo, ki lahko vodi v izgorelost. Moje telo je bilo izčrpano in mi je to sporočalo na vse možne načine.« so se recimo moji vrstniki lahko zabavali, medtem ko sem jaz trenirala. Ampak po drugi strani pa šport ogromno da ... Vidiš svet, spoznaš druge kulture, spleteš nova prijateljstva, pridobiš izkušnje za vse življenje. Nauči te discipline, dobre organizacije časa, vztrajnosti. Nauči te, da se po padcih pobereš in delaš še bolj trdo. Vedno poskušam na stvari gledati pozitivno in šport mi je dal mnogo več kot vzel. Če pa pogledam samo zadnje obdobje, je največje odrekanje biti stran od družine. Zato res vsak trenutek, ki ga imam na voljo z njimi, še toliko bolj izkoristim. Se bomo pa za naslednjo sezono organizirali malo drugače, da bo sin lahko več z mano, ga bom vzela na bližnje treninge in tekmovalna prizorišča. Tako bom tudi jaz bolj pomirjena, saj se bo tudi on počutil varno v moji bližini. Kako ste bili vzgajani, kako ste odraščali, kaj so vam na pot življenja dali starši? Zelo sem hvaležna staršem, pa tudi starim staršem za vrednote, ki so mi jih privzgojili. Ve-^ dno sem vedela, kakšne so moje dolžnosti. Dali so mi vzor za življenje. Predvsem pa so me naučili, da je najbolj pomembno, da si pošten in dober do sebe in drugih. Da ste postali deskarka na snegu, je bilo za vas kar nekako naravno. Oba starša sta deskala že v vašem otroštvu, ko to pri nas še ni bil zelo prepoznaven šport, danes je oče tudi trener kitajske deskarske reprezentance. Kako se spominjate svojih začetkov? Res je, mama in oče sta bila navdušena rekreativna smučarja in vse zimske konce tedna smo preživeli na smučišču. V Slovenijo so začele prihajati prve snežne deske in in odločila sta se, da smuči zamenjata za deski. In to je bil trenutek, ko sem si tudi sama zaželela desko. Rekla sem, da ne grem več z njima, dokler ne dobim svoje deske. Stara sem bila pet let in že takrat sem vedela, kaj hočem. Bila sem precej trmast otrok, tako da jima ni preostalo drugega, kot da sta se podala v lov na mini snežno desko. (smeh) Če se ozrete na svoja leta odraščanja in zorenja, kaj bi z današnjo pametjo in izkušnjami svetovali mladi Glorii in kaj morda storili drugače? Naj si manj žene k srcu in več uživa. (nasmešek) Pri številnih športnicah zaradi železne discipline in povečane mišične mase pogrešamo nekoliko več ženskosti, medtem ko vi tudi na pogled delujete kot polnokrvna ženska. Uživate v ženskih sladkostih in katere vam pomenijo največ? Ter katere »pregrehe« si privoščite? Res je, a prav to, da sem kot športnica prejela ta naziv, je dokaz, da smo tudi športnice lahko zelo ženstvene. Želela bi si, da bi bilo to večkrat prepoznano. Seveda največ časa preživimo v športnih oblačilih na športnih tekmovališčih, a jaz imam rada tudi bolj elegantne videze. Časa in priložnosti res ni veliko, a z veseljem izkoristim tiste, ki so mi ponujene. Rada sem urejena in to nima nobene povezave s športom. Če ženske tako čutimo, to tudi živimo. Zdi se, da ste zelo odločna ženska, ki natanko ve, kaj hoče, in zna to tudi doseči. Pa vendar, je še kaj neuresničenega, kje se vidite v prihodnosti? V življenju se mi zdi zelo pomembno imeti cilj, ki te vleče naprej. Je pa res, da o svojih ciljih nerada govorim. Raje se osredotočam na pot, ki vodi do tja. Če na tej poti delaš dovolj trdo, dobro in vztrajno, bo cilj tudi dosežen. Kaj pa bi omenili kot najdragocenejše spoznanje, ki vam ga je dala vaša dosedanja pot? Če si nekaj res želiš, vztrajaš in slediš svojim sanjam. Na tej poti pridejo vzponi in padci, smeh in solze, veselje in žalost. Pomembno je, da ne obupaš in greš naprej. Potrpežljivo sestavljaš mozaik. Ovire te lahko upočasnijo, ampak ne smeš dovoliti, da te ustavijo. Najbolj vesela sem, ko mi kdo reče, da sem navdih in dokaz, da je z iskrico v očeh mogoče vse. Na kaj ste najbolj ponosni? Na svojo družino. »Najbolj vesela sem, ko mi kdo reče, da sem navdih in dokaz, da je z iskrico v očeh mogoče vse.« 24 RAZKOŠJE NARAVE Veliko kopalno- kad in savno uporabljata celo- feto. Jure je navdušen nad figo ob banji, vendar pravi, da zasaditev še ni končana. Strast, ki počasi prerašča v posel Cvetoča oaza sredi gozda i - * - Jure Aškerc (levo) je zaposlen v zdravstvu, Marko Žagar je profesor v frizerski šoli. In če je Jure tisti, ki ga načrtovanje in urejanje okolice pritegneta bolj, je Marko kot frizer in velik estet tisti, ki ga najbolj pritegnejo barve in njihova harmonija. Krivično bi bilo reči, da do enega najlepših vrtov, kar sem jih uspela videti, vodi zelo dolga pot iz Laškega. Vendar zavita visoko v hrib pripelje do kratke makadamske poti, kjer se gozd prelije v cvetočo oazo, ki skrbno zasnovana objema novogradnjo, za katero se odpira veličasten pogled na dolino. Lastnika pravita, da sta amaterja, a vendar sta hišo in njeno okolico zasnovala sama. Izjemen okus, občutek za podrobnosti, znanje in spoštovanje do narave Jureta Aškerca in Marka Žagarja spremljajo pri ustvarjanju in urejanju okolice njune hiše - delo, za katero pravita, da se nikoli ne konča. EVA RUDMAN Tako Jureta Aškerca kot Marka Žagarja ljubezen do narave spremlja že nekaj časa, starši, babice in dedki so z veseljem krasili svoje domove. Vendar sta Jure in Marko najprej živela v stanovanju in sta o hiški z okolico le sanjarila. »Dve leti sva hodila od ene parcele do druge. Ali ni bilo vode ali niso bili urejeni »Nikoli ne smemo zakriti pogleda na vrt. Najslabše je povsod posaditi ali postaviti >vsega po malo< brez nekega smisla,« pravi Jure. papirji, vedno je bilo nekaj. Nato sva s prihranki raje kupila avto. In naslednji dan se je na nepremičninskem trgu pojavila ta parcela s staro hiško,« o iskanju prostora, kjer sta ustvarila sanjski dom, pripoveduje Marko. Jure doda, da razen lokacije - iskala sta posest na samem s čudovitim razgledom - prav veliko tam ni bilo sanjskega. »Stara hiša in hrib. Hišo je bilo treba podreti, hrib zravnati, šele nato se je lahko začelo.« Tako hišo kot okolico sta zasnovala sama. Čeprav se hiša ponaša s premišljeno in krasno podobo, je okolica tista, ki ji posvečata več časa. »Pohištvo pač kupiš, tu in tam zamenjaš kakšno vazo in okrasno blazino, narava pa se ves čas spreminja.« Strast, ki prinaša dobiček Jure in Marko sta me ponosno popeljala po svojem vrtu, ki najprej nežno z le nekaj zimzelenimi drevesi in grmičevjem zabriše mejo med gozdom in njuno posestjo. Nato me je pot vodila do vedno novih kotičkov - prekrasnega ribnika s cvetočimi lokvanji, krasnih pisano cvetočih gredic, bazena, ki ga obdaja sredozemsko rastje, in savne ter masažnega bazena, iz katerega se odpira veličasten pogled na dolino -stojita tam, kjer vidiš vse, a nihče tebe. Po strmih bregovih se pasejo koze, na vrhu parcele »Pri načrtovanju okolice ne smemo pozabiti na zimske elemente. Niso vse le rožice, ko pade sneg, lahko tudi z zasaditvijo ustvarimo pravo zimsko pravljico.« Marko ponosno pokaže svoje paradižnike, Jure že kuje načrte o še enem velikem ribniku, kjer bodo dom dobili krapi koi. »To je pravi posel, ogromno so vredni. Zadnjih deset let pred upokojitvijo želim živeti od svoje največje strasti - od svetovanja o urejanju okolice in mogoče tudi ravno od teh rib.« S tem namenom je Jure že ustvaril Facebookovo stran Zeleni ambient, načrtuje tudi objavljanje videoposnetkov na kanalu Youtube o urejanju okolice. Foto: Andraž Purg »Ne pozabite na solarno razsvetljavo. Ta vrtu in okolici ob večerih daje novo čarobnost,« pravita. Bazen, ki sta ga z izjemo izkopa letos marca postavila sama, je prostor našel na hribčku, rahlo ločeno bosta tukaj ustvarila sredozemsko oazo osvežitve. Bistvo zasaditev je tudi načrtovanje, kakšne bodo rastline, ko bodo zrasle. Tako bosta japonska sliva na levi in javor na desni v nekaj letih spojila svoji krošnji in ustvarila veličasten prehod proti zadnjemu delu hiše. шшшш, ■- 'i zašuštral< življenje. V času našega otroštva je marsikaj delovalo in te dobe prakse je dobro ohranjati. Marsikje nas je prehitela tehnologija. Mislim, da včasih ni bilo manj nasilja med mladimi, ni pa ga bilo na spletu in tega nismo objavljali, ampak smo stvari drugače urejali. Danes se preveč zanašamo na tehnologijo, kar ne daje rezultatov, velikokrat je prej katastrofa. V času korone se je to posebej pokazalo. Posledice so ogromne, redkokdo se jih zaveda, saj se raje ne govori o njih. Nekateri rečejo, da bodo otroci zrasli, a v kaj? Bolje je zgraditi opolnomočene ljudi kot popravljati zavožene odrasle. Otrok ne zavijam v vato, ampak jih skušam pripraviti na to, da se bodo znali spoprijeti z izzivi in da jih bodo znali razrešiti. Verjetno tudi vam pri vzgoji ni šlo vedno po načrtu ... Res je. Tudi sam se učim. A kot velikokrat povem, če se je treba naučiti na napakah, je bolje, da so to napake drugih. Ob novih izzivih se je treba opremiti z novim znanjem. Tudi NLP se razvija in je zakladnica novih idej. Sam sem še vedno radoveden in vse, kar počnem v življenju, rad počnem. Je na vašo podjetnost in vedoželjnost vplivala spodbuda v »celjski« družini? Ne le ožja, tudi širša družina mi je dala veliko: zdrav pogled na svet, radovednost, čut do soljudi. To me verjetno ves čas žene, da si želim, da bi ljudje spoznali sebe, da bi vedeli, kaj je zanje dobro, in da bi bili veseli in srečni. Ko smo igrali, je bilo pomembno, da so tudi tisti v zadnji vrsti plesali z nami. Zdaj je podobno, in sicer želim čim več ljudem približati možnost, da poskrbijo zase, saj bodo nato lahko še za druge. Tako kot v letalu, kjer je treba masko s kisikom najprej namestiti sebi in nato pomagati drugim. V tem primeru je znanje tisto, ki odpira ljudem možnosti, in veščine so tiste, ki dajejo ljudem širino, da lahko sami prepoznajo, kaj je pomembno zanje. Ni vedno tisto, kar je sistemsko zagotovljeno, nujno najboljše za človeka. Vsak se mora sam opremiti z orodji in znanjem, da lahko poskrbi zase in za svojo prihodnost ter za svojo družino. 26 NEVERJETNA MOČ GLIV Janez Gorenšek pravi, da lahko z gobami lajšamo številne tegobe Sveti gral sredi gozdnega sveta V poletnih dneh številne prevzame gobarska strast. Slovenci kot tako imenovan gobarski narod poznamo jurčke in lisičke, nekateri še kakšno gobo več. Celjan Janez Gorenšek pa poudarja, da gobe še zdaleč niso le kulinarični presežek, ampak da kraljestvo gliv v gozdu skriva neštete možnosti za lajšanje različnih tegob. Glive nam lahko pomagajo tudi pri čiščenju okolja in celo v gradbeništvu. TINA STRMCNIK Da gobe v vzhodnih kulturah dojemajo kot sveti gral zdravja, o čemer pričajo tudi prevodi njihovih imen, pravi Gorenšek, ki kot vodja Inštituta za aplikativno mikologijo in biotehnologijo v teh dneh na Reki v občini Laško ureja laboratorij. »Takšno dojemanje gob izvira iz tradicionalne rabe teh organizmov. Zapisi o zgodovini vzhodnjaških kultur segajo najdlje. Nekoč je znanje o zdravilnih učinkih gob zagotovo obstajalo tudi pri nas. Sčasoma se je izgubilo. Verjetno tudi zaradi razvoja sintezne kemije.« Med 2000 užitnimi gobami je po besedah sogovornika kar 700 takšnih, ki imajo farmakološke učin- »Gobe so posebno kraljestvo. Doslej poznamo le deset odstotkov gob, obstaja jih zagotovo vsaj dva milijona in pol vrst, saj je gliv več vrst kot rastlin.« ke. Pripravki iz takšnih organizmov, ki jih izdelujejo marsikje po svetu, lahko krepijo imunski sistem, pomagajo v boju proti raku, virusnim obolenjem, uravnavajo jetrno biokemijo, črevesno mikrofloro, krvni sladkor. Navdušenec nad svetom gliv je pojasnil, da so gobe tudi dober vir mikrohranil in aminokislin. Gobe, ki so jih nedavno vzgojili pod okriljem njegovega inštituta, so imele v suhi snovi 20 odstotkov beljakovin. Če dnevno zaužijemo sto gramov gob, nam lahko zagotovijo 30 odstotkov dnevnih potreb po mikrohranilih. To je, kot pravi Gorenšek, povsem v nasprotju s tistim, kar je o gobah izvedel v srednji šoli. Takrat mu je profesorica namreč dejala, da so gobe neprebavljive, da nimajo prehranske vrednosti in so zgolj začimba. Gobe 365 dni na leto Medtem ko je Kitajska razvoj pridelave gob opredelila v svoji nacionalni agendi in jih proizvaja izjemne količine, so v Sloveniji razmere povsem drugačne. Goren-škov laboratorij, ki je trenutno največji proizvajalec pri nas, trenutno tedensko proizvede tono substrata, iz česar je mogoče v 45 dneh pridelati 200 kilogramov gob. Go- renškov cilj je te številke bistveno povečati. Kako se pridelava gob obnese v go-barnah, vzpostavljenih na kmetijah, zadnja tri leta preizkuša pod okriljem enega od evropskih projektov, katerega vodilni partner je Univerza v Mariboru. Kmetje kot substrat za rast medicinskih ali jedilnih gob uporabljajo posebej pripravljene ostanke kmetijske proizvodnje, na primer lesne se-kance, žagovino, koruzna stebla. Na tem substratu gojijo enega od sevov bukovega ostrigarja, ki dobro uspeva v našem okolju. »Številni gostinci v Celju in okolici so nad temi gobami navdušeni. Ker gre za nadzorovane pogoje pridelave, je kakovost gob ves čas enaka. Vse vstopne surovine so nadzorovane, pridelava je povsem ekološka,« je pojasnil sogovornik. Kot eno od prednosti gobarn je omenil, da so tako sveže gobe na voljo 365 dni na leto. Pridelava gob je za gospodarje kmetij kot dopolnilna dejavnost lahko dober vir zaslužka. Ko je cikel pridelave gob sklenjen, je substrat uporaben kot kompost za ekološko pridelavo zelenjave v rastlinjakih. Za pridelavo paradižnika ga že uporabljajo tri kmetije po državi. Gorenšek je prepričan, da je to dobrodošel korak pri krepitvi samooskrbe. »Hrana iz drugih držav bo v prihodnje še bolj draga. V Španiji so zaradi kmetijske pridelave počrpali ogromno vode, spopadajo se s sušo, zdaj se zanašajo na razsoljevanje morske vode.« Več dejavnosti inštituta Inštitut za aplikativno mikologi-jo in biotehnologijo ima pod svojo streho gensko banko višjih gliv. Med drugim nekatere kulture izolira iz naravnega okolja in jih vzdržuje za industrijsko rabo. Ob tem s številnimi ustanovami po svetu sodeluje pri znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Inštitut bo imel v prostorih, ki jih Gorenšek ureja v Laškem, zmogljiv ekstrakcijski laboratorij. Žvečenje posamezne gobe namreč nima takšnega učinka, kot če človek zaužije primerno pripravljen izvleček, ki ga lahko naš organizem lažje sprejme. Zahvaljujoč analiznemu sistemu bo ustanovitelj inštituta lažje določal učinkovine v gobah. Njegov cilj je razvijati prehranska dopolnila, ko bodo speljani certifikacijski postopki, pa tudi tradicionalna zdravila. In zakaj je prostore za svojo dejavnost poiskal v stavbi nekdanje Gobe so vsestranske, z njihovo pomočjo lahko naše okolje očistimo težkih kovin, lahko razvijemo do okolja prijazno embalažo, nove možnosti med drugim prinašajo na področju alternativne prehrane. »V Aziji so nekatere vrste gob, kot je na primer resasti bradovec, smeli uživati le plemiči. Omenjena goba pomaga obnavljati živčni sistem. Kdor jo je našel na posestvu plemiča, jo je moral izročiti njemu, sicer ga je doletela huda kazen.« Doslej poznamo le deset odstotkov vseh gob, ki obstajajo, pravi Gorenšek. NEVERJETNA MOČ GLIV 27 »Več kot 70 odstotkov rastlin uspeva v simbiozi z glivami, brez njih ne bi mogle obstajati. Če gliv ne bi bilo, naša narava še zdaleč ne bi bila takšna, kot je. Biomase gliv je na svetu več kot lesne biomase. Gobe sodijo tudi ■ • v* • Iv • med največje organizme, v državi Oregon v Združenih državah Amerike obstaja štorovka, ki obsega površino več hektarjev.« 5*4 jf Zi , — - -. » * Л ГЈ9Ј Podružnične osnovne šole Reka v občini Laško? »Prostori so umeščeni v čisto okolje, kar je ključno. Vašča-ni so najprej malo začudeno gledali. Zdaj ko vidijo, da ne počnem nič čudnega in da se trudim od jutra do večera, so veseli. Tudi jaz se tam zdaj dobro počutim.« \ Tako je videti biorazgradljiva embalaža iz micelija za steklenice. (Foto: osebni arhiv) Ko se je pred 20 leti začel ukvarjati z gobami, ni imel posebne opreme. Laboratorij, ki ga ureja v Laškem, bo eden bolje opremljenihv državi, je povedal. (Foto: Vesna Čuček) »To je zeleni prehod!« Še ena od dejavnosti inštituta je proizvodnja micelija, ki ga poznamo tudi kot podgobje. Goren-šek s pomočjo micelija z enim od podjetij razvija micelijski oz. bi-ostiropor. »Material v nekaj dneh pridobi skoraj takšne izolativne lastnosti, kot so značilne za kameno volno. Takšen material lahko uporabljamo za toplotno ali akustično izolacijo. Za pridelavo bi-ostiropora potrebujemo bistveno manj energije, kot jo potrebujemo za proizvodnjo steklene ali kamene volne,« je navdušeno dejal. Kot zanimivo posebnost micelija je omenil njegovo ogromno površino. V eni kavni žlički zemlje iz iglastega gozda je namreč 64 kilometrov mi-kronsko tankih nitk, ki jih s prostim očesom sploh ne vidimo. »Za izolacijske materiale so strukture micelija še bolj goste. Če bi jih raztegnili, bi Če gliv ne bi bilo, naša narava po besedah sogovornika še zdaleč ne bi bila takšna, kot je. »Gram posušene plešoče gobe oz. maitake je včasih dosegal isto ceno kot gram srebra. Še danes imajo nekatere suhe gojene gobe približno tako vrednost kot ta plemenita kovina.« verjetno to tanko, mikronsko nitko lahko razpeli vse do Lune in nazaj. Kljub temu je biostiropor po uporabi povsem razgradljiv, medtem ko klasičen stiropor seveda ni.« Gobe lahko tako po njegovem prepričanju vplivajo na ustanavljanje novih delovnih mest in prinašajo rešitve za okolje. »Zeleni prehod namreč ni le to, da damo na streho sončno elektrarno. Proizvodnja elektrike še zdaleč ni edina težava, s katero se moramo soočiti.« Neverjetne lastnosti Navdušenec nad kraljestvom gliv je povedal, da bi lahko s pomočjo gob naše okolje očistili težkih kovin, da bi bila zemlja, ki je danes degradirana, spet uporabna. Omenil je še, da bi lahko s pomočjo gob razvili do okolja prijazno embalažo. Gobe lahko s svojimi encimi, ki v prispodobi delujejo kot močni vrtalni stroji, razgradijo številne materiale na bolj preproste molekule. Sposobne so marsičesa, med drugim lahko povzročijo takšen hidravlični tlak, da lomijo kamnino. »Lahko se spopadejo s snovmi, ki jih drugi organizmi veliko težje razkrojijo, ali nekatere snovi koncentrirajo. Na to temo v našem inštitutu izvajamo različne projekte v sodelovanju s študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani,« je dejal sogovornik. Ti organizmi odpirajo tudi nove možnosti na področju alternativne prehrane. Pod okriljem enega od projektov so odpadne materiale fermen-tirali z višjo glivo, s pomočjo česar so razvili živilo z ogromno hranili. Slednje je lahko na primer uporabno kot priloga jedem, ob čemer lahko lajša nekatere bolezni sodobnega časa. Podobne prehranske izdelke poznajo tudi drugod po svetu, primer je tempeh, indonezijski sojin izdelek iz fermentiranih sojinih zrn. Gorenšek ima zanimanje do gob sicer v genih. Njegova stara mama in njegov oče sta imela veliko znanja o teh organizmih, nabirala sta približno 50 užitnih vrst. Njegov stric je bil determinator gliv. Gorenška pa je raziskovalna mrzlica še bolj prevzela, ko mu je eden od znancev prinesel katalog o zdravilnih učinkovinah gobjega kraljestva. In kot pravi, ga gobe ves čas učijo. »Čeprav se z njimi ukvarjam že 20 let, me še vedno presenečajo.« Foto: Andraž Purg 28 ŠPORTNA SOBOTA Rimske Toplice na slovenskem športnem zemljevidu Rimljani gostili najboljše v ulični košarki Rimske Toplice so v sklopu prireditve Športna sobota prvič gostile državno prvenstvo v ulični košarki. Organizatorka dogodka je bila domača krajevna skupnost ob podpori turističnega društva in podjetja AGM Nemec. Gre za veliko priznanje, saj se je organizatorjem dogodka uspelo postaviti ob bok Ljubljani, Kopru, Vrhniki in Velenju, ki so organizatorji letošnjih turnirjev državnega prvenstva. A na svoj račun so prišli ljubitelji tudi preostalih športov. MITJA KNEZ Ob bazenskem kompleksu v Rimskih Toplicah, kjer so imeli udeleženci čudovitega športnega dogodka naravnost izvrstne pogoje, so gledalci pospremili številne zelo zanimive boje. Turnirja so se udeležile vse najboljše ekipe, ki se merijo v poletni sezoni državnega prvenstva v košarki 3x3. Košarkarji in košarkarice so se pomerili v štirih kategorijah. V konkurenci do 18 in 23 let ter v konkurenci članov in članic. Med nastopajočimi je bilo tudi kar nekaj košarkarjev, ki jih sicer lahko med sezono spremljamo v dresu članskih prvoligaških ekip. Od namiznega tenisa do odbojke Vzporedno s košarkarskim turnirjem je bil v Rimskih Toplicah še turnir v namiznem tenisu tako v posamezni konkurenci kot v konkuren ci dvojic. Zbrani so bili igralci s Celjskega, ki so postregli s številnimi zanimivimi dvoboji. Teden pred omenjenim dogodkom je Turistično društvo Rimske Toplice v sklopu prireditve Rimske so fejst izpeljalo turnir v odbojki na mivki. Merile so se moške in ženske dvojice ter mešane trojke. v našem kraju še veliko športnih dogodkov na tako visoki ravni,« so bili zadovoljni organizatorji in vodstvo Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Slednje bodo septembra deležne izjemne pridobitve, saj bo vrata odprla nova športna dvorana, z njo bo kraj dobil tudi nova športna igrišča, na katerih se že jeseni obeta odmeven turnir v futsalu. Foto: arhiv krajevne skupnosti POD GLADINO 29 Odkrili temelje in klet hiše iz nekdanje vasi V DPD Jezero Velenje na noč čarovnic priredijo tudi nočne potope. o orugin stavb najucmo ni tako dobro »Velenjsko jezero je polno življenja. V njem najdemo ribe in rake. Potapljači našega društva točno vedo, v katerem delu jezera bodo katero od živali srečali. Ribe poznajo že skoraj po imenu,« se je pošalil predsednik Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Jezero Velenje Staš Strozak. Društvo trenutno šteje 24 članov, polovica jih deluje tudi v podvodni reševalni službi. Velenjski potapljači večino časa preživijo v Velenjskem jezeru, saj je v njem še veliko neraziskanega in še ne čutijo potrebe, da bi začeli raziskovati drugi dve šaleški jezeri. Lani so na dnu Velenjskega jezera odkrili temelje in klet hiše, ki jo je jezero zaradi izkopavanja premoga zalilo, ko so se tla posedala. Ostanki stavbe so danes dom jezerskih živali. JANŽE FRIC »Okrog potopljenih vasi kroži kar nekaj zgodbic. Klet in temelji hiše, ki smo jih našli lani, so bliže kampu. Vas in večino drugih stavb najdemo na nasprotni strani jezera, ki še ni tako dobro raziskana, saj so tam globine precej večje, zato gre tam za tehnično potapljanje. Tam je stala tudi cerkev, a vsaj od zvonika ni veliko ostalo, saj so ga razstrelili, preden se je potopil,« je povedal Strozak. Tudi veliko drugih stavb so porušili, preden je prišla voda. »Obenem so v jezero več kot dvajset let odlagali pepel iz šoštanjske elektrarne, ki zdaj predstavlja mulj na jezerskem dnu. Tega pepela je bilo ogromno. Zato je po vsej verjetnosti večina nekdanjih vasi zasutih.« A upanje še ni izgubljeno, velenjski potapljači so nedav- no dobili podvodnega robota, s katerim bodo posneli in dokumentirali jezersko dno tudi v večjih globinah. Kljub vsemu ostajajo na realnih smeti. Pločevink in steklenic, najdemo tudi oblačila, kopalke in kratke hlače, zapestne ure, ključe, sončna očala in podobno,« je predsednik društva naštel nekaj najdenih odpadkov. Tudi veliko elektronskih naprav najdejo, kot so mobilni telefoni, pametne ure, tudi brezpilotni letalniki so že pristali v jezeru. Potapljači med čistilno akcijo najdejo tudi večje odpadke, kot so kolesa, koši za smeti, odpadne gume, odpadni gradbeni material. »Kot bi prišli na smetišče,« Staš Storzak povzame najdbe z dna Velenjskega jezera. »Velenjsko jezero je nazadnje zmrznilo do te mere, da smo lahko po ledu hodili, pred skoraj dvajsetimi leti. Takrat moramo pri potapljanju biti še posebej previdni.« tleh. V potapljaškem društvu so namreč jezersko dno v preteklosti že pregledali s sonarjem in podatki niso bili najbolj spodbudni. Očala, nakit, ure ... Društvo za podvodne dejavnosti Jezero Velenje skrbi tudi za čistost jezera. Vsako leto pred začetkom kopalne sezone organizira čistilne akcije. Potapljači v jezeru najdejo marsikaj. »Največ je Na zdravje novemu letu Med velenjskimi potapljači je že tradicija, da vsako leto v svoje domače jezero povabijo potapljače iz vse Slovenije in se skupaj na novega leta dan potopijo, pod vodo tudi nazdravijo. Ne le simbolično, ampak s pravo penino, ki jo nekaj metrov pod gladino tudi spijejo. Vsak en požirek. Za to je potrebna prava tehnika. »Steklenico odpremo tako, da je zamašek obrnjen proti dnu jezera. Ker je penina pod pritiskom, se vsebina steklenice ne zmeša z vodo. Potapljač v steklenico pihne zrak, ki nadomesti požirek penečega vina,« postopek pitja penine pojasni predsednik društva. Seveda je za popolno izpeljavo manevra treba nekaj vaje, a tudi ta ne pomaga, da ne bi kdo poleg penine spil tudi kaj jezerske vode. »Prvi trije še dobijo samo penino, četrti navadno že spije zraven nekaj vode. Potapljači morajo biti previdni, da steklenice ne obrnejo, a se včasih tudi to zgodi, saj je novoletno vzdušje sproščeno in kdo hitro pozabi,« je še dodal Staš Strozak. Ta dogodek je zakoreninjen med slovenskimi potapljači, naslednji bo že 28. Uradno ga v času pandemije niso orga- nizirali, saj so jim ukrepi to prepovedovali, a so se potapljači iz vse Slovenije vseeno odpravili na novoletni izlet v Velenje in v lastni organizaciji opravili potop. »Prvi trije še dobijo samo penino, četrti navadno že spije zraven nekaj vode.« Tudi pod led Zimski potopi so lahko še dodatno zanimivi, saj so občasno tudi pod ledom. »Velenjsko jezero je nazadnje zmrznilo do te mere, da smo lahko po ledu hodili, pred skoraj dvajsetimi leti. Takrat moramo pri potapljanju biti še posebej previdni,« se spominja Staš Strozak in dodaja, da vedno, ko jezero zmrzne, Polovica članov DPD Jezero je tudi podvodnih reševalcev. to izkoristijo. Potapljanje pod ledom je specialnost znotraj potapljanja, zanj potrebujemo tudi posebno izobraževanje. Pred potopom v led naredijo trikotno luknjo, pritrdijo vrvi, na vsakih deset metrov na zgornji strani na led naredijo kroge. Led očistijo, da skozenj pride več svetlobe, v krog narišejo še puščice in to služi potapljačem v vodi kot smerokaz nazaj k izhodu. Seveda so tudi privezani na vrv, potapljanje pod ledom namreč zahteva več varnostnih ukrepov kot takrat, ko gladine vode ne prekriva. Ker Velenjsko jezero ne zmrzne vsako leto in ker ima potapljanje pod ledom poseben čar, se velenjski potapljači vsako leto odpravijo na izlet v Mursko Soboto, kjer jezero pozimi zmrzne. Foto: DPD Jezero Velenje Del »plena« čistke akcije jezera ki jo organizirajo Člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje v svojem okolju 30 POTOPIS Znameniti lev pri katedrali-stolnici sv. Lovrenc v Genovi Palača San Giorgio ter spomenik Raffaelu Rubittini v Genovi тт •••• >, «ДЗјјх» •m i*prezrači-lo< tvoje življenje. Mi smo se odločili za gledališče. To je odlično plačilo, dota za notranje zadovoljstvo.« Proti kričanju in razbijanju Ljubiteljski gledališčniki po njegovih besedah tudi v ama-terstvu ne smejo pozabiti, da mora odrski nastop predstavljati odvetniški pristop do trdnih temeljev gledaliških veljakov nekoč. »Moč izražanja je treba črpati iz zakonitosti železnega repertoarja - klasične igre. Ker gledalec dandanes pričakuje tudi malce eksperimentalnosti in drugačnosti, tega dejstva tudi amaterski gledališki ustvarjalci ne smemo prezreti,« še dodaja Jeršič, ki ga v javnih nastopih moti preveč agresivnosti, ki se odraža v nenaravnih človeških odnosih. »V gledaliških predstavah in filmih me zlasti moti prikazovanje problema s kričanjem, z razbijanjem in morijo. Občutno manjka čustvenih in življenjskih prizorov za blagor človeške duše. Gledalec bi moral biti po kulturnem dogodku obogaten s spoznanjem, da je vredno živeti plemenito in pošteno.« Foto: osebni arhiv »Kje je žar amaterizma? K sreči ga amaterski igralci skrbno čuvamo in ga kot adut vedno znova unovčimo, najprej v manjši meri na vajah, kasneje v vsej svoji veličini pred polno dvorano.« u / Jaka Jeršič je do zdaj prejel več priznanj in nagrad. Med njimi so Linhartova plaketa, najvišje priznanje za področje gledališke dejavnosti v Sloveniji, Savinovo priznanje in plaketa, Linhartova značka, zlata značka, grb Občine Polzela ... Od letos je tudi častni član KUD Polzela. 34 BRALCI POROČEVALCI S kolesom od gasilskega do gasilskega doma Vojniški glasbeni večer Na praznično nedeljo, 25. junija, je PGD Lokarje organiziralo že 17. jubilejni kolesarski maraton Od gasilskega do gasilskega doma v Gasilski zvezi Šentjur. Kolesarji so mu dali vzdevek Gasilc. Maraton je rekreativnega značaja, udeleži se ga lahko vsak, ki ima veselje do kolesarjenja. Od vseh 180 udeleženih kolesarjev je bilo približno 35 kolesarjev članov gasilske organizacije. Maraton ima tri proge. Najdaljša poteka mimo vseh 12 gasilskih domov v občinah Šentjur in Dobje ter je dolga 100 km. Treba je premagati približno 1.950 višinskih metrov. Na daljšo progo se je podalo približno 90 kolesarjev. Na tej trasi so bili najboljši amaterski kolesarji celjske regije, Maribora in celo iz Hrvaške, kar potrjuje zahtevnost trase. Najboljši kolesarji so jo premagali v treh urah in pol. Pred začetkom kolesarjenja sta nas pozdravila predsednik gasilskega društva Lokarje Andrej Županc in župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Srednji maraton, dolg 50 kilometrov, se je začel ob deseti uri. Na njem je bilo treba premagati približno 717 višinskih metrov. Ob isti uri so startali tudi kolesarji, ki so se podali na krajšo pot, ki je bila dolga 33 km. Na obe skupaj se je podalo 90 kolesarjev. V času maratona so bili odprti vsi gasilski domovi v GZ Šentjur, kjer so se kolesarji lahko okrepčali s hladnimi napitki, sadjem, pecivom in z drugimi dobrotami. Na kolesarjenju je bilo treba zagotoviti 48 rediteljskih mest (55 redarjev), 4 gasilska vozila, za katera so poskrbeli gasilci iz sosednjih gasilskih društev. Sodelovalo je tudi reševalno vozilo s svojo ekipo nujne medicinske pomoči. Nadzor nad prometom je izvajala Policijska postaja Šentjur. Organizacija in priprave na kolesarsko prireditev so vedno bolj obsežne zaradi predpisov in zakonodaje. Za takšno prireditev je treba pridobiti vsa ustrezna dovoljenja za uporabo cest, pripraviti elaborat varovanja, zagotoviti nujno medicinsko pomoč ter rediteljska mesta na kritičnih odsekih cestišč. Tovrstna organizacija kolesarskega maratona je zelo zahtevna, kajti kolesarjenje poteka brez zapor cestnega prometa. Nekaterim kolesarjem je naš maraton postal obvezna vsakoletna prireditev, ki se je Utrinek z maratona udeležujejo, kar nas zelo veseli. Člani najštevilnejše ekipe na maratonu Šentjur Power so na družbenem omrežju zapisali: »Gasilc uspel, rekordna udeležba 180. Vsi živi in zdravi. Super je bilo, punce in fantje smo pokazali, da še znamo. Kar je najbolj pomembno, kolesarji smo naredili super vzdušje, ki je trajalo pozno v popoldne. Čestitke gasilcem in seveda vsem kolesarjem, ki so odpeljali maraton!« Na koncu kolesarjenja sta sledili analiza kolesarjenja in gasilska malica. Z izvedbo maratona smo kot organizatorji zelo zadovoljni in ga lahko ocenimo s čisto desetko. Zahvala gre vsem gasilskim društvom, ki so sodelovala v vlogi rediteljske službe, enoti nujne medicinske pomoči, Policijski postaji Šentjur. Prav je da se zahvalimo sponzorjem in donatorjem, brez katerih bi bila izvedba maratona še težja. Pri izvedbenem projektu je sodelovalo več kot 55 rediteljev in vsaj 30 drugih, ki so pomagali s prostovoljnim delom. Maraton bomo organizirali tudi prihodnje leto. JANKO PUŠNIK Spoznavali so zdravilne rastline V Društvu upokojencev Ljubečna omogočajo članom izobraževanja na različnih področjih. Tako je več kot dvajset članov konec junija v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru spoznavalo zdravilne rastline in se seznanjalo z njihovo uporabo. Znan mariborski zeliščar, naravovarstvenik, učitelj preživetja v naravi Borut Cerkvenič jim je v večurnem predavanju in pri vodenju po zeliščnem vrtu predstavljal uporabo zdravilnih rastlin. Povedal je tudi veliko resnic, ki mu jih je zaupala »nona« in jih je ohranil v svojem 74-le-tnem življenju. Skupina DU Ljubečna je z zanimanjem spremljala predavanje, v katerem je zeliščar opozarjal tudi na škodo, ki si jo lahko naredimo z nepravilno uporabo teh rastlin. Udeleženci tega strokovnega izleta so bili zadovoljni in vse kaže, da bodo postali jedro nove »sekcije«, ki se bo ukvarjala v društvu z gojenjem in uporabo zdravilnih V soboto 17. junija, smo doživeli čudovit prvi vojniški glasbeni večer v tej sezoni. Na gradu Lemberg nas je sprejel lastnik Franci Zidar z družino. Obiskovalci in ljubitelji petja ter glasbe smo z veseljem pričakovali goste, ki so bili napovedani. Služilo nam je tudi vreme in veličastni obnovljeni zidovi lemberškega gradu so nam dali vedeti, da bo poseben večer. In res, ko so na oder oziroma pred nas stopili vsem dobro znani »Prifarci«, so se združili nevsakdanji ambient, prijetno toplo ozračje in pevci ter glasbeniki, ki znajo pripraviti ljudem, ki imajo radi to zvrst glasbe, v harmonijo, ki se je z besedami ne da opisati. Prifarski muzikanti so dolgoletni prijatelji lastnika tega gradu, zato so ga poimenovali kar »graščak«. Bili so že večkrat povabljeni. Na žalost jim je trikrat to preprečilo slabo vreme, tokrat pa je uspelo. Gostje so pozdravili tudi župana Branka Petreta, s katerim so tudi tako rekoč že prijatelji. Tudi on je s svojimi globokimi mislimi pripravil pot v lep večer. Povezovanje programa je bilo spontano. Vsak od glasbenikov je povedal kakšno zanimivo zgodbo, ki je bila vezana na naslednjo pesem in se je dotikala tudi prijateljstva na splošno v vojniški občini, ki je resnično iskreno in želeno v našem kraju. Mislim, da posebej ni treba poudarjati njihove kakovosti in dajanja mnogih talentov, ki jih z dušo in s telesom podarjajo ljudem, ki jih imajo radi. Poskrbljeno je bilo tudi za prijetno presenečenje, saj so bili njihovi gostje pevci vojniškega mešanega pevskega zbora Forte, ki ga vodi Tomaž Marčič. S »Prifarci« so zapeli štiri pesmi in še dve sami. Z velikim veseljem smo vsi, obiskovalci in izvajalci, pozdravili še dodatno presenečenje, saj je z glasbeniki zapela nekaj pesmi Vojničanka Lucija Lenarčič. S svojim lepim, mnogim že poznanim glasom je razumljivo, tudi pevka in solistka v zboru Forte, tokrat pa nas je presenetila kot pevka z ansamblom. Zagotovo smo si vsi, izvajalci in obiskovalci, prijetno napolnili ušesa in predvsem duše s prelepimi melodijami, ki bodo ostale dolgo v nas. Večer je prehitro minil in v rahlem vetriču je vzdrhtelo tudi mogočno drevje ter se vsem izvajalcem hvaležno priklonilo. Želimo si še veliko takšnih večerov. IVANA KOS Prifarski muzikanti z domačimi pevci Prejemniki zlatega vektorja domov z avtomobilom Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je na svečani prireditvi v Narodnem domu šestim dijakom zaključnega letnika podelila najvišje šolsko priznanje zlati vektor za izjemno delo ter pozitiven in sodelovalen odnos v času šolanja. Letošnji prejemniki zlatega vektorja so Alen Andrejčič, Timeja Lipuš, Patricija Svete-lšek, Nejc Jurhar, Žiga Gojzni-kar, Žiga Hlastec. Poleg plakete zlati vektor so dijaki prejeli darilni bon Avtocentra A2S in izdelek Steklarne Rogaška. Nagrajenim dijakom sta čestitala direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar in podžupan MOC Uroš Lesjak, ravnateljica SŠ KER dr. Anita Laznik pa je v svojem govoru dijakom čestitala za njihove uspehe ter jim obenem položila na srce, naj nikoli v življenju ob čustvih neizmernega ponosa ne pozabijo, da so del družbe, zato naj vedno ohranjajo čisto in dobro srce za sočloveka. Na prireditvi sicer vsako leto podelijo tudi priznanja in diplome drugim uspešnim dijakom, ki z dosežki izstopajo na področjih znanosti, umetnosti in športa. Prireditev so popestrili dijaki Šolskega centra Celje - glasbeniki, plesalki in napovedovalca. Nastala je v sodelovanju mentorjev dr. Tanje Jelenko, Metke Jagodič Poga-čar, Andraža Pušnika, Matica Holobarja in mag. Jerneja Jančiča. NT Udeleženci tega strokovnega izleta so bili zadovoljni in vse kaže, da bodo postali jedro nove »sekcije«, ki se bo ukvarjala v društvu z gojenjem in uporabo zdravilnih rastlin. (Foto: Milan Brecl) rastlin. Z Borutom Cerkveni-čem so se tudi že dogovorili, da se bodo jeseni ponovno srečali, tokrat na Ljubečni. Srečanje bodo namenili izobraževanju in spoznavanju preživetja v naravi. Izlet so zaključili s sprehodom po rozariju in se ob čudovitih vrtnicah tudi sprostili ter zadovoljno ugotavljali, da uspešno izvajajo program Aktivno upokojensko življenje, ki ga je društvo sprejelo na zboru članov. MILAN BRECL Prejemniki zlatega vektorja z ravnateljico in direktorjem (Foto: MAGični spomini) BRALCI POROČEVALCI 35 Ponosni na maturante Bralno popotovanje OŠ Petrovče V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, kjer izobražujemo dijake v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in poklicno-tehniško izobraževanje, je bila prejšnjo sredo svečana podelitev spričeval poklicne mature. K spomladanskemu izpitnem roku poklicne ma- ture 2023 je pristopilo 210 dijak, od tega jih je bilo 197 uspešnih, kar znaša 94 odstotkov. Izjemen učni uspeh oz. spričevalo s pohvalo je prejelo 9 zlatih maturantov. Boris Tepić, Blažka Cepuš, Lovro Črep, Alina Medved, Ana Lojen, Špela Škoberne, Nuša Grobelnik in Nika Po- bolšar so dosegli 22 točk. Vseh 23 točk je dosegla Tamara Kobelščak (diamantna maturantka). Tajnica poklicne mature Maja Basle in pomočnica tajnice Andreja Čeperlin sta uredili vse potrebno za poklicno maturo. PETRA MRZDOVNIK Nagrajeni učenci so užival v vodnih radostih. Že drugo leto zapored smo v Osnovni šoli Petrovče izvedli projekt Bralno popotovanje, s katerim spodbujamo učence k branju. Bralna moljčka, razredna bralna promotorja, skrbita, da se bralni vlakci, ki visijo v matičnih učilnicah, pridno polnijo s tovorom, to je s prebranimi knjigami za bralno značko. Mesečno učenci spremljajo svoj bralni napredek in se spodbujajo. Vlakci učencev prvega tri-letja med sabo ne tekmujejo, a so kljub temu polno nalože- ni s knjigami, ki so jih učenci v tem šolskem letu že prebrali. Vlakci drugega in tretjega triletja pridno sopihajo že od septembra, maja, ko se popotovanje konča, sledi slovesna razglasitev rezultatov. Celoten projekt je pod pokroviteljstvom podjetja Slovenske železnice, d. o. o., ki razreda obeh triletij, ki tekmujeta, za nagrado pelje v Rimske Toplice, kjer sledi nepozaben kopalni dan z vodnimi pustolovščinami. Najbolj so se izkazali učenci 7. c-razreda in učenci 4. razreda iz Podružnične osnov- ne šole Trje. Za nagrado so se odpravili na izlet. Kopalni dan jim bo ostal v nepozabnem spominu, saj so se lahko s sošolci ob vodnih dogodivščinah brezskrbno veselili zasluženih počitnic. Strinjamo se s celjsko pesnico in pisateljico Bino Štampe Žmavc, ki je zapisala: »Branje je potovanje na barkah besed prek tišine. Molčiš in poslušaš čenčanje daljav in sveta iz bližine.« Zato v prihodnosti želimo, da bi bralni vlakci še naprej pridno sopihali po naših šolah. VERONIKA UDRIH TAVČAR Glasbena popotnica za počitniške dni Dijake Gimnazije Celje - Center je na počitnice tudi letos pospremil tradicionalni koncert šolskih zasedb. Pri Vodnem stolpu sta ga pripravila šola in Društvo GCC, ki povezuje nekdanje dijake. Letos se je poleg že znanih zasedb, kot so učiteljski GCC kvintet, Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Pre-ložnika in zasedba The Šlagers pod vodstvom Saša Šonca, predstavil še nov GCC pop zbor. Od februarja letos deluje pod vodstvom nekdanje dijakinje šole, pevke in pedagoginje Sandre Feketija. Povezuje petdeset nekdanjih dijakinj ali mam sedanjih in nekdanjih dijakov. Združila jih je želja po prepevanju v zboru, ki izvaja pretežno popularno glasbo. Tokrat se je predstavil s priredbami pop uspešnic in s pesmimi iz muzikalov. Množico obiskovalcev je navdušil večer z naslovom GCC Summer vibes. TC Četrt stoletja malega pihalnega orkestra V letošnjem šolskem letu praznuje 25-letnico Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje. Ob tej priložnosti so želeli mladi glasbeniki pod vodstvom dirigenta in uveljavljenega celjskega trobentarja Aljoše Jurkoška deliti svoje veselje do glasbe s čim več Celjani. V soboto, 17. junija, so v ta namen priredili promenadni koncert v dopoldanskem času, ko mestno središče obišče še posebej veliko ljudi. Pod zelenimi krošnjami dreves na Glavnem trgu in pred napolnjenim avditorijem je Mali pihalni orkester pripravil pester program, ki je vseboval pisano programsko paleto minulih desetletij. Zvrstile so se ognjevite koračnice tujih avtorjev, uspešnice skupin The Mamas and The Papas in The Beatles, navdušeno občinstvo pa je lahko prisluhnilo tudi skladbi Ples škratov izpod peresa skladateljice in pedagoginje v celjski glasbeni šoli in I. gimnaziji v Celju Urške Orešič Šantavec. Mladi pihalci, trobilci in tolkalisti tako s svežim zagonom nadaljujejo tradicijo orkestra, ki sega v leto 1998. Prve korake je naredil Jure Krajnc, nato je prvih deset let orkester vodil današnji ravnatelj GŠ Celje Simon Mlakar. Njemu so sledili Damir Korošec, Vilko Kroflič, Tina Ostruh, Nataša Aškerc in Dejan Podbregar. Cela vrsta mladih godbenikov se kali v orkestralni igri in s tem predstavlja podmladek Mladinskega pihalnega orkestra. S svojimi številnimi nastopi v šoli, na revijah in prireditvah v mestu vedno znova pomembno popestrijo muziciranje v Celju in okolici. Tudi na minulem koncertu je bil odziv občinstva zelo dober. V imenu vseh prisotnih in v imenu šole je Malemu pihalnemu orkestru čestital tudi ravnatelj GŠ Celje Simon Mlakar in mu zaželel še veliko vztrajnosti ter veselja pri poustvarjanju glasbe v naslednjih desetletjih. ML 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo DOBRODELNOST S Poštarjem Pavlijem do polnih šolskih torbic Pošta Slovenije enajsto leto zapored z akcijo Poštar Pavli polni šolske torbe pomaga Zvezi prijateljev mladine Slovenije. V dobrodelni akciji zbira denar za nakup delovnih zvezkov oziroma šolskih potrebščin in materialne prispevke v obliki zvezkov, barvic, svinčnikov ter drugih šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Finančno pomoč lahko posamezniki od 5. junija do 9. oktobra 2023 prispevajo z nakazili na TRR SI56 0400 1004 9903 191, sklic SI12 1724511900002, namen »Poštar Pavli polni šolske torbe« ali s pošiljanjem SMS na telefonsko številko 1919 s ključno besedo SOLA prispevajo 1 evro, s ključno besedo SOLA5 pa 5 evrov. Letošnja akcija zbiranja šolskih potrebščin se bo končala 4. avgusta 2023, da bo zbrane šolske potrebščine Zveza prijateljev mladine Slovenije lahko razdelila otrokom do začetka novega šolskega leta. Generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar je ob začetku akcije poudaril: »Zelo smo veseli, da pozitiven odnos do zbiranja šolskih potrebščin in sredstev za otroke iz socialno šibkejših družin ostaja na podobni ravni vsa leta, odkar smo začeli to dobrodelno akcijo. Tudi letos se bomo v Pošti Slovenije potrudili, da bo otrokom in njihovim družinam, ki si nakup potrebščin težje privoščijo, začetek šolskega leta vsaj malo lažji. Akcija Poštar Pavli polni šolske torbe ima posebno mesto tudi med našimi zaposlenimi, na kar smo še posebej ponosni. In obljubljamo, da bomo pomagali še naprej.« Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna se iskreno zahvaljuje Pošti Slovenije za pobudo in izvedbo dobrodelne akcije Poštar Pavli polni šolske torbe, ki traja že enajsto leto zapored. »Zelo smo veseli, da tako pomembna akcija traja že toliko časa, želimo si, da bi trajala še vrsto let. Zahvaljujemo se tudi vsem zaposlenim v Pošti Slovenije, ki so vključeni v dobrodelno akcijo, in vsem, ki boste donirali ter s tem soustvarjali lepe začetke prvih šolskih dni naših otrok.« Skupaj zmoremo več Po različnih dobrodelnih projektih, namenjenih mladim, je znana tudi medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. Za prvi šolski dan že tradicionalno organizira Šolačinkarije, s katerimi zbira dobrodelne prispevke za šolo v naravi in za tabore za otroke celjskih osnovnih šol. Dobrodelna je tudi zabava Zvezde med zvezdami. Z izkupičkom od prodanega golaža, ki so ga kuhale različne ekipe, je v sodelovanju z Občino Bra-slovče in Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje na počitnice peljala rejniške družine in družine iz socialno ogroženega okolja občine Braslovče. Samo v zadnjih treh letih je Pošta Slovenije v dobrodelni akciji zbrala več kot 109.500 kosov šolskih potrebščin in več kot 32.700 evrov finančne pomoči. www.novitednik.si www.radiocelje.si OTROCI NAS P0TRE8UJEJ0 Ш 09/06-01/09 POLETJE . Špital za prjatle • Vodni stolp Celje ■■) www.spital.si BRO VSE ZA PISAR • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - • Celovita ponudba pisarniškega materiala Zbiramo šolske potrebščine za гТ-.ООО otrok v stiski. Povabljeni k solidarnosti S poslanim SMS sporočilom ZVEZEK5 na 1919 boste darovali 5 EUR. W: birobit.si T: (03) 425 6100 Karitas PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Nekdanji celjski industrialci (6) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Tako kot Peter Majdič je tudi Ivan Rebek (1863-1934) prišel v Celje na povabilo dr. Ivana Dečka in nekaterih drugih celjskih rodoljubov, da bi v Mestni občini Celje, ki je bila v nemških rokah, pomagal okrepiti slovensko obrtništvo. Ivan Rebek, ki je do prihoda v Celje ključavničarsko obrt opravljal v Ljubljani, se je povabilu odzval in leta 1894 prišel v Celje. Vendar mu Mestna občina Celje kot zavednemu Slovencu ni hotela izdati dovoljenja, da bi svojo ključavničarsko delavnico lahko odprl v mestu. Zato jo je odprl na Bregu, ki je spadal k občini Celje okolica. Delavnica je merila 30 kvadratnih metrov. Leta 1896 so mu mestne oblasti končno dovolile, da je delavnico preselil v mesto, in sicer v Poljsko ulico v bližini Branibora, ki so jo kasneje po Rebekovi ključavničarski delavnici označevali kot Ključavničarsko. V svoji obrtni delavnici je poleg opravljanja ključavničarskih del začel popravljati tehtnice, za kar je znanje pridobil, ko je opravljal pomočniško prakso na Zgornjem Štajerskem. Kmalu se je odločil, da bo začel tehtnice tudi izdelovati. Ker za proizvodnjo serijskih vrst tehtnic ni imel možnosti, se je odločil za izdelovanje mostnih (cestnih) in živinskih tehtnic. Za začetek je leta 1907 izdelal prvo mostno tehtnico z nosilnostjo tri tisoč kilogramov, ki je bila sploh prva tovrstna tehtnica, izdelana na Balkanu. Še pred prvo svetovno vojno so poleg mostnih in živinskih tehtnic začeli izdelovati tudi decimalne tehtnice, nato še skladiščne tehtnice. Med prvo svetovno vojno je njegovo podjetje nazadovalo, ker so več delavcev vpoklicali v vojsko. S preostalimi delavci se je moral preseliti v zasilne prostore in se omejiti samo na izvajanje storitvenih in vzdrževalnih del. Po prvi svetovni vojni je Rebekovo podjetje hitro napredovalo in se iz obrtnega razvilo v industrijsko podjetje. Leta 1923 je Ivan Rebek svoje podjetje pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Ce- lju registriral kot posamično firmo z imenom Prva jugoslovanska tovarna tehtnic, ključavničarskih izdelkov in koncesionirana vodovodna inštalacija, Ivan Rebek, Celje. Podjetje je dobilo nove večje prostore v stavbi na Mariborski cesti 1 blizu tedanje cerkve sv. Duha, kjer sta zdaj zgradbi Zavarovalnice Triglav in Elektra Celje. Poleg tega, da je vodil svoje podjetje, je bil Ivan Rebek tudi dejaven na različnih področjih. Tako je leta 1910 osnoval Zvezo južnoštajer-skih obrtnih zadrug in s tem slovenske obrtne zadruge odcepil od nemške Obrtne zveze (Gewerbebund) v Gradcu. Po prvi svetovni vojni je postal častni predsednik Slovenskega obrtnega društva in Splošne zveze obrtnih zadrug. V dvajsetih letih 20. stoletja je bil svetnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bil je tudi predsednik šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Celju in si je prizadeval za njen napredek. Dejaven ni bil samo na področju obrti, ampak tudi na področju kulture in v politiki. Še ko je bil v Ljubljani, je bil član tamkajšnjega Sokola in Katoliškega slovenskega rokodelskega Ivan Rebek (1863-1934) društva. Po prihodu v Celje je tu osnoval dramatsko društvo in sodeloval pri pevskem društvu. Pred prvo svetovno vojno je bil celo izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 postal član Narodnega sveta v Celju, nato je bil svetnik v občinskem svetu Mestne občine Celje. Ivan Rebek je podjetje vodil do konca 20. let prejšnjega stoletja, ko je njegovo vodenje prevzel njegov sin Anton Rebek. Podjetje je prevzel v času, ko je zaradi domače in tuje konkurence zašlo v krizo, vendar mu ga je s pametno poslovno politiko iz težav hitro uspelo rešiti. Leta 1928 je njegovo podjetje izdelalo prvo mostno tehtnico, nato so začeli proizvajati še ba-lančne, kuhinjske ter namizne tehtnice za trgovino in nazadnje še osebne tehtnice. Zadnji velik dosežek pred drugo svetovno vojno je podjetje doseglo leta 1939, ko je izdelalo in prodalo prvo lo-komotivsko tehtnico za merjenje osnih pritiskov. Vojna je družino Rebek izredno hudo prizadela. Okupacijske oblasti so podjetje zaplenile in vanj postavile svojega komisarja, njega pa zaprle. Še veliko hujšo usodo, kot jo je doživel Anton Rebek, sta doživela njegov brat in njegova sestra, ki so ju ustrelili kot talca. Po vojni je bilo tudi Rebekovo podjetje podržavljeno, in sicer z nacionalizacijo decembra 1946. Iz njega je 9. septembra 1947 nastalo državno podjetje z imenom Tovarna tehtnic Celje.Anton Rebek ni smelostati zaposlen v svojem nekdanjem podjetju, ampak se je zaposlil v nekdanjem Westnovem podjetju, ki se je po zaplembi preimenovalo v Tovarno emajlirane posode (TEP). Se nadaljuje. Dr. Milko Mikola INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Nedelja , 16. julu 2023, OB 11.00, KNEŽJi dvor. Javno vodstvo CELJSKI STROP S KULTURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO četrtek, 20. julij 2023, o B 10.30, Stara grofija. Počitniška otroška ustlarjalnica ARHEOLOŠKE NAJDBE ALBUM S CELJSKEGA Odprtje otroškega igrišča na Lipi v Štorah, 1960/61 Pričujoča fotografija iz let 1960/61 je spomin na čas brezskrbnega otroštva, ki smo ga ob igri preživljali na otroškem igrišču med bloki na Lipi v Štorah. Na njej se najde tudi kdo iz moje generacije 1954, kot na primer Franci Golec spredaj desno. V ozadju med drugimi nasmejana Rezika Planko, ki je bila telefonistka v Železarni Štore. Za gradnjo igrišča so bili zaslužni udarniki z Zoranom Tratnikom na čelu. Prispeval: Marjan Mačkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjizni-ca-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 38 RAZVEDRILO Učiteljica telovadbe dve leti pred upokojitvijo. Savinjčan v lekarni: »Po čem so kondomi?« »30 evrov.« »Dajte mi labelo. Se bova samo poljubljala.« ***** Mislil sem, da nikoli ne bo prišel dan, ko bom zjutraj vstal in šel teč. Imel sem prav. ***** »Danes sem bila pri zdravniku. Svetoval mi je po mesec dni na morju, v gorah in toplicah. Dragi, kam me boš peljal najprej?« »K drugemu zdravniku.« ***** »Imaš sto evrov, da mi jih posodiš?« »Nimam jih pri sebi.« »Kaj pa doma?« »Vsi so v redu, hvala bogu.« ***** Pohvaliti moram svojo ženo, da ima najboljšega moža na svetu. ***** »Gospod, prosim za roko vaše hčerke.« »Če ti uspe njeno roko ločiti od telefona, jo lahko dobiš.« ***** Sosed mi pozvoni pri vratih, vidim, da je malo okajen, in reče: »Dober večer, sosed. Doma mi je zmanjkalo vina in sem prišel preverit, ali se je to zgodilo samo meni ali v celi ulici.« ***** Prodajalka vpraša: »Kaj dama želi?« »Dama želi martini, dobrega moškega in reden seks, a prišla sem samo po kruh.« ***** Ni drago na morju, drago je na obali. Oven PRIJATELJI Takšna ideja za novo skulpturo na krožnem križišču pri Velenjki je v teh dneh krožila po družbenem omrežju Facebook. Se strinjate z avtorjem? Nič še ni zamujeno, vzemite se v roke in glejte z optimizmom v prihodnost. V družbi ne smete preveč godrnjati in se pritoževati, delujte optimistično in pozitivno, le tako se vam lahko zgodi tudi kaj lepega. Mars, vaš vladar, je prešel v znamenje device, zato boste v naslednjem obdobju več pozornosti in moči namenjali poslovnemu področju. Korak za korakom boste uresničevali načrte, ki izhajajo iz preteklega obdobja. Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Zapleteni odnosi se bodo še stopnjevali, čas je, da na tem področju vzpostavite več reda in discipline. Potrebovali boste veliko mero potrpežljivosti, saj boste ves čas pod stresom. Vaša vladarica v ognjenem znamenju vam bo pomagala, da boste urejali nasprotja, ki ste jih v preteklosti aktivirali sami. Mars v devici vam bo v odlično oporo, analizirali in taktizirali boste vse do takrat, ko boste dosegli cilj, ki ste si ga zastavili. škorpijon Vaša vladarica biva v znamenju leva in vam s svojo energijo pomaga, da lahko uresničujete svoje cilje. Priznajte si končno svoja čustva in ne bežite nepre-stanopred resnico. Osredotočite se na to, kaj želite doseči. Tako boste lažje sprejeli odločitev, kam vlagati svojo energijo. Zaradi bivanja Marsa v zemeljski devici bo vaša energije nihajoča. Truditi se boste morali za pozitivne pristope. Popaziti boste morali na svoje psihično stanje. Čas večjih sprememb, ki je pri vas prisoten že nekaj časa, se nadaljuje. Vaš vladar je direkten in vam daje zeleno luč za spremembe, ki jih morate aktivirati. To se predvsem nanaša na delovno, poslovno področje. Včasih boste presenečeni celo nad seboj, kako hitro lahko spreminjate svoje poti. Najbolj v tem času potrebujete treznost, zato naj vas pri vsem vodi razum. Odnos s partnerjem boste morali razumsko ovrednotiti. Dobro se morate zavedati, da vas lahko zaletavost drago stane. Samo z očitki in s kritiko ne boste prišli nikamor. Venera, kraljica ljubezni, biva v ognjenem levu, pomagala vam bo uskladiti nasprotja, bolj samozavestno in drzno boste delovali ter s tem pokazali svojo moč. Zapleti na delovnem področju bodo še prisotni, umirite svoje strasti in dosezite kakšen nujno potreben kompromis. Strelec Delujte zmerno in preudarno, vaš vladar biva v biku in je v poletnem času direkten. Pomagal vam bo, da boste uskladili nasprotja, ki so del vaše preteklosti. Na vse skupaj boste gledali predvsem s čustvene plati, kar vam bo dajalo milino. Na denarnem področju vam sijejo lepše zvezde, zato morate dobro premisliti in izkoristiti vse možnosti, ki se vam obetajo. Pozitivne misli in samozavest bodo najboljše orožje, ki ga lahko premorete s svojo močjo. Zberite in aktivirajte vse svoje možne potenciale ter ne dovolite lastni kritiki, da vas ovira. Pretekli tranziti so vam vzeli nekaj dragocene energije, zato naredite vse in še več, da jo obnovite. Vsega, kar ste si zamislili, res ne boste mogli narediti v enem trenutku, zato počasi in zmaga bo vaša. Venera v ognjenem levu bo v vas prebujala strasti, zato lahko v ljubezni doživite nekaj več. Kozorog Imeli boste občutek, da so se vsi zarotili proti vam, kar ni res. Desetkrat morate premisliti, preden karkoli rečete, drugače se boste še naprej spotikali ob lastne pasti, ki si jih nastavljate. Vaš vladar v znamenju rib vam bo prinesel kar nekaj odličnih domislic, kako se odzvati in ravnati na delovnem področju. Če boste spretni, lahko vso zadevo obrnete sebi v prid. Nihali boste med optimizmom in depresivnim stanjem, vendar bo zmagala pozitivna plat. Venera, kraljica ljubezni, je v vašem znamenju, kar vam bo pomagalo, da boste zmagali proti vsem težavam, ki vas preganjajo. Mars v devici vam prinaša korenite spremembe. Ne upirajte se tistemu, kar morate storiti, kocke morate postaviti na svoje mesto. Vendar ne delujte na silo, prepuščajte se toku energije in opazujte okolico in sebe. Marsikaj se boste lahko novega naučili, marsikaj boste zaradi tega spremenili. Vodnar Opazili boste, da se lahko marsikatera težava reši sama od sebe, le pravilen odnos morate imeti. Iz grenkih izkušenj se lahko marsikaj naučite. Na vsakem koraku, ki ga boste naredili, boste opazili veliko novih reči, spoznali veliko novih ljudi. Nekdo bo želel od vas na vsak način pojasnilo, vam pa ne bo do dolgega pogovora, saj še sami ne boste točno vedeli, ne kako in ne kaj. Popazite na svoje duševno zdravje, bivanje Marsa v devici lahko slabo vpliva na vaš živčni sistem. Ribi Naj bo vaša osredotočenost usmerjena samo na eno področje, v nasprotnem primeru vam grozi, da boste vse naredili pomanjkljivo. Mars v vašem znamenju vam omogoča hitrejše napredovanje, delovali boste bolj sistematično in pri vsem uporabili več taktnosti. Pri projektu, ki ste ga pred nedavnim sprejeli, ne odstopajte, saj ste že tik pred ciljem. Pogumno naredite prvi korak in zmaga bo vaša. V ljubezni vas čaka prijetno presenečenje. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Ne smete si dovoliti, da vas imajo drugi v oblasti. Vaš vladar je vstopil v retrogradno gibanje, kar pomeni, da se boste soočali, kaj je resnica in kaj privid. Saturn, gospodar usode in časa, biva v vašem znamenju in dobro pretresa vsa področja vašega življenja. Počasi morate spreminjati zadeve, ki ne sodijo več v vaše življenje. Spreminjati sebe in svoje navade je najtežje, zato boste imeli včasih občutek nemoči in obupa. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka DRAGI KAMEN Zakaj nas vedno naslikajo s sirom? Jaz bi zdaj z užitkom pojedel ... KrižamKe & ugamKe UMETNIŠKA PALESTINSKI IN ZABA -PREDSEDNIK VIŠČNA (MAHMUD) ČETRT __V PARIZU NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR (IDI) FRANCOSKI VOJSKOVODJA (NAPOLEON) PROUČUJETA ZGRADBO TELESA ŽIVIH BITIJ IZKUŠEN VOJSKOVODJA 12 ŠALOM AŠ SREDSTVO ZA UMIVANJE NARAVA, ZNAČAJ ... VON BISMARCK TAKE, KI SI JIH NE MOREMO PRIVOŠČITI OPRAVLJAJO SEČNJO (DREVES) IGRA S KARTAMI 13 JEZERO NA FINSKEM POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI 17 DODAJANJE (REDKO) VIR ŽIVLJENJA Povsod z vami TRDNO NAMEŠČEN VELIKA POPLAVA 20 ISTRSKO LETOVIŠČE POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE IMENUJEMO JO TUDI BOŽJE DREVCE ROSA LUXEMBURG Odkril sem napako. Potrebujete nov ... ZADNJA IN PRVA ČRKA VISOK . BOLEČINE PA LE NAJ GA ..., SAJ MU GA JE DALA LJUBICA MED NJIMA STA BIK IN DVOJČKA UMIK PRED TRČENJEM MEDNARODNA OZNAKA MONAKA ELEKTRO-KARDIO-GRAM RAZLIČNOST MANIFESTI-RAJTA ŠILAST IZDELOVAL-NICA OPEKE NEKDANJA STRANKA ALENKE BRATUŠEK IZTISNJEN DLAKA IZ KONJSKEGA REPA GRE PROČ 10 TAKI KOT LIMONE 18 ŠIFRER:... INU AGATA STROKOVNJAK ZA KLETARSTVO SEZNAM PREJEMNIKOV POŠTE POSEDUJ 12 NEKDANJI AMERIŠKI POLITIK (HENRY) SODOBNIK KELTOV NASPROTNO OD BAHAV SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC BIBLIJSKA BOŽJA HRANA 16 IVANKA KRAŠEVEC RADA PADE V OKO VIJUGASTO GRAFIČNO ZNAMENJE 22 SLANI PODOBEN POJAV TEČE SKOZI INNSBRUCK SOSEDA POLJAKINJE IN DANKE METAN ALI ETAN BRONASTI MEDALJI TABORIŠČE (POG.) ... PLANIN-CAH SONČE-CE SIJE MEDNARODNA OZNAKA IRSKE 14 TV-VODITELJ ŠVAB KRONO-METER ROKA (ANG.) DO POROKE BO ... DOBRO FIGURA PRI ČETVORKI 19 EVA ČERNE IVJE - (KNJIŽ.) STANJE OZRAČJA 23 15 GRŠKI BOG VETROV AMERIŠKI REŽISER HOWARD RAZVOJNA AGENCIJA ZAGREBŠKO POKOPA -LIŠČE RADIO-TELEVIZIJA ... ROKO UMIVA LOČNICA TRAJNEGA SNEGA SPODOBNOST, OBZIRNOST AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) RAČJI MLADIČ STRIPOVSKI JUNAK FORD NEMŠKA ZNAMKA BATERIJ Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 578 3 1 6 5 6 2 4 8 2 1 3 4 6 1 9 8 8 7 4 5 2 1 6 5 3 9 3 4 5 SUDOKU 269 4 2 5 6 8 1 5 2 1 7 4 1 9 6 7 8 5 7 1 2 9 5 8 1 3 9 REŠITEV SUDOKU 577 REŠITEV SUDOKU 268 6 9 8 1 7 4 5 2 3 2 4 1 3 8 5 9 6 7 5 7 3 9 2 6 1 4 8 9 1 2 8 5 3 4 7 6 8 5 6 4 9 7 3 1 2 4 3 7 2 6 1 8 9 5 3 6 5 7 4 9 2 8 1 7 2 9 5 1 8 6 3 4 1 8 4 6 3 2 7 5 9 5 9 4 3 6 1 7 2 8 6 3 8 4 2 7 1 5 9 2 1 7 9 8 5 6 4 3 8 2 6 5 7 9 3 1 4 1 4 5 8 3 6 2 9 7 9 7 3 1 4 2 8 6 5 4 6 2 7 5 8 9 3 1 3 8 9 6 1 4 5 7 2 7 5 1 2 9 3 4 8 6 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. julija. Geslo iz številke 27: Brezskrbni poletni vrvež Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Lan Knez iz Laškega 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Jelka Podkrajšek s Ponikve 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Zinka Še-lekar iz Celja Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah na stvari gledamo tu< drugara. 21 11 3 6 OČKA 7 2 5 4 9 8 Križanke po meri ШШ reševalcev. ^ Ker si zaslužite Ш najboljše. www.trik.si 3K 40 PISANI SVET Cesarjevih sto let Za njim prvi del praznovanja Častni občan Mestne občine Velenje Ciril Cesar je 6. julija dopolnil častitljivih sto let. Priznanega kiparja in industrijskega oblikovalca je ob visokem osebnem jubileju obiskal župan Peter Dermol, Festival Velenje pa je z Muzejem Velenje pripravil pestro celodnevno dogajanje, na katerem so predstavili njegovo ustvarjalno delo. Pred Galerijo Velenje so postavili stojnico z monografijami Cirila Cesarja, sledil je strokovno voden ogled njegovih spomenikov po mestu in razstavljenih del na Velenjskem gradu. Praznovanje umetnikovega stotega rojstnega dne so zaključili v mali dvorani velenjskega doma kulture z ogledom dokumentarnega film o njegovem pestrem ustvarjalnem življenju Pot v svetlobo. Leta 1923 se je rodil v Mozirju. Izhaja iz ene pomembnejših podobarskih družin na Slovenskem v 19. in začetku 20. stoletja. Osnove ki-parjenja je pridobil v domači delavnici. Obiskoval je ume-tnoobrtno šolo v Ljubljani in mojstrsko šolo v Gradcu, po vojni se je vpisal na študij kiparstva na Akademiji za upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. Je eden od pionirjev industrijskega oblikovanja na Slovenskem, ustanovil in vodil je tudi Design center v podjetju Gorenje. Kreslin in njegovi bogovi spet navdušili Stari grad Celje postaja vedno bolj priljubljeno prizorišče koncertov. (Foto: arhiv organizatorja) Najprej je kazalo, da bodo zaradi napovedanega slabega vremena ljubitelji Vlada Kreslina in njegovega ansambla Mali bogovi poletnemu celjskemu koncertu morali prisluhniti v eni od mestnih dvoran. Na zadovoljstvo mnogih so organizatorji koncert prestavili za nekaj dni in številno občinstvo je lahko na glasbenem popotovanju po Kresli-novih največjih uspešnicah uživalo minulo nedeljo na čarobnem Starem gradu. JI Osvežitev pred vzponom V vročih dneh so osvežitev v parku pred celjskim gledališčem poiskali belgijski skavti. Ti so prileteli v Ljubljano, si ogledali Celje ter načrtovali pohod iz knežjega mesta do Trigla- Za župnika Mirka Ško-fleka iz Šempetra v Savinjski dolini, ki ga poslušalci Radia Celje poznate tudi kot dolgoletnega avtorja verskih oddaj, je letošnji julij vse prej kot dolgočasen. Mineva namreč natanko petdeset let od njegove nove maše. Ob tej priložnosti so ga domači župljani iz Šempetra v Savinjski dolini v nedeljo pošteno presenetili. Po sveti maši so namreč, kot se za takšen jubilej spodobi, pripravili veselo druženje ob hrani in glasbi. A to je šele začetek, bi lahko rekli. Osrednje slavje bo sledilo na šmarjetno ne- deljo, 23. julija, v cerkvi na Polzeli, kjer je Škoflek pred petdesetimi leti imel novo mašo. Pri tem se mu bo pridružil še zlatomašnik Drago Svetko, ki je prav tako novo mašo pred petdesetimi leti obhajal na Polzeli. Zdaj živi v župniji sv. Jakoba v Šentjakobu v Črnučah. ŠO \ Slavljenca Cirila Cesarja je obiskal tudi župan Peter Dermol. (Foto: MO Velenje) Leta 2020 je postal častni občan zaradi uspešnega delovanja na področju kiparstva ter pomembnega prispevka k prepoznavnemu industrijskemu oblikovanju. BF Mirka Škofleka so presenetili tudi hmeljarski starešine. (Foto: ŠO) Joker Out v kartuziji Priljubljena glasbena zasedba Joker Out, ki je Slovenijo maja zastopala na Evroviziji, je minuli petek navdušila številne obiskovalce koncerta v Žički kartuziji. V edinstvenem prostoru med obzidji nekoč mogočnega samostana je s svojimi uspešnicami pričarala nepozabno vzdušje. Čeprav je izpad električne energije zaznamoval koncertni dogodek, si ga bodo lju- bitelji zasedbe Joker Out zapomnili predvsem po izjemni energiji karizmatičnih glasbenikov. Bojan Cvjetićanin, Jure Maček, Kris Guštin, Jan Peteh in Nace Jordan so spet dokazali, da so vrhunski in edinstveni glasbeni izvajalci. Letos je skupina Joker Out postala tudi najbolje prodajan koncertni izvajalec pri nas. Rekordov ne podira le v naši državi, ampak tudi v tujini. Pred kratkim je na primer dvakrat razprodala zagrebško Tvornico, novosadsko Fabri-ko in dva koncerta v Varšavi, vstopnice za njeno turnejo po Veliki Britaniji prav tako kopnijo. Čakajo jo nastopi na Poljskem, v Španiji in Italiji. V sklopu letošnjih Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji se obetata še dva koncerta - 14. julija bo nastopila skupina Dan D, 4. avgusta Duo Silence. BF va. Če mislite, da bodo del poti opravili z avtomobilom, se motite. Na najvišji slovenski vrh naj bi se odpravili kar peš iz knežjega mesta. Vsaj takšen je bil njihov prvotni načrt. ER Prvi julijski petek je v Žički kartuziji navdušila skupina Joker Out. (Foto: Vita Orehek) Šank in BeRock Boštjana Odra sta v Jutranjem ritmu tokrat obiskala Tinkara Fortuna iz skupine Bepop in Matjaž Jelen, član skupine Šank Rock. Da gre za zanimivo dvojico in zanimiv duet, je ugotovil Boštjan že kar na začetku snidenja in ju tudi malce preimenoval - Šank Pop in Be Rock. Glasbenika sta se sicer ustavila na prvi jutranji kavi, da bi predstavila predelavo pesmi Metulj, ki sta jo skupini ustvarili za mladinski film Šepet metulja. Slednji govori o sanjah, premagovanju ovir in vztrajanju. Matjaž Jelen je povedal, da je že kot otrok sanjal o glasbi, ki takrat še ni bila toliko vredna kot danes. »Sploh v rudarskem Velenju, kjer je bilo najbolj pomembno, da si dobil službo v rudniku, kar je bil vrhunec uspeha v življenju. Mi pa smo si pustili dolge lase, poslušali >vinilke<, Premiera filma Šepet metulja bo 11. oktobra v Celju. (Foto: Arhiv RC) če so zašle čez mejo do nas, in sanje. Je pa treba imeti, po do- vadili petkrat tedensko po štiri ure, da bi nam uspelo v glasbi. Očitno smo dovolj sanjali.« Tinkara Fortuna je povedala, da danes tudi sama živi svoje sanje: »Pišem otroške knjige, pojem ... Ženske okoli 40. leta, ko otroci malce zrastejo, se spet začnemo poglabljati v svojo bit, v svoje želje, svoje otroške ali mladostniške mače, jajca, da gremo za svojimi sanjami, in vesela sem, da sem jih imela in sprejela tako odločitev.« Sicer sta tako Matjaž kot Tinkara povedala, da so v življenju pomembne sanje, a tudi vztrajanje in precej poguma, ki naj spremljata mlade pri njihovih življenjskih odločitvah. ER