46. štev._V Kranjvč 24. listfrpada d900._ I. leto. GorenjBC. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po p o Mi prejeman z;i celo leto 4 krone, za pol leti 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom strne za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom rtane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice.— Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. '™X?Lon za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Volilno gibanje. Volilni oklic narodno-napredne stranke. Somišljeniki! Napredni državnozborski volilei! Državni zbor je razpušeen, in zopet Vas kličejo na volišče, da se poslužite važne, po ustavi Vam zajamčene pravice: izbrati si može, ki naj so v državnem zboru domovini in Vam uspešni in srečni zastopniki. Sedanja volitev je pomenljiva, lahko postane pa tudi najusodnejša, kar jih je doživela po notranjih prepirih razjedena in razglodana naša država. Zategadelj obrača se vodstvo narodne stranke do Vas, somišljeniki, da mogočnega pomena sedanje volitve niti za trenutek ne puščate v nemar, in da si pied vsem vestno in tehtno ogledate može, ki se potegujejo za čast Vašega mandata. Kako Vam bo torej voliti? Izbrati Vam bo pred vsem prave slovenske može, ki vsigdar in nasproti vsakemu prisegajo na svetli ščit slovenske narodnosti ter se z neizprosno odločnostjo upro blaznim poskusom, merečim na to, da bi se v državi, ki je tudi še po dveh tretjinah slovanska, v protislovju s temeljnimi določili proglasila nemščina državnim jezikom, in tako zagotovila nadvlada nemškemu narodu, nadvlada, ki naj potisne slovanska plemena na mesto helotov in ki se ne da opravičiti niti v preteklosti, še manj pa v sedanjosti. S tisto odločnostjo, kakor na ta odpor, in prešinjeni od prepričanja, da sedaj razkosanemu slovenskemu narodu zašije lepa bodočnost samo po ze (hnjenj u, morajo biti možje Vašega zaupanja pripravljeni, da zastavijo vse sile za to, da se da slovenskemu jeziku v članu 19. zajamčena mu ravnopravnost z drugir* jeziki, da se slovenskemu narodu ustanove vsakovrst' ole, od najnižje do najvišje vrste za vsestransko izoi.u/bo na narodni podlagi in tako ustvarijo pogoji, da si »venski narod ohrani svojo narodno individualnost. Izbrati Vam pa bo tudi napredne može, ki čutijo, da je brezobzirna prevlada duhovščine, s katero hoče ta stan, pozabivši svetih svojih tradicij in zamenjavši božje altarje s posvetnimi spekulativnimi napravami, podjarmiti si vse, skrajno pogubna, tlačeč bistro naše ljudstvo v revščino, nevednost in temo. Izvoliti Vam bo zategadelj može, ki kot svetinjo branijo novodobno šolo in ž njo pridobljene uspehe ter so prijatelji vsakemu svobodomiselnemu razvitju in napredku; može torej, ki o vsaki priliki delujejo na to, da se veljava duhovščine, ne krateč cerkvi božjega poklica, potisne v pristojne ji meje. Da se vse to doseže, zdramiti se mora kmetski naš slan, glavni steber slovenskega naroda, ki je dosedaj prepohlevno in preponižno stopinje pobiral za gospodstva-željno duhovščino. Naš kmet — pred petdesetimi leti po pravem liberalizmu tlake oproščen — se mora osvoboditi tudi duševne tlake in pozvati ga je, da se udeleži političnega življenja, tako da na mestih, kjer se odločuje njegova usoda, sam pove, kaj mu izpodjeda mozeg, in kaj ga ubija. Tak poziv je izdala narodna stranka, in oglasili so se vrli kmetovalci, ki hočejo prevzeti težavni posel državnega poslanca, kar je veselo znamenje, kar pa, se ve ni všeč tistim, ki so sedaj v veri živeli, da je slovenski kmet le v to vstvarjen, da robuje duhovniku. Večjega pomena nego s slovenskega stališča, je sedanja državnozborska volitev z občedržavnega stališča. V zraku visi absolutizem, ta veliki gojitelj klerikalizma in germanizacije! Poklicavši si v spomin, kako so že Vaši očetje pod absolutizmom krvaveli, izbrali Vam bo dalje može, ki se ne igrajo z besedami: Nam, Slovencem, je vseeno, smo li absolutično ali ustavno vladani! Prihodnost, katero hočemo, in katero moramo priboriti svojemu narodu, mogoče je priboriti le v državi, vladani po svobodoljubnih načelih! Ali oglejmo si absolutizem še od druge, še bolj senčnate strani! Že sedaj tlači Ogrska na gospodarskem polju tostransko državno polovico kol mora, in v pravem suženjstvu nas ima. To razmerje med obema državnima polovicama ni zdravo in vzdr-žavalo se je dosedaj več ali manj na umeten način. Pod absolutizmom pa se bode čisto gotovo vzdržavalo, in vzdržavalo se bode toliko časa, dokler se na Dunaju ne snide resna, delavna in na svoj ugled ponosna zbornica, katera ne bo samo tostranskim narodom delila pravice, nego si bode pravice priborila tudi nasproti Ogrski, katera sedaj tako brezobzirno izkorišča naš slabotni položaj. Vse razmere — in tudi slovenske — silijo z elementarno močjo na to, da bodi poklic bodočemu parlamentu gospodarski poklic. Rešiti bode vprašanja velikega narodnogospodarskega pomena, zajamčiti bode gospodarsko shajanje kmetu-trpinu, varovati gospodarske koristi trgovskega in obrtnega stanu in pripomoči tudi delavcu do tega, da mu bo vsaj človeško živeti mogoče. Se zastopniki drugih slovanskih narodov naj vežejo naše poslance najtesnejše vezi, pred vsem se zastopniki češkega naroda. Upamo pa, da bodo tudi poslanci tega naroda postopali v zavesti, da moči malega slovenskega rodu ne bi prenesle vsega, kar prenese brez nevarnosti orjaška moč čeških bratov, in da bi te moči brez popolnega oslabljenja nikakor ne mogle prenesti neplodne parlamentarne obstrukcije. Vi pa, somišljeniki, udeležite se volitve do zadnjega moža, a svoj glas oddajte svobodno, samostojno in ne na povelje duhovnikov, ki iščejo svoje kraljestvo na zemlji, ki pa ne iščejo, kakor veli zapoved Odrešenikova, kraljestva božjega. Volite napredne kandidate narod do stranke! vimenu vodstva narodne stranke: Dr. K. vitez Bleiweis -Trsteniški. # Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je v svoji zadnji seji proglasil naslednje kandidate: za notranjske kmetske občine gosp. Ivana Božiča, posestnika v Podragi; za kmetske občine ljubljanska okolica-Litija-Velike Lašče - Ribnica gospoda Josipa Lenarčiča, posestnika in tovarnarja na Vrhniki; za kmetske občine Radeče - Mokronog - Žužemperk-Trebnje-Kočevje gospoda Franca Zupančiča, posestnika na Rakovniku, in za kmetske občine Kostanjevica-Novo mesto-Krško- Metlika-Crnomelj gospoda Ivana Globočnika, posestnika na Dobravi pri Kostanjevici. Za gorenjske kmetske občine se bo kandidat pozneje proglasil, ker se dosedaj zaupniki Še niso zedinili. * Shod glede volitve poslanca V. kurije priredc, kakor se čuje, mojstri v Kranju. V Lescah je bil minulo nedeljo shod narodno-naprednih volilcev, katerega se je udeležilo nad 200 volilcev iz vsega političnega okraja radovljiškega. Sklenilo se je soglasno postaviti kandidatom za gorenjske kmetske občine PODLISTEK. Dekadenca v pesništvu In • slikarstvu. Dalje in dalje hiti čas po svojem tiru v neskončno večnost in v tem neomejenem prostoru mu ne bode nikoli zmanjkalo pota, da bi se moral ustaviti. S časom pa se vspenjata človeški duh in razum, vprežena v človeško delavnost višje in višje, pridobivata človeštvu vedno novih iznajdb, stare pa mu popravljata in vspspolnjujeta. Človek je v vseh dobah najmarljivejše uporabljal svoj duh in razum za splošno umetnost, ki je postala vsled tega do sedanje dobe tako popolna in dovršena, da je dandanes na njenem polju težko Se iznajti kaj novega, kaj boljšega. Ali napredek časa in moda zahtevata iz-premene tudi tu. Zato se sedanji umetniki močno trudijo, da bi povzdignili umetnost še na višjo stopinjo popolnosti ter jo pokazali svetu v še lepši in prikuplji-vejši obleki. Toda na ta način ne morejo ž njo dalje, ker so že njih predniki dospeli ž njo na vrhunec. Kdor pa ne more naprej in noče stati, ta mora nazaj! Nekak tak korak so storili tudi nekateri najnovejši umetniki, zlasti pesniki in slikarji. Tako se mora zdeti onemu, ki ravnatelja kmetijske družbe g. Gustava Pirca, za peto kurijo pa učitelja g. Luka Jelen ca. Iz Radovljice. Dne 18. listopada se je tu vršil socijulno-demokratični volilni shod. Ko je bil shod že zaključen, pridrvil je med navzoče volilce tukajšnji načelnik gasilnega društva, ki je obenem, kakor smo zvedeli iz njegovega govora, podjetnik savskega mostu v Kranju. Začel je obdelavati liberalec in socijalne demokrate, da so oni krivi, ker tiče brez vere, da so njemu kot podjetniku mostu kar čez noč pokradli veliko zalogo lopat, krampov, samokolnic i. t. d. Povedalo se mu je, da naj postavi delovodja, kateremu naj izroči orodje, da mu ne bo nihče i ničesar vzel. Čudimo se, daje ta mož kar naenkrat postal tako goreč kristijan, ker šele pred enim tednom je na Lancovem strastno zagovarjal napredno stranko in rekel, da kaplan spada v cerkev, ne pa v politiko. Pred nekaj dnevi se je hvalil, da že več mesecev ni videl cerkve od znotraj, sedaj pa blati narodno-napredno in socijalno-demokratično stranko. Mož naj pometa pred svojim pragom, in ko tam vse osnaži, naj šele pride k nam. Narodno-napredni delavec. Z Dolenjskega, 18. listopada. Dosti je sedaj citati o volilni agitaciji, ki se je posebno razvila med dolenjskimi kmetovalci. Kar slobodni, ne v farovške verige ukovani časopisi pišejo o tej agitaciji je resnica. Velikanska nezadovoljnost Dolenjca, ki mora svoje najboljše otroke v tujino pošiljati za kruhom in še sam iti za njim, si daje v tem volilnem gibanju duška. Izbrali so si kmetovalci kandidate za poslanstvo iz svoje srede. Žulji nu rokah so legitimacija za poslanstvo. Kaj bo škric ali penzijonist zastopal našo stvar! Čast zahteva, da kmetovalec pošlje iz svoje srede poslanca na Dunaj. Ali ni sramota, da, n. pr. v kranjskem deželnem zboru, sedi med 30 poslanci komaj pet pravih kmetovalcev, in dežela je zgolj kmetijska! In zakaj bi škric jemal dijete državnega poslanca! Ali smo še tlačani, ki ne smejo imeti svoje volje? V župniščih delajo ti glasovi jezo. Proti kmetom-kandidatom bruhajo razžaljivke in to tudi z leče. Torej «prija- ne odobrava vsega, kar nam ponuja moda, in ki trezno ogleduje, premišljuje ter primerja nove moderne umotvore z umotvori starih slovečih mojstrov. Kdor slepo veruje, da je vse lepo in dobro, kar je moderno, pa naj bode še tako neokusno in površno hdelano, tisti seveda hvali in povzdiguje v deveta nebesa vsako še tako neznatno delce modernega umetnika. A hvala se hitro izkadi v nič, umetnikovo delo pa ostane in ga ne more nobena hvala zboljšati, ako ni v resnici dobro in dovršeno. Pesništvo je bilo pri vseh večjih in kulturno pro-bujenih narodih že pred davnim časom na vrhuncu dovršenosti. V Slovencih pa se je to zgodilo šele za časa Stritarja in Gregorčiča, katera so skoraj vsi poznejši slovenski pesniki posnemali do najnovejšega časa. Zdaj pa tudi pri nas niso več dobri taki gladki in blagoglasni verzi, kakršne sta delala ta pesnika. Svetovni pesniki so namreč začeli pred nekaj leti pesmi skladati po novih pravilih, ki so precej nasprotni prejšnjim in se imenujejo dekadenca. Kmalu so jih začeli posnemati tudi naši mladi pesniki, in zdaj imamo že ogromno število pristnih dekadentičnih pesmi v svojem leposlovju. Ker sem videl, kako so z vseh strani slovenske domovine frčali lovor- telji kmeta«, kmet kot poslanec vam ni všeč! Ali se ga sramujete? O ne. Vi dobro veste, da kmetija ni navadno delo in da jo najbolj spoznava tisti, ki dela z mladih nog v njej. Ali ravno zaradi tega, ker bi ta naš kmetovalec-poslanec vam v župniščih odrekel pokornost, ker bi se ne dal izrabljati za koristi župnišč, zaradi tega sikate proti našim kmetskim kandidatom. — Taki razlogi se slišijo iz ust dolenjskih volilcev na deželi. V Mirni peči so razgnali shod. ki so ga napravili duhovniki z dr. Susteršičem na čelu. Noben duhovnik — in seveda še manj advokat Susteršič — ni smel govoriti; govorili so kmetje in brali duhovnikom levite. Po vsej Dolenjski vre. Naš kmet sam stoji v agitaciji za svoje kandidate. Kar je pametnejšega, je po-koncu proti duhovništvu. Leto se zanaša le na neumneže, koristolovce in na to, kako bo po stranskih potih z volilnimi listi spravilo svoje pcuzijoniste na Dunaj. Se nikdar od lelav1848. naprej ni bilo videti tako energičnega, tako možatega nastopa dolenjskega kmetovalca, kakor letošnjo jesen. — Hvala Bogu, da se je leta enkrat ozrl po svoji revi. Skoro polovica Kranjske je Dolenjska. Rodovitna tla so tu. Vino, sadje in žito rasle tu, goveja živina, konj, ovce najdejo polne jasli, hoste je še nekaj in to ljudstvo naj daje na leto še dalje T>0 tisoč najmočnejših svojcev za premogokope v tujini! Zdrav, čvrst duh živi sedaj na Dolenjskem, ko morejo vsi posestniki k volitvi. Ce ničesar naši bodoči poslanci ne dosežejo, to edino je velika pridobitev: dolenjski kmet se je zbudil, se ogrel za koristi kmetije, se vprašal, ali je suženj farovža, ali sloboden človek. Vpraševati je začel državno vlado, ali ji je znano, kako mora avstrijski državljan na tuje, ker je v lastni drŽavi slabo gospodarjenje in to zaradi tega, ker farovž in njegovo spremstvo v tem gospodarstvu je meso, ljudstvu pa da glodati kosti. Na Kranjskem. V Cerknici je nedeljski shod sijajno uspel. Okrog 250 volilcev je postavilo enoglasno kandidatom kmeta Božiča. — Na volilnem shodu v Št. Ru-pertu na Dolenjskem so govorili kandidat-kmet Franc Zupančič, kandidat pete kurije Luka Jelenec in dr. Ivan jevi venci na naše dekadentične pesnike, vzbudila se je tudi v moji duši prešima želja, da bi tudi name padel vsaj kak lavorjev perešček. Radi tega sem «vzel pero v v svojo desno roko» in kos papirja, kamor sem po dolgem duševnem naporu prikoval tale dekadentičen • umotvor«: Žaba me iz luže krega: uvek, uvek, lega, lega, meščev srp nad plotom miga, v hlevu pa mi sivec riga; a dokler dan ne napoči, nič od ljube me ne loči! Ko sem potem te vrstice še nekolikokrat zadovoljno prebral, sem jih prepisal na drug ličen papir ter se podnje podpisal z debelimi črkami. Nato pa sem poslal to pesmico v dolgem priporočilnem pismu nekemu slovenskemu leposlovnemu listu — s sladkimi nadami, da se bo skoro zabliščalo tudi moje ime med ovenčanimi slovenskimi pesniki. A na svojo veliko žalost sem dobil, še predno je izšla naslednja številka dotičnega lista, od urednika pismo, ki se je glasilo: v.Cenjeni gospod! Obžalujem, da Vaši želji, naj bi dal Vašo, zadnjič doposlano pesmico natisniti v našem slavnem listu, ne morem ustreči, ker pesmica ni godna za Usek in niti prikladna za naš list. Preveč je zlizana po starem kopitu, ima tiste nepotrebne rime, v vsaki vrstici po jednako zlogov, katerih se nobeden nič ne zadene ob drugega in tudi izrazi Tavčar. Navzočih je bilo okrog 500 volilcev. Shod je napravil najboljši utis, zato sta pa bili kandidaturi sprejeli z navdušenjem. — V četrtek se je v Krškem shod narodno-napredne stranke veličastno izvršil. Udeležba je bila ogromna. Kmetje so župnika Sehvveigerja, ki je delal nemir, vrgli iz dvorane. Novi kandidatje na Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem kandidirajo: Franc Vračko, načelnik gorenje-radgonskega okrajnega zastopa, proti dvornemu svetniku dr. Ploju, Ludovik Kersnik iz Slovenske Bistrice proti profesorju Robiču v mariborski okolici in Ivan Visenjak. župan na Sloinu pri Možgancih, v celjski peti kuriji. Na Goridkem zmaguje narodno-napredna stranka na več krajih, kjer so bili doslej klerikalci vedno voljeni. Sodi se, daje izvolitev dr.Turne v peti kuriji zagotovljena. Kmetijo pred očmi! Dalje. Te Krapotkmove spomine dopolnjuje ravnokar izišla knjiga v Švici živečega Rusa Parousa ter njegovega so-delovalca zdravnika dr. Lchmanna: Das hungcrnde Russ-land. Ta dva sta prepotovala Rusijo leta 1898., v katerem letu je bila tam lakota, in utise, katere sta si napravila z lastnimi očmi, sta priobčila v tej knjigi. Človek ne more zaporedoma brati več poglavij te čez f>00 strani debele knjige. Joj, ubogo ljudstvo! Podamo le nekaj iz nje: Ruski, na škorbutu vsled lakote na tleh svoje bajte brez strehe — slamo je dal živini — ležeči kmet govori takole: Kak kmet sem brez konja! Stavi mi nož na goltanec, le ne vzemi mi konja! Ali naj zemljo razbrskam s svojimi prsti? Kam naj položim setev? Veter jo bo odnesel, ptice jo bodo načele. Brez konja, gospod, tu ne preostaja drugega, kakor kmalu leči v grob.» «Kmet», piše ta Parous, ki je ruske kmetije sin, • se trudi pridno za hlev in dvor. Duševno je jako razvit, telesa pa močnega. Slabi časi so, kmet ne izgubi upanja. Menda ne bo prišlo do najhujšega. On se hoče boriti. Vse žile se morajo nategniti. On in njegov konjiček so preveč navadni. Namesto «žaba» bi se lahko reklo: krota, namesto iz luže* iz blata, namesto « krega* straši i. t. d. V današnjih dneh tako tesnosrčno in opiljeno pesnikova nje ni več moderno. Kdor pa hoče zlagati moderne pesmi, imeti mora tudi moderno dušo, ker prave pesmi so — dušni glasovi. Da pa v Vasi duši ni ničesar modernega, to iz povedanega lahko sami razvidite. Ker ste moj dober znanec, Vas zaradi navedenih nedostatkov nočem raztrgati v javni listri-i, temveč sem se toliko ponižal, da Vam to pišem v zaprtem pismu. Mislim, da mi bodete zato hvaležni! Zdaj pa Vam še svetujem, da si odslej več ne tratite časa s takim brezplodnim pesnikovanjem! Da ste mi zdravi! Z Bogom! Vaš Moderan. > Kaj sem hotel potem še! Pustil sem pesnikovanje ter zavidal vse one pesnike, ki imajo moderne duše. Rad pa vendar še zdaj berem njih moderne pesmi ter iz njih • študiram* pesniške duše, ker sedaj vem, da so pesmi le odmevi ali glasovi pesnikove duše in da, kakršna je duša kakega pesnika, take so tudi njegove pesmi. Ako je toraj pesnikova duša raztrgana, obupana in potrta, so take tudi pesmi, ki prihajajo iz nje. Vsled tega so tudi dekadentične pesmi lahko veliki umotvori, ki natančno in dovršeno slikajo revno dušno stanje dekaden-tičnega pesnika. To dušno stanje pa le dotični pesnik sam najbolje pozna in nihče drugi umrljivih Zemljanov. Zatorej dekadentičnih pesmi tudi drugi grajati ne smemo, čeprav nam v njih kaj ne dopade! Konec pride. bosta Že ostala pri življenju. In to je glavna stvar. Potem pride spomlad in ž njo klije novo življenje iz ruše. Kmet varčuje in stiska. Ruska zima se še ni-prav začela, in že stiska, že prikrajšuje svojim, sebi in živini hrano. Ali njegovi pridelki se manjšajo. Psi tulijo na vasi gladu, zato znorijo in se spopadejo. Nič se jim ne more dati jesti. Nemir se polasti vseh v vasi. Živina se goni na sejmove. Z i vsako ceno se izkuša prodati. Strašno nizki kupi se ponujajo. Kmet ostaja obupno doma. Krava rjove v hlevu gladu, konj se komaj drži na nogah. V hiši vpijejo otroci in prosijo kruha. Da dobi denar, zastavi kmet vse, kar ima, tudi obleko, svoj kožuh. Zima pritiska, mraz raste. Kmet vidi, kako se zbira nad njegovo hišo huda usoda od vseh strani. Njegove moči pešajo. On ne najd^ izhoda iz reve. Vse upanje izgine. On postane apatičen in indiferenten. On vidi, kako najmanjše njegove življenske zahteve ne najdejo uresničenja in da mora brez pomoči gledati, kako umira njegova družina. Duša njegova odmre prej, preden je truplo mrtvo. Skoro poskuša posledice lakote na lastnem telesu. Dolgo že ni jedel mesa niti sala, sočivja, zelja, tudi ni užival mleka. Krava je poginila gladu, ali pa jo je prodal za kup, kolikor bi bila koža vredna. Moko je že zdavno pomešal z lesno skorjo in drugimi stvarmi, tako da ne skipi več, da je neokusna, neprebavljiva postala v kuhi. Mužik je izgubil svojo telesno moč, trebuh se je napihnil, roke visijo odrevenele k tlom, kmet se vleže na leseno prično v raztrgani hišici brez strehe. Tu leži apatično in skoraj brezzavesten. Njegovo lice je rumeno, luč oči je mrkla, oči se vnamejo, so krvave, zobno meso oteka, zobje izpadajo, na rokah in na nogah ima otekline, modre lise, — škorbut je v njem. Sedaj ne čuti več lakote. On noče več jesti in misli le na kakršnje-koli že odrešenje iz te solzne doline in če tudi s smrtjo.» — In dolga je zima. Pa vendar pride pomlad. Nič živine, nič semena, nič v kasti in v kleti: Potem se sliši alarm po vsem carstvu: Pomagajte kmetu, svojemu bratu v KristuS _ Se nadaljuje. j V Kranju, dne 24. listopada. Cehe je z upokojitvijo praškega višjesodnega predsednika Janše, zadel hud udarec. Na njegovo mesto je imenovan predsednik deželnega sodišča v* Brnu Viktor pl. Wessely. Cehi so vsled tega silno razburjeni. Hrvatski deželni zbor se je sešel, da se posvetuje o proračunu in o začasnem podaljšanju finančne pogodbe za eno leto. Francoski ministrski predsednik je v parlamentu izjavil, da predloži v kratkem načrt zakona zoper katoliške redove, da se bo moglo proti njim odločno nastopiti. Gospodarske stvari. Varstvo pticam. I. Na jesen, ko se začnejo pomikati ptice-sefilke v gorkejše kraje in na pomlad, ko prihajajo naši pernati pevci nazaj, čujejo se po vseh krajih naše države opravičene tožbe o neznosnem počenjanju ptičjih lovcev. Toda te tožbe ne pomagajo nič. V nekaterih kronovinah naše Avstrije, sosebno na Spodnjem Avstrijskem, dalje v Turčiji in na Grškem, zlasti pa v Italiji in severni Afriki se vsako leto polovi, pomori in povžije na milijone ptic pevk. Razen tega presega dandanes neumna šega že vse meje, kajti na tisoče in tisoče ptic se žrtvuje v kinč klobukov našega nežnega, v tem oziru pa jako neusmiljenega ženskega spola. V deželah okrog sredozemskega morja se peča vse staro in mlado s ptičjim lovom, in sicer jako marljivo skozi celo leto z raznimi sredstvi. V krajih med Ottakringom in Hutteldorfom in še v drugih krajih »Dunajskega gozda«, je lov na ptico jako razvit. En del plena se odda prav po nizki ceni raznim ptičjim mešetarjem, drugi del, navadno babice (samice), se pomori, z raznimi barvami kemično preustroji in potem proda modistinjam in drugim takim, kakršnih je na Dunaju veliko število. Dosedaj povedano jasno dokazuje, da se ceni korist ptic mnogo premalo, in da se vpliv ptic na človeško naravo le prerado pregleda. Koliko koristijo ptice-pevke našim vrtnarjem, gozdarjem in kmetovalcem s pokončevanjem škodljivih mr-česov, o tem nimamo namena govoriti, temveč hočemo govoriti o vplivu ptic v nravstvenem oziru na čut, lepoto in naravo, sosebno mestnim prebivalcem. Bodisi še tako lep gaj, če nima ptičic, ni prikupljiv. Pust, dolgočasen in prazen je gozd, zelen gaj, vrt, če ni čuti v njem blagoglasnega petja naših ljubčkov. Nedvomno vpliva ptica na prostem na človeško dušo ter spodbuja marsikoga k temeljitemu učenju živalstva sploh. Ptice so nam pa tudi v izgled pri našem početju. «Nobena stvarica,* pravi Brehm, «ne zna tako živeti kot ptica. Nobena druga stvarica ne zna porabiti svojega časa tako, kot ona. Njej je najdaljši dan komaj dosti dolg, najkrajša noč komaj dosti kratka. Pri nekaterih je komaj opaziti, da delajo sploh kak razloček med dnevom in nočjo. Kak izgled vendar za nas ljudi! Se nadaljuje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe je sklenil, da novovstopivšim udom ne bo treba od n o -I ve ga leta 1901. plačevati vstopnine, ker bo deželna podpora nadomestovala dosedanji dohodek iz vstopnine. Letina v radovljiškem okraju je bila letos srednja. Veliko se je pridelalo mrve. otave pa skoro nikjer nič ni bilo. Turšeicaje mnogo trpela vsled suše. Krompirje večinoma ostal majhen. Žito je uspelo vobče srednje, pač pa je letos dobra letina s sadjem, zlasti z jabolki in hruškami. Podaljšanje dolenjskih železnic. Ogrska tvrdka Glanz in drugovi je prosila za dovoljenje za zgradbo električne železnice iz Novega mesta v Metliko in Črnomelj. Za izvoznike. Iz pisarne trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani se nam poroča: G. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da vsled mnogih izjav, katere je Llovdov upravni svet poslal c. kr. pomorskemu oblastvu v Trstu, izvozniki (ekspor-terji) iz ekonomičnih razlogov vobče ne skrbe dovolj za varno in solidno zavijanje blaga, ki je namenjeno za prekomorski izvoz. Posebno naj se tukaj omenijo po-šiljatve papirja, ki so bile z malimi izjemami srednje, pa tudi prav slabo zavite, tako da so se morale odkloniti kot neprikladne za piekmorski prevoz v direktnem prometu, še manj pa kot primerne za promet, pri katerem se večkrat prelaga. V zadnjem času so se tudi ponovljeno cule pritožbe o slabih zavojih in tovorih žebljev in sodov, ki so bili z ozirom na njih znatno težo veliko preslabo zaviti. Za izvozne tvrdke. Tvrdke, ki imajo trgovsko zvezo z Damaskom, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zaupno poročilo. Za trgovce z Nemčijo. C. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se je v zadnjem času po poročilu c. in kr. avstro - ogrskega konzulata v Monakovem večkrat pripetilo, da se trgovskim potnikom avstrijskih trgovskih tvrdk pri kralj, glavnem carinskem uradu v Monakovem ni oddalo vzorcev blaga, ker niso imeli predpisanih obrtnih izkaznic. Vsled tega se trgovci opozarjajo, da preskrbe svojim zastopnikom predpisane! obrtne izkaznice, da leti ne bodo imeli pri sklepanju svojih kupčij zamud in ovir. Kmetijska šola na Gorenjskem se menda vendarle ustanovi. »Slovenski Narod* je prinesel minuli teden daljši članek, v katerem se zlasti opozarja na Bohinjsko Bistrico, kateri kraj je neki najpripravnejši za to šolo, ker je tam najlepša prilika za praktično izobrazbo v umni živinoreji in sirarstvu. Novičar. Na (i n r o n j s k a ni. Osebna vest. Din* 19. t. m. je poslal na graškem vseučilišču gospod Ernest Maver iz Škofje Loke doktor vsega zdravilstva. Zaradi shoda gorenjskih županov in svetovalcev se klerikalci kar ne morejo pomiriti. Prikriti ne morejo jeze, ker se je, kakor smo zadovoljstvom konštatirali že zadnjič, začel »puntati* še celo kmet v kranjski okolici. Najbolj jih pa jezi, da so je kmet začel zavedati sam. Sklicatelji onega shoda so pobožni možje, večinoma kar naravnost pristaši klerikalne stranke. In vendar so se vzdramili in še prišli do prepričanja, da je bojni klic «vera je v nevarnosti - prav navadno nizkotno ugilaeijsko slepilo in limanica za nevedne kaline. Gele skladovnice »Domoljuba*, »Slovenca* in »Slovenskega Lisla», ki se kmetom vsiljujejo brezplačno, ne pomagajo ničesar. Tudi kmet v naši okolici čuti, da tako ni mogoče naprej, da se poznata »gorenjska možatost* ne sklada z brezpogoj no poslušnostjo napram duhovniški komandi, in tem za sedaj že precej razvitim čutilom je hotel naš kmet dati duška na tem shodu. Ta pojav bi klerikalci radi prikrili, vale po znanem receptu vso krivdo na povsem nedolžne osebe in vpijejo vprek: »Kranjski liberalci so kmete nahujskali.» Bes pa je, da se kranjski naprednjaki niti brigali nismo za ta shod in se ga tudi nismo udeležili. Prvič zaradi tega ne, ker se ne strinjamo z načeli sklicateljev onega zborovanja, kakor smo že pojasnili v zadnji številki «Go»enjca». Drugič pa, ker nismo bili povabljeni, ker se ne maramo nikomur vsiljevati in še manj kol nepovabljeni delali kraval, kakor od tega shoda zapodeni nepovabljeni duhovni gospodje. Najbolj seveda vpije '.Slovenski List*, ki smatra shod v kranjskidekaniji.se posebej kot «sua causa*. V uvodnem članku in dopisu iz Kranja se bavi z napominanim shodom dobro znani pisec, s še bolj znanim surovim slogom, katerega bojevitost je v zadnjem času izdatno podprl ostri gorenjski zrak in toli zaželjeno, vendar enkrat polne jasli. Duhtečih rožic, kakor: «Tavčarjeva banda*, •kmetski hlod*, »sinrdokavra* i. t. d. kar mrgoli na tem duhovniškem vrtu. Zlasti uvodni članek «Lov na kmete*, ki je natisnjen okoli slike predsedstva II. katoliškega shoda, je prav primeren okvir osrečevalcem slovenskega naroda a la Sušteršič in Vencajz. Nfaj navedemo samo en odstavek: »Liberalci se potegujejo za to, da hi zmagali lumparija in sleparija (zato imajo tudi prave sleparje, ki so zaradi raznih lumparij že izdelali leta po ječah, v svojih kovačnicali), mi se pa potegu jemo za resnico božjo in pravico ljudstva.« Človek se neliole spominja ničvrednega svetopisemskega farizeja, ki je pred oltarjem našteval svoja dobra, dela. Ne pride nam seveda niti na um, da bi igrali vlogo ponižnega^ eestninarja, temveč naša dolžnost bodi, takim in enakim »tulečim drvišem* strgati krinko raz obraz, da se pokažejo prevaljenemu ljudstvu v pravi podobi. Na drugi strani pa treba seveda zopet potrpljenja, kajti naravno je, da se človek, ki se je že leta iu leta bavil s tako nečedno druščino, kakor jo opisuje »Slovenski LisU, navzame polagoma tudi sam surovih manir. Tudi »Slovenec* je ves potrt in ne more prikriti svoje jeze radi kranjskega shoda. Seveda močno vplivajo na to duševno stanje tudi ponesrečeni klerikalni shodi na Notranjskem in na Dolenjskem. Najprej je očital »Gorenjcu*, da ni res, da bi gosp. Koželj kandidiral. Sedaj pa, ko je gosp. Koželj razposlal volilni oklic, »Slovenec* kar ne ve, kaj bi počel. V dopisu iz kranjskega okraja beremo naslednje: »Kranjski zakotni liberalci so v imenu ljubljanske liberalne klike razposlali po kranjskem okraju iz raznih laži skrpan volilni listič z naslovom „Kmet naj voli kmeta za svojega.poslanca". Če bi moglo biti liberalce sram, rekli bi: „Sram vas bodi, da se tako upate kmetu legati!" Ubogo slovensko ljudstvo, če boš Šlo takim sleparjem na lirna-nice.» Potem pa kar v šestih odstavkih skuša oprati bivše klerikalne poslance-zamorce. Kot posebno zaslugo bivših poslancev opisuje ustanovitev klerikalne kmetske organizacije, ki že sedaj poka na vseh koncih in tira kmeta naravnost v pogubo. Kakor smo že zgoraj omenili, nismo kar nič v dotiki z «neodvisno kmetsko stranko*, sedaj pa še izrecno povdarjamo, da za Koželjev oklic niti vedeli nismo, dokler ni bil tiskan. Ti pa, gorenjski kmet, ki si se drznil enkrat samostojno nastopiti in položiti v svojem oklicu svoje gorje, ne da bi si bil zato izprosil še posebnega blagoslova od klerikalne gospode, veš li, kaj si ti po mnenju teh svojih patentiranih osrečevalcem? Lažnivec in slepar . . . ! Ali se ti oči odpirajo, ali sedaj veš, zakaj je vera v nevarnosti? Ker se gospodje boje za svoj upliv! Toda prišlo bo se bolje. Za srečno izvolitev gosp. Pogačnika izpostavili bodo monštranco in, če bo gosp. Koželj imel korajžo vztrajati pri svoji kandidaturi, izpostavljeno bo Najsvetejše zoper njega, kakor je bilo pred leti za Pogačnika proti vzornemu duhovniku Tomo Zupanu in pozneje proti Antonu Koblarju, ki takrat še ni sanjal o prelepi službi kranjskega dekana. Zopor pobožnega kmeta, ki je vrhu tega še klerikalnega mišljenja, izpostavili bodo monštranco! Da! Da! ni čudno, če res vera peša. Tu bi bil pač na mestu oni iz «Dihurja* ponatisnjeni odstavek, le treba mesto besede «liberalec* vstaviti »klerikalec*, a mi, ki ne ljubimo tako tečne hrane, vzkliknemo z ozirom na to klerikalno početje raje s pobožnim ^Slovencem*: Ubogo slovensko ljudstvo, če boš šlo takim sleparjem na limanice! Občni sbor moškega pevskega društva »Kranj*, ki se je vršil minulo nedeljo v društveni sobi, je izvolil predsednikom g. Janka Sinka, podpredsednikom gospoda Leopolda Blaznika. Ostali odborniki so tisti, kakor v prejšnjem odboru. Veselico priredi »Narodna čitalnica v Kranju* v soboto, dne 24. listopada t. 1. v svojih prostorih. Spored: 1. J. Horny: Koračnica, igra čitalniški godbeni klub; 2. 1<\ Wogrolly: Overturn, igra godbeni klub; 8. H. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan!* moški zbor; 4. F.Wogrolly: »Snežinke«, valček, igra godbeni klub; 6. K. Czermak: Koncertna polka za klarinet solo, igra godbeni klub; t). A. Nedved: »Dekletu*, moški zbor; 7. I. pl. Zaje: »Večer na Savi*, igra godbeni klub. Začetek ob poldevetih zvečfer; Vstopnina prosta. Vstop je dovoljen samo čital-niškim udom in po njih vpeljanim gostom. K obilni udeležbi vabi odbor. S Sv. Jošta je do.šla vest, da se je dne 18. t. m. ob uri zjutraj čutil sekundo trajajoč potresni sunek. V Goricah je pred nekako štirinajstimi dnevi sedelo več fantov v gostilni »Nadižarja*. Med drugimi sta bila on»li tu«li Andrej Bajt in Ignacij Vevar. Prišlo je do malega prepira med fanti. Ko so M razšli in je bil Bajt zadnji, skočil je menda Ignacij Vevar k njemu in ga zabodel dvakrat v hrbtenico. Bajt je 21. t. in. umrl. Veva rja so izročili sodišču. Kmetski prijatelji. Z Bleda se nam piše: Naši duhovniki in njih privrženci se kaj radi, posebno ob času volitev, prilizujejo krnet skemu ljudstvu ter se mu lažejo, kako v, iki prijatelji so njegovi in koliko dobrega so že storili zanj. V resnic, pa jih le sleparijo ter odirajo, kjer le morejo. Naj navedem nekaj najnovejših slučaje? iz našega kraja: V konsumnem društvu so imeli na tehtnici naloženega več gramov papirja, da so mogli pri vsakem kilogramu kmeta za nekoliko ogoljufati. Belanski župnik je učil Petranko na Mlinem, kako se dela iz sadjevca črno vino za kmete, za katere je po njegovih mislih vse dobro, da le plačajo. Župnik v Ribnern pa je baje rekel, da bode treba letos nakupiti več sadja, ga stlačiti ter potem tako tekočino namešati v vino ondotne konsumne podružnice, češ, saj kmet vse rad pije in plača. Kmetje take poštenjake volijo in odpošiljajo še celo kot svoje zastopnike na Dunaj, da jih morejo tudi tam varati ter izdajati njih koristi! Potem res ni čudno, da se kmetu slabo godi! Zdravstveno stanje v radovljiškem okraju. Deljivi kašelj je ponehal v občinah Bled in Bistrica. Od 270 obolelih otrok jih je umrlo 7. Zaznamovati je čvetero slučajev čkrlalinke. Pomagal je v vseh teh slučajih zdravilni serum. V Predtrgu in v Kropi se je pojavil po en slučaj vročinske bolezni. Proti dušljivemu kašlju je baje — kakor se nam poroča — jako dobro sredstvo «sok zoper otročji kašelj«, ki se dobiva v lekarni g. Trnkocvja v Ljubljani. Nenavadna prikazen. Prijatelj našega lista nam piše iz Škofje Loke, da je dne 19. t. m. ob devetih zvečer ujel na dvorišču lepo kresnico. Hranilnica in posojilnica v Skofji Loki, zadruga z omejenim poroštvom, se je vpisala pri c. kr. deželnem sodišču v zadružni register in prične poslovali -- kakor se nam naznanja — že prve dni prihodnjega meseca. Uradni prostori bodo v hiši gospe Kloboves na glavnem trgu. Sklenilo se je, da se vloge obrestujejo po 4 l/t %. O vprašanju vodovoda v Škofji Loki se nam poroča, da je zadnje dni vrnilo kemično preskuševališče v Ljubljani analizo studenčnice izpod Križne gore. Ta studenec ima po mnenju veščakov dovolj vode za Skofjo Loko. Tudi inžener se je pred kratkim zastran vodovoda mudil pri nas. V Stari Loki je bil predvčerajšnjim pogreb posest-niče Mine Porenta. V Poljanah nad Skofjo Loko se je vršila občinska volitev, pri kateri so bili izvoljeni gospodje: Alojzij Grošelj iz Dobja, županom, Valentin Tavčar in Gregor Pe-ternel, oba iz Poljan, občinskim odbornikom. Vodovod v Vižmarjih. Vtorek popoldne je pritekla voda po ceveh. Vsa občina je z veseljem pozdravila ta trenutek, in zakaj bi ga ne, ker je ta kraj že od nekdaj trpel na pomanjkanju vode, zlasti ob suši, ko so odpovedali vsi studenci in se je morala dovažati voda iz Save. Občina dobi sedaj izvrstno pitno vodo tako za ljudi kakor za živino, poleg tega pa dovolj hidrantov, ki naj bi vsak požar zadušili že v kali. Vas je bila v zastavah, in grmenje topičev je naznanjalo občinski praznik. Zvečer pa so se stanovalci sešli k slavnostni pojedini. — Koristna naprava izvrstno deluje, kakor je bilo ta dan opaziti. Jako delavni odbor, na čelu gospoda A. Belec in J. Arhar, je mnogo pripomogel k temu. Deželni inžener J. Sbrizaj je nadzoroval delo, katero je izvršila znana tvrdka C. VVagenfdhrer. Vodovod stane 24.000 K, h katerim je prispevala država in dežela. Tatica. Marija Kosec s Skaručine se jo dne 27. t. m. zvečer vtihotapila v hišo mesarja Valentina Cirmana iz St. Vida pri Ljubljani, ko so domači ljudje ravno večerjali, ter odnesla dekli s podstrešja obleko v vrednosti 70 K, gospodarju pa raznega jedilnega orodja v vrednosti in K in drugih stvari za 86 K. Orožniki z Mengiša so ukradeno blago našli pri imenovani ter tatico izročili deželnemu sodišču. V Trzinu je dne 17. t. m. vlak povozil 70 let starega berača Fr. Vrabca. Odtrgal mu je obe nogi, da je nesrečnik lakoj umrl. Sodi se, da je bil Vrabec žganjepivec in v onem usodepolnem trenutku ne pri pravi pameti. Rop. Ze večkrat zaradi umora in tatvine kaznovani delavec Mihael Hribar iz Domžal je oropal dne 4. t. m. v Rodici onemoglega lajnarja Jožefa Kvedra. Hribar je tiščal Kvedra z roko za glavo na tla in mu odvzel 60 kron. Po dolgem iskanju so naši roparja v Golu, skritega pod streho krčmarja Janeza Kuharja, in ga izročili c. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku. Na Kranjskem sploh. i Ustanovni shod slovenskega trgovskega društva «Merkur« v Ljubljani se vrši jutri v nedeljo dne 25. t. m. ob poltreh popoldne v dvorani «Narodnega doma.« Potrjena zakona. Cesar je potrdil zakon glede uredbe zdravstvene službe na Kranjskem, izvzemši Ljubljano, in glede zlaganja zemljišč, katera je sklenil deželni zbor kranjski. Na Štajerskem. V Mariboru so pri občinskih volitvah v tretjem razredu prodrli socijalni demokratje. Se župan je podlegel. Na Primorskem. Zbor odposlancev zveze bolniških blagajn se je vršil dne 18. listopada t. I. v Trstu in je bilo pri tem zborovanju 19 slovenskih in 20 laških odposlancev navzočih. Zastopanih je bilo 18 blagajn. Pri tem zborovanju se je pokazalo, da tudi Lahi med seboj niso bili edini, ker pri glasovanju niso prodrli z nobenim predlogom kljub temu, da so imeli en glas večine. Važno za slovenske blagajne je to, da se je sklenilo, da se v prihodnje določi število odposlancev po povprečnem letnem številu delavcev in ne, kakor dosedaj, po Številu od dne 31. grudna, ker v tem času imajo slovenske blagajne najmanj članov, laške pa največ. Pozimi je namreč na Primorskem delo omogočeno, pri nas pa ne. Rezervni zaklad zvezi pripadajočih blagajn iznaša 200,7 J 2m>0'/, gld., rezervni zaklad zveze pa 23.384*85 gld. Ker pa ta fond ne zadostuje po g 8j, zvezinih pravil, sklenilo se je, da se ima za leto 1900. vplačati zvezi 10% od preostanka posameznih blagajn. — Vložil in sprejel se je ugovor zoper načelstvo, ker se pravila niso izpremenila tako, kakor je bilo na lanskem zborovanju sprejeto z večino glasov. — Zelo viharno debato je povzročila prošnja bolniške blagajne v Pulju za posojilo 8000 K proti 4°/0 obre-stovanju in letnemu vračilu 2000 K. Celo med slovenskimi odposlanci so nastala nasprotstva. Konečno se je sprejel predlog, da so posojilo 4000 K dovoli. Za Miklavža priporoča vsakovrstno in bogato zalogo Miklavžev in krampuzov in drugo različno slaščičarsko blago 234-1 Emil Brandt, slaščičar v Kranju. Darila. Upravništvu našega lista je poslal za dijaško kuhinjo v Kranju N. N. iz (?) vsoto K 6*16, kntero so zložili ob krasnem glasbenem sporedu dveh dražestnih umetnic in neumornega umetnika njih navdušeni častilci v Kostanjevici. Znesek smo izročili blagajniku »Dijaške kuhinje.» Listnica uredništva. Gosp. A. S. iz Bitenj pri Radovljici: Ono notico smo posneli po •Slovencu« štev. 249. Tedenski sejem v Kranju dne 1!). t. m. Prignalo se je 65 glav goveje živine, 2 telet, 112prašičev, 7 ovac, — bu.š,— koz. 50 kg: pšenice K 7"50, prosa K 7.—, ovsa K 5*00, rži K 7-—, ajde K 6*50, ječmena K 7 25, fižola koksa 10*—. ribničana K 9*2o, krompirja K P70, deteljno seme K 4.")*— do K 50"—. Loterijska srečka dne 17. listopada t. 1. Trst: 5 70 80 48 27 \)izitnice in kuverte 0 0 c % po zelo nizkih cenah priporoča „)(ranjs^a tiskarna" v JCranju. 227-2 J>ozor, živinorejci! F ran c O m ersa v K ran ju prodaja Barthelnovo apno za poklajo. Velik, lep lokal posebno pripraven za trgovino, v sredini mesta, odda se s 1. februarjem 1.1901, oziroma tudi prej. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. 226—2 Učenec se sprejme takoj v špecerijsko prodajalnico. Zahteva se vsaj štiri razrede ljudske šole. Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. , 230—1 Dve lepi, meblirani sobi ako se želi tudi s hrano, se oddaš ta do dne 1. grudna t. 1. Naslov da iz prijaznosti upravništvo « Gorenjca*. 231 Podpisanec preklicujem vse obrekovanje, katero sem govoril o tukajšnjem učitelju gosp. Ivanu Kuha r j u. V Trbojah, 19. novembra 1900, Jožef Rozman, 232 posestnik v Trbojah. Na račun se takoj odda stara gostilna na deželi na dobrem glasu in prostoru, pripravna za kakega rokodelca ali šiviljo pod ugodnimi pogoji. Kje? pove upravništvo «Gorenjca«, 233—1 Št. 1442. 228-2 Pri mestni občifii kranjski je izpraznjena služba policijskega stražnika z letno plačo 720 K, oziroma 600 K, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože prošnje z dokazili sposobnosti do dne I. decembra 1.1. pri županstvu. ' Prednost imajo dosluženi vojaki in žandarji. Županstvo v Kranju 15. dne novembra 1900. Ivan Sartori ključarstvo in trgovina z železnim blagom v Radovljici (gorenjsko). Tu se dobivajo vsake vrste šivalni stroji za šivilje, krojače, čevljarje, slamoreznice najboljših vrst po nizki ceni. Vsaki stroj se tukaj lahko poskusi in ogleda. Za vsaki stroj se jamči eno leto. Stroji dado se tudi na obroke. 214—6 KAROL FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalljami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlc (vlzitnlo) in galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—46 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. ^fe Proti malokrvnosti. Zeieznato vino lekarnarja G. PiCCOll-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža *jf ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča kina - železnata vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 161b—18 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malo krvni h, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in boleh uv i h otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. !SHMf'~ ' Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejfii fagone priporoča po nizki ceni 57—37 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. HtiKtrovani ceniki na razpolago. Pravo Efa plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah o < C/j se dobita r>y—37 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Šivalni stroji oojo pivo it*-največjo »afccjo v»cf* *>&»"t <^aAt\hn\ vefi/ioti *tf ttafiooosti ima po nifctii ceni u^cSto o »afoai 108-30 CD CD $y>ed\tii c. fu. pivo. jviine *e(<*nic«, £jttGfjana, 3nnaj»fia tata it. 1.5. 0> Xi ts o a o Ii "9 es 1 o o 03 Največja tovarniška zaloga sukna J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—36 suknenega blaga jagerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi tanogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave*. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki s tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. O 3 H I c PT o <-<■ o < C/J o p- <*3 o 0-> IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine): težkih gld. .v5« 1 tucit žlic, navadnih gld. 1*40, 1 „ .za kavo „ 2-20, 1 n nožev ah vilic „ 6*—. Jedna velika žlica za mleko gld. —*S0, za juho gld. 2- — Noži in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem 12 parov navadnih od gld. 1*80 do gld. 3* — lit „ boljših ,, „ 3-50 „ , 7-50 Svečniki iz alpake, visoki 21 84—35 24 26 V, cm gld. 2— 230 260 Manufakturna (gvantna) trgovina. Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice v novozgrajeni mestni hiši, opozarjati slavno občinstvo na nju popolnoma z novim jesenskim in zimskim blagom založeno trgovino, kakor: novosti v pavolnatih, pol-volnenih in volnenih oblek za ženske, fini kamgarn, ševiot (Damentuch), loden i. dr., gladko in pisano, perilni modni barhent za jopice, bluze in obleke. 199—8 Velika zaloga raznovrstnega sukna, štofa, kam-garna, ševiota ter znanega pristnega gorenjskega loškega štofa. — Novosti v volnenih, svilnatih in ženiljastih rutah in šerpah (pintah), pletenih (štrikanih), suknenih ogrinjalkah, plahtah, gorenjskih in ogrskih kocihl pavolnatih in volnenih postelnih kocih i. t. d. Vse navedeno po najnižji ceni. Vzorci se po pošti brezplačno razpošiljajo. "0 o 3 a> R. LANG, Ljubljana (KollzeJ) tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, prijioroča vsake vrate modrocev, posteljne oloje, zrcal, polju, oirotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, Kanape, divan) in 1'avO 76—36 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudt na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. si-36 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. Siedtiofiaiiya. . ■vvipovoia >voj.o <&š(imo a rt a 18 82—86 *>atoao ptiče tvrV \w i&delanifv zoc+ii4\ det vn v»a v to stvo4io »padajoča d&(a. ?itfjeinlata iw svilnata ročna dela (tncmo(j^aiw«). ^Psa deta se w-6ut^wjejo točno in po ni»h'vh cenah. — Suitat^a naiocifa točno. Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem časa sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—30 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. Adolf Hauptmann t! V tovarna 75—36 \w Meja Ljubljani. Ilustrpvani cenik brezplačno in poštnine prosto. ^>rO& ddtfricrça ljubljanska ** * * tovarna rrçrejastih) ograj Ur ■L c ■h O "c o ID ¿3