Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeetstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak: dan razen neclelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za I^JublJano
v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 50 kr., na mesoc 50 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 62.
V Ljubljani v torek, 13. maja 1884.
Tečaj I.
Zakon o socijalistih v nemškem državnem zboru.
Malo smo dosihmal čitali parlamentnih razprav, katere bi nas toliko bile zanimale kakor ravnokar dognani tridnevni govorniški boj v Berolinu o podaljšanji socijalističnega zakona. Nikakor ne zaradi predmeta samega, kajti veliko ne bode vplivalo na zgodovinsko presnovo, ako se ena leta preje v nemški državi opustč izjemne naredbe tam, kjer sedaj veljajo, ter povsod zopet obnovijo splošna načela občnih državljanskih pravic. Ali pomenljiva se nam vidi velika ta debata vsled odkritih besed, katere je pri tej priliki spregovoril največji državnik našega veka, knez Bismarck, in katere ne bodo tako kmalu izginile iz spomina zlasti nižjih plastij evropejskih narodov.
Dolgo se je ugibalo o usodi vladne pred loge, naposled so bili vsi iznenadeni po nepričakovani večini, ki se je odločila za podaljšanje socijalističnega zakona. Predloga bila je sprejeta s 189 glasovi zoper 157, vendar se 51 poslancev ni udeleževalo glasovanja, in mnogo je bilo takih, ki so le iz oportuni-tete, oziraje se na jasno izražano željo sivolasega cesarja ali na čutila svojih volilcev, glasovali za zakon, proti kateremu so parlamentarci raznih strank, Stauffenberg in Windthorst, Richter in socijalni demokrat Frohme, navajali mnogo vsega premisleka vrednih argumentov. Poudarjalo se je zlasti, da se število socijalnih demokratov razširja po Nemčiji navzlic postavni ostrosti ter da se množe krdela anarhističnih tihotapcev posebno radi tega, ker je zabranjena vsaka javna diskusija. Prepričati nas ti ugovori sicer niso mogli. Anarhistična vrtoglavost razsaja baš tako ljuto v svobodni Angleški, in dinamitni napadi se prikažejo v francoski ljudovladi nič manj nego v absolutistično vladani Rusiji ali v srednje-evropskih cesarstvih. Sedaj je anarhistično gibanje na Nemškem le tajno; ako bi se odpravil izjemni stan v nekaterih velikih
Listek.
Strašno maščevanje.
(Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil K. Štrekefj.)
(Dalje.)
XIV.
Za Kijevom pokazalo se je neslišano čudo. Vsa gospoda in vsi hetmani so se zbrali, da bi občudovali to prikazen: na enkrat moglo se je videti na vse strani sveta. V dalji se je zamodril morski zaliv, za zalivom plalo je Črno morje. Stari ljudje spoznali so cel6 Krim, kako se je gori enako iz morja dvigal, spoznali so tudi blatni Šivaš. Na levi videti je bilo zemljo gališko.
— Kaj pa je to? sprašuje zbrani narod stare ljudi ter kaže na sive in bele vrhove, ki so se lesketali na nebu in so bili nekako oblakom podobni.
— To so Karpatske gore! pravili so stari ljudje; med njimi je takih, na katerih sneg
mestih ter zopet vpeljal prejšnji položaj, pridružila bi se tajni agitaciji le še javna iu temveč preglavice bi napravljala miru ljubivemu državljanu. Čudesov tedaj ne pričakujemo od podaljšanega zakona proti so-cijalistom — nekoliko koristiti pa vendar le utegne, in knez Bismarck bode sedaj v miru lehko uresničil svoje družbene prena-redbe ter učakal njih vpliv na nemškega de lavca, kateremu so namenjene.
Toda mnogo bolj nego te koujekture nas je zanimal govor nemškega kancelarja, in zlasti v dvojnem oziru treba vso pozornost obračati na njegove besede. Nikdar se mož ki ravno ni pedantično izbirčen v svojih iz razih, ni izjavil tako ostro proti „napredni' stranki, tako zvani „Fortschrittspartei“, ali kakor so se prekrstili sedaj: „Deutsch-freisinnige Partei", nego v zadnji debati. Pri miru je pustil starega protivnika, voditelja katoličanov VVindthorsta, narodne liberalce je gladil in božal, cel6 socijalni demokratje ga niso razburili, vso polno kupo svoje mržnje pa je razlil na grešno napredno stranko. Zagrmel je v parlamentni dvorani, da je ruski nihilizem le sovrst nemškega nB’ortschritta“, in smeh, s katerim so napadani poslanci odgovarjali reznemu govorniku, sigurno ni pri hajal iz srca. In z vso odločnostjo izustil je krepkodoneči stavek, da so nazori napredne stranke mnogo bolj škodljiv strup nego so cijalistične doktrine, proti katerim se vendar obrača nasvetovani zakon in izjemno stanje. Prt je za vse veke prerezan med Bismarckom in nemškimi naprednjaki, — nikdar ne bodo več skupno zajemali iz jedne sklede!
Gotovo pa ne more nikdo tajiti, da bode očividno to protivje imelo važne svoje posledice tudi za avstrijsko notranjo politiko. Kar so nemški državi Bnaprednjaci“, to so pri nas: združeni levičarji. Sigurno je razloček gledč značajnosti in talentov, in krivica bi se godila kolovodjem nemške svobodomiselne stranke, Richterju iu Hahuelu, Mommsenu, Virchovvu, Forkenbecku itd., ako bi jim pri spodabljali myrmidone naše levice, od rnalo-
nikdar ne skopni; nad njimi pa se ustavljajo oblaki in prenočujejo.
Ali tedaj pokaže se novo čudo: z najvišjega vrha izginejo oblaki in na vrhuncu prikaže se mož na konji ves v viteški opravi, sč zakritimi očmi, in vidi se ga tako, kakor bi stal kje blizu.
V	tem, ko se narod sč strahom čudi, skoči nekdo na konja, divje ozira se okrog na vse strani, kakor bi hotel z očmi prepričati se, da li ni udaril kdo za njim, in naglo, se vso svojo močjo požene svojega konja. To je čarovnik. Česa se je tako ustrašil? Ko je s strahom pogledal na čudnega jezdeca, spoznal je na njem ravno tisti obraz, kateri se mu je nepozvan prikazal tedaj, ko je čaral. Sam ne more razumeti, zakaj se je v njem pri tej prikazni vse zbegalo; boječe se ozira in klati na svojem konju okrog, dokler ga ne objame večer iu se ne prikažejo zvezde. Tedaj vrne se domov, poprašat morda nečistega duha, kaj ta čudež pomenja. Uže hoče skočiti s konjem črez ozko reko, katera je drla preko ceste, kar obstane konj v skoku samen, obrne proti njemu svoje zobč in — čudo, glasno se
ruskega odpadnika Tomaščuka pričenši doli do štajerskega modrijana Ca meri j a. Ali smoter obeh strank je eden in isti, njih glasila so vedno v bratskem soglasji, njih voditelje veže staro pobratimstvo. Ker pa vnanja politika vedno vpliva na notranjo, ker je za nas položaj sedaj merodajno postalo razmerje k sosedni Nemčiji in ker je to odvisno iz-ključljivo od mogočne osebnosti Bismarckove
—	smemo iz bojnega manifesta nemškega državnika nasproti nemškemu „Fortschrittu“ sklepati, da ne bode nikdar več podpiral želje in težnje naše opozicije, ter da levičarji zastonj z hrepenečo dušo pričakujejo rešitelja iz Be-rolina. Bridke skušnje, katere so Hohenwarta zadele leta 1871, ne bodo se ponavljale — in tudi to ugaja po vsem onim načelom, na katera se naslanja sedanja vladna sistema, v soglasji z opravičenim težnjam avstrijskih narodov.
Toda mnogo bolj nego strastni napad na nemške svobodnjake iznenadila nas je brezobzirnost, s kojo je konservativni državnik izustil in sebi prisvajal najbolj revolucijonarno načelo socialističnih agitatorjev: pravico do dela. „Država je dolžna, delavcu, ako dela nima, preskrbeti posla", to geslo, katero je svoje dni izumil Louis Blanc, ki je potem prouzročilo grozovito borbo po parižkih barikadah junija 1. 1848, začul je strmeči svet iz ust ustanovitelja nemške celokupnosti. Princip ima zdravo jedro, nikedo temu ne more oporekati, ali skoro neprestopne zapreke se ustavljajo njegovemu vresničenju, in treba bode fundamentalne presnove državnega ustroja, predenj se uživotvori drzna ta teorija. No moremo misliti, da bi hladnokrvno računajoči diplomat lehkomiselno v en dan bil zinil svoje krilate besede ali da bi s svojo izjavo nameraval le »volilni mančver", namenjen, pri bodočih volitvah sebi in svoji politiki pridobiti glasove delavcev. Socijalisti ne bodo pozabili Bismarckovega izreka, in uže najnovejši listi nam poročajo, da so njih zastopniki v bero-linskem državnem zboru stavili koncizen predlog, naj se kancelarjeva misel praktično izvede
zasmeje! Beli zobje v dveh vrstah strašno zablisnejo v mraku. Čarovniku vstanejo lasje na glavi kvišku. Divje zakriči in besno zaječi ter požene konja naravnost proti Kijevu. Zdi se mu, da ga vse od vseh strani lovi, da ga je drevje v temnem lesu obkolilo in ga hoče zadušiti, kimaje s črnimi bradami in istego-vaje dolge veje, zdi se mu, da pred njim letd zvezde in vsem kažejo grešnika, pozdeva se mu, da se celo cesta vali za njim.
Obupani čarovnik hiti v Kijev na posvečena mesta.
XV.
Samotno sedi v svoji jami pred svetilko mščavnik in ne pušča oči se svoje knjige. Mnogo let je uže, kar se je zaprl v to jamo; naredil si je uže krsto iz desk, v kateri spi namesto v postelji. Sveti starec zapre svojo cnjigo in začne moliti... Nenadoma prihiti človek čudnega, strašnega pogleda. Prvič r svojem življenji prestraši se sveti puščavnik in odstopi nekoliko, ko zagleda tega človeka. On se ves trese, kakor trepetličji list; oči mu divje gledajo in iž njih siplje se strašen ogenj; grdoben njegov obraz vzbuja v duši grozo.
ter izraža v posebnem zakonu. Radovedno pričakujemo, kako se bode Bismarck vedel nasproti temu nasvetu, ki je le posledica njegovega govora v soeijalistični debati. ^
Vsekako pa živimo v pomenljivi dobi, velike premembe se pripravljajo v našem družbenem pravu in s paznim ušesom prislušajo evropejski narodi svežemu pihlaju, kateri brije po otrpnelem kulturnem svetu.
Kranjsko ljudsko šolstvo.
i.
Pod tem naslovom je priobčil spretno uredovani „Učiteljski Tovariš" v svoji 9. štev. zanimive črtice o napredovanji in stanji kranjskega ljudskega šolstva.
Najzanimivi predmet, od katerega je deloma odvisen blagor našega ljudstva, še dalje razpravljam in razjasnujem v „Ljub. Listu". Po dodatkih v „TJčit. Tovarišu" je bilo v šolskem letu 1881/82 na Kranjskem 261 šol s 426 razredi, 54 471 za šolo sposobnih, 43 476 šolo obiskajočih otrok, torej je poslednjih 80%, in 20 °/0 vseh kranjskih otrok ne hodi v nikakoršno šolo. Razen tega je bilo pa od vseh šolo obiskajočih otrok 4435 ali 12 % takih, kateri šolo zanemarjajo, tedaj bi bilo 32 % šole ne obiskajočih otrok. In kdor šolske razmere na Kranjskem dobro pozna, kdor vč, da je še nekaj fara in lokalij brez šole, da je v mnogih jako velikih županijah ena sama šola, ta mi bode rad pritrdil, ako rečem, da na Kranjskem dejansko samo % otrok istinito več ali manj redno v šolo hodi. Najboljše šolsko obiskovanje je izkazano v radovljiškem okraji. Kako to? Nekoliko se uže razvidi iz števila za šolo godnih otrok. Popravek se jemlje, da je od vsega prebivalstva 10% šolskih otrok.
V	nekaterih okrajih najdemo pa večje število, in med temi je tudi Radovljica, ki šteje od 26180 prebivalcev 2846 za šolo sposobnih in 2660 šolo obiskajočih otrok, torej je poslednjih 93°/0 in to je naj bolj ugodna odstotna mera na Kranjskem. Pa od obiskajočih otrok je v radovljiškem okraji tudi najmanjše število šolo zanemarjajočih otrok (razen ljubljanskega mesta), namreč samo 102 sta, t. j. samo 3,8 °/0
Za radovljiškim okrajem sledi postojin-ski okraj. Od 41503 ljudij broji 4726 za šolo sposobnih in 4261 šolo obiskajočih otrok, torej 90 %. Za postojinskim okrajem pride kranjski okraj, ki ima88°/0 šolo obiskajočih, potem pa kamniški s 87°/0.
Nadaljna vrsta je: Litija s 86%, Kočevje 81%, Logatec 81% (ljubljansko mesto s 81 °/0 pa ne moremo v poštev vzeti, ker tu veliko otrok v srednje šole hodi).
Pod 80%, torej pod kranjskim normalnim številom, so okraji: Črnomelj s 79% in ljubljanska okolica s 79%. — Najslabše šolsko obiskovanje je v krškem in novomeškem okraji. Krški okraj ima sicer
— Oče, moli! moli za pogubljeno dušo! zakriči obupno in pade na tla.
Sveti puščavnik se prekrsti, vzame knjigo, odpre jo, ali še bolj prestrašen stopi nazaj in spusti knjigo na tla: — Ne, neslišani grešnik! za te ni usmiljenja! beži od tod! za te ne morem moliti.
— Ne? zakriči grešnik kakor blazen.
— Poglej: svete črke v knjigi zalile so se s krvjo ... Še nikdar ni bilo na svetu takega grešnika!
— Oče! Ti me zasmehuješ!
— Pojdi, prokleti grešnik! jaz te ne zasmehujem. Ali strah me obhaja pred teboj. Ni dobro biti človeku vkupe s teboj.
— Ne, ne! ti me zasmehuješ, ne govori jaz vidim, kako so se odprla usta tvoja: glej, v vrstah bele se tvoji stari zobje!. . .
In kakor besen vrže se nanj — in ubije svetega puščavnika. Nekaj je tožno zastokalo, ta stok pa se razlega črez polje in gozd. Izza gozda povzdignejo se medle, suhe roke z dolgimi nohti: potresejo se in zopet izginejo.
Ali čarovnik zdaj ne občuti ne strahu, niti česa druzega. Neka čudna tesnoba ga tlači:
veliko število za šolo godnih otrok, od 51023 ljudij jih broji namreč 6214, toda šolo obiskajočih je samo 39 5 7, tedaj le 64%. V novomeškem okraji so isti odstotki. Ta okraj broji po dotičnih izkazih od 46 493 ljudij 6263 za šolo godne mladine in 3990 šolo obiskajočih otrok, torej zopet samo 6 4 %• Razen tega je v krškem okraji 32 % šolske mladine šolo zanemarjalo, v novomeškem vendar samo 6,7%. — Da bi se šolsko obiskovanje povzdignilo, storili so učitelji in šolski uradi brezdvojbeno svojo dolžnost, kajti opominje-valo in svarilo ter kaznovalo se je v izobilji. Po dotičnih uradnih izkazih se je največ globe naložilo upornim in nemarnim starišem v k o -čevskem okraji, namreč 500 gold. v letu 1881/82, potem v krškem 391 gold., najmanj pa v novomeškem, namreč 16 gold., in v ljubljanskem mestu 27% gold.
Z zaporom se v peterih okrajih (med temi je tudi novomeški, kjer se je sploh najmanj kaznovalo) čisto nič ni kaznovalo, največ pa se je starišem zapora naložilo v radovljiškem okraji, namreč 52 dnij in 96 ur, najmanj pa v kranjskem okraji, samo 3 dni.
To bi bil tedaj splošni pregled kranjskega šolstva v zadevi obiskovanja, katero je nekak termometer za presojo splošnega stanja, kajti kjer je šola slabo obiskovana, je še skeleča rana pri splošnem napredovanji, pri napredovanji z ozirom na skupno množico naše mladine.
Uzroke slabega šolskega obiskovanja in o druzih straneh našega šolstva bodem razpravljal v prihodnjih člankih.^ , . ^ l.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor imel je včeraj sejo. Predsednik objavil je zboru zahvalo cesarjevo za izjavo žalosti in sožaljenja povodom smrti pokojne cesarice Marije Ane. Debata o rudar-stvenem zakonu se je dovršila. Potem se je razpravljala zakonska osnova o melioraciji; po kratki debati, katere se je udeležil tudi gospod minister poljedeljstva, odobril se je zakon v smislu odborovih predlogov. — Kakor se čuje, zborovalo se bode v prihodnje vsak dan, da se reši silni materijal, kateri je še nakupičen, o pravem času, t. j. še pred biu-koštnimi prazniki. Na dnevnem redu današnje seje je poročilo o šestem poglavji obrtnega reda. Vlada in večina želč, da se ta predmet reši pred Binkoštmi; ako ne, zboroval bode državni zbor morebiti še teden dnij po praznikih.
Kakor »Pester Lloyd“ poroča, izvršena bode v letošnji jeseni sistema te rito rij al ne dislokacije skoraj po polnem. Od vseh 102 pešpolkov bode potem 80 regimentov terito-rijalno dislociranih. Po starem načinu dislociranih ostane še 22 polkov, med temi oni
v ušesih mu šumi, glava mu je omotna kakor pijancu, in vse, kar inu pride pred oči, pre-preženo se mu zdi s pajčevino. Skočivši na konja, jezdi naravnost v Kanev, od koder se misli preko Čerkesov odpraviti k Tatarjem v Krim, a sam ne ve po kaj. Uže jezdi en dan, dva, ali Kaneva šeni. Cesta je prava, davno bi moral uže biti tam ali Kaneva ni videti.
V	dalji zablestč vrhunci cčrkev: ali to ni Kanev, to je Šumsk.
Čarovnik se ves zbega, ko vidi, daje zašel po polnoma na drugo pot. Zopet požene konja proti Kijevu, in črez en dan prikaže se drugo mesto; ali to ni Kijev, ampak Halič, ki je od Kijeva še bolj dalje, nego Šumsk, ter je uže blizu Ogerskega. Ne vede, kaj storiti, obrne z nova konja nazaj; ali z nova občuti, da grč naravnost na nasprotno stran in vedno le naprej. Noben človek ne bi mogel povedati, kako je čarovniku pri srcu; ako pa bi kdo pogledal v dušo njegovo in bi videl, kaj se tam vrši, tedaj ne bi mogel mnogo noči spati in nikdar več se ne bi posmejal. To ni bila hudobija, ni strah, ni ljuta nevolja. Ni je take besede na svetu, s katero bi se moglo to povedati.
garnizije dunajske, kremske, tulluske, kojim pripadajo ogerski regimenti št. 33, 34, 38 in 48. Ogerska polka štev. 61 in 62 ostaneta v Gorici, odnosno v Trstu. Artilerija dislocirana bo po vsem teritorijalno.
Ogerski državni zbor zboroval bo le še nekoliko dnij. Zakonska osnova o odprav-ljenji domačih zadrug v bivši Vojni Krajini ne bode se mogla več rešiti v tem zasedanji, vsa-kako pa pride v prihodnjem zboru kmalu na dnevni red.
Hrvatska „neodvisna narodna stranka" izdala je svoj program. Ta program veli, da se mora Hrvatski priboriti v monarhiji isti državopravni položaj, katerega zavzema Ogerska, in da se ima mesto Reka in njegova okolica brezpogojno utelesiti kraljevini hrvatski. — „Pozor" poroča, da se bodo nove saborske volitve vršile meseca avgusta. — O sastanku bana hrvatskega v Pešti javlja se, da je isti velike politične važnosti. Ban grof Khuen voljan je, kakor pravijo poročila, sporazumeti se z narodno stranko o zahtevah, katere bode stavila saborska večina Ogerski. Ker se sedaj ne morejo vršiti razprave regnikolarne deputacije, kajti skupni državni zbor bo te dni razpuščen, in tudi mandat hrvatskega sabora poteče 23. septembra, zatorej bode skrb banova in n&rodne stranke, da se za sedaj zvrši adresna debata, da se definitivno določi volilni red za razvojačeno Krajino ter da se odobri proračun.
Tuje dežele.
Kakor je razvidno iz beroliuskih poročil, bila je cel6 v nemškem državnem zboru usoda zakona proti socijalistom še malo pred glasovanjem dvomljiva. Odobrenje zakona napravilo je velik vtis. Splošno se misli, da bode Bismarck sedaj popustil svojo namero, razpustiti državni zbor.
Francoska privojevala je v Tonkingu lep vspeh: Kitajska priznala je francoski protektorat nad kraljestvi Anam in Tonking. Kitajci kazali so iz početka mnogo poguma, ko pa je prišel trenotek, da bi se res morali biti s Francozi, so strahopetno odjenjali.
Srbska narodna skupščina pričela bo prihodnjo nedeljo svoje zborovanje. Slovesno otvorenje skupščine vršilo se bode nekoliko dnij pozneje, ko bode uže izvoljeno predsed-ništvo in odbori skupščine. Sodi se, da se bode zasedanje vršilo brez posebno burnih prizorov. — Kralj Milan in njegova rodbina prisvostvovali bodo sejam.
Velevlasti so zaključile, da Egipet pri konferenci ne bode po posebnem poslancu zastopan.
Dopisi.
Iz planinske doline, 10. maja. (Izv. dop.) Mnogo se je uže pisalo, da drobne ptičke, kateri nam obilo koristijo in še poleg tega nas s svojim ljubeznjivim petjem razveselju-
Njega je žgalo, peklo, rad bi bil ves svet poteptal s svojim konjem, rad bi bil pobral vso zemljo od Kijeva do Haliča z ljudmi in vsem vred, ter potopil jo v Črnem morji. Ali ne iz hudobije bi bil to rad storil; ne, on sam ni vedel, zakaj. Ves se strese, ko se uže blizu pokažejo Karpatske gore in visoki Krivan, ki si je pokril svoje teme sč sivim oblakom, kakor s kako šapko; ali konj nese ga vedno dalje in hiti uže na gore. Oblak naenkrat izgine in pred njim pokaže se v strašni velikosti jezdec ... On se trudi, da bi ustavil konja, krepko nateguje povodec; konj pa divje rezgeta, vzdiga grivo in hiti proti vitezu. Zdi se čarovniku, da je v sebi vse zamrlo, da se je nepremični jezdec počel gibati in da je nenadoma odprl oči svoje. Pozdeva se mu, da gleda nanj, ki hiti k njemu, in da se smeje. Kakor grom razlega se divji smeh po gorah in zazvenel je tudi v srcu čarovnikovem ter pretresel vse, kar je bilo v njem. Zdi se mu, kakor bi bil kak silen mož zlezel vanj in hodil po njem ter bil s kladvi po srcu, po žilah... tako se odmeva v njem ta smeh!
(Daljo prihodnjič.)
jejo, loviti in preganjati ali celo jim razdirati gnezda, je hudobno in pregrešno. Kakor nismo mi radi zmiraj zaprti v sobi in z veseljem na prosto hodimo čisti zrak „srkat", ravno tako je z ljubim ptičkom, katerega ni Bog ustvaril, da bi bil v kletki zaprt; ptiček gotovo ne poje v kletki od veselja, temveč od žalosti.
Posebno otroci so imeli in še imajo grdo razvado, ljube, nedolžne ptičke preganjati ter jim razdirati guezda. Na take reči naj posebno učitelj pazi in naj potem, ako je o katerem otroku čul, da je ptiče lovil in preganjal, strogo postopa. Tak, kateri je uže v mladosti neusmiljen, bo še manj usmiljenja poznal v starosti; po navadi so ti ubijalci. Učiteljeva sveta dolžnost je, otroke v tej reči poučiti, ljubezen do nedolžne živalice gojiti v mladih srcih in mladino opominjati, da nikoli ljubih ptičkov ne loviti in preganjati.
Otroci iz našega kraja so uže popustili to hudobijo, da bi gnezda razdirali ali ptiče lovili.	—n.
Iz Doba, dnč 9. maja. [Izv. dop.] (Preveč — premalo.) Naj Vam tudi iz Doba enkrat potožimo, kje nas tiščč črevlji in česa imamo preveč in česa premalo.
„Z otroci je križ“, tako toži marsikak oče, kadar mu poredni paglavci preveč skrbi delajo. Z otroci je križ, tako so dejali tudi možje občinski zastopniki, ki so se zadnjo nedeljo zbrali v Dobu. Ugibali so, kaj bo in kako bo, ker imamo po mnenji enih preveč za šolo godnih otrok, ali pa, ker imamo po mnenji druzih enega učitelja premalo. Eni imajo gotovo prav, ali pa še oboji. No, saj bi se tudi nič ne branili, ko bi prišla k nam kaka gospica učiteljica, pa nimamo kam ž njo: šola je premajhna. Drugače bi ne šlo, če bi jo gospod učitelj vzel k sebi v stanovanje. Pa gospod fajmošter brž ko ne bi tega ne dopustil. Torej ne kaže drugače: zidali bodemo novo šolo! Za to pa imamo denarja premalo. Tako so se pogovarjali možje občinski zastopniki. Eni so dejali: „Mi ne damo nič"; drugi so rekli: „Danes še ne moremo, počakajmo, morebiti jutri"; dva gg. župana in njih svetovalci so se pa krepko potegnili za novo šolo. Vsa čast jim! Saj je pa tudi potreba tako očividna. Postava pravi, da na enega učitelja ne sme priti črez 80 otrok, mi pa jih imamo 199!
Preveč imamo nadalje tudi dežja in vode. Če ne bode vremena, ne včm, kaj bode s sadnim drevjem, katero zdaj tako lepo cvetč.
Odveč nam je tudi neki antikrist, ki je minulo nedeljo vznemirjal ljudstvo. Pri prvi in deseti maši je začel v cerkvi med pridigo mahati z rokama in na ves glas oporekati, da ni res, kar sta gospoda z prižnice govorila. Iztirali so ga obakrat iz cerkve in zaušnice so padale nanj kakor toča. Menimo, da ga je sedaj veselje minulo in da ne bode več dvojil, da bi ne bilo res, kar uči g. duhovnik, kadar ex cathedra govori. Mož je dolga leta brodil po sveti in se navzel tacih brezverskih idej. Ljudje pravijo, da je antikrist ali pa le hlapec njegov, ker nima denarja, da bi ga sejal.
Se nekaj bi rad zinil, česar imamo tudi preveč: fautovske surovosti in pretepov. Pa naj bo, vsaj ni, da bi moral svet gledati umazano naše perilo!
Razne vesti.
—	(Sitna stvar.) Hči visocega uradnika, deklo jako lepo vnanjosti, je bila zaročena z mladim možem, tudi iz višjih krogov. Zelo sta so ljubila in poroka jo imela' biti koncem tega meseca. Po več ur na dan sla bila skupaj. Pred par dnevi sta ostala zvečer sama doma, stariši nevestini so šli v gledišče. Novosta je ostala doma zarad močne migrene tor slonela v nogligčo na zofi. Ženin je spozabil mojo dostojnosti in nevesta ga je zaradi nadložnosti morala zavračati. Ker pa je ostalo vso zavračanje brezvspošno, skoči po konci, zgrabi za bližnje v mizici spravljeno bodalo tor ga zasadi ženinu v prsa. Ženin so poln krvi
zgrudi, nevesta pa pade tudi v omedlevico. V tem položaji našli so ju iz gledališča vračajoči se stariši, koji so mislili najpoprej na kak zločin od tuje strani. Slednjič se posreči nevosto spraviti k zavesti ter od nje zvedeti, kako se je stvar vršila. Ženina so prenesli v njegovo stanovanje, kjer ga zdravita dva izmed najboljših zdravnikov. Rana jo nevarna, kor sega do obližja srca.
— (Ljubeznjiv ženin.) V Rimu je imel 1. maja kupec Antonio Čampi napovedano svojo poroko. Ko se pripelje voz pred cerkev, zapazi nevesta, da si je rokavice pomazala. Hotela je imeti na vsak način drugo in nikakor ni hotela drugače pred altar. Vsled tega je popadla ženina nepopisna togota. Planil je na svojo 161etno nevesto, ter jo začel — s pestmi obdelovati! Reva se je nekaj branila, a konečno se je zgrudila na tla, polita s krvjo. Ženin ji je izbil jedno oko in naredil toliko ran, da so jo prenesli izpred cerkve v bolnico.
— (Pred sodnijo.) Iz Petrograda se poroča: Te dni je bila obravnava zoper glasovitega tihotapca Dubeckoja in njegovo hčerko, ki mu je pomagala pri ndelu.“ Na dano znamenje sta se oba poskusila usmrtiti pred sodniki. Vsa krvava sta se zgrudila na tla. Strah je tako prešinil navzoče, da dolgo nihče ni hitel na pomoč ranjenima žrtvama. Oče je lmdo ranjen in ni misliti, da bi še okreval. Hči pa se ni dobro zadela in upati je, da ozdravi. Obravnava je se \6 da takoj prenehala, in obtoženca so prenesli v bolnico.
— (Pruski zločinci.) Od 1. aprila 1881 do 31. marcija 1882 je stalo pred vsemi pruskimi sodnijami 272881 zatožencev, izmed teh 213,082 možkih in 59 799 ženskih ali 2,06 °/0 vsoga prebivalstva, in sicer 1,63% možkih in 0,43 °/0 žensk. Od zatožencev možkega spola je bilo obsojenih 179 053, oproščenih 31 891, obravnava se je ustavila pri 2136. Od zatoženk je bilo obsojenih 50 282, oproščenih 8922, obravnava se je ustavila pri 595. Obojega spola se jih je tedaj obsodilo skoro natanko jednako po 84 %, oprostilo 15%, obravnava ustavila pri 1 %. Od 229 337 obsojenih obojega spola jih je dobilo le nekako posvarilo 2458, kaznovanih pa je bilo 226 879, in sicer največ 139 415, tedaj skoro dve tretjini, z jočo manj kot 3 mesecev; 18 048 z ječo od 3 mesecev do 1 leta. Na več kot 5 let je bilo obsojenih 751, k smrti 41. Denarna kazen se je mimo ječe ali pa samostojno odmerila 78123 osebam.
— (Usmrtenje slona) Fraucosk list poroča sledečo zgodbo: V mestu Sontayu, kjer živč deloma kineški, deloma anamitski prebivalci, videli so naši vojaki čudno usmrtenje velicega hudodelca — slona. V mestu so namreč imeli dva vojaška slona, katera so stražniki tujcem radi kazali za mal dar. Čuvaji so bili žival naučili, da jo na dano znamenje pokleknilo pred tujcem in z rivcem pobrala vrženo novce. Ako ni hotel slon vbogati, zadrl mu je nečloveški čuvaj železno oj-strino za uho, kjer je zaradi toga nastala velika rana, ki so nikdar ni zacelila vsled vodnega ob-novljenja. Ko so prihajali naši vojaki, morala sta se slona sto- in stokrat prikloniti, vselej prisiljena z omenjenim bodalcem. Starejši slon postal je vsled tega trpinčenja ves divji in popadel jo konečno voditelja svojega ter ga zagnal visoko v zrak; potem je stopil nanj in mu začel i rivcem roke in noge — trgati! Jodnako usodo je imel drugi strežaj, ki je hitel tovarišu na pomoč. Žival je potem cel dan stala pri mrtvih truplih svojih nečloveških stražnikov. Namestnik je konečno izdal ukaz, da se zločinec slon, ki si je bil tako temeljito poiskal sam pravice, usmrti. Vstrelili so s topom trikrat nanj in mu zadeli globoke rane. Kri jo tekla kar v potocih, a žival se ni ganila z mesta. Še le pri tretjem strelu šla je počasi v stran in se bližala zidu, na katorom so stali francoski gledalci. Nok častnik so je konečno usmilil ranjenega slona in ga usmrtil s tremi streli v desno uho.
— (O naraščenji Londona.) London je pokrival leta 1560 le 2 angleški štirijaški milji, lota 1834 tudi le 16, sedaj pa uže blizu 80, to je skoro 4 naše kvadratne milje.
— (Politični procosi na Ruskem.) O političnih postopanjih pri ruskih sodnijah od 1. 1861 do marcija 1882 so nam javljajo sledeči zanesljivi podatki. V procesu Nečajev jo bilo obsojenih 64
oseb; v procesu zarad Karakasovega atentata (1867 leta) 35; pri procesu vsled punta moskovskih socijalistov 50; v procesu stotriindevetdesetih 100; v vseh druzih procesih menjuje število obsojencev med 1 in 21. Vsega skupaj je bilo v procesih te vrste obsojenih 382 oseb , izmed teh 320 možkih in 60 žensk Od obsojencev je bilo 172 plemenitnikov (128 možkih in 44 žensk), tedaj 40%; 23 trgovcev (19 možkih in 4 ženske), ali 6°/0; 43 meščanov (36 možkih in 7 žensk), ali 11-5%; 34 iz duhovniškega stanu (30 možkih in 4 ženske), ali 9%; 42 kmetov (40 možkih in 2 ženski), ali 11%; dijakov in druzih še 59 (57 možkih in 2 ženski), ali 16%.
Domače stvari.
— (Orna maša) za umrlo cesarico Marijo Ano vršila se je slovesno tudi v Rudolfovem. Navzoči so bili pri sv. opravilu uradniki okrožne sodnije, okrajnega glavarstva in državnega pravd-ništva, okrajne sodnije in davkarskega urada; stolni kapitelj in duhovščina, uniformirana meščanska garda, prostovoljna požarna bramba in obe podružnici rudečega križa. Udeležitelji so konečno s posredovanjem c. kr. okrajnega glavarja prosili brzojavnim potom g. deželnega predsednika, da naj poroča Naj višjemu prestolu najglobokejše sožalje zbranih uradov, korporacij in dostojanstvenikov.
— (Volitev v mestni zbor ljubljanski.) Pri današnji dopolnilni volitvi prvega razreda za mestni zastop izvoljen je bil knjigovez in hišni posestnik g. Henrik Ni č m a n z 56 glasovi v mestni zbor.
— (Puškarska industrija na Gorenjskem.) Včeraj je prišel na Gorenjsko, kamor se je podal g. cesarski svetnik Murnik, vodja puškarne v Borovljah, topuičarski stotnik g. Heissik, da si ogleda v Kamni Gorici, Kropi in Železnikih tamošnjo obrtnijo in posvetuje z g. Murnikom, kako bi se dala uvesti puškarska industrija za c. kr. armado v teh krajih.
— (Umrl) je gosp. Emil Smukavec, ab-solviran visokošolec, po dolgi in mučni bolezni v 21. letu svojo starosti. Bil je sin ranjcega deželnega uradnika Smukavca, kateri je bil vsled svoje dobrovoljnosti iu svojega rodoljubja dobro znan po vsej deželi. Pogreb bodo danes ob polu 6. uri.
— (Pretepi.) Včeraj sta se pred „Slonovo“ kavarno stepla fijakarja Matej Črne št. 36 in Janez Merkužič in napravila mnogo škandala. Sploh se vedejo fijakarji na svojih prostorih precej oblastno, in mestna policija bode one, ki se pregrešijo zoper dostojnost in javni red, odslej ostro kaznovala, kakor uže zdaj strogo kaznuje fijakarje, ki prehitro vozijo po mestu. Morda ni nobene vrste prebivalstva, ki bi mestni policiji nakladala toliko posla, ko ravno gospodje fijakarji!
— (Zabave naših postreščekov.) Naši postreščeki imeli so zadnje dni dokaj posla in zaslužili so marsikak goldinarček, česar jim gotovo ne zavidamo. A če se človeku dobro godi, šinejo mu v glavo vsakovrstue šale. Tako i našim po-streščekom. V Nomških ulicah na voglu postavili so štirje ročni voz, vsedli se nanj in ga pognali, da je po strmih Nemških ulicah doli drdral v največji hitrosti na Breg. A vodnik je izpustil štango in raz voz je padel kmet, ki je bil prisedel in k veliki sreči se le malo poškodoval. Gospodje postreščeki pa so bodo pri mestni policiji zagovarjati imeli zaradi prehitre vožnje, dasi so vozili — brez konja!
— (Gosp. Ernst Holzer,) rodom Ljubljančan, sin znanega velikega trgovca na Dunajski cesti, kateri je več let študiral kemijo na visokih šolah na Dunaji, v Draždanih, v Genfu iu Parizu, kupil je zadnje dni za 40 000 gld. v Gorici tovarno za izdelovanje vinskega kamna, svoč in mila, katera je na izvrstnem glasu po svojih izdelkih. Prevzel je uže vodstvo tovarno in jo bode znatno razširil in število delavnih močij pomnožil.
— (Občinska volitev.) V Š martn e m pri Litiji je bil te dui izvoljen za župana posestnik Ant. Lovšo iz Velike Kostreluice, za občinske svetovalce pa posestniki: Ignacij Zorc iz Črnega Potoka, Ivan Rozina iz Črnega Potoka, Ignacij Kotar iz Malo Kostrelnico, Matija Ambrož iz Javorjev in Ivan Kolar iz Malo Kostrelnice.
— (Najdeno) je 5 ključev. Kdor je je izgubil, je dobi pri mestnem magistratu.
— (Nova okrajna cesta.) Iz Črnomlja se nam poroča, da se je 10. t. m. odprla javnemu prometu 7,2 km. dolga proga nove ceste iz Hajk čez Dobliče na Kanižavico.
— (Surovež.) Valentin Prusnik živel je liže dolgo časa s svojo ženo v kregu in prepiru. Bil je kot obče znan zapravljivec in nepoboljšljiv pijanec na jako slabem glasu pri sosedih svojih. Posebno odkar jo prepisal svoje imetje ženi, ni bilo več miru v hiši. Te dni je prišel proti večeru zopet pijan domov, razgrajajo in žugaje svojim domačim. Komaj je stopil v izbo, zavpil je: „Kjo je moja k.. ..? Še danes jo hočem pobiti in pokončati vse, kar ima; saj je bilo prej moje!“ Na te surove besede skočil je v vežo po sekiro; prišedši v hišo nazaj, hoče ž njo udariti svojega pri peči slonečega sina Franca, češ, da bode sploh vso pobil! K sreči je priskočila hči suroveževa in iztrgala nečloveškomu očetu sekiro iz rok. Med tem pa sta druga dva sinova poskakala skozi okno na prosto; v hiši ostalima dvoma, sinu Francu in hčeri, ni kazalo druzega, kot planiti na divjega očeta, zgrabiti ga in klicati na pomoč. Ubegla brata sta prihitela zopet v sobo in z združeno močjo so starega povezali in tirali v spalnico. Surovež je znan kot novaren človek, in ker se je bilo bati, da bode svoje žuganje uresničil, prijela ga je žandarmerija in ga odvedla v zapor. Sedaj preiskuje stvar državno pravdništvo ljubljansko,
— (Difteritis.) Iz Planine se nam piše: Zavoljo „difteritis" se je danes šola zaprla. V sredo je umrla neka učenka, danes zjutraj ena učenka in en učenec.
— (Mrtvega) so našli 29. aprila kmetskega fanta Martina Belinca v Brežicah. Ležal je na obrazu v shrambi za pepelik (Pottasche). Uže od mladih dnij je bil dečko božjasten, in zato je verjetno, da ga jo epileptičen napad vrgel raz pepelik, kjer je revež poginil.
— (Samomor beračev.) Dnč 11. t. m. je skočil 501etni berač Adamok iz Vovk pri Kovorji črez most v Savo. Soproga bližnjega železniškega čuvaja in neka osemletna deklica ste vidoli berača, kako se je pognal v mrzlo valove in klicali ste glasno na pomoč. Pritekel je dijak Fr. Pibrovec doma iz Krope, in pogumno skočil v Savo, da reši moža — a zastonj, samomorilec bil je uže mrtev, ko ga je privedel na suho. Srčno in požrtvovalno dejanje dijakovo zasluži občno pohvalo.
— (Požarna kronika.) Pri fužini Stiickel, ki je last gosp. Teodora Neussa, nastal je vsled prehudega razbeljenja sušilno peči ogenj, ki jo pokončal del strehe nad delavnico, a drugače ni učinil velike škode. Pogasili so ogenj v štirih urah s pomočjo treh fužinskih brizgalnic in jedno iz vasi Radeče.
— (V vodnjaku vtonil) je v Celji te dni
19	mesecev star deček. Mati njegova, dekla Helena Gorišek, je posadila otroka večkrat tako na rob vodnjaka, da ni čuda, ker dete uže poprej ni padlo v vodo. Deček je bil bolohen, mati pa brez službe, in zato je mogoče, da je dekla z namenom položila deto v nevarni kraj.
— (Južna žoleznica.) Računski zaključek južne železnice konstatuje čistega dobička 1 795 024 gold. Dividenda je določena na 6 frk.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1
Dunaj, 13. maja. Zbornica je sprejela rudarsko novelo in melioracijsko postavo v tretjem branji, slednjo vsletl predsednikove izjave, da je zanj glasovala zadostna večina. Sturm ugovarja ter naglaša, da je levica prepričana, da je bila večina proti zakonu; tedaj želi, da bi se glasovanje z nova pričelo, češ, da se ne vzbudi sum nasilstva. Predsednik poudarja, da se je objavil izid glasovanja ter da bi bilo neumestno, še enkrat glasovati; zaradi tega ne bode več dal predloga na glasovanje. Na to ostavi levica dvorano ter se posvetuje v klubovi seji.
Dunaj, 13. maja. Železnični pododsek se je včeraj pečal z vprašanjem Severne železnice; seja je trajala štiri ure. Navzoča sta bila trgovinski in finančni minister, katera
sta pojasnevala gospodarstveno in finančno stran. Njih izjave imajo se smatrati tajnimi. Skoraj gotovo bode jutri pododsek dovršil svoje obravnave.
Trst, 13. maja. Ruska korveta „Streloku priplula je iz grškega pristanišča Volo v Trst; poveljnik ji je Skridlov, na krovu ima sedem topov in 160 mož.
Meteorologično poročilo.							
	§ a	Čas opazovanja	Stalijo barometra v nam	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	C? S. (M* rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-26 738-14 738-36	+13-6 +24-9 +16-8	vzh. sl. > bzv.	js- » »	000
Praga, 12. maja. Češki skladatelj Smetana je umrl.
Berolin, 12. maja. „Kreuzztg.“ poroča, da je sedaj cesar dovolil izstop Bismarckov iz pruskega ministerstva. — Državni zbor je sprejel brez sprememb pri tretjem čitanji zakon proti socijalistom.
Kahira, 12. maja. Nubar paša je dobil brzojav od poveljnika Dongolskega, s katerim ga poslednji poživlja, da naj pošlje pomoči. Ustaše vodi šejk Hooden, kateremu je Mahdi naročil, vse somišljenike vtakniti v vojake, zasesti Dongolo in prodirati proti Zgorenjemu Egiptu. Brzojav spominja na maloštevilno garnizijo v Dongoli, opozarja na veliko množico prebivalstva v okraji in konstatuje, da so neregularni vojaki po polnem nezanesljivi.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 13. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..........................80-85
»	>	»	» srebru............................81-45
Zlata renta............................................101-60
5% avstr, renta.........................................96-25
Delnice narodne banke.............................. 855' —
Kreditne delnice.......................................321-80
London 10 lir sterling.................................121-60
20	frankovec...................................... 9'65
Cekini c. kr.......................................... 5	•	73
100 drž. mark...........................................59-50
Uradni glasnik
z dne 13. maja.
Poil varstvom: Marta Gerber, vdova knjigovezca v Ljubljani, zaradi bebosti; varuh njen je gosp. Gašp. Ahčin v Ljubljani. — Marija BaSič iz Ljubljane zaradi blaznosti; varuh njen je Jurij Justin iz Ljubljane, Florijanske ulice št. 19.
Eks. javne dražbe: V Vipavi zemljišče Jak. Žorža z Slapa dnč 4. nov., 2. decembra (prenos). —
V	Senožečah posestvo Mih. Kljuna z Mal. Brda (2710 gold.) dnč 10. oktobra. — V Ribnici zemljišče Val. Puclja iz Sinovic (477 gold.) dnč 30. maja, 30. jun. in 30. iul.; zemljišče Janeza Puclja iz Dolenjih Laz (1630 gold.) dnč 4. jun., 4. jul. in 4. avgusta; zemljišče Jurija Čampe iz Sodražice (42 gold. 50 kr.) dne 30. maja, 30. jun. in 30. jul. — V Mokronogu zemljišča Antona Bulca iz Preloga (3180 gold.) dne 4. jun. (3. prenos).
—	V Postojini posestvo Fr. Penkovo iz Petelin dnč 27. avgusta (3. prenos); posestvo Ant. Glažarjevo iz Gor. Košane (2570 gold.) dne 30. maja; zemljišče Fr. Penkovo iz Petelin (3851 gold.) dnč 22. jul. in 27. avg. (prenos 2. in 3. naroka).
Tujci.
Dnč 11. maja.
Pri Maliči: Entremont, Knecht in Hochhauser, poto-valci, z Dunaja. — Hellmann, trgovec, iz Iglave. — Vit. pl. Gutmannsthal, graščak, iz Trsta. — Murmayer, c. kr. komisar, s soprogo, iz Wolfsberga. — Pučnik iz Kranja.
Pri Slonu: Vidic, Lowenbein, Kohn, Pollak in Brum-bauer, potovalci, z Dunaja. •— Sussmann, potovalec, iz Stuttgarta. — Pečovnik, šolski vodja, iz Griž. — Senica, hmeljar, iz Žalca. — Jerman, c. kr. davkar, iz Loža. — Melč, župnik, iz Mitroviče.
Pri Južnem kolodvoru: Juritsch, potovalec, iz Celovca. — Bučar, potovalec, iz Zagreba. — Steiner, potovalec, s soprogo, iz Budimpešte.
Pri Avstr, carji: Scheidl, c. kr. upok. stotnik, z Reke.
—	Irgl, zasebnica, iz Trebovelj.
Umrli so:
Dnč 11. maja. Justina Škof, hči mizarja, 6 1., Sv. Petra cesta št. 6, vnetje opnice. — Jakob Rozman, upok. c. kr. carinski uradnik, 82 1., Mestni trg št. 3, za starostjo.
Dnč 12. maja. Karel Roitz, gostilničar, 30 1., Gradišče St. 7, tifus. — Leopold Kavčič, sin c. kr. adjunkta, 3*/a L Florijanske ulice št. 10, vnetje krhlja.
—	Josip Renko, fabriški delavec, 33 1., Kolodvorske ulice št. 33, jetika.
V	bolnici:
Dnč 10. m a j a. Janez Turšič, delavec, 381., jetika.
D n č 12. m aj a. Anton Lampe, delavec, 281., jetika.
Razglasilo.
Da se porabijo tisti novci, ki so bili s finančnim zakonom z dnč 8. aprila 1884 dovoljeni za tekoče leto ustanovam za nadepolne umetnike, ki za svoje na-daljno izobraževanje nemajo sredstev, pozivajo se tisti umetniki v pesništvu, v glasbi in v obr&zovnih umetnostih iz kraljestev in dežel v državnem zboru zastopanih, ki mislijo, da imajo do podelitve take ustanove kaj pravice, da do
15. julija 1884. leta
pri dotičnih deželnih oblastvih zdnje svoje prošnje vložč.
V	prošnji mora prošnjak:
1.) opisati svoje dosedanje izobraževanje in svoje osebne razmere;
2.) povedati, kako hoče ustanovo za svoje nadaljno izobraženje porabiti, in
3.) predložiti svoje umetnostne poskuse, katerih vsak posamezen mora z avtorjevim imenom posebej zaznamovan biti.
Dunaj dnč 30. aprila 1884.
Od c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje.
Javna dražba sviral.
Soboto v dan 17. maja
dopoludne ob 9. uri proda se na javni dražbi na dvorišči magistratnega poslopja nekaj še prav dobro ohranjenih
V9* sviral *&§
tistemu, ki največ zd-nje ponudi in je takoj na mestu plača v gotovini. Kupci so v to uijudno vabljeni.
v
Ig. pl. Kleinmayr-jevi in Fed. Bambergovi
knjigarni se vedno dobivajo:
Josipa Jurčiča
I. zvezek: Deseti brat. — Cena 1 gld., eleg. vezan 1 gold. 50 kr.
II. » Pripovedni spiBi. — Cena 70 kr., eleg. vezan 1 gold. 20 kr.
Po pošti velja vsak zvezek 10 kr. več.
~,x~- *ir	wr-
M
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
I[. t. Kleinmajr & Fei BamberE-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinraayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.