novoletna

PONUDBA

mc-1 2 DOPOLNJEN KOMPLET

Za 47.952 SIT dobite: oddajnik, sprejemnik.
par kristalov, stikalo, dva servomehanizma C577.

NEVERJETNE

digitalni servomehanizem DS8041 - 10.870 SIT ° b  nf^e
digitalni servomehanizem DS8132 - 20.803 SIT ' s e ,y c e

ENKRATNA PRILOŽNOST: *9o , K?*.

polnilnik ULTRA DUO PLUS 30 za samo 39.150 SIT ' ,i n 0 /°

polnilnik ULTRA DUO PLUS 25 za samo 25.650 SIT

Poleg navedenih ponudb smo za vas pripravili še mnogo presenečenj. Obiščite nas, ne bo vam
Trgovina MIBO MODELI, Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodelLsi

rez Konkurence
v zmogljivostih in ceni

možnost nastavitve velikosti hoda
servomehanizmov,
funkcija Sub-Trim-Memory,
kombinirani mešalnik za povelje
nagib/smer z možnostjo izklapljanja
Dual-Rate, nastavljiv na dveh pozici¬
jah, z možnostjo nastavitve L

velikosti odklonov od 5 do a

125 % za 3 servomehanizme, ji
vgrajen računalniški alarmni lik
sistem. Hi

8 pomnilnikov,
velik LCD-zaslon,
sistem Real-Time-Procesing
(RTP),

poenostavljeno programiranje s
pomočjo dvosmernih klecnih tipk,
obširen osnovni program s funkci¬
jami za letalske modele F3A, F3B,
F3C, F3D in F3E,
helikopterski program, ki
omogoča uporabo stan-
dardne glave ter sistema J

Heim in 120° (CCPM),
uporabniku prijazna
izbira programov, pP

štoparica
s funkcijo
»countdown«,

jm m  mikroračunalniški
W i  komplet za RV
' i  Kat. št. 4724 za
m  območje 35 MHz
W  Kat. št. 4724.B za
f  območje 35 MHz -B
Kat. št. 4725 za območje
40 MHz

. Na.sliki je prikazan
popolndma oprem¬
ljen oddajnik m'e-12^>'
Podrobnejšeinformaciji
najdetev^pr^tm{irerjeyem
I katalogu FŠ z'DovQstmi.

v*/ T  ^ >

.< -:y.v ••

*■ ‘-: r  ■

I.* >Pp.stfach' 1242 ■ D/73220 Kircjiheim/TecJ<

‘ ' 1  if '^^-gmupnerde

KAZALO

Revija xa tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 2005, LETNIK XLIII, CENA 450 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Za založbo:

mag. Ladislav Jalševac

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje  o glasnega prostora:

Vesna Aljančič
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 450 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
9000 SIT (40 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SVVIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom in izdelava filmov:

Luxuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.
Naklada: 6.000  izvodov

Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5%.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Odjava naročnine revije je samo pisna.

Fotografija na naslovnici:

Impresiven vzlet makete rakete bumper
angleškega modelarja Paula Clarka
na lanskem 26. Pokalu Ljubljane

TIKI’

Foto: Jan Prpič

j U 8 L i A N A 'Sij j

januar 2005

2 14. SVETOVNO PRVENSTVO FSR.

4 26. POKAL LJUBLJANE

7 DOLOČANJE TEŽIŠČA LETALSKIH
MODELOV (1. DEL)

8

10

11

12

15

ODPRTI VAGON FALNS 121
(DB ČARGO).

PRIPRAVA MODELA AVTOMOBILA
ZA VOŽNJO PO MOKREM

NOVO NA TRGU

LEPILKO.

DERBI 09

27 ROBOT TRIPOD (1. DEL)

28 PTIČJA KRMILNICA IN ZASILNA

SVETILKA.

30 MODEL BRUNARICE
S KOLEDARJEM

32 PRENOSNA KOŠARA.

34 MODNA TORBICA IZ USNJA
36 PRAZNOVANJE V SOJU SVEČ

38 DARILNE ŠKATLICE.

40 »SNEŽINKANJE«

l

REPORTAŽA

14. Svetovno prvenstvo FSR

Velenje, 31.-12. 8. 2004

JANEZ MELANŠEK

Mestna občina Velenje in društvo mo¬
delarjev Modelar sta ob podpori ZOTKS
vložila kandidaturo za organizacijo sveto¬
vnega prvenstva FSR že leta 2002 v času
13. svetovnega prvenstva na Poljskem. Ker
so Italijani odstopili od kandidature, je
Slovenija ostala edini kandidat. V Velenju
smo organizirali že tri svetovna in evrop¬
sko prvenstvo, zato predsedstvu Navige
(mednarodna zveza za ladijsko modelar¬
stvo) ni bilo težko potrditi naše kandida¬
ture. Čas od 31. julija do 12. avgusta se je
nekaterim zdel preveč razvlečen, a kot se
je pozneje izkazalo, smo glede na število
tekmovalcev, razredov in kategorij, tekme
komaj spravili pod streho.

Priprave na prvenstvo

Priprave prvenstva se je lotila ista
ekipa kot prejšnja leta. Zaradi težav z za¬
sutjem malega jezera in nato z iskanjem
predsednika organizacijskega odbora smo
prvenstvo že skoraj odpovedali. Ko smo
jih le rešili, smo pošteno zavihali rokave,

saj nam je ostalo le še osem mesecev za
pripravo razpisa, tekmovalnega poligona
na velikem jezeru ter vsega drugega, kar
je bilo potrebno za izvedbo prvenstva.

V veliko pomoč pri pripravi razpisa
v vseh uradnih jezikih Navige (angleški,
nemški, francoski) in drugih administrativ¬
nih zadevah nam je bila Katarina Folkson,
ki je poskrbela za prevode v angleški in
francoski jezik. Obnovili smo tudi internet¬
no stran http://www.rlv.si/naviga, na kate¬
ri smo sproti objavljali vse razpise, prijave
in novosti. Stran je še vedno aktivna, saj je
na njej objavljeno vse o svetovnem prven¬
stvu. Poleg uradne spletne strani prvenstva
obstajajo tudi druge, ki podrobneje osvet¬
ljujejo dogajanje na prvenstvu: http://mo-
delar.velenje.si/, http://mdm. zrcalo.si/fo-
rum/, http://www.naviga.org, http://perso.
wanadoo.fr/xavier.cardinale, itd.

Prijave iz 30 držav, tekmovalce in
ostale udeležence SP je bilo treba sproti
vnašati v računalnik v podatkovno bazo
Access, za kar je šlo veliko časa. Za vsake¬

ga tekmovalca je bilo treba vnesti kar 44
podatkov. Društvo je imelo še od prejšnjih
prvenstev vso tehnično opremo, in sicer
semafor, uro za tekme v razredih H in O,
opremo za štetje krogov in merjenje časa.
Vso računalniško opremo nam je posodil
nekdanji modelar Bojan Oremuž in njego¬
vo podjetje TrendNet, ki je poskrbelo tudi
za povezavo opreme v mrežo

Zadnji mesec pred prvenstvom je bilo
treba opraviti največ dela. Treba je bilo
dopolniti tehnično ekipo, ki jo je sestav¬
ljalo 21 članov. Ta je naloge na prvenstvu
opravila profesionalno, za kar je hila ob
zaključku deležna številnih pohval. Pri
vseh 198 kvalifikacijskih tekmah je bil
samo enkrat izveden napačen start (na¬
pačno nastavljen čas vožnje), ekipa, ki je
skrbela za štetje krogov, pa ni napravila
nobene napake. Bilo je sicer tudi nekaj
pritožb, vendar so izpisi iz podatkovne
baze pokazali korektno opravljeno delo. V
ozadju programa C++ in bazah Accessa so
se zbirali podatki vsake vožnje, beležil se
je vsak krog in čas (začetek Starta, začetek
in konec kroga ter porabljeni čas) za vsak
model in tekmovalca. Na tekmovanju je
potonil samo en model, ki pa ga potapljači
žal niso našli.

Na prizorišču

Zadnji teden v juliju so na prizorišče
začeli prihajati prvi tekmovalci in sodniki,
ki so bili kar malo začudeni, ker na tekmo-

Aleš Bolčina s čolnom FSR-O 35, enim najlepših na SP, in kolega Boris
Balažič. Alešu je za uvrstitev v finale zmanjkalo le nekaj krogov.

mi 5

2

januar 2005

REPORTAŽA

Julijan in Samo Golavšek sta bila najuspešnejša slovenska udeležen¬
ca SP.

Marko Koban, tekmovalec v FSR-V15, in Rado Roban, kije bil hkrati
tudi vodja slovenske ekipe na SP

valnem prostoru še niso bili pripravljeni
pomol, proga, tribuna, ograja in drugo.
Seveda je bilo do začetka tekmovanja vse
nared, tako kot mora biti, čeprav je zadnje
aktivnosti motilo slabo vreme in močan
veter, ki je še največ težav povzročal pri
postavljanju proge.

V soboto, 31. julija, se je zjutraj prvič
zbrala celotna tehnična ekipa, ki je dopol¬
dne izvedla še zadnje priprave in preizku¬
se, tako da je bilo do 14. ure vse nared za
prijavo udeležencev, registracijo modelov
in RV-naprav ter uradni trening. Formal¬
nosti okoli namestitve tekmovalcev, regi¬
stracija in treningi so potekali še v nede¬
ljo do 18. ure. Sledil je sestanek sodnikov,
sestanek z vodji ekip in zvečer otvoritev
prvenstva.

Kljub temu da glede na prispele prijave
ni bilo ekip iz Bolgarije in Nove Zelandije,
smo vseeno zabeležili rekordno število 28
držav, kar je največ doslej.

V ponedeljek so tekmovalci katego¬
rij O zjutraj začeli s prvo in popoldne še
z drugo kvalifikacijsko serijo. Na srečo
se je izboljšalo tudi vreme in valovi so se
umirili. V torek so se začeli kvalifikacijski
štarti v razredih H, v sredo in četrtek pa so
se začele vožnje z modeli čolnov FSR-V. Tu
je sodelovalo kar 224 tekmovalcev in 360
modelov, izvedenih pa je bilo 70 kvalifika¬
cijskih voženj. V soboto nam je spet začelo
nagajati vreme. Po številnih zapletih, ki so
vsem zagrenili dan, smo do večera vendar¬
le srečno izpeljali vse predvidene vožnje.
Vse težave so bile na večernem banketu hi¬
tro pozabljene. Nedelja je bila za nekatere
prost dan. Organizatorji smo se malce spo¬
čili, nekateri tekmovalci so dan izkoristili
za trening ali popravila modelov, drugi pa
za izlete in počitek.

V ponedeljek, 9. avgusta, je bil na vr¬
sti drugi kvalifikacijski tek v FSR-V. Zaradi
vetra in valov ter neenakih tekmovalnih
razmer je bilo precej pritožb naslovljenih
na vodjo tekmovanja Petra Schafta. Po se¬
stanku z vodji reprezentanc in skupnem
dogovoru do konca prvenstva zaradi valov
ni bilo več pritožb.

Kvalifikacijske vožnje so v vseh raz¬
redih minile brez večjih zapletov, zado¬
voljstvo med nastopajočimi pa je bilo
glede na doseženo seveda različno. Med

januar 2005

vsemi je bil najbolj vidno razočaran
Anglež lan Folkson, ki se mu v nobe¬
ni kategoriji ni uspelo uvrstiti v finale.
Tudi Slovenci nismo bili pretirano za¬
dovoljni, čeprav smo imeli dva finali¬
sta, Julijana pri mladincih v razredu
FSR-V 3,5 in V 7,5 ter Sama Golavška v
razredu FSR-V 35. Prijetno sta preseneti¬
la tudi naša tekmovalca Aleš Bolčina in
Boris Balažič v panogi offshore, ki sta,
kljub temu da sta tekmovala prvič sploh

Kitajec Zhao Bo, svetovni prvak v razredu
FSR-07,5 in avtor prispevka Janez Melanšek

na kaki tekmi, svoje krstne vožnje dobro
odpeljala. Ostali naši tekmovalci so bili v
povprečju dosedanjih prvenstev. Je pač
tako, kot pri vseh športih. Kolikor časa in
sredstev vložiš v neko dejavnost, takšne
dosežke lahko pričakuješ.

V sredo so se zjutraj začele finalne vož¬
nje v razredu Pl. Po štiri vožnje v vsaki ka¬
tegoriji, kalkulacije, točke in največ uspe¬
ha za Švede. Popoldne je bil na programu
finale razreda O, kjer so večino medalj
osvojili ruski modelarji.

In končno težko pričakovani četrtek
s finalnimi vožnjami v razredu FSR-V ter
zaključek prvenstva. Vreme je bilo ta dan
vendrale tekmovalcem naklonjeno, nobe¬
nega vetra in jezerska gladina kot steklo. V
kategoriji FSR-V3.5 je nastopil mladi Julijan
Golavšek, ki pa po prevračanju modela, kaj
več od 10. mesta ni mogel doseči. Seveda
sta z očetom Samom vse stavila na razred

FSR-V 7,5. Po odličnem štartu se je z izvrst¬
no vožnjo trdno zasidral na drugem mestu.
Do konca 30-minutne vožnje je manjkalo
samo še dve minuti, ko je v 67. krogu čoln
nenadoma obstal in našega aduta z dru¬
gega mesta potisnil na nehvaležno četrto,
in to samo za nekaj metrov. Odgovor smo
dobili kmalu. Zmanjkalo je samo pol deci¬
litra goriva, pa bi dobili tako težko priča¬
kovano medaljo. Podobno se je pred tem
v kategoriji FSR-V 3,5 zgodilo Italijanu Ma-
uru Braghieriju, ki je po zanesljivem vod¬
stvu prav tako ostal brez medalje. V igri
nam je tako ostal samo še Samo s svojim
zajetnim 35-kubičnim čolnom v katego¬
riji FSR-V35. Verjetno še pod vtisom sino¬
ve dopoldanske smole mu ni šlo vse tako,
kot si je zamislil. S to dirko je bilo naporno
tekmovanje končano, sledile so še pripra¬
ve na razglasitev in zaključek prvenstva.

Ob vsem skupaj velja omeniti tudi zase¬
danje sekcije FSR pri Navigi, kjer smo po¬
trdili njeno vodstvo (Peter Schaft je dobil
podporo še za dve leti), dopolnili pravila
s poudarkom na zagotovitvi večje varnosti
pobiralcev modelov in dali soglasje Norve¬
škim kolegom za pripravo 15. svetovnega
prvenstva leta 2006.

Zdaj, ko je prvenstvo končano, lahko
z veseljem ugotovimo, da je dobro uspe¬
lo, saj smo od udeležencev dobili številne
pohvale. Žal pa je ostalo še nekaj nereše¬
nih zadev, saj so nekateri pozabili na oblju¬
be, ki so jih izrekli pred prvenstvom.

Razlaga:

FSR: Radijsko vodeni modeli čolnov proste konstrukcije s pogo¬
nom na motor z notranjim zgorevanjem.

H: Prosto konstruiran model z dvema ali več plovnima povr¬

šinama na motor z notranjim zgorevanjem prostornine od
3,5 do 15 cm 3 .

0: Modeli čolnov s trupom v obliki črke V ali tunela s polo¬

vično površino pogona s pogonom na motor z notranjim
zgorevanjem prostornine od 3,5 do 35 cm 3 . Odprte kabine
morajo imeti krmilo, voznika in navigatorja.

V: Prosto konstruiran model tekmovalnega čolna za vztraj¬

nostno vožnjo na motorjem z notranjim zgorevanjem pro¬
stornine od 3,5 do 35 cm 3  in pogonom na ladijski vijak.

3

REPORTAŽA

26. Pokal Ljubljane

Mednarodno tekmovanje raketnih modelarjev FAI

Ljubljana / Kamniško polje, 15.-17. oktobra 2004

JOŽE ČUDEN

Foto: Stuart Lodge in Jan Prpič

Mednarodno tekmovanje raketnih mo¬
delarjev FAI Pokal Ljubljane že več kot če¬
trt stoletja privablja v Slovenijo najboljše
raketne modelarje iz številnih evropskih
in neevropskih držav. Prihajajo od blizu
in daleč, kajti vsaj enkrat je treba priti na
Kamniško polje in nastopiti na Ljubljan¬
skem tekmovanju. Za nekatere je ta do¬
godek skoraj obveznost in ga težko priča¬
kujejo vse leto. Mnogi svetovni asi, ki so
prav na tej tekmi napravili prve korake v
svet raketnomodelarskega športa, so mu
ostali zvesti vse do danes. Če malce preti¬
ravamo, bi lahko rekli, da ima prireditev za
nekatere malodane obredni značaj. Tudi če
zmanjka letnega dopusta, časa in sredstev
za potovanje, si ga za finale svetovnega po¬
kala v Ljubljani preprosto izbrskajo, in tako
leto za letom. Tako so se tudi sredi lanskega
oktobra na že znanem prostoru pod vasjo
Križ pri Kamniku spet zbrali stari znanci.
Tem so se pridružili novi radovedneži, ki
so k nam prišli zaradi priporočil in glasov

o dobri tekmi, na kateri je treba vsaj enkrat
nastopiti. Za marsikoga je bil finale svetov¬
nega pokala še zadnja priložnost za izbolj¬
šanje točk. Kljub dokaj pozno v jesen po¬
stavljenemu terminu je bilo zadnjih nekaj
let udeležencem vreme dokaj naklonjeno,
tokrat pa se je prav zarotilo, saj tako slabe¬
ga vremena na tej tekmi ne pomnimo. Če
ne bi šlo za tako pomembno prireditev s
številno mednarodno udeležbo (okoli 70
nastopajočih iz 10 držav), bi ga organiza¬
tor, ljubljanski Astronavtsko raketarski klub
V. M. Komarov, ki je ob tem praznoval tudi
35-letnico ustanovitve, najverjetneje od¬
povedal, oziroma prestavil na primernejši
datum. Tako pa organizatorju in tekmoval¬
cem ni preostalo drugega, kot začeti tekmo
ne glede na dež, ki je predvsem v soboto
padal skoraj brez prestanka.

Med prvo tekmovalno panogo - raketo¬
plani v trajanju leta kategorije S4B - so se
ves čas vrstile prekinitve, tekmovalci pa so
prežali na redke trenutke, ko je naliv mal¬

ce pojenjal. Večina seveda ni bila kos tako
težkim razmeram, zato ne preseneča obili¬
ca neveljavnih letov, ki jih je dosodil sicer
izvrstni in nepristranski glavni sodnik, ki že
vrsto let vodi to tekmovanje, Marjan Čuden.
Krhke konstrukcije krilatih balzovih mode¬
lov so bile namreč že po nekaj zavojih v zra¬
ku dodobra prepojene z vodo in kakih po¬
sebnih dosežkov ni bilo pričakovati. Kljub
temu so najboljši, med katerimi so prednja¬
čili predvsem domači tekmovalci, dosegli
za te razmere nekaj izvrstnih rezultatov. Na
koncu je bila lestvica videti kot lestvica slo¬
venskega državnega prvenstva. To je zaradi
prestavitve datuma tekmovanja po naključ¬
ju dejansko potekalo hkrati z mednarodno
tekmo. Po dveh z velikimi težavami izpelja¬
nih turnusih, ki sta nazadnje zadoščala za
regularnost tekme, je prvo mesto osvojil
Miha Kozjek pred Blažem Grgičem (oba
ARK Komarov), tretje mesto pa je pripadlo
Roku Žuniču iz novomeškega ARK Apollo.
Da je bila slika popolna, je bil tudi na na-

Direktor tekmovanja Anton Šijanec in glavni sodnik Marjan Čuden z
Nino Čuden (AOP) ob otvoritvi tekmovanja

Registracija modelov je potekala na suhem v zavetju štabnega šo¬
tora.

Start raketoplana enega od hrvaških mode¬
larjev

Zmagovalec tekme v S4B je bil naš reprezen¬
tant Miha Kozjek.

Mladi Moskovčan Stanislav Ščerbo z mode¬
lom žirokopterja

4

januar 2005

TIKI 5

REPORTAŽA

Beograjčan Goran Timotijevič pripravlja Start modela žirokopterja domačega tekmo-
model žirokopterja. valca Predraga Hlnchyja

Italijan Antonio Mazzaracchio je zasluženo
osvojil prvo mesto pri raketah s trakom.

Ne tekmovalci ne časomerilci se niso mogli izogniti obilici blata. Blaž Grgič in Tomaž Starin z modelom RV-raketoplana

slednjem mestu naš tekmovalec, in sicer
Boris Jenko iz sevniškega kluba ARK Vega.

Nekoliko lažje je tekmovanje poteka¬
lo pri modelih žirokopterjev S9B, katerih
konstrukcije iz epoksidnega laminata ter
rotorji pristajalnega sistema niso v tolikšni
meri občutljivi za deževne razmere. Odlič¬
ni leti so se vrstili drug za drugim. Tu so se
še posebej izkazali srbski modelarji, ki so v
tej panogi v zadnjem času močno napredo¬
vali. Zato ne presenečata prvi mesti obeh
Kataničev, sina Zorana in očeta Radojice iz
Sremske Mitroviče. Prvi je nanizal kar tri
maksimalne lete. Tretje mesto je po napeti
tekmi pripadlo Moskovčanu Aleksandru
Ždanoviču.

Pri raketah s trakom S6B z večinoma
plastičnimi zaviralnimi trakovi je vse sku¬
paj kljub dežju potekalo že skoraj normal¬
no, pa tudi na premočena blatna obuvala
in oblačila so tekmovalci po celodnevnem
tekanju za modeli že skoraj pozabili. Do¬
bro pripravljenost je kot že večkrat doslej
pokazal italijanski predstavnik Antonio
Mazzaracchio in potrdil, da je eden največ¬
jih svetovnih mojstrov v tej kategoriji, ter
zasluženo osvojil zlatega zmaja (kdo ve ka¬
terega že v njegovi zbirki). Le malce je za
njim zaostal še enkrat izvrstni Zoran Kata-
nič, zato pa je toliko bolj presenetil naš ne-

na januar 2005

kdanji mladinski reprezentant Luka Švajger
iz Novega mesta, ki se je z dobrim tretjim
letom povzpel celo na tretje mesto.

Po treh opravljenih kategorijah je bil
končno za tekmovalci ta izjemno napo¬
rni dan, kakršnega na tekmah svetovnega
pokala skoraj ne pomnimo. Ti so šele po
večerni podelitvi tradicionalnih zmajčkov
med druženjem na banketu v prijetnem
vzdušju planinskega doma v Kamniški Bi¬
strici malce pozabili na vse tegobe prvega
tekmovalnega dne.

V nedeljo je bilo vreme, čeprav še ved¬
no muhasto, nekoliko boljše kot dan po¬
prej, le obilici blata pred šotori na tekmova¬
lišču se ni bilo mogoče izogniti. Deževje in
množica sodelujočih so na poligonu pustili
pravo blatno promenado. Najprej so bili
na sporedu radijsko vodeni raketoplani in
makete, ki sta za gledalce vselej najbolj za¬
nimivi panogi. Dinamičen potek tekme in
razburljivi dogodki v kategoriji trajanja leta
RV-raketoplanov z natančnostjo pristajanja
(S8E/p) so dodobra razgibali sceno. Prvo
mesto v svetovnem pokalu še zdaleč ni bilo
oddano, možnosti za zmago pa je imelo kar
nekaj tekmovalcev, med njimi trenutno vo¬
dilni Poljak Kolodziej, poleg njega tudi naš
Blaž Grgič ter še kdo iz ozadja, ki je prežal
na morebitne napake vodilnih. In prav to

se je tudi zgodilo. Po prvem mestu na Po¬
kalu Beograda je spet »eksplodiral« naš re-

Borut Lendaro med finalnim letom v S8E/p

5

Vzlet RV-raketoplana Tomaža Starina

Živan Josipovič (SČG) z modelom kategorije
S8 na štartnem mestu

Elena Kurkova (RUS) in Zoran Katanič
(SCG) med poskusom postavljanja sveto¬
vnih rekordov v S9C in S3C

prezentant Borut Lendaro iz Sevnice in z
odličnim nastopom v finalni skupini po¬
novno osvojil prvo mesto. S tem je dobro
premešal karte in ob napaki Kolodzieja pot
do zmage v svetovnem pokalu malce nena¬
dejano odprl stalnemu gostu Pokala Ljub¬
ljane, Švicarju Danielu Studigerju.

6

Paul Clark (GBR) namešča motor v maketo
rakete bumper.

Sodniška trojka pozorno spremlja let make¬
te ariane 10 romunske tekmovalke Florice
Sercaianu.

Zmagovalec svetovnega pokala v S8E/p, Švi¬
car Daniel Studiger

Sodniki za makete niso imeli težkega
dela, saj se je za tekmovanje v tej kategoriji
prijavilo nekoliko manj udeležencev, kljub
temu pa smo bili priče nekaj atraktivnim
poletom. Že po statičnem točkovanju je
bilo očitno, da se že ob povprečnem letu
zmaga ne more izmuzniti prvi dami sveto¬
vnega maketarstva Florici Sercaianu, so¬
progi znanega romunskega maketarja Luci¬
ana Sercaianuja, ki je tokrat nastopil v vlogi
njenega tehničnega pomočnika. Kakovost
izdelave in težavnostna stopnja makete
ariane 10 ji je prinesla zajeten točkovni
naskok pred drugimi. Polet je bil uspešen
in zanesljivo vodstvo je le še utrdila. Z že
znano maketo vertikal 1 je srebrno odličje
osvojil stari znanec ljubljanskih tekmovanj,
Anglež Stuart Lodge, ki sta mu tokrat druž¬
bo v ekipi delala še Paul Clark z impozant¬
nim bumperjem v velikem merilu ter Andy
Slinn s preprostejšo maketo nike smoke. Z
izjemo Clarkovega bumperja so vse makete
uspešno poletele, še posebno dragon III v
dvostopenjski različici, ki je našemu Andre¬
ju Vrbcu prinesel bronastega zmaja.

Za zaključek tekmovanja smo lahko v
kategoriji raket s padalom S3B/2 sprem¬
ljali lepo tekmo, kjer se je spet izkazalo, da
je uporaba pol šibkejših 2,5-Ns motorjev
v tej panogi, kar je že nekaj let praksa na

Najboljši trije pri raketah s padalom: Špan¬
ka Nuria Crusellas-Martinez (3.) ter Novo-
meščana Luka Švajger (1.) in Rok Žunič (2.)

naših tekmovanjih, modra odločitev, ki je
to panogo naredila bolj obvladljivo in pri¬
vlačnejšo. Za slednje so se odločili tudi pri
FAI in za novo sezono potrdili spremembo
pravil, ki predvideva uporabo A-motorjev
na večjih 40-mm modelih poleg te tudi v
drugih kategorijah trajanja leta - S6 in S9
kot tudi pri raketoplanih S4.

Med najboljšimi so bili tokrat ob obeh
gostjah iz Španije spet slovenski tekmoval¬
ci. Tako [e prvo mesto zasedel vse uspešnej¬
ši Luka Švajger iz ARK Apollo, drugi je bil
njegov klubski kolega Rok Žunič, na tretje
pa se je uvrstila simpatična Španka Nuria
Crusellas-Martinez.

Modelarji so prireditev zaključili z že
tradicionalnim šovom šaljivih modelov in
poleti amaterskih raket. Med šovmodeli
je sodniška ekipa prvo mesto prisodila za¬
grebškemu modelarju Romanu Šutiju, ki je
izbral aktualno temo in izdelal leteči model
savudrijskega svetilnika.

Člani ARK Komarov so ob pomoči sku¬
pine domačih in tujih sodelavcev znova
dokazali, da so tudi v najbolj nemogočih
razmerah sposobni vrhunsko izpeljati za¬
htevno mednarodno tekmovanje, ki si je
v svetu ustvarilo sloves ene najuglednejših
raketnomodelarskih prireditev, ki se je pre¬
prosto ne sme zamuditi.

mi'

januar 2005

MODELARSTVO

Določanje težišča letalskih modelov

(L M)

rotacija modela okoli prečne osi. Da bi
dosegli kar najboljši kompromis glede
na naš slog letenja in želene letalne last¬
nosti modela je potrebnih precej preiz¬
kusnih letov.

Odkar se ukvarjam z modelarstvom, opažam, da modelar¬
ji težišče modela jemljejo kot nujno zlo. Težišče razumejo kot
nekaj, kar je označeno na načrtu. Model se uravnoteži, da je
težišče nastavljeno tako, kot predvidevajo navodila, in to je vse.
Model je leteč. Pa je to res? Daleč od tega. Težišče modela je
v izhodišču nastavljeno nekje med 25 in 33 %  globine krila,
vendar to velja samo za preizkusno letenje. Nazadnje je položaj
težišča glede na globino krila popolnoma nepomemben, pač
pa so pomembne letalne lastnosti modela, ki jih dosežemo s
premikanjem in nastavljanjem težišča. Temeljito preizkušanje
modela in natančna nastavitev težišča je dolgotrajno delo.

Težišče je točka, v kateri delujejo na model vse sile med le¬
tom. Če so vse sile v ravnovesju, dobimo premočrten let s kon¬
stantno hitrostjo. Premikanje modela naprej dosežemo z močjo
motorja ali preprosto z jadranjem - torej spreminjanjem poten¬
cialne energije modela v kinetično. Model v letu zavira nasproti
delujoča sila upora, k tlom ga vleče sila njegove teže, zaradi po¬
sebne oblike krila in aerodi¬
namičnega profila pa model s
premikanjem skozi zrak dobi
vzgon. Kot točko težišča lah¬
ko določimo tudi vzgonsko
točko, v kateri glede na svojo
porazdelitev po površini kri¬
la prijemlje vzgon. Vzgonska
sila nasprotuje sili teže. V ide¬
alnemu primeru naj bi bili v
ravnem nepospešenem letu
točki težišča in vzgona pokri¬
ti, saj model le tako vzdržuje
isto višino brez popravkov
- vsak popravek oziroma v
tem primeru trimanje višine
povzroči samo nepotreben
upor. Vse skupaj je še bolj za¬
pleteno, ker se točka vzgona
premika po krilu glede na
njegov vpadni kot, tako da se
ne pokriva s težiščem v vseh
režimih leta. Rezultat tega je


Čeprav je model mahokrilnika s svojo nenavadno tehniko letenja
pravi posebnež, je tudi tu ključno, da ima pravilno določen položaj
težišča.

Pravilni položaj težišča je še posebej pomemben za jadralne modele
in njihovo dojemljivost za termična dviganja.

Ne bi se moglo reči, da
je pravilni položaj težišča ja¬
dralnega modela pomemb¬
nejši od pravilnega položaja
težišča motornega modela.
Pri jadralnih modelih z nasta¬
vitvijo težišča spreminjamo
prodornost in dojemljivost za
termične vzgornike, pri mo¬
tornih pa njihovo »živahnost«
oziroma zmožnost izvajanja
akrobacij. Na splošno velja,
da s premikanjem težišča na¬
prej dobimo model, ki je v
zraku mirnejši in stabilnejši,
a zahteva veliko večji hod vi¬
šinskega krmila, posebej pri
pristajanju. S pomikanjem
težišča nazaj pa dobimo mo¬
del, ki je bolj živahen in raje
izvaja akrobatske like. Največ¬
ja razlika med temi skrajnimi
položaji je ob prevlačenju
modela. Model s težiščem naprej se prevleče mehko, oziroma
lepo nakaže majhno hitrost in ne omahne nenadno, medtem
ko model s težiščem, pomaknjenim zelo nazaj, pri majhnih hi¬
trostih posebej v zavojih rad omahne brez predhodnih opozo¬
ril. Izkušnje kažejo, da slabo letečih modelov skoraj ni. So samo
slabo nastavljeni modeli.

Pomembno je tudi, da pravilni položaj težišča dosežemo
brez nepotrebnega obtoževanja modela, saj vanj vnašamo samo
dodatno maso in mu s tem zaradi večje krilne obremenitve in
tako višje minimalne hitrosti neposredno poslabšamo letal¬
ne lastnosti. Med preizkusnimi leti si za določitev pravilnega
položaja težišča sicer pomagamo s samolepilnimi svinčenimi
utežmi, ki jih dobimo v modelarskih trgovinah ali pri vulkani¬
zerjih (služijo za uravnoteženje litih platišč); po končanemu
letenju jih odstranimo. Preden jih snamemo z modela, si ozna¬
čimo novi položaj težišča, ki ga nato dosežemo s prerazpore¬
ditvijo notranje opreme. Največkrat so to težje komponente,
kot na primer baterije za sprejemnik ali pogonski paket.

V naslednjih prispevkih si bomo ogledali najpogostejše
tehnike določanja izhodiščnega preizkusnega položaja težišča
novega modela, spoznali kako uravnotežiti model, kako novo
nastavitev težišča preizkusiti v zraku in kako premikanje po¬
ložaja težišča vpliva na letalne lastnosti modela.

Pravilno nastavljeno težišče modela vpliva na njegove letalne lastno¬
sti. Pri večjih in dražjih modelih si površnosti preprosto ne moremo
privoščiti.

SAŠO BABIČ

mr

januar 2005

7

MAKETARSTVO

Odprti vagon falns 121 (DB Čargo)

IGOR KURALT

Nemške železnice DB-AG so leta 1992
naročile prvi prototip teh vagonov, na¬
kar je sledilo naročilo za izdelavo 800 va¬
gonov te vrste. Vagon, ki sodi med večje
štiriosne vagone, se uporablja za prevoze
sipkih in razsutih tovorov (rude, peska,
premoga ...) Nalaga se ga z vrha, prazni
pa gravitacijsko, skozi posebna stranska
vrata ali lopute, ki se odpirajo vstran. Ti
vagoni so zelo razširjeni in jih srečamo v
najrazličnejših barvnih kombinacijah.

Model takšnega vagona v merilu
1 : 87 v več barvnih shemah je izdelal
tudi izolski Mehano. Vagon z oznako DB
Čargo je izdelan iz rdeče plastike, ki je
malce preveč prosojna. Kogar to moti,
lahko pomanjkljivost odpravi z barva¬
njem oziroma s t. i. tehniko postaranja.

Model nadgradimo in postaramo
tako, da najprej odstranimo zgornji del
vagona. Pri tem pazimo na stranska vra¬
ta, ki tedaj odpadejo. Priskrbimo si kos
stiropora debeline 5 mm, širine 32 mm
in dolžine 139 mm, ki ga odrežemo od
odslužene embalaže. Stiropor vzdolž
daljših stranic obrežemo tako, da osta¬
ne na eni strani širok 32 mm, na dru¬

gi pa 24 mm. Obrezani nato s spodnje
strani prilepimo v zgornji del vagona.
Za lepljenje uporabimo lepilo za stiro¬
por (UHU por), ki ne razjeda stiropora
in plastike. Počakamo, da se lepilo po¬
suši. Medtem pripravimo pesek ali pre¬
mog za posip, ki ga kasneje prilepimo
na zgornjo ploskev stiropornega vstav¬
ka. Lahko uporabimo že pripravljen
posip, na primer proizvajalca opreme
za makete, Nocha, ki v ta namen ponu¬
ja različna umetna in naravna gradiva,
ali ga pripravimo sami. Posip iz premo¬
ga pripravimo tako, da ga s kladivom
zdrobimo na drobne koščke, ki jih nato
presejemo skozi dve različno gosti siti.
Sam sem uporabil siti, od katerih je eno
imelo velikost luknjic 1,7 mm, drugo pa
1 mm. Za posip sem uporabil drobce,
ki so padli skozi večje sito in se ujeli na
manjšem. Kosi, večji od 1,7 mm, bi bili
preveliki, manjši od enega mm pa pre¬
majhni. Primer: koščki premoga veliko¬
sti 1,3 mm v merilu 1 : 87 bi v naravni
velikosti merili 11,3 cm.

Ko se lepilo posuši, vagon sestavimo,
pri čemer pazimo, da so jezički stran¬

skih vrat na sredini vagona v zgornji
odprtini. Sestavljen vagon mora imeti
stranska vrata tesno zaprta. Pazimo tudi
na opozorilno nalepko »udar elektrike«,
ki se nahaja samo na eni strani zgornje¬
ga dela in mora biti nad prehodom.

Premogov posip nanesemo na stiro¬
por v vagonu tako, da ne sega povsem
do roba, saj noben vagon v resnici ni
tako naložen. Z lepilom premažemo
samo stiropor in čezenj nasujemo pri¬
pravljeno gradivo. Vagonček nalahno
stresemo ali narahlo udarimo po zgor¬
njem robu z lesenim predmetom, na
primer s svinčnikom. To pa zato, da se
drobci lepo porazdelijo po površini.
Nato ves posip, ki se ni prijel, stresemo
iz vagončka. Če želimo imeti na sredini
kupček naloženega gradiva, postopek
tam nekajkrat ponovimo. Ko se lepilo
posuši, vse delce, ki se niso dobro pri¬
lepili, previdno odstranimo z mehkim
čopičem ali s pihanjem. Tako dobimo
natovorjen model vagona, skupne teže
pa s tem nismo bistveno povečali.

Ker so pravi vagoni zaradi nalaganja
in vremenskih vplivov na zgornji strani

Mehanov model odprtega vagona falns 121 v različici cargo

Odstranjen vrhnji del modela vagona

Stiroporni vložek z lepilom za stiropor s spodnje strani prilepimo v zgornji del (levo).

Naravno presejano gradivo iz zdrobljenega premoga (sredina)

Revellov komplet za barvanje: zračni čopič in pločevinka stisnjenega zraka (desno)

8

MAKETARSTVO

V vagon na zgornjo stran stiropornega vložka prilepimo pripravljeni
posip.

večinoma umazani, se lahko odločimo
še za postaranje modela. S tem odpra¬
vimo prosojnost plastike in izboljšamo
videz modela. Za barvanje sem uporabil
mat črno barvo in Revellovo hobijsko
brizgalno pištolo. Barvo nabrizgamo
po zgornjem delu vagona, posipu in
notranjosti stranic ob zgornjem robu.
Za ponazoritev premoga je najbolje, če
uporabimo črno barvo. Če naj bi bil va¬
gon naložen z drugačnim materialom,
uporabimo drugo ustrezno barvo, in
sicer mat, da preprečimo odblesk. Do¬
polnjeni vagon je zdaj še bolj podoben
originalu. Ker so vlakovne kompozicije
sestavljene iz več vagonov, velja na tak
način pripraviti še nekaj natovorjenih
vagonov.

Natovorjen in postaran Mehanov odprti vagon daje vtis vrhunskega
modela.

Prometej, d oo

Križna 4, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si

Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«.


Mehano, proizvodnja in prodaja
igrač, pisarniških potrebščin, kovinskih in
plastičnih izdelkov, d.o.o. Izola

MEHANO d.o.o. Izola, Polje 9, 6310 Izola • Tel.: 05/6608110
http://www.mehano.com • E-mail: mehano@mehano.si


TEE £ 5

januar 2005

9

MODELARSTVO

Priprava modela avtomobila
za vožnjo po mokrem

JANEZ NEBEC

Radijsko vodeni modeli avtomobi¬
lov so namenjeni za vožnjo po suhi pod¬
lagi. Kljub temu smo včasih na tekmo¬
vanjih prisiljeni dirkati tudi po mokri ste¬
zi ali celo v dežju. Tudi pozimi si marsikdo
zaželi vožnje po ledu in snegu, ki je zlasti z
modeli big-foot zelo zabavna in zanimiva.
Ker elektronske komponente v modelu
niso predvidene za vožnjo po vodi, jih mo¬
ramo v ta namen posebej pripraviti. Prav
nič ne bo škodovalo, če imamo model ved¬
no pripravljen na ta način.

Priprava navadnih servomehanizmov
za vožnjo po mokrem

Servomehanizmi nižjega cenovnega
razreda ponavadi niso vodotesni, včasih pa
se zgodi, da nam celo dražji vodotesni ser-
vomehanizem odpove zaradi vdora vode.
Za popoldansko vožnjo po snegu ali za dir¬
ko v dežju lahko na preprost način zatesni¬
mo tudi običajne servomehanizme.

Servomehanizem najprej popolnoma
razmastimo in očistimo z medicinskim

Vsi spoji na ohišju so zatesnjeni s tekočo
gumo.

se nam kljub temu zgodi, da v servomeha¬
nizem vdre voda in ta neha delovati, si lah¬
ko sami pomagamo na preprost način:

Servomehanizem razstavimo, pri če¬
mer moramo biti pozorni na zobnike v
zgornjem delu, da jih spet pravilno sesta¬
vimo. Elektroniko servomehanizma očisti¬
mo s sredstvom za čiščenje električnih

Zaščita sprejemnika pred vlago
in umazanijo

Sprejemnik je mnogo bolj občutljiv
od servomehanizmov. Kadar pride v stik z
vodo, ga običajno ne moremo na preprost
način popraviti. Na srečo je sprejemnik
mogoče popolnoma vodotesno zapreti.

Sprejemnik najprej razmastimo z alko¬
holom. Vse spoje in odprtino za kristal do¬
bro zatesnimo s tekočo gumo. Ko priklo¬
pimo kable, tudi vse prostore okrog njih
zalijemo s tekočo gumo.

Tako pripravljen sprejemnik zaščitimo
z gumijastim balonom. Vanj lahko poleg
sprejemnika potisnemo še vrečko silikage-

Sprejemnik z zatesnjenimi odprtinami in
priključenimi kabli

Material, ki ga potrebujemo za tesnjenje servomehanizma: 1 - teko¬
ča guma, 2 - čopič za nanašanje gume, 3 - alkohol, 4 - vata za čišče¬
nje, 5 - mast za plastične dele

alkoholom. Ko se posuši, s čopičem na¬
nesemo tekočo gumo na vse spoje na
ohišju servomehanizma, glave vijakov na
spodnji strani in na mesto, kjer priključ¬
ni kabel izstopa iz ohišja. Ko se tekoča
guma posuši, bo preprečila vstop vode v
servomehanizem.

Ko smo zatesnili ohišje, moramo za¬
tesniti še izhod pogonske osi na vrhu ser¬
vomehanizma, kjer je privita ročica. Ker
se mora os vrteti, jo lahko zatesnimo le z
nanosom masti, ki bo nekaj časa prepre¬
čevala vdor vode. Okolico osi namažemo z
mastjo, ki ne razjeda plastike, mast pa ob¬
novimo pred vsako vožnjo avtomobila.

Na opisani način smo servomehanizme
pripravili za vožnjo po mokrem terenu. Če

kontaktov v pršil¬
ki, ki odstrani vso
vodo. Preden ser¬
vomehanizem sestavimo, počakajmo, da
se posuši, ali pa si pomagamo s sušilnikom
za lase.

Zgornji del servomehanizma ob pogonski
osi zatesnimo z mastjo.

la, ki bo odstranil vso vlago, ki bi se morda
utgnila kondenzirati zaradi razlike v tem¬
peraturah. Mesto, kjer kabli izstopajo iz ba¬
lona, spet dobro zatesnimo s tekočo gumo

Sprejemnik, zaščiten v škatlici

10

januar 2005

mi 5

in ga stisnemo s plastično spojko. Tako
zaščiten sprejemnik je popolnoma vodo¬
tesen, če ga želimo še dodatno zaščititi, pa
ga zavarujemo še s posebno škatlico.

Zaščita akumulatorjev in kablov

Za vožnjo modela avtomobila vedno
uporabljamo spajkane akumulatorje, saj
škatlice za baterije, ki so priložene RV-na-
pravam, na kontaktih hitro izgubijo stik,
kontakti pa oksidirajo, zato njihova upora¬
ba ni priporočljiva. Enako velja za stikala.
Stikalo za vklop je nepotrebna šibka točka
v električni napeljavi, zato ga v modele
ne vgrajujemo, za priklop akumulatorja
na sprejemnik pa uporabimo le en spoj s
klasičnim priključkom. Priključke na aku¬
mulatorju in podaljške od sprejemnika
moramo zamenjati vsaj enkrat v sezoni,
pred uporabo pa jih očistimo s sredstvom
za čiščenje kontaktov v pršilki.

Spajkani akumulator in priključni kabli
brez stikala za vklop

Priporočljivo je vsaj enkrat v sezoni
(ob koncu ali vsaj na začetku) podrobno
pregledati vse komponente RV-naprave in
jih po potrebi odnesti na pregled serviser¬
ju, ki bo sprejemnik tudi natančno nasta¬
vil. Pred ponovno uporabo jih pripravite
po opisanih postopkih. Vsa vprašanja o
vgradnji in zaščiti RV-naprav lahko posta¬
vite tudi na spletni strani www.mantua-
model.si. Prihodnjič pa o tem, kako se pri¬
pravi zračni filter za vožnjo po mokrem.

JmaiHOL na

••**»«*? ”

MODELARSTVO

dardne velikosti z ležajem S-3001. Cena za
komplet z gotovinskim popustom znaša
76.675 SIT.

FUTABA FF9

Futabina RV-naprava FF9 (T7CP9) je raču¬
nalniška naprava z že vgrajenimi dodatni¬
mi stikali. Naprava je še posebej primerna
za prosti slog letenja za zahtevnejše pilote
akrobatskih letal in helikopterjev. Poleg
vgrajenih šestih dodatnih stikal je opre¬
mljena še z digitalnimi trimerji in siste¬
mom učitelj-učenec. Oddajnik omogoča
shranjevanje desetih modelov in dva na¬
čina modulacije oddajanega signala - PPM
in PCM. V kompletu so poleg zmogljivega
oddajnika še sprejemnik R-147F, sprejem-
niško stikalo, ležišče za sprejemniške aku¬
mulatorje in štirje servomehanizmi stan-

BREZKRTAČNI ELEKTROMOTORJI
MPJET

Na voljo so tudi brezkrtačniki proizvajalca
MP Jet. Vsi so zunanje vrteči (ang. outrun-
ner), skupne pa so jim naslednje značilno¬
sti: imajo magnete iz redkih zemelj, navit-
ja so zaščitena z temperaturno odporno
epoksidno smolo, za daljšo življenjsko
dobo imajo dvakrat uležajene osi, toplotno
obdelane jeklene osi in po CNC-postopku
izstružene rotorje. Motorji so namenjeni
pogonu modelov brez prenosov, zmorejo
pa poganjati modele, ki tehtajo od 300 do
750 g. Cene z gotovinskim popustom se
gibljejo od 9.955 do 12.345 SIT.

Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si

VIRGEN DE FATIMA

»Virgen de Fatima« je digitalno vodena maketa dizel¬
ske lokomotive proizvajalca Electrotren, izdelana v
omejeni seriji. Lokomotiva velikosti HO z belimi in
rdečimi pozicijskimi lučmi
na obeh straneh je dolga
218 mm. V kompletu dobi¬
te še dekoder in podstavek.

Cena

HISPANAUTO TRANSFESA

Za izpopolnitev zbirke vago¬
nov je na voljo zanimiv Electro-
trenov dvonadstropni' vagon
za prevoz avtomobilov »Hispa-
nauto Transfesa« dolžine 305
mm tipa Laeks. Nanj je mogo¬
če naložiti deset modelov avto¬
mobilov velikosti HO. Vagon
stane 5.500 SIT.

makete
43.900 SIT.

) e

• n l

epoksidne smole, lepila,
steklene tkanine, karbon,
ločilci, polnila...

Mirnik TG, d. o. o.

Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana
www.mi.rnik .si
e-pošta: info@mirnik.si

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/54 654 14

Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D,
Smartinska 152,1000 Ljubljana,
tel.: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55

mi

januar 2005

11

V naslednjem prispevku bomo pred¬
stavili model, ki je izredno preprost za iz¬
delavo in bo ob razmeroma kratkem času
izdelave graditelju nudil obilo užitka.

Model ni primeren za začetnike, zato
naj ti z izdelavo še malo počakajo. Poga¬
nja ga brezkrtačni motor, ki ga napaja
akumulator Li-po. Vsaj eden od navede¬
nih elementov pogonskega sklopa je ob¬
vezen (najbolje oba), saj sicer
model ne bo mogel pokazati
vsega, česar je zmožen. Gre
za t. i. 3D-model, ki potrebuje
veliko več moči, kot jih potre¬
bujejo modeli za klasične akro¬
batske figure, saj ga prav moč
motorja tudi rešuje iz še tako
nemogočih položajev.

Načrt ponuja dve različici
krila, in sicer eno s profilom
in drugo brez njega. Različica
s profilom je nekakšna meša¬
nica 3 D in klasičnega akrobat¬
skega modela, medtem ko je
različica brez profila čisti 3D-
model. Lepilko je malce večjih
dimenzij kot klasični »depron-
čki« in zato v zraku ni tako ne¬
miren, akrobacije pa izvaja bolj
elegantno kot manjši bratje.

Gradnja

Za izdelavo bomo potrebovali v glav¬
nem depron debeline 3 in 5 mm (za kri¬
lo brez profila samo 5 mm), karbonske
cevke in še nekaj materiala, ki ga bom
sproti navedel (slika 1). Za lepljenje
deprona uporabljamo belo mizarsko le¬
pilo in 5-minutno epoksidno lepilo. Pri

gradnji modela priporočam čim več do¬
miselnosti in inovativnosti in čim manj
kompliciranja, saj ga bomo kasneje pri
letenju lažje in brez slabe vesti priganja¬
li do skrajnih meja zmogljivosti. Kot že
rečeno, je model namenjen tistim mode¬
larjem, ki že obvladajo osnove letenja in
gradnje, zato se prav v vse podrobnosti
ne bomo spuščali.

Krilo s profilom je sestav¬
ljeno iz dveh polovic, nare¬
jenih tako, da je kos 3 mm
debelega deprona na spre¬
dnjem robu krila prepognjen
in na zadnjem zlepljen. Na
mestu pregiba na notranji
strani opiate zabrusimo utor
(slika 2), da pri pregibanju
ne bi počila. Iz 3 mm debele
balze izdelamo vzdolžni nosi¬
lec in nanj prilepimo skrajna
rebra krilnih polovic (sliki 3,
4). Nosilec najprej vlepimo v
eno polovico krila (sliki 5, 6).
Ko se lepilo posuši, čez dru¬
go stran nosilca upognemo
in prilepimo še drugo oplato
(slika 7) ter tako spojimo obe
polovici (slika 8). Krilo brez
profila enostavno izrežemo

Slika 3. Izdelava ogrodja krila

Slika 4. Vlepljena karbonska cevka trupa

TTK1 S

12

januar 2005

Slika 5- Priprave na prekrivanje krila

Slika 7. Krivljenje opiate in prekrivanje krila

Slika 6.

Op/ato obtežimo
na vseh mestih
lepljenja.

iz 5 mm debelega deprona ter na zgor¬
nji strani približno v težišču vlepimo
5-mm karbonsko cevko.

Repne površine in krilca za nagib
izrežemo iz 5-mm deprona ter jih na
stičnih mestih pobrusimo pod kotom
45°, da krmilnim površinam omogoči¬
mo gibanje. Oba dela višinskega krmila
med seboj povežemo z balzovo letvico
5x5 mm. Ročice na krmilnih površinah
izdelamo iz tankega vitroplasta ali veza¬
ne plošče. Vlepimo jih tako, da na pred¬
videnih mestih najprej z modelarskim
nožem napravimo zareze do polovice

Slika 9- Preprosta izvedba povezav

raa s

Slika 8.
Zlepljeni krilni
polovici

debeline deprona in vanje vstavimo ro¬
čice (slika 9). Za tečaje krmilnih površin
uporabimo kar malce kvalitetnejši lepil¬
ni trak širine vsaj 20 mm.

Trup izdelamo iz 5-mm deprona
in ga na prednjem delu okrepimo še z
dvema dodatnima plastema (3), ki za¬
gotavljata potrebno trdnost za vgradnjo
motorja in podvozja. Če se odločimo za
ploščato krilo, naredimo stranski opor¬
nici (4 in 5) iz enega kosa ter ju polo¬
žimo nad krilo in višinski stabilizator,
kar bo močno povečalo togost trupa.
Na načrtu je predvidena tudi možnost

Slika 10. Eden od primerov montaže motorja

dodatne ojačitve trupa s karbonsko
cevko, ki pa ni nujna in jo lahko izpu¬
stimo. Montaža motorja je odvisna od
posameznega tipa, ena od različic pa
je prikazana na sliki 10. Podvozje na¬
redimo iz jeklene žice 0 1,5 mm in ga
zaradi sorazmerno velike dolžine okre¬
pimo s prečko. Pritrdimo ga tako, da
trup na ustreznem mestu prerežemo,
vstavimo podvozje in vse skupaj prilepi¬
mo s 5-minutnim epoksidnim lepilom.
Repno ostrogo izdelamo iz karbonske
paličice, ki jo ošilimo in namazano z le¬
pilom potisnemo v trup na mestu, ozna¬
čenem na načrtu. Ostane nam še pove¬
zava med servomehanizmi in repnimi
krmilnimi površinami. Za obe krmilni

januar 2005

13

PRILOGA

Slika 11. Servomehanizmi repnih površin in nagiba

Slika 12. Kablov je kar nekaj, zato jih je treba malce urediti.

žici (0 0,6 mm) bomo uporabili samo
eno cevko. Ta je speljana najprej do vi¬
šinskega krmila, kjer izstopi prva žica,
nato pa gre skozi trup na drugo stran še
do smernega krmila (slike 11, 12 in 13).

Na koncu lahko model še pobarvamo
(slika 13). Sam sem uporabil navaden
avtolak v pršilki, ki v tankem nanosu ne
škoduje depronu.

Vgradnja komponent

Za pritrditev motorja bo potrebne
malce iznajdljivosti, saj je danes na trgu
več različnih tipov motorjev, ki zahteva¬
jo vsak svoj način pritrditve (slika 10).
Ko boste izbirali pogon, upoštevajte, da
mora za spodobno letenje zagotavljati
najmanj 500 g statičnega vleka, ob tem
da model ne bo tehtal več kot 450 g.
Sam uporabljam axi 2808/24 in kokam
1500HD 11,1 V, ki daje razmerje vlek :
masa -2:1.

Servomehanizme, sprejemnik in kr¬
milnik vrtljajev pritrdimo kar z oboje¬
stranskim lepilnim trakom (slika 11).
Ko vgradimo vse komponente, s premi¬
kanjem akumulatorja (na vrhu krila ali
spodaj) določimo težišče in tam izrežemo
luknjo v trup. Luknja naj bo tako velika,
da bo akumulator vanjo sedel na tesno
in kasneje med letom ne bo padel iz mo¬
dela. Ostane le še nastavitev oddajnika.
Za začetek odklone vseh krmilnih po¬
vršin nastavimo na ± 30°, kasneje pa jih
poljubno povečamo. Malce pazljivejši
moramo biti le pri krmilu višine, kjer bi
priporočal eksponentni način krmiljenja.

Letenje

Pri krstnem letu model primemo za
trup v težišču in ga narahlo vržemo obr¬
njenega navzgor pod kotom približno
45° (pri tem imamo motor na polovici
moči). Ko doseže varno višino, zmanj¬

šamo plin, da se privadimo na njegovo
obnašanje. Najslabše, kar lahko pri tem
naredimo, je nekontrolirano letenje pri
polnem plinu, zato v primeru, da nam
model uide iz nadzora, najprej zmanjša¬
mo plin. Na motor pritrdimo propeler s
čim večjim premerom, pri čemer upošte¬
vamo zmogljivosti sklopa motor-krmil-
nik-akumulator, kajti to nam bo močno
izboljšalo vrtenje po vzdolžni osi.

Vsem, ki bi radi leteli na način 3D
(slika 14), priporočam da se najprej na¬
učijo letenja z modelom ob povečanem
vpadnem kotu, saj večina 3D likov te¬
melji prav na tem. Začnemo z manjšim
in ga postopno povečujemo, tako da
kombiniramo vzgon kril in vlek motor¬
ja. Z modelom se da presenetljivo dobro
leteti tudi v močnem vetru, zato naj to
ne bo razlog, da se na njem nabira prah.
Na vsa vprašanja in nejasnosti v zvezi z
modelom bom z veseljem odgovoril na
naslovu: primoz.peternel@siol.net

MODELARSTVO

MARJAN KLENOVŠEK

Model, ki sem ga poimenoval derbi
09, je najnovejši v dokaj dolgem nizu
preprostih prostoletečih modelov, na¬
menjenih metanju iz roke ali štartanju
z elastiko. Zgrajen je predvsem iz balze,
pravzaprav iz balzovih odpadkov. Sli¬
ši se čudno, vendar je res! V logaškem
Mibu pri izdelavi modelov ostajajo
manjši kosi balzovih plošč, ki jih za maj¬
hen denar lahko kupimo v njihovi trgo¬
vini in jih koristno uporabimo.

Pri gradnji potrebujemo risalni pri¬
bor, osnovno modelarsko orodje za
rezanje in brušenje ter ravno šablon¬
sko desko. Desko bomo pokrili s peki
papirjem, za lepljenje bomo uporabili
cianoakrilatno in belo mizarsko lepilo,
za lakiranje pa razredčen brezbarvni
nitrolak.

Izdelava modela

Krilo modela izrežemo iz 500 mm
dolge balzove plošče, debele 5 mm ali
ga izdelamo iz štirih manjših kosov, ki
jih oblikujemo z rezanjem in bruše¬
njem in jih z nekaj kapljicami cianoa-
krilatnega lepila sestavimo v celoto. Ne
pretiravajmo z lepljenjem, ker bomo

morali po končanem profiliranju krilo
razstaviti! Ob sprednji rob krila prilepi¬
mo natančno prilagojene kose smreko¬
ve letvice 3x3 mm, ki krilu povečajo
trdnost in zmanjšajo možnost poškodb
občutljivega sprednjega roba (slika 1).
Profil krila, ki je spodaj raven, obliku¬
jemo z brušenjem. Najprej v obliko tri¬
kotnika obrusimo zadnji del, tako da je
zadnji rob krila debel približno 0,5-0,7
mm. Nato v obliko trikotnika obrusi¬
mo še sprednji del. Iz kartona si izdela¬
mo kontrolno šablono in z brušenjem
pazljivo dokončno oblikujemo profil

vzdolž vsega razpona krila. Smrekovo
letvico na sprednjem robu krila na¬
ostrimo na debelino približno 0,5 mm
in jo zaoblimo. Če smo krilo izdelali iz
enega kosa, ga zdaj pazljivo in natanč¬
no razrežimo, če pa smo ga zlepili iz
manjših kosov, jih pazljivo razstavimo.
Lotimo se izdelave V-loma krila! Naj¬
prej na oba srednja dela prilepimo uše¬
si. Stične površine natančno obrusimo
in oba srednja dela z bucikami pritrdi¬
mo na desko. Obe ušesi na koncih pod¬
ložimo z 20 mm debelo podlogo (npr.
6 računalniških disket) in stiki na ne-

MODELARSTVO

Slika  5 . Tako poiščemo težišče trupa s prilepljenim repom.

Slika 6. Stik krila in trupa okrepimo s trikotnikoma iz balze.

kaj mestih utrdimo s redkim cianoakrilatnim lepilom. Krilni
polovici nato snamemo z deske in stika dokončno zalijemo z
lepilom. Po enakem postopku zlepimo tudi oba srednja dela
(slika 2), nato pa z brušenjem nekoliko stanjšamo in zaokro¬
žimo zaključke ušes. Sestavljeno in obrušeno krilo enkrat
prelakiramo z razredčenim nitrolakom.

Osnovni del trupa je 390 mm dolga smrekova letvica s
presekom 5x5 mm, ki jo konično obrusimo na presek 3,5 x
3,5 mm. Na debelejši konec letvice zgoraj prilepimo 160 mm
dolg in 20 mm širok kos 5 mm debele balze, ki nosi krilo. Na
spodnjo stran prilepimo košček balzove letvice 5x5 mm, ki
služi za pripenjanje štartne elastike. Iz vezane plošče, debele
1 mm, izžagamo dve okrepitvi nosa modela, nato z rezljačo
izžagamo še utor za obtežitev v nosu modela. Z belim lepilom
prilepimo ob bok trupa eno od okrepitev in iz 3 mm debe¬
le svinčene pločevine izrežemo obtežitev tako, da se prilega
utoru v trupu (slika 3). Na obeh straneh jo podložimo z 1 mm
debelo balzo, zalijemo z belim lepilom in prilepimo še drugo
okrepitev. Ko je lepilo suho, z brušenjem oblikujemo nos mo¬
dela, v zgornjo stran nosilca krila pa izbrusimo utor v obliki
široke črke V, kamor bomo prilepili krilo.

Smerni in višinski rep izdelamo iz lahke 1,5 mm debele
balze. Na sprednjem robu ju zaoblimo, na zadnjem pa obru¬
simo v trikotni presek. Zadnji konec letvice trupa na dolžini
približno 15 mm na spodnji in na desni strani še nekoliko ko¬
nično obrusimo. Tako nastane prostor, ki omogoča prilagaja¬
nje zadnjega roba obeh repov pri reglaži. S cianoakrilatnim
lepilom na spodnjo stran letvice trupa prilepimo višinski rep,
smernega pa na njeno desno stran. Repa prilepimo samo delo¬
ma, tako da ostaneta oba zadnja robova gibljiva. Celoten sklop
trupa in repa dvakrat prelakiramo z razredčenim nitrolakom.
Pred nanašanjem naslednjega sloja laka spodnjega zgladimo
s finim vodnobrusilnim papirjem. Zelo gladko površino do¬
bimo, če za drugo lakiranje uporabimo razredčen nitrolak, ki
smo mu dodali nekaj smukca ali otroškega pudra (slika 4).

Ko je lak suh in obrušen, poiščemo težišče trupa s pri¬
lepljenim repom (slika 5) in na zgornjem robu trupa teži¬
šče označimo s svinčnikom. 40 mm pred najdenim težiščem
trupa zarišemo še eno oznako, ki označuje mesto sprednjega
roba krila in s cianoakrilatnim lepilom na trup prilepimo kri¬
lo. Pri tem seveda pazimo na pravokotnost in vzporednost
delov modela. Iz 3 mm debele balze izrežemo dva 60 mm
dolga trikotnika, ju zbrusimo v trikotni presek in z belim le¬
pilom prilepimo na levo in desno stran stika trupa in krila
(slika 6). Tako hkrati utrdimo stik trupa in krila ter zadnji
rob krila, ki se pri močnem metu z roko lahko poškoduje. Po
končanem lepljenju odbrusimo material nosilca krila, ki sega
čez zadnji rob krila. Če smo za gradnjo repov uporabili težko
balzo, mora biti nos modela pri pravilni legi težišča daljši.
Takrat zadnji rob krila sega nekoliko čez zadnji rob nosilca!
Krilo še drugič prelakiramo in zgladimo (slika 7), kdor želi,
pa lahko model okrasi še z nalepkami ali ga pobarva.

Model najprej z metanjem zregliramo tako, da leti v bla¬
gem levem zavoju. To dosežemo z zvijanjem in podlaganjem

26

koščkov balze pod zadnja robova smernega in višinskega
repa. Ko model leti brezhibno, položaja zadnjih robov repov
utrdimo s kapljico lepila. Pri močnejšem štartanju z roko
ali če ga izstrelimo z elastiko, mora biti model nagnjen ne¬
koliko v desno in med vzpenjanjem iz desnega zavoja poča¬
si prehaja v levega.

januar 2005 mr

ELEKTRONIKA

Robot triood

cm-. M

JERNEJ BOHM

Če še tako zavzeto iščemo drugačne
rešitve, se kolo izkaže kot daleč najbolj
uspešen izum za premikanje in upravi¬
čeno se vprašamo, kako to, da podobnih
rešitev narava ne pozna. Cesta, kjer se še
posebno dobro obnese, je umetna tvor¬
ba in prav tu najbrž tiči odgovor. Očitno
so okončine najboljši odgovor za giblji¬
vost v naravnem okolju. Seveda je reši¬
tev več; pomislimo na primer na kokoš,
psa, mravljo, pajka ali gosenico.

Robotika se je že zdavnaj priljubila
garažnim mojstrom, ki pogosto vgra¬
jujejo tak ali drugačen pogon v svoj iz¬
delek. Če naj bi bilo premikanje nekaj
posebnega, potem skušamo posnemati
gibanje živali in ne avtomobila, čeprav
bi slednje utegnilo biti mnogo bolj eno¬
stavno in učinkovito.

Robot, ki ga bomo predstavili v
dveh nadaljevanjih, oponaša hojo žu¬
želke. Živalca je na risbi prikazana v
različnih stopnjah hoje. Primer A kaže
trenutek mirovanja, ko z vsemi šestimi
nogami (število je značilno za žuželke)
trdno stoji na tleh in je simbolično po¬
nazorjeno s krogci, ki se izrisujejo ob
dotiku površine. V primeru B dvigne
prednjo in zadnjo levo ter srednjo des¬
no nogo, dvignjene okončine prenese
naprej, naredi prestop (C), se poteg¬
ne naprej (D), v naslednjem trenutku
spet prestopi (E) in v nadaljevanju do¬
seže opisani položaj B. Pri hoji nazaj
je spremenjena le smer posameznih
gibov. Opazimo, da se med hojo nepre¬
stano pojavlja značilen trikotnik, kar v
mehaniki pomeni stabilno konstrukci¬
jo, sistem, ki se avtomatsko prilagaja
neravninam terena.

L1

/

V


In kako re¬
šujemo problem
hoje pri robotu,
ki oponaša žu-
želkino motoriko?

Da si poenostavi¬
mo nalogo, bomo
za premik okon¬
čin uporabili dva
modelarska servo-
mehanizma: ene¬
ga za pogon pred¬
njega in zadnjega
para nog, drugi pa
bo namenjen dvi¬
ganju in spušča¬
nju srednjega para
nog, oz. nagibanju
mehanske živali.

Skušajmo she¬
matsko ponazoriti robotovo gibanje!
Na risbi je stopalo gibajoče se okonči¬
ne označeno s krogcem, mirujoče, torej
tisto, ki prenaša težo, pa s piko. Štartni
primer je A, pri tem ima robot vse noge
v »nevtrali«, torej v sredini med mini¬
malnim in maksimalnim položajem
servomehanizma, zato naprava stoji na
obeh prednjih in obeh zadnjih nogah,
srednji pa sta dvignjeni (v zraku). Za¬
četek gibanja pomeni stopanje na levo
srednjo nogo (B). Mehanska izvedba pri
tem dvigne obe preostali levi nogi tako,
da ju lahko neovirano potisnemo naprej
(C), a hkrati se, zaradi medsebojne po¬
vezanosti, z desnima, na tla oprtima in
nazaj gibajočima se nogama nerodno
potegne naprej. Sledi značilno prestopa¬
nje srednjega para nog (D) in ponovni
premik nožič (E) ter s tem ponovni po¬
mik naprej. Naslednji korak
začnemo s stopanjem na levo
srednjo nogo (F) in pomik
naprej (H), kar je zavzemanje
že znanega izhodiščnega pol¬
ožaja (C). Na podoben način
izvedemo tudi hojo nazaj.

Kako pa robota prisilimo
v zavoj? S hkratnim premika¬
njem prednjih in zadnjih no¬
žič ob dvignjenih srednjih,
izvedemo manjšo rotacijo
objekta, ki mu sledi pomik
D-E ali F-H. Spet za oko ne¬
koliko neučinkovito, a toliko
bolj atraktivno.

Sklicujoč se na delovanje
modelarskega servomeha¬
nizma povzemimo, da sred¬
nji položaj robotove nožiče
dosežemo z 1,5 ms širokim
vhodnim impulzom, oba
skrajna odklona pa z 1,0 ms
oz. 2,0 ms širokim signalom.
Naloga elektronskega krmil¬

B

nika je, da generira ustrezno zaporedje
impulzov na vhodih servomehanizmov,
ti pa prek svojih ročic premikajo robo¬
tove okončine.

Poenostavitev srednjega para no¬
žič zreducira nalogo zgolj na preprost
vzvod samega servomehanizma. Motori¬
zacija drugih dveh parov zahteva neko¬
liko več dela, a načelo je v modelarstvu
dobro preizkušeno. Ročica servomeha¬
nizma je povezana z ročicama prednjih
nožič, ti pa na enak način še z zadnjima
mehaničnima okončinama robota. Toda
o tem v drugem delu prispevka.

Shema

Kar nekaj srečnih okoliščin dovoljuje
razmeroma preprosto elektronsko she¬
mo. Prva je mikrokontroler, druga veli¬
kost njegove napajalne napetosti. Ker je
ta natančno taka, kot jo imajo tudi v tr¬
govini kupljeni servomehanizmi (vemo,
da dva potrebujemo za izdelavo robota),
smemo vezje (čip Ul) priključiti nepo¬
sredno na RV-akumulatorček (AKU).
LC-elementi predstavljajo običajno filtri¬
ranje napajanja. Zadovoljivo ponovljivost
ukazov (časovnih signalov) zagotavlja s
keramičnim resonatorjem (XI)  gnani
oscilator mikrokontrolerja. Tudi piskač,
ki robotu da glas, krmili vezje U 1.

Prihodnjič bomo podrobno opisali
gradnjo robota.

Seznam elementov:

27

/\ IZDELEK ZA DOM

iLLMl

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv - 5

krmilnica in gasilu® svitlka

MATEJ PAVLIČ

Ob prebiranju dosedanjih štirih na¬
daljevanj letošnje serije prispevkov na
temo izdelave uporabnih izdelkov iz od¬
padnih gradiv ste gotovo že kdaj pomi¬
slili, kako nespametno ste ravnali, ko ste
doslej zavrgli vse izpraznjene plasten¬
ke in druge podobne plastične poso¬
de. Čeprav so tisti trenutek, ko ste iz
njih izcedili še zadnjo kapljo čistila ali
kake druge življenjsko pomembne sno¬
vi, pravzaprav izpolnile svoje poslan¬
stvo, vendarle ne zaslužijo žalostnega
konca na smetišču. Najboljši dokaz, da
nam lahko še vedno koristijo, sta ptičja
krmilnica (slika 1) in zasilna svetilka
(slika 14).

Oba izdelka sta narejena iz 4-litrske
plastenke čistila za posodo in pokrova
30-litrske posode, v kakršnih prodajajo
stenske barve (slika 2). Oboje je treba
najprej dobro oprati z vodo, medtem ko

je ostankom lepila, s katerim so na em¬
balažo prilepljene nalepke, največkrat
kos čisto navaden bencin (slika 3).

Izdelava ptičje krmilnice

Pred dobrim letom je bil v Timu že
objavljen načrt za izdelavo »avtomatizi¬
rane« krmilnice iz 1,5-litrske plastenke
in nekaj kosov lesa. Ker je bilo treba pri
njeni izdelavi uporabiti tudi električno
vbodno žago, je to zlasti mlajšim mode¬
larjem oteževalo ali celo preprečevalo

28

izdelavo. Tokratna krmilnica je zato na¬
menjena prav njim, saj pri njeni izdelavi
ne bodo potrebovali drugega kot ne¬
kaj širokega ličarskega traku, alkoholni
flomaster, trikotnik, šestilo, modelarski
nož, večje škarje, košček brusilnega pa¬
pirja, debelejši žebelj ali vijak in nekaj
tanke najlonske vrvice.

Da bi na površino plastenke lahko
narisali razporeditev in obliko izrezov,
jo od razširjenega roba navzgor oblepi¬
te z ličarskim trakom (slika 4), na kate¬
rega se da imenitno risati z alkoholnim
flomastrom. (Še bolj imenitno je to,
da lepilni trak na koncu preprosto od¬
stranite, ob tem pa gredo proč tudi vse
čičkeračke, ki so se nabrale na njem
pri površnem ali premalo domišljenem
označevanju s flomastrom.) S pomočjo
tanke vrvice izmerite obseg plastenke
in ga razdelite na tri dele. Navpične črte
narišite s trikotnikom, pri zarisovanju
polkrožno oblikovanih zgornjih vogalov

odprtin pa si lahko pomagate kar s ko¬
lutom ličarskega traku ali ustrezno ve¬
liko pločevinko (slika 5). Sedaj z ostrim
modelarskim nožem izrežite odprtine
(slika 6), odstranite ostanke ličarskega
traku in robove odprtin zgladite z bru¬
silnim papirjem.

Da dež ali sneg ne bi zmočila zrnja,
krmilnici naredite preprosto streho. V
ta namen tik ob zunanjem robu pokrova
večje posode za stensko barvo nalepite
ličarski trak. Nanj s šestilom narišite čim
večji krog ter ga razdelite na šest delov.

januar 2005

Trni'

IZDELEK ZA DOM

(Saj veste, kako to gre: če polmer kroga
s šestilom nanesete na krožnico, dobite
ravno šestkotnik.) Pri risanju manjših
lokov si lahko spet pomagate s kolutom
ličarskega traku (slika 7). Streho izrežite
z večjimi škarjami ali pa si pomagajte z
modelarsko rezljačo (slika 8). V tem pri¬
meru morate z brusilnim papirjem od¬
straniti drobce plastike, ki se med žaga¬
njem naberejo na spodnjem robu (slika
9). Ne pozabite na luknjo na sredini, ki

naj bo velika ravno toliko, da je streho
še mogoče natakniti na grlo plastenke
(slika 10). Pokrovček na sredini prebo¬
dite z večjim žebljem in skozenj potisni¬
te najlonsko vrvico, ki jo na enem kon¬
cu zavozlajte oziroma nanjo privežite
kroglico (slika 11), da se ne bi mogla iz¬
vleči. Pokrovček privijte na plastenko in
krmilnico obesite na dovolj močno vejo,
ki se ne bo preveč šibila (slika 1). Pazi¬
te tudi na to, da boste krmilnico lahko
brez težav dosegli, ko boste želeli vanjo
nasuti novo zalogo zrnja.

Izdelava zasilne svetilke

Ko je zares velika sila in ni pri roki
čisto nič bolj ustreznega in primernega,
si je mogoče s pridom pomagati tudi z
zasilno svetilko, kakršno vidite na sli¬
ki 14. Strokovnjaki za varstvo pri delu
bodo sicer zmajevali z glavo in začeli
razpravljati o neskladnosti s predpisi
in pomanjkljivi varnosti takšnega pri¬
pomočka, toda brez zadržkov si upam
trditi, da je zasilna svetilka iz plastenke
še vedno neprimerno varnejša od vsake
gole žarnice ali zarjavele svetilke, ki v
kakem zakotnem prostoru že desetlet¬
ja visi izpod pajčevinastega stropa in s
svojo preperelo bombažno izolacijo na
priključni žici v resnici pomeni smrtno
nevarnost.

Izdelava ohišja za zasilno svetilko
poteka popolnoma enako kot pri ptičji
krmilnici. Poleg plastenke pa potrebuje¬
te še 60-100-vatno žarnico, okov za žar¬
nico, ki naj bo obvezno(!) iz keramike,
nekaj metrov mehkega dvožilnega elek¬

tričnega kabla (pletenice) s prerezom
2 x 0,75 ali 1,0 mm 2  (slika 12) in kakr¬
šen koli električni vtič za priključitev
svetilke v električno omrežje. Na kablu
naredite vozel, ki bo preprečeval žarni¬
ci, da bi zlezla previsoko v ohišje (slika
13), ko privijete pokrovček na vrat pla¬
stenke, pa tik nad njim naredite še en
vozel, ki bo preprečeval, da bi žarnica
segla nižje kot kakih 5 cm od dna ohišja
in se razbila. Če je le mogoče, naj zasilna
svetilka med uporabo stoji na kaki ravni
podlagi oziroma visi čim bolj navpično
(slika 14), saj se le tako vroča žarnica ne
bo preveč približala plastični steni ohiš¬
ja, ki bi se lahko stalila.

VABILO K SODELOVANJU

Vsi, ki boste na naslov našega ured¬
ništva (Revija TIM, Lepi pot 6, 1000
Ljubljana) poslali fotografijo kakega
uporabnega predmeta, ki ste ga na¬
redili iz odpadnih gradiv, boste po
pošti prejeli knjižno nagrado Tehni¬
ške založbe Slovenije, slike najbolj¬
ših izdelkov pa bomo tudi objavili v
reviji.

Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala
knjigo »Izdelajmo sami«. V njej poleg napotkov za
izdelavo dveh različnih ptičjih krmilnic (ena je
prikazana na desni sliki) najdete še več kot sto na¬
črtov za izdelavo drugih uporabnih in dekorativ¬
nih predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja,
kartona, gline, tekstilij in kovin. Bogato ilustrirana
knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in
stane 9 000 SIT, naročniki revij TIM  oziroma Živ¬
ljenje in tehnika  pa jo lahko dobite z 20-% popu¬
stom, torej že za 7.200 SIT.

Tehniška založba Slovenije, d. d.,
Lepi pot 6, 1001 Ljubljana,
p. p. 541, tel.: 01/479 02 25,
brezplačna številka: 080 17 90,
faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si,
spletna knjigarna: http://www.TZS.si

mr

januar 2005

29

ZA SPRETNE ROKE

Pred približno petimi leti smo v tej
reviji prvič predstavili model kapelice
- enega izmed izdelkov češkega podjetja
Walachia (www.walachia.com) iz okolice
Zlina. V njihovem katalogu najdemo serijo
17 lesenih sestavljank za izdelavo modelov
različnih poslopij v merilu 1: 32 - od čisto
navadne kolibe prek brunarice in kmečke
hiše do mlina na veter in večdelnega go¬
spodarskega poslopja. Najpomembnejša
skupna značilnost vseh teh kompletov je,
da dokaj verodostojno ponazarjajo res¬
nično gradnjo takih stavb iz lesenih brun.
Sestavljanke podjetja Walachia so pri nas
že dolgo naprodaj med drugim tudi v ljub¬
ljanski trgovini Gasilska oprema - Mladi
tehnik, kjer smo za tokratni Timov test iz¬
brali komplet za izdelavo modela pročelja
dvoetažne brunarice. In ker je ravno zače¬
tek novega leta, smo videz originalnega iz¬
delka še dodatno popestrili s koledarčkom
(slika 1).

Orodje in pripomočki

Izdelek iz kompleta je mogoče nare¬
diti samo s pomočjo modelarskega noža,
Škarij, trikotnika, bucik, ščipalk za perilo,
manjšega kladiva, modelarskega vrtalnika
s svedrom 0 0,8-1 mm in čopiča, če pa mu
nameravate dodati tudi koledarček, boste
potrebovali še košček 4 ali 5 mm debele
bukove vezane plošče, modelarsko rezlja-
čo, dva majhna očesna vijaka ali kljukici in
trikotno zanko za obešanje slik na steno.

Izdelava

Izdelava poteka po korakih, ki so na
načrtu oštevilčeni, zraven pa so označeni
tudi predvideni postopki (rezanje, bruše¬
nje, lepljenje, barvanje). Model je v gro¬
bem sestavljen iz treh delov: trikotno ob¬
likovanega ostrešja, ki je večinoma iz kosov
vezane plošče, srednjega dela, ki je v celoti

iz smrekovih letvic, in pritličja, ki je kombi¬
nacija vezane plošče in letvic. Čeprav grad¬
nja vsake hiše poteka od spodaj navzgor,
nikjer ne piše, da morate enak vrstni red
nujno uporabiti tudi pri sestavljanju mode¬
la. Pravzaprav je zaradi boljše izrabe časa
celo bolj preudarno graditi vse tri dele
hkrati, saj vam ni treba brez potrebe pre¬
kinjati dela in čakati, da se lepilo posuši.

Srednji del brunarice je zgrajen iz 9
»plasti« letvic s prerezom 9x9 mm. Dol¬
žine letvic so označene s črkami, primer¬
jalna lestvica pa je natisnjena na dnu lista
z navodili za sestavljanje. Vedno poiščite
tisto stranico letvic, ki je najbolj gladko
obrušena, in jo obrnite navzven. Ko ste z

Opis kompleta

Komplet za izdelavo omenjenega mo¬
dela velikosti 173 x 223 x 37 mm (šxvxg)
ima oznako 14 B in stane 800 tolarjev (slika
2). Za ta denar dobite 40 natančno odžaga¬
nih smrekovih letvic s prerezom 9x9 mm,
pet kosov vezane plošče za steno pritličja in
strešno konstrukcijo, iz kartona odtisnjene
okvirje vrat in oken, nekaj plastične folije
za njihovo »zasteklitev« ter kos brusilnega
papirja. Temu je dodan podroben načrt, ki
vas zelo pregledno vodi skozi posamezne
stopnje izdelave modela (slika 3).

30

januar 2005

mr

ZA SPRETNE ROKE

brusilnim papirjem obrusili vse vidne ro¬
bove, da bodo čim bolj podobni brunom,
v prvo vrsto letvic - odvisno od njihove
dolžine - izvrtajte še eno ali dve luknjici
0 0,8-1 mm, nato pa jih s 15 mm dolgimi
žebljički narahlo pribijte na manjši kos
vezane ali iverne plošče, ki bo služil kot
podlaga za sestavljanje. Luknjice je treba
izvrtati zato, da se letvice med zabijanjem
žebljev ne bi razklale. S pomočjo skic na
načrtu nadaljujte z naslednjo vrsto letvic -
in tako naprej do vrha (slika 4). Pazite, da
bosta koščka letvic med obema okenskima
odprtinama točno na sredini.

Čeprav je za lepljenje primerno katero
koli belo lepilo za les, po možnosti upora¬
bite takšno, ki se hitreje suši (npr. UHU
holz express), saj je to v tem primeru zelo
dobrodošla lastnost. Lepilo s pomočjo
majhnega čopiča čisto na tanko nanesi¬
te na spodnjo stran posameznih letvic in
te drugo za drugo natančno položite na
spodnjo vrsto. Pazite, da z lepilom ne za¬
mažete vidnih površin in robov, sicer se na
teh mestih lužilo kasneje ne bo vpilo v les
in nastale bodo svetle lise. Z manjšim tri¬
kotnikom ves čas preverjajte pravokotnost
glede na podlago in pazite, da bodo stiki
med letvicami čim bolj natančni.

Če želite, da bi bilo videti, kot da spre¬
dnjo steno pritličja prekriva grob omet,
kos tanke vezane plošče pravokotne oblike
zdrgnite z zelo grobim brusilnim papirjem
ali žično krtačo, nato pa ga prebarvajte z
belo barvo (lahko je navadna gosta tempe¬
ra). Na osušeno površino prilepite letvice
(slika 5), ki jih z zadnje strani dodatno utr¬
dite z nekaj kratkimi žebljički.

Ostala je še izdelava ostrešja. Brunarice
so ponavadi prekrite z lesenimi skodlami,
zato so na listu z načrtom natisnjeni obri¬
si posameznih delov strešne konstrukcije,
ki ponazarjajo skodle. Še pred (raz)stri-
ženjem jih prebarvajte s srednje temnim
vodnim lužilom (slika 6), nato pa osušene
kose papirja z nekoliko razredčenim belim
lepilom za les, ki ga nanašate z manjšim
mehkim čopičem, prilepite na ustrezne

kose vezane plošče (slika 7). Kdor ima ve¬
liko potrpljenja, lahko streho namesto s
potiskanim vzorcem na papirju prekrije s
koščki furnirja.

Ko ste zlepili vse dele strehe (slika 8),
se lotite še izdelave okvirjev vrat in oken.
V kompletu so ti okvirji narejeni iz tanke¬
ga kartona, ki ga je prav tako treba prelepi¬
ti s pobarvanim natisnjenim vzorcem, jih
nekoliko dodelati z ostrim modelarskim

nožem in obrusiti po robovih, na hrbtno
stran okenskih okvirjev pa nalepiti še koš¬
ček celulojda za »zasteklitev« (slika 9).

Pred dokončnim sestavljanjem izdelka
vse površine zgladite z zelo finim brusil¬
nim papirjem (slika 10) in jih prebarvajte
z lužilom za les (slika 11). Če nameravate
model brunarice ob esiti na steno, na vrhu
slemena (tik za dimnikom) z dvema kratki¬
ma žebljičkoma pribijte kovinsko trikotno
zanko za obešanje slik. Ko zlepite vse tri
dele modela (slika 12), je pred vami izde¬
lek, ki ga kaže slika 13.

Že v uvodu je bilo omenjeno, da se da
model brunarice brez kakega posebnega
truda popestriti s koledarčkom (slika 1).
Avtorju je bil v času priprave tega članka
najbolj pri roki 162 x 95 mm velik reklam¬
ni koledarček Tehniške založbe Slovenije
(slika 14), v papirnicah pa je ob začetku
novega leta na voljo še precej podobnih, ki
jih je prav tako mogoče uporabiti. Dovolj
je, da ob spodnji rob prilepite 15 mm širok
kos 4 ali 5 mm debele bukove vezane ploš¬
če, ki naj bo nekoliko daljši od zgornjega
roba koledarčka. Vanj privijte dve kljukici,

ki naj bosta razmaknjeni za 80 mm (slika
15), in naju obesite liste koledarja. Te mo¬
rate seveda še prej ob zgornjem robu pre¬
luknjali s pisarniškim luknjalnikom za pa¬
pir (slika 16).

TIMOVI OGLASI

Prodam model čolna FSR-V 3,5 z RV-napra-
vo ali brez. Informacije: Julijan Golavšek,
tel. 041 / 426-640

Prodam zelo malo rabljen motor OS max FX
15 cm3 z izpušno cevjo za 35.000 SIT (po¬
darim dve elisi) ter jadralni model pilatus
B4 (Mibo) z razpetino 2 m za 20.000 SIT.
Klemen, Begunje pri Cerknici,
tel. 031 / 669 780

31

mr

januar 2005

IZDELEK ZA DOM

ROBERT RESMAN
Izdelava: MARINA PUŠNJAK
in MATEJ PAVLIČ

Izdelek, ki ga vidite na sliki 1, je vse¬
stransko uporaben. V stanovanju lahko slu¬
ži za shranjevanje časopisov in revij, copat,
otroških igrač ali umazanega perila, na do¬
pustu pa v njem lahko nosite stvari na pla¬
žo; tam obenem poskrbi tudi za nekaj sen¬
ce ali pa kot pregrada daje občutek večje
zasebnosti. Mere košare, ki so podane na
načrtu, lahko poljubno spremenite ter pri¬
lagodite svojim željam in potrebam.

Gradivo

Noge košare so iz poskobljanih buko¬
vih letev s prerezom 40 x 15 mm, za preč¬
ke uporabite dve metrski okrogli struženi
bukovi palici s premerom 15 (ali 16 mm),
košara pa je lahko iz platna ali poljubne
tkanine, ki naj bo čim močnejša. (Pri njeni
izbiri bodite pozorni na vzorec in barve,
da se bodo ujemale s prostorom, v kate¬
rem boste uporabljali košaro.) Poleg našte¬
tega potrebujete še dva sponska ali navad¬
na strojna vijaka s šestkotno glavo M 6 x
40 mm s podložko in matico, osem tankih
lesnih vijakov dolžine 35 mm in nekaj kap¬
ljic lepila. Da bi ogrodje kar se da dolgo
kljubovalo takšnim ali drugačnim poškod¬
bam, za njegovo zaščito uporabite čim bolj
kakovosten (po možnosti dvokomponent-
ni) lak za les.

Orodje in pripomočki

Pri izdelavi ogrodja boste potrebova¬
li ročno žago s finimi zobci ali električno
krožno žago, električni vrtalnik, svedre s
premerom 3, 6 in 15 (ali 16) mm, električ¬
no vbodno žago, fino rašpo, brusilni papir
različnih zrnatosti, dve manjši mizarski
sponi, izvijač in čopič. Košaro je seveda
mogoče sešiti ročno, vendar bo ob upora¬
bi šivanega stroja delo opravljeno precej
hitreje in lažje - še zlasti, če nameravate
uporabiti debelejše blago.

Izdelava

Bukovo letev nažagajte na štiri kose
dolžine 55-60 cm (slika 2) in nanje s

svinčnikom zarišite
natančne mere (50
cm). Noge na zgor¬
nji in spodnji strani
lahko odžagate ne¬
koliko pod kotom,
kot je narisano na
risbi 3 (levo), ali pa
jih polkrožno ob¬
delate. V ta namen
morate s šestilom
narisati polkroge
s polmerom 20
mm (slika 4) in z
električno vbodno
žago odrezati od¬
večni les (slika 5).
Ker zaključki tudi
pri še tako natanč¬
nem žaganju ne
bodo popolnoma
enaki, letve stisni¬
te z dvema mizar¬
skima sponama ter
vse štiri naenkrat
na obeh straneh

obdelajte s fino rašpo in brusilnim papir¬
jem. Sledi vrtanje lukenj za palice. Središča
zgornjih izvrtin naj bodo 20 mm od konca
letev, središča spodnjih pa 70 mm od kon¬
ca letev (slika 6). Luknje naj segajo največ
do polovice globine. Da bodo vse popol¬
noma enake, električni vrtalnik vpnite v
navpično stojalo z možnostjo nastavitve

Risba 3

globine vrtanja. Povrtajte tudi luknje na
sredini letev, vendar le do globine 5 mm,
kar ustreza debelini glave vijakov in matic,
ki služijo za spojitev obeh okvirjev nosil¬
nega ogrodja (slika 7). Luknja, ki na tem
mestu sega skozi letev, ima premer 6 mm,
luknje na obeh koncih pa naredite s 3-mm
svedrom.

32

januar 2005 TEEII’

IZDELEK ZA DOM

Sedaj s finim brusilnim papirjem zgla¬
dite vse robove in poskusno sestavite
okvirja, ki morata biti popolnoma pravo¬
kotna. Stikov palic in letev še ne mažite z
lepilom, ampak jih spojite le s pomočjo
35 mm dolgih tankih lesnih vijakov (sli¬
ka 8). Na tako sestavljenem okvirju lahko
s šiviljskim metrom še enkrat preverite
tudi mere za ukrojitev košare in jih pri¬
merjate s tistimi na risbi 9 (desno). Ok¬
virja znova razstavite in ju vsaj dvakrat
prelakirajte, najbolje z dvokomponent-
nim lakom za les. Konce okroglih palic, ki
bodo zalepljeni v utore letev, pred lakira¬
njem prelepite z ličarskim trakom, sicer
se lepilo ne bo moglo vpiti v les. Po vsa¬
kem lakiranju površino narahlo obrusite s
finim brusilnim papirjem, le zadnji nanos
laka pustite nedotaknjen.

Košara je narejena iz dveh kosov tkani¬
ne - večjega z merami 48 x 97 cm in manj¬
šega z merami 108 x 17 cm. Sestavljena
sta tako, da nastane dvojno dno, ki precej
pripomore k njeni vzdržljivosti. Na obeh
straneh večjega kosa na sredini izrežite

polkrožno odprtino, da nastane nekakšen
ročaj za prenašanje košare, nato pa vse ro¬
bove zarobite in sešijte. Na zgornjem robu
naredite zavihek, v katerega boste kasneje
potisnili zgornji palici. Dodate lahko tudi
kak žep za drobnarije.

Narejeno košaro z ene strani obesite
na palici (slika 10), ki ju nato z dvema vija¬
koma privijte k nogam. V nasprotju s pre¬
ostalimi šestimi stiki palic in nog, ki ste jih
dodatno utrdili z lepilom, ta dva stika pu¬
stite »suha«; le tako ju bo mogoče spet raz¬
staviti, ko boste kdaj pozneje košaro hoteli
oprati. Za vsak primer ju še označite, npr.
tako, da s črnim alkoholnim flomastrom
pobarvate glavi vijakov.

TIKI januar 2005

Električna krožna žaga Delor RKZ 7015

V 2. številki letošnjega letnika revije Tim
smo na kratko opisali električno krožno
žago Black & Decker KS 55, tokrat pa
predstavljamo še njeno nekoliko večjo
in močnejšo sorodnico z oznako Delor
RKZ 7015 (slika 11), ki prav zdaj priha¬
ja na police naših trgovin z električnim
ročnim orodjem in stane 33-000 tolarjev
(brez DDV).

Orodje tehta 5,8 kg in je precej robust¬
ne izvedbe, zato je primerno za poklic¬
ne mizarje, tesarje, krovce in še nekate¬
re druge mojstre v gradbeni stroki. Za
pogon skrbi 1500-vatni elektromotor s
4.700 vrt./min. Ker ima žagin list pre¬
mer 200 mm, je z njim mogoče žagati
les do debeline 71 mm, pri žaganju pod
kotom 45°pa do debeline 50 mm. Poleg
možnosti nastavitve globine žaganja je
s pomočjo kotomera z dobro pregledni¬
mi oznakami kotov in vijaka mogoče
nastaviti tudi poljuben kot žaganja
od 90 do 45°. Velik dodatni ročaj na
sprednji strani ohišja in razporni klin
služita za lažje vodenje orodja po ob-
delovancu, pri natančnejšem žaganju
pa si je mogoče pomagati tudi z vzpo¬
rednim vodilom. Varovalno stikalo ob

gumbu za vklop in premični ščitnik
žaginega lista z vzmetjo za vračanje
v prvotni položaj preprečujeta more¬
bitne poškodbe uporabnika. Odprtina
za odstranjevanje lesnega prahu je na
zadnji zgornji strani aluminijastega
pokrova žaginega lista in je usmerjena
nekoliko navzdol. Na ohišju motorja
je še blokirni gumb, kakršne navadno
srečamo pri kotnih brusilnikih. Name¬
njen je lažji in hitrejši menjavi žagine¬
ga lista.

Več informacij: trgovina in servis

G-M&M, Grosuplje, tel. 01/7866-573-

G-M&M  proizvodnja in marketing, d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah:

MERKUR BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16

Elektrodekleva, Cesta v Gorice 36, 1000 Ljubljana-Vič, tel.: 01 /42-35-044

MERKUR MOJSTER Tezno, Trebušakova 5, tel.: 02/333-89-00

ERA ADUT, Celjska 7, 3310 Žalec, tel.: 03/713-66-08

ERA ADUT, Delavska 12, 3210 Slovenske Konjice, tel.: 03/757-48-58

MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, 4000 Kranja, tel: 04/201-79-00

MERCATOR Tehnika, Rejčeva 22, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/334-30-52

Na vašo željo vam bomo poslali:

□ katalog in cenik orodja
Black & Decker

□ cenik orodja DeWALT

□ cenik univerzalnega pribora Piranha

□ katalog Vrtni program Black & Decker

# BLACK//DECKER

Električno orodje
za industrijo in obrt

Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira
oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si.

Ime in priimek:_

Naslov:.. ..

Poštna št. in kraj:

33

ZA SPRETNE ROKE

Modna torbica iz usnja

LILI-ANA JAKLIČ

Kakšen prosti dan ali počitniške
dneve pred dolgo pričakovani praz¬
niki si lahko dekleta polepšajo tako,
da si izdelajo modno usnjeno torbi¬
co. Seveda je to lahko tudi v šoli pri
interesnih dejavnostih ali ustvarjal¬
nih delavnicah.

Take torbice so lahko prava umet¬
nina in nepogrešljiv modni dodatek.
Vanje lahko spravite svoje osebne
stvari, prostora pa bo tudi za preno¬
sni telefonski aparat. Ob dnevih, ko
se obdarujemo, pa naj bo to rojstni
dan, Valentinovo ali kak drug praz¬
nik, pride tak izdelek prav kot daril¬
ce za sošolko, znanko ali prijateljico.
Sploh pa, kadar ste v zadregi, kaj po¬
dariti, je unikatna usnjena torbica
lahko zelo dobrodošlo darilo.

Torbico lahko izdelate iz usnja
različnih barv. Če je usnje potiska¬
no z raznimi vzorci, je torbica toli¬
ko bolj zanimiva. Z okraski iz usnja
ali poslikavo jo lahko še polepšate.

Material in pripomočki za izde¬
lavo usnjene torbice (slika 1):

- tanjši karton,

- svinčnik,

- ravnilo,

- tanjši flomaster (0,5),

- škarje,

- šestilo,

- luknjalnik,

- spenjalnik,

- usnje različnih barv (lahko po¬
tiskano),

- univerzalno lepilo,

- pištola za toplotno lepljenje,

- lepilni vložki.

Izdelava

Najprej si zamislite in narišite
obliko torbice. Lahko se držite pred¬
laganih mer ali si zamislite svoje.
Risba na tanjšem kartonu bo služila
kot šablona in bo pripomogla k več¬
ji natančnosti pri izdelavi in izrezo¬
vanju delov torbice. Šablona v obliki
pravokotnika dolžine 40 cm in širi¬
ne 16 cm naj bo razdeljena tako, kot
je prikazano na risbi A.

Skrajni del šablone s črtami v
ožjih razmikih predvideva razrez
usnja za okrasitev izdelka z resi¬
cami. Na tem koncu jo lahko tudi
zaokrožite, kot kaže risba B, in za¬
okroženi del torbice kasneje prav
tako razrežete na
resice.

Začnite torej z
risanjem šablone
na tanjši karton.

Na eni strani ša¬
blone zarišite črte
za rezanje deko¬
rativnih resic (sli¬
ka 2).

Na nasprotnem
delu šablone po
merah označite
točke, kjer boste z
luknjalnikom na¬
redile luknjice za
povezavo torbice
(slika 3).

Izrezano šablono položite na
usnje in jo natančno obrišite.

S tanjšim flomastrom na usnje
označite položaj in dolžino resic
(slika 4).

Ob ravnilu po označenih merah
narišite črte za razrez resic (slika 5).

34

januar 2005

mi 5

ZA SPRETNE ROKE

Po šabloni na usnje prenesite še
točke, kjer bodo luknjice (slika 6).

Usnje po črtah natančno izrežite
(slika 7).

Izrezani kos preganite in pripra¬
vite luknjalnik, s katerim po ozna¬
kah napravite luknjice, skozi katere
boste s trakom spojile robove torbi¬
ce (slika 8). Da se usnje pri luknja¬
nju ne bi premaknilo, ga lahko prej
začasno spnete s spenjalnikom za
papir.

Ko so luknjice narejene, po risbi
C prerišite na papir spiralo - pripo¬
moček za izdelavo povezovalnega
traku.

Risbo prenesite na usnje in jo
zelo natančno izrežite tako, da dobi¬
te enakomerno širok trak za poveza¬
vo torbice (slika 9).

Ko narežete okoli štiri metre tra¬
ku, odrežite dva dela dolžine 60 cm
in tri po 120 cm.

Krajša trakova porabite za spa¬
janje stranskih robov torbice. Trak
prepletate enako kot vezalke pri
čevljih (slika 10).

Ko sta robova na obeh straneh
povezana, lahko zgornji del torbice
oziroma preklop okrasite tako, da
ga narežete na resice (slika 11).

Daljše trakove spletite v kito, ki
bo služila za ročaj torbice (slika 12).

Proste konce vseh trakov pove¬
žete v vozle. Nato ročaj na vogalih
privežete na torbico (slika 13) ter
preverite, ali so vsi vozli dobro za¬
tegnjeni.

Na torbico lahko dodate še mod¬
ni dodatek v obliki srca.

Srce lahko skicirate prostoroč¬
no ali ga narišete po predlogi na ris¬
bi D.

Srce je lahko take velikosti kot na
risbi (r = 50 mm) ali pa se odločite
za manjše. Obliko narišete na karton
in jo izrežete.

Kartonsko šablono v obliki srca
položite na usnje, jo obrišete in srce
izrežete. Uporabite lahko usnje raz¬
ličnih barv (slika 14).

35

 j IZDELEK ZA DOM

Pripravite pištolo za toplotno lep¬
ljenje in okrasek prilepite (slika 15).

Pri delu s pištolo za toplotno lep¬
ljenje pazite, da se ne dotaknete vro¬
če konice, kjer se nabira raztaljeno
lepilo, saj se lahko opečete.

Svojo usnjeno torbico lahko po¬
kažete prijateljicam, sošolkam in
znankam. Če ste torbice izdelova¬
li v šoli pri krožkih ali ustvarjalnih
delavnicah, lahko pripravite zani¬
mivo šolsko razstavo, kjer si bodo
vaše izdelke ogledali še drugi učen¬
ci in obiskovalci vaše šole (slika 16).

Na sliki je nekaj primerov zani¬
mivo oblikovanih usnjenih torbic.
Morda se bo tudi vam porodila kakš¬
na nova ideja in bo modna torbica,
ki jo boste izdelali, še privlačnejša.

Opomba:

Ves material za izdelavo modne
usnjene torbice dobite v tehnič¬
nih ali hobijskih trgovinah, usnje
pa v industrijskih prodajalnah pri
usnjarskih obratih (odpadki na ki¬
lograme).

36

Praznovanje

MELITA BLATNIK

Praznovanja ter družinska in pri¬
jateljska srečanja so dogodki, ki se
trajno vtisnejo v spomin. Za take
priložnosti, kako si polepšati praz¬
nične dni, kako narediti dom tudi
sredi mrzle zime topel in svetel ter
nepozabno lep, nam trgovci ponuja¬
jo številne zamisli. V domovih si pri¬
pravljamo različno razsvetljavo, od
okrasnih lučk do starih oljenk in no¬
vih dišavnih lončkov, ki se grejejo.
Med vsemi svetili pa še vedno osta¬
ja najtoplejša sveča in njen soj nas
zlahka spravi v prijetno razpolože¬
nje. Ob misli na praznovanje imamo
takoj pred očmi mizo, obloženo z
domačimi dobrotami iz babičine ku¬
hinje. Pogrinjek in prijetno počutje
ob praznični mizi bo še popestrila
svetloba sveč, ki nam misli ponese v
preteklost brez elektrike. Zdaj lahko
kupimo sveče vseh mogočih vrst in
oblik kot tudi podstavke zanje. Te
lahko izdelamo sami. Doma narejen
svečnik je tudi domiselno darilo, ki
bo razveselilo prijatelja.

Nekaj posebnega je svečnik iz
kovine. Pobrskajmo med odpadnimi
kosi v delavnici in se lotimo dela.

Priprava materiala

Priprava materiala je pomembno
opravilo, saj tako med delom ne za¬
pravljamo časa z iskanjem manjka¬
jočega. Smiselno je porabiti najprej
majhne kose, ki so bili morda že iz¬
ločeni kot odpadni material.

Potrebovali bomo kos pločevine
velikosti 130 x 130 mm in debeline
1,5 mm, manjše kose kvadratnega
jekla v palicah s presekom 0 6 mm,
ali kvadratno palico istega prese¬
ka dolžine 560 mm ter štiri manjše
kose pločevine 0 50 mm debeline
0,8 mm (slika 1). Za sestavljanje
bomo potrebovali še štiri vijake M 4

v soju sveč

dolžine 8 mm, šest kovic debeline 3
mm, dolgih 15 mm s polkrožno gla¬
vo, matico M 6, dva kotna profila, či¬
stilo ter barvo za kovine, lahko tudi
v pršilki.

Izbira in priprava potrebnega
orodja

Pri delu bomo uporabljali naj¬
preprostejše orodje ter pripomoč¬
ke za obdelavo kovin, ki so navadno
sestavni del vsake domače delav¬
nice, in sicer: ročni primež, ročni
električni vrtalnik, vijačna svedra
za vrtanje kovine 0 3,2 in 0 6 mm,
navojne svedre M 4, navojno čeljust
M 6, vpenjala, izvijač, viličasti ključ
6 mm, ročne škarje za rezanje plo¬
čevine, manjše ključavničarsko
kladivo, ročno žago za kovine, pile
različnih oblik, zarisovalni pribor
(zarisovalna igla, flomaster), kotnik,
točkalo, šestilo ter merilo.

Čeprav je izdelava svečnika zelo
enostavna, moramo delati varno.
Zato najprej pregledamo ustreznost
orodja, zamenjamo poškodovane
ročaje ter pripravimo potrebna za¬
ščitna sredstva (očala, usnjene roka¬
vice ...).

Izdelava

Izdelava podstavka

Podstavek je odločilnega pome¬
na za končni videz svečnika, zato ga
naredimo po svoji zamisli, lahko pa
zanj izberemo kar kos kovinskega
profila, pločevine oziroma jeklene
cevi. Naš izdelek bo imel zaradi eno¬
stavne izvedbe podstavek kvadratne
oblike. Izdelali ga bomo iz jeklene
pločevine, zato si bomo pred delom
nadeli zaščitne usnjene rokavice.

Na kos pločevine z zarisovalnim
orodjem zarišemo zunanjo obliko
podstavka ter ploščico obdelamo.
Zarišemo še širino stranic. Črte naj
bodo vidne, saj bomo po njih upo¬
gibali pločevino (risba 1). Vogale iz¬
režemo ter jih popilimo, pri čemer si
lahko pomagamo tudi z ročno žago
za kovine ter raziglamo ostre robove.

Stranice upogibamo med dvema
kotnima profiloma, vpete v ročni
primež (slika 2). Pri delu si poma¬
gamo z lesenim kladivom ali z le¬
seno deščico, po kateri udarjamo s

5

januar 2005 ■» »"■§>.1

IZDELEK ZA DOM |^>

mesto upogibanja

kovinskim kladivom (slika 3). Tako
naredimo lepe robove, stranice pa
ostanejo nepoškodovane. Kot med
zgornjo in stranskimi stranicami na¬
stavimo s kotnikom 90°.

Krivljenje pokončnih nosilcev

Nosilcev lahko izdelamo poljub¬
no število, in sicer toliko, kolikor
bomo imeli svečk na svečniku. Ker
bodo na našem podstavku štiri, od¬
žagamo štiri različno dolge jeklene
palice 0 6 mm (risba 2).

Risba 2.

S pilo izpilimo končni ploskvi
in jima posnamemo ostre robove.
Označimo ter s točkalom zatočka-
mo mesta, kjer bomo s svedri in vr¬
talnikom vrtali izvrtine 0 3,2 mm, v
katere vrežemo notranji navoj M 4,
oziroma stranice med seboj koviči-
mo. Ostane nam še drugi konec dalj¬
šega nosilca, ki ga na dolžini 10 mm
izpilimo na dimenzijo 0 6 mm ter
na ta del vrežemo zunanji navoj M 6.
Ta nam bo kasneje služil za pritrdi¬
tev nosilcev na podstavek. Krivimo
jih v ročnem primežu z uporabo kla¬
diva. Kote krivljenja določimo sami,
pri tem pa si pomagamo s sliko.

Podstavki za sveče

Iz jeklene pločevine debeline 0,8
mm bomo izdelali štiri podstavke
za svečke (risba 3), kolikor imamo
tudi nosilcev. Ker bomo delali s tan¬
ko pločevino, si roke zavarujemo z
usnjenimi rokavicami. S točkalom
in kladivom naredimo na pločevini
štiri manjše točke.

mesto upogibanja

S šestilom zarišemo kroge (slika
4) ter pločevino po črti obrežemo
z ročnimi škarjami za rezanje ploče¬
vine. Tudi pri tem opravilu pazimo,
da ne pride do poškodb. Obrezane
kose po potrebi še izpilimo ter jim
posnamemo ostre robove. Robove
podstavkov svečk zakrivimo s po¬
močjo kladiva in okrogle cevi.

Sestavljanje in barvanje izdelka

Nosilce s kovicami povežemo v
nerazstavljivo zvezo. Najprej pove¬
žemo po dva skupaj v par in nato še
oba para skupaj. Pri takem zapored¬
ju se izognemo uporabi daljših ko¬
vic. Nosilce z matico M 6 pritrdimo
na podstavek. S štirimi vijaki M 4, ki
jim v glavo z ročno žago za kovino
vrežemo zarezo, pritrdimo na nosil¬
ce še podstavke svečk (slika 5).

Izgotovljeni izdelek še prebrusi-
mo, očistimo ter prebarvamo (slika
6). Pri delu velja previdnost ter do¬
sledno upoštevanje navodil za delo
z omenjenimi sredstvi.

In ne pozabimo prižgati svečk
takoj ob začetku večerje, ko prvi
gost sede za mizo (slika 7).

Prijetno praznovanje!

mn*

januar 2005

37

ZA SPRETNE ROKE

Darilne škatlice

ALENKA PAVKO - ČUDEN

Za nami so božični in novoletni praz¬
niki ter naporno obdobje izbiranja in za¬
vijanja daril. A ker drobnarije lahko poda¬
rjamo za razne priložnosti vse leto, bližajo
pa se tudi Valentinovo, dan žena in mate¬
rinski dan, je pravi čas za izdelavo darilnih
škatlic različnih oblik.

Slika 1. Kroj za piramidasto škatlico

Slika 2. Plitve zareze olajšajo pregibanje
škatlice.

Slika 3■ Vogale stranic preluknjajte z luk-
njalnikom, da boste vanje vpeljali trak za
zavezovanje - zapiranje darilne škatlice.

Vrhnje vogale trikotnikov - stranic ška¬
tlice preluknjajte z luknjalnikom (slika 3).

Na osnovno ploskev škatlice položite
darilo, škatlico pa zaprite tako, da z daril¬
nim trakom povežete po dve nasprotni
stranici piramide (slika 4). Darilni trak na¬
kodrajte s potegom prek rezila Škarij.

Slika 4. Po dve nasprotni stranici povežite s
trakom in ga nakodrajte s potegom prek re¬
zila Škarij.

Potrebujete: trši barvasti pa¬
pir - šeleshamer, svinčnik, škarje
in modelarski nož, luknjalnik, ko¬
vinsko ravnilo, rezalno podlago
in univerzalno lepilo za papir.

Z vajo se najprej lotite izde¬
lave piramidaste škatlice. Kroj
na sliki 1 s fotokopiranjem po¬
večajte na poljubno velikost in
izrežite.

Položite ga na trši barvasti
papir in robove občrtajte s svinč¬
nikom. Z modelarskim nožem
narahlo vrežite zareze, kot kažejo
prekinjene črte na sliki 1. Pazite,
da papirja ne prerežete (slika 2)!
Zareze bodo olajšale pregibanje.

\Wun -tA i r

-' i ti tri tt rm/Tfa

^niiuiuHTTTniKf filrrf^


Nato se lotite izdelave podolgovate va¬
lovite škatlice. Kroj je na sliki 5.

Prenesite ga na trši barvasti papir. Z
modelarskim nožem ga zarežite po pre¬
kinjenih črtah, kot je opisano pri postop¬
ku za izdelavo piramidaste škatlice. Pri
zarezovanju ravnih črt si pomagajte s ko¬
vinskim ravnilom, krive črte pa zarežite z
roko ali pa uporabite krivuljnik. Papir pre¬
ganite po zarezah. Pri pregibanju po kri¬
vuljah bodite previdni, da ga ne zmečkate
(slika 6).

Slika 6. Pregibanje papirja po krivuljah

Na osenčeno površino (slika 5) nane¬
site lepilo (slika 7), počakajte, da se rahlo
posuši, in zlepite vzdolžni rob škatlice.

Slika 7. Nanašanje lepila

Najprej preganite krivi ploskvi na eni
strani škatlice, vanjo položite darilo in ška¬
tlico zaprite s pregibanjem drugega para
krivih ploskev (slika 8).

Slika 8. Zapiranje podolgovate valovite ška¬
tlice

TEJI

38

januar 2005

ZA SPRETNE ROKE

Tudi škatlico v obliki kovčka (slika 9),
prizmasto (slika 11) in srčasto škatlico (sli¬
ka 13) sestavljamo z lepljenjem.

Za škatlico v obliki kovčka povečajte
kroj na sliki 9.

Kroj s fotokopiranjem poljubno po¬
večajte, prenesite na trši barvasti papir in
zarežite po prekinjenih črtah (slika 9). Iz¬
režite tudi odprtine (slika 9). Preganite po
zarezah. Na ploskve, ki so na sliki 9 osen¬
čene, nanesite lepilo. Ko se malo posuši,
zlepite škatlico kovček. Vanjo položite da¬
rilo in jo zaprite, kot je vidno v zgornjem
levem kotu slike 9. Če se pokrov odpira, na
ročaj privežite pentljo (slika 10).

Slika 10. Škatlica kovček

Na podoben način kot škatlico kovček
izdelajte tudi prizmasto škatlico (slika 12).
Kroj zanjo je na sliki 11.

Robove, ki so na sliki 11 označeni s pre¬
kinjeno črto, narahlo zarežite z modelar¬
skim nožem in preganite. Na zavihke osem-
kotnega dna škatlice nanesite lepilb in

Slika 12. Zapiranje prizmaste škatlice.

drugo za drugo prilepite stranice prizme.
Zlepite tudi pokončni rob. Zavihki pokro¬
va imajo zaokrožene vogale in
se ne lepijo. Škatlico zaprete
tako, da jih zataknete v no- /rf
tranjost (slika 13).

Najzahtevnejša je
izdelava srčaste škat¬
lice. Kroj zanjo je na
sliki 13. i

ROB

Slika 13.
Kroj za srčasto
škatlico

LEPILO

IZREZANA

ODPRTINA

mi

Prenesite ga na trši barvasti papir, iz¬
režite plašč škatlice, rahlo zarežite po pre¬
kinjenih črtah in izrežite odprtini na vrhu
srčkov. Pri prenašanju kroja in izrezova¬
nju je potrebna natančnost, da se stranski
rob škatlice natančno prilega spodnji in
zgornji ploskvi. Plašč škatlice preganite
po zarezanih črtah. Na površine, ki so na
sliki 13 osenčene, nanesite lepilo. Zlepite
škatlico; ena stran stranske ploskve ostane
brez nanosa lepila in je namenjena zapira¬
nju škatlice (slika 13).

Slika 14. Darilne škatlice

Slika 15. Darilne škatlice

januar 2005

39

ZA SPRETNE ROKE

RASA BOHM

Zimski letni čas je čaroben prav zaradi
snega in vseh radosti, ki nam jih prinese. Kraj¬
ši dan pa lahko izkoristimo za večerno družin¬
sko igranje. Ena izmed družabnih iger je bali¬
nanje, ki v izvirniku sodi med igre na prostem.
Ne čakajmo na maj, ko bo vreme spet suho,
ampak si naredimo unikatne balince, času pri¬
merno v obliki snežink, ki jih bomo lahko za-
drsali kar po domačem parketu (slika 1).

Material, ki ga potrebujemo (slika 2):

- 4-mm vezana plošča,

- režijača,

- samolepilna klobučevina (file),

- modelarski nož,

- papirnati model snežink,

- svinčnik,

- granitna bela barva,

- čopič.

Postopek obrisovanja in izrezovanja po¬
novimo z lesenimi snežinkami, tokrat na
klobučevini. Klobučevinasto snežinko pri¬
lepimo na eno stran lesene snežinke. Delo si
olajšamo, če namesto nanašanja lepila upora¬
bimo kar samolepilno klobučevino (slika 5).

Narišemo štiri različne oblike snežink ali
uporabimo predlagane oblike in jih s fotoko¬
pirnim strojem dvakrat povečane prenesemo
na risalni papir (šeleshamer) ter jih izrežemo.

Model snežinke položimo na kos vezane
plošče in vsako obliko s svinčnikom dvakrat
obrišemo. Pare balincev bomo ločili po raz¬
ličnih oblikah snežink (slika 3).

Snežinke izžagamo in robove po potrebi
obrusimo (slika 4).

Prosto stran izdelka pobarvamo. Za pravi
videz snežinke uporabimo belo granitno bar¬
vo (slika 6), ki ima prepričljivo svetlikajočo
se zrnato teksturo. Lahko jo nadomestimo
tudi z navadno belo barvo za les.

Balinček naj bo okrogle oblike, premera
5 cm (oblika izhaja iz podobnosti med ob¬
likovanjem snežene kepe, ki je sestavljena
pravzaprav iz več snežink, in metanjem sne¬
žink v eno točko). Nadaljnji postopek s klo¬
bučevino in okraševanjem je enak prejšnje¬
mu opisu.

Pa obilo zimskih vragolij, mokrega in su¬
hega kepanja oziroma snežinkanja!

40

januar 2005 TEKl! s

X. Med številnimi udeleženci lanskega mednarodnega Autodeskovega
natečaja je eno od nagrad dobil tudi naš sodelavec Aleksander Sekir¬
nik, ki je s pomočjo programa Autodesk Inventor Series razvil radijsko
vodeno maketo šolskega jadralnega letala vrabec iz tridesetih let prejš¬
njega stoletja. Načrt bo kmalu na voljo tudi bralcem Tima.

2. Branko Licardo iz Maribora je konstruktor modela radijsko krmilje¬
nega teptalnika snega pisten bully 300W, kakršne imajo tudi na Mari¬
borskem Pohorju. Model v merilu 1 : 10 je izdelan pretežno iz kovine,
gosenice pa so zaradi vožnje po snegu iz nerjavnega jekla.

Model je dolg 870 mm, visok 340 mm in tehta 13 kg. Njegove gosenice
so široke 440 mm, finišer pa 550 mm. Vse mehanizme napajata dva
svinčeva akumulatorja 6 V (4,5 Ah in 1 OAh). Poleg vožnje naprej in na¬
zaj ter obračanja na mestu lahko dviga in spušča sprednji plug in frezo,
ki se v treh stopnjah vrti v obe smeri. Vitel je opremljen z zavoro in
ima 20 metrov vrvi, ki se lahko brezstopenjsko navija in odvija. Vitel
na stojalu se zasuče za 360'.

3. »Sovražnik izza okna« je ena od domiselnih vinjet maketarja Bojana
Korelca, ki je na zanimiv način prikazal ulične boje v razrušenem Sta¬
lingradu.

4. Tamiyini maketi motociklov kawasaki KR 500 - 1982 (Kork Bal-
lington) in yamaha YZR 500 - 1980 (Kenny Roberts) sta iz zbirke celj¬
skega modelarja Marjana Klenovška

5. Posebnost potniškega vagona nemških železnic (DRG) kittel iz dru¬
gega železniškega obdobja je bila, da je imel svoj parni pogon. Kovin¬
ski model tega vagona v merilu 1 : 87 (HO) ponujajo pri Marklinu.

Foto:

M. Klenovšek , A. Kogovšek, I. Kuralt, B. Licardo in A. Sekirnik

v oAjsmvu

■ ■ ■ | narodna in univerzitetna knjižnica

Naravos ovna de b

llVIIMTVaiVVIIU VI^TI mmm

SgSUS mm

crrvopci n i  ici  i ^'^ 0410;5 COB iss o

Za VSQi\vjyuf

Naravoslovje je čudovita veja znanosti, ki se ukvarja s
preučevanjem in pojasnjevanjem naravnih pojavov. Če svet
okoli sebe opazujemo z odprtimi očmi, kaj hitro spoznamo, da
so lahko tudi povsem vsakdanji naravni pojavi izredno zanimivi.
Še več, marsikatere naravne pojave si lahko razložimo s prepro¬
stimi »kuhinjskimi« eksperimenti. Nekaj takih predstavlja tudi ta
knjiga. Čeprav je vsakemu eksperimentu in projektu dodana
preprosta strokovna razlaga, njen glavni namen ni poučevanje,
marveč želi na zabaven način približati naravoslovje otrokom in
njihovim staršem. Poleg tega pa predstavlja vir idej za popestritev
ali obogatitev pouka v osnovni šoli. Vsi eksperimenti in izdelki v
96 barvnih strani, M  knjigi so preverjeni in predstavljeni tako, da jih lahko izvede prav

21 x 29,7 cm ^'' s s k # vsakdo. Večino potrebščin zanje pa lahko najdemo v vsakem

Cena: 4.900 SIT gospodinjstvu ali v bližnji samopostrežni trgovini.

Na predstavitveni spletni strani www.tzs.si/naravoslovje
so vam na voljo slike notranjosti knjige, vsebinsko kazalo in besede recenzentke.

S spodnjo naročilnico lahko naročite tudi brezplačni katalog TZS 2005!

Naročam:

Po faksu gre hitreje! (01) 47 902 30

1. 1 izvodov Naravoslovna delavnica, (cena: 4.900 srn

;g 1  1 brez obveznosti naročam brezplačni katalog TZS 2005.

'J IME IN PRIIMEK: !

| NASLOV: I
I KRAJ in POŠTNA ŠT.:

DATUM:

TELEFON:

PODPIS:

Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 15 dneh po prevzemu knjige.

:M5  • i anuar 2005  TIRI 5  • januar 2005 • 17

K)

O

H

n

K-4

M

LEPILKO

Merilo 1 : 3

Konstruiral: Primož Peternel
Risal: Blaž Grgič

Razpetina kril: 970 mm
Dolžina: 965 mm
Višina: 265 mm
Vzletna masa: 420 g

M

januar 2005 TIS,! 5  • januar 2005 • 21

18 • mi 5  • januar 2005 TELI 5  • januar 2005 • 23