344
Novice.
—   Osebne vesti. Pomočnikom zadružnega inštruktorja za slovenske zadruge je imenovan uradnik kranjskega deželnega odbora g. Henrik Pfeifer. — Imenovani so gg. oficial dež. plač urada Emannel Jo sin blagajnikom, asistenta Ivan Go-gala in Valentin Dolenec oficijaloma. — Poštnim vež benikom v Ljubljani je imenovan absolvirani gimnazijeh g-Fran čuš v Mariboru. — Računski revident pri najvišjem računskem dvoru gospod A. Costa, je imenovan računskim svetnikom.
v
—   Častno občanstvo je občina Lancovo pri Radovljici podelila g ces. svetniku Ivanu Murniku, občina Železniki pa č. g. župniku Jakobu Mraku v Naklem.
—   Iz dež. šolskega sveta. Učitelj na Ostrožnem Brdu Fr. čuk je imenovan nadučiteljem za črni Vrh nad Idrijo, A. Sežun v Rovtah nadučiteljem ravnotam, I. Cvirn v Tržiču nadučiteljem v bohinjski Srednji Vasi, pomočni učitelj v Ljubljani H. Petra s učiteljem v Ljubnem. Stalno sta nameščena E. Gustin na Jesenicah in Fran j a Vovk v Zaspem. Premeščeni so nadučitelj v Dragatušu K. Engelmann vDo-brepolje, Št. Jelenec iz Božjakovega na Dvor, I. Rudolf iz Vrabč na Slap, nadučitelj mestne šole na Karolinški zemlji J. Likar na II. deško msstno šolo v Ljubljani, I. Grorečan je dobil dveletni dopust.
—   Mestna dvorana ljubljanska je dobila nov okras. Kakor znano, je škof Strosmavr daroval 1000 gld. da se napravi za dvorano slika, ki naj predstavlja tisti trenotek, ko je po potresu bivši župan Grrasselli pred ljubljanskim magistratu pozdravil cesarja. Sliko je prav dobro izvršil akad. slikar Jos. Germ.
—   Planinski sestanki se vrše vsako soboto v veliki sobi restavracije Narodnega doma.
—   Zlata maša o. Ladislava Hrovata. Zadnjo nedeljo se je vršila v frančiškanski cerkvi v Novem mestu redka
slovesnost. Preč. gosp. o. Ladislav Hrovat je obhajal svojo zlato mašo. Kdo«* pozna tudi le od daleč vsestransko delovanje zlatomašnika, moral je pričakovati nekaj posebnega za ta dan. In ni pričakoval zaman, ker zlata maša pat. Ladislava je bila res nekaj posebnega. Pomislimo le, koliko njegovih učencev je raztresenih po vsej Sloveniji, koliko tovarišev v učiteljskem stanu si šteje v čast, da so imeli priliko več ali manj časa ž njim vred delati pri izobraževanju slovenske mladine. Ti so hoteli pri tej priliki dati odduška čustvom hvaležnosti, uda-nosti, spoštovanja, prijateljstva, ljubezni, ki jih gojijo do slavljenca. Veliko gospodov svetnega stanu spremilo je zlatomašnika v slovesnem sprevodu v cerkev, koder je obdan od lepega števila duhovnikov zapel zlatomašnik „Veni Sanctal Spiritus" s krepkim glasom Nato je stopil na prižnieo nekdanji zlatomašoikov učenec preč, gosp. dekan litijski Ivan Lavrenčič ter v izbranih besedah kazal mnogoštevilnim poslušalcem, kako je katoliška cerkev prava vzgojiteljica in učiteljica, ter kako je preč. gosp. zlatomašnik kot duhovnik vestno in vspešno izpolnjeval to dvojno nalogo. Pri ?v. maši pevali so kaj točno in krasno pevci c kr. gimnazije ter tako po svoji moči poveličevali slovesnost in se izkazali hvaležne zlatomašniku v imenu zavoda, na katerem je o. Ladislav deloval dolgo vrsto let kot profosor. Po zahvalni pesmi dal je zlatomašnik še blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Pri kosilu je napil najprvi mil. gosp. prost dr. Elbert slavljencu, ter mu kazaje na zaslužni križec s krono, ki ga je imel slavljenec poleg zaslužne svetinje na prsih, želel, da bi enkrat ljubi Bog zlatomašnika poplačal z nebeško krono. Nazdravil je zlatomašniku dalje gospod ravnatelj Sena,kovic in ga risal zbrani družbi kot šolnika, v jednakih krepkih besedah naslikal ga je g03p. ravnatelj Detel a kot marljivega pisatelja. Prebrali so se tudi došli telegrami; gosp krezoškof Anton Bona-ventura, p provincijal, profesor Leveč v imenu „Matice Slovenske" in še mnogo drugih, ki bi se bili radi udeležili lepe slovesnosti osebno, a so bili zadržani. P Matija Prelesnik je pozdravil zlatomašnika prav lepo v vezani besedi. Jubilantu častitali so tudi premnogi drugi odlični možje pismeno. Na mnoga leta!
—   Za vinorejce. Poljedelsko ministerstvo je odredilo, da naj vsi vinorejci do 10. novembra naznanijo občinskim uradom, koliko potrebujejo ameriških podlag iz državnih trtnic. Kjer pa, kakor v Vipavi, žele trte že v zimskih mesecih, naj naznanijo Število do  1. novembra.
—   Novomeška gimnazija šteje letos 236 učencev, in sicer v prvem razredu 67, v drugem 39, v tretjem 31, v četrtem 28, v petem 17, v šestem 13, v sedmem 20, v osmem 21.
—   Iz Krope se nam piše: Novi načelnik gasilnega društva, g. Jurij Magušar, veleposestnik in trgovec, je pri nastopu častnega mesta načelnika in to pri običajni obljubi o navzočnosti zastopnika „Zaveze kranjskih gasilnih društev" izjavil, da kupi gasilnemu društvu pihala za 15 mož, da bo imelo svojo godbo.
—   Iz Novega mesta se nam poroča: V nedeljo, dne 1. oktobra se je vršil v prostorih društva rokodelskih pomočnikov ondotne obrtne zadruge, kateremu je sledil shod obrtnikov in pomočnikov radi ustanovitve razsodniškega odbora omenjene zadruge. Tajnik trgovinske in obrtniške zbornice gospod cesarski svetnik Murni k je v poljudni besedi pojasnil in razložil namen teh odborov in njih nalogo, na kar so bila sprejeta pravila za zbor pomočnikov in pravila za razsodniški odbor te zadruge ter tudi takoj izvoljena dotična odbora. Popo-ludne ob 2. uri je gosp. ces. svetnik Murnik predaval o delovanju c. kr. trgovskega ministrstva glede pospeševanja malega obrta Zbrani obrtniki so njegova jako zanimiva pojasnila   poslušali z največjo   pozornostjo  in ni dvoma, da so go-
345
vornikove besede padle na rodovitna tla.  Bodi gosp. ces, svetniku Murniku izkrena zahvala za njegov trud.
— Slovenščina tudi pri koroških sodiščih ravno-pravna!   Mnogokrat so se morali  slovenski   časniki   baviti s poročili,  kako se slovenščina pri raznih sodiščih na Koroškem, dasi v slovenskih krajih sistematično izključuje   Tožbe, pozivi, vse je doslej le malo   pomagalo. Dne 29. avgusta t. 1. je bila v Beljaku pravda   Kot tožiteljica je nastopila slovenska stranka po ljubljanskem odvetniku dr   Tavčarju, katerega je v tem slučaju zastopal dr   Kraut   A nemški   zastopnik dr. Maver je ugovarjal slovenski razpravi    sodnik mu je pritrdil, odložil obravnavo in obsodil tožiteljico v stroške !   Slovenski zastopnik se je loper   nečuveno in samovoljno   postopanje   beljaškega   sodišča seveda   pritožil in sicer na deželno   sodišče v Celovcu.   Le to je pritožbo   rešilo, in sicer za nas ugodno.   Ukazalo je okrajnemu sodišču beljaškemu, razveljavljajoč le-tega sklep, da ima nemudoma  razpisati   zopetno   razpravo o slovenski tožbi in jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tudi izvršiti; ob enem nalaga   nasprotni   nemški   stranki   povračilo vseh stroškov.   Zanimivi in velepomenljivi so razlogi   na katere se pri tem sklicuje deželno sodišče    Izreka se v njih določno, da   so   razglasi   pravosodnega   ministrstva z dne   29. oktobra 1850   štev.   14553, z dne 15   marca   1862, štev. 865 in z dne 18.  aprila   1882,   štev.   20.613 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu § 13   občnega  sodnega  reda, in vsled   katerih je v slovenskem delu dežele vsprejemati   slovenske vloge in je tudi reševati v slovenskem   jeziku, še vedno v veljavi;  izreka se pa tudi, da imamo Slovenci   nevskratuo   postavno   pravico, da razpravljamo na sodiščih v slovenskem delu Koroške v ma-ternem   jeziku, ne meneč se za to, ali nas nasprotna   stranka ume ali ne   Odločba   deželnega   sodišča   celovškega je za nas veleražna, ker je z njo sedaj s poklicane strani izrecno prizoan naš   jezik   kot   ednakopraven na   vseh   sodiščih v slovenskem delu   Koroške in je z njo pokopana   samovoljna   nova praksa nemško - nacionalnega   beljaškega sodnika in tudi drugih samo-lastnih   gospodov   sodnikov po raznih krajih   Koroške.   -—  Na Slovencih je   da se svoje pravice  povsodi poslužujejo in jo odločno zahtevajo!
—   Za živinorejce Deželni odbor oddajal bo meseca oktobra t. 1. bike plemenjake pincgavske in tudi sive pasme proti povračilu polovice nakupnih troškov in sicer v prvi vri sti pa tudi zasebnim živinorejcem Prošnje za bike je poslati do 15. oktobra t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljan-vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. — Ob priliki premovanja goveje žinine v Novem mestu dne 16., v Logatcn dne 18 in v Lescah dne 19. oktobra nakupoval bo deželni odbor lepe l1/2 do 2 leti stare čistokrvne plemenske bike sive in cikaste barve, na kar se Živinorejci, ki bi imeli dobrih takih bikov na prodaj, opozarjajo, da jih ob dotičnem Lasu priženo v omenjene kraje.
—   St Peterburgskija Vedomosti so prinesle troje člankov o nas Slovencih. Spisal jih je knez Grolicvn, ki se je pred kratkim mudil v Ljubljani. Članki so pisani sicer z velikim navdušenjem za nas Slovence, ali v njih se nahajajo tudi trditve, katere z vso odločnostjo zavračamo.
—   Izpred celjskega sodišča. Te dni so izpustili iz preiskovalnega zapora gosp. Bovho, solicitatorja v Celji. Obtožnica se glasi na hudodelstvo teške telesne poškodbe po § 155 al a kaz. zakona Izvedeli smo pri tem uprav senza-cialna razkritja. Vsakomur so še v spominu dogodki ob besti-aličnem napadu na gg. Bega in Bovho. Niso pa poznane neke posebne okolnosti; katere je celjska varstvena oblast, mestna policija, in katere so tudi obrekovalni nasprotni listi previdno zamolčali. Pač smo čitali v listih, da je mestni uradnik znani Sonnenburg g. Bovhi moral   revolver izbiti iz rok z „Lebens-
etterjem",   pri  nas   bi se reklo   „Todtschlagerjema.   S takim orožjem so bile   oborožene   podivjane   tolpe,   ki so čakale   na domov gredoče slovenske rodbine, „um sie zu zuchtigen!" Revolver je iztrgal iz rok g   Bovhe,   katerega so pobili   na tla, celjski    zdravnik   dr. Beck,   kateri  je na to z ročajem   tolkel po Bovhi. V tem pride policaj,   zagrabi   Bovho ter ga tira v zapor.   Kake tri korake za njima gre dr. Beck,   pomeri z revolverjem   proti   glavi g. Bovhe   ter  ustreli.    Krogla je zbila klobuk z glave ter g. Bovho na zatilniku ranila.  Bovha, ki je takoj začutil  rano, je na magistratu hotel pokazati; a dr, Beck je zakrii z roko ranjeno   mesto ter dejal, da ni nobene   rane. OkMu   stoječi pa so mu pritrjali:  Bjo, jo wir   sehen   nichtsu. Sodna   zdravnika sta pozneje   konštatovati   hotela, da rana ni od revolverjeve krogle, temveč od kakega udarca   No, prestreljeni klobuk   ovrgava mnenje teh izvedencev.   Gosp. Bovha je takoj ob prvem zaslišanju izpovedal o tem dogodku, toda njega so imeli 49 dni  zaprtega,   a zoper dr. Becka se ni niti  preiskovalno   postopanje   uvedlo in vender je poskusil umor!  Zapisnik o po ved bi Bovhe  — je ostal za preiskovalnega  sodnika popolnoma   brezpomemben skozi tri tedne. Sedaj je vzel stvar v roke drug preiskovalni   sodnik,  —  a dr.  Beck je izginil iz Celje brez duha in  sluha baje v Nemčijo.  Daljnega komentara z ozirom na razmere ni mogoče  pisati.
—   S petrolejem ožgala. Ljudmila Potočar, služkinja pri trgovcu Matevžu Oreheku v Ljubljani je snažila neki dan petrolejsko svetilko pri zakurjenem štedilniku Osnaženo in s petrolejem napolnjeno svetilko je postavila na štedilnik. Vsled vročine je svetilka počila in se je petrolej razlil po štedilniku in njej po rokah, nogah in po obleki. Petrolej se je vnel in v hipu je bila Ljudmila Potočar vsa v ognju in si ni mogla sama nič pomagati. Slučajno je videl komisijonar Pr. Sterle švigati ogenj pri dimniku in je tekel na dvorišče Putrihove hiše, odkoderje videl skoz okno v kukinjo. Videvši Ljudmilo Potočar v ognju je skočil v kohinjo, pogasil ogenj in tako rešil Ljudmilo Potočar gotove smrti. Ponosrečena, kateri je obleka zgorela do pasu in je bila vsa na rokah in nogah opečena, se prepeljala v deželno   bolnico, kjer je kmalu   potem   umrla.
—   Samomor? Te dni je zagledal mestni policijski stražnik Jakob Grerčar v Lljubljanici plakati človeka in se potapljati. Predno mu je stražnik mogel pomagati, je zginil v vodi. Na bregu Ljubljanice je našel stražnik potem klobuk in nož Truplo utopljenca še ni našlo, pač pa se je poizvedelo, da je utopljenec Anton Klopčavar, ključarski pomočnik pri g. Spreitzerju v Slomškovih ulicah. Klopčaver je baje do polnoči popival z vojaki, kateri so mu pripovedovali o mukah vojaške službe, in ga tako prestrašili, da je raje šel v vodo, kakor pa k vojakom, v katere je bil potrjen in bi bil moral sedaj služiti. Govori se pa tudi, da je le slučajno v vodo padel. Ljudje si namreč pripovedujejo, da je bil v Trnovem pretepan, in da se je šel k Ljubljanici  umivat ter po nesreči padel v vodo.
—   Velik požar se je primeril dne 29. t. m. v Strmcu pri Postojni. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Zgorelo je 17 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in neka 45 let stara žena, mati dveh otrok. Nesrečnim pogorelcem je ogenj popolnoma vse uničil.
—   Tatje so v noči od 19. na 20. t. m. v Sp. Ponikvah vlomili v petih hišah, ter odnesli nekaj denarja in živeža. Pri peti hiši so jih    prepodili.
—   Najden mrtvec. V Spodnji Zadragi so našli 17. m. m. mrtveca. Konstatirano je, da je mrtvec bivši strojevodja Grehota, ki je bil že pred delj časom od južne železnice odpuščen iz službe.
—   Prva tvornica ledu na Kranjskem. Znana pivo-varniška tvrdka J. Kosler & Comp. v Spodnji Šiški pri Ljubljani   razširila je letos   svoje   podjetje s tem, da  je napravila
346
tvornico za proizvajanje mraza in ledu — prvo podjetje te vrste na Kranjskem. Delovršba v tej tvonrci se je te dni pričela. Ta nova naprava p< menja znaten napredek glede tehnične opreme omenjene pivovarne. Zgraditi se je morala nova večja strojama, postavila sta se dva nova parna kotla in nov parni stroj z 80 konjskimi silami ter drugi v to svrho potrebni stroji. Stroj za proizvajanje ledu tvori na uro 70 000 negativnih kalorij. Proizvedeni mraz uporablja se sedaj za hlajenje skladnih kleti. Kleti hladijo se s cevmi, v kateri kroži solna voda, koje temperatura znaša minus 5° R V vsaki kleti položeno je paralelno 20 cevij, ki so skupno 7000 metrov dolge in bi torej — po dolgem položene — segale od Ljubljane do černuč. Ako se proizvedeni mraz porabi za fabrikacijo ledu, napravi se lahko čez 5,000 000 kilogramov ledu na leto.
—   Dobavni razpis. C in k. vojno ministrstvo namerava potom javne konkurence pri malih obrtnikih si zagotoviti različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo za leto 190O. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistr , taške itd. Vsak obrtnik zamore se sam ali kot ud kake obrtne zadruge dobave udeležiti. Ponudbe je najkasneje do 31. oktobra 1899 do 12. ure (opoldan) pri oni trgovski in obrtni zbornici ulo-šiti, kjer ponudnik biva, na Kranjskem tedaj v Ljubljani. Varščine in uzorcev ni treba predložiti. NatanČneji pogoji, ponudbeni uzorci in izkaz predmetov in cen razvideti je pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani.
—   Slovensko politično društvo v Mariboru je imelo minolo nedeljo v mariborskem „Narodnem domu" svoj občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen odvetnik dr. G laser v Mariboru. Na shodu je govoril državni poslanec dr. Gre-gorec, ki je ojstro kritikoval vladanje grofa Thuna in izrekel svoje veselja, da je grof Thun padel. Eazpravljal je tudi o počenjanju tujih uradnikov na Slovenskem in mej drugim povedal da je vprašal nekega prejšnjega državnega pravdnika v Celju, zakaj gotovih listov ne konfiscira, ki pišejo naravnost nečuveno, a dobil je odgovoi: Saj konfisciram, a okrožno sodišče mi konflikacij ne potrdi. Shod je sprejel resolucijo, s katero odobrava sklep slovenskih državnih poslancev, da vstrajajo v desnici, in zlasti ob strani Čehov, zahteva vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani in želi, da se poslanci začno resno baviti z uresničenjem slovenske zahteve „Proč od Gradca".
—   Z bojkotiranjem   parižke razstave ne bo nič.
Tudi juha, ki jo kuhajo Dreyfusardi, se ne je tako vroča, kakor jo mešajo v loncu Kar ves svet naj bi bojkotiral francosko svetovno razstavo radi obsodbe v Rennesu. In v Budimpešti je mnogo Židov, ki niso nič manje hudi nego so drugod Ni čuda torej, da se je bil tudi v mestnem zboru budimpe-štanskem oglasil neki Eotvos s predlogom, naj se radi Drey-fusa tudi to mesto ne udeleži razstave v Parizu Včeraj pa se je oglasil župan z odgovorom, da je iz ozirov na mednarodne odnošaje, in gospodarske potrebe, radi katerih ne moremo preklicati že dane obljube, ter da ne more podpirati nikakega predloga   proti udeležbi.
—   40 000 gosij so oni dan peljali iz Varšave po Železnici v Rumelsberg na Pruskem. Te goske so namenjene za posebne gosja vzdajališČa, kakoršnih je največ okoli Bero-lina. V teh tovarnah „delajo" gosjo mast, s katero mažejo ostali svet Po gosi bi pač ne bilo treba hoditi v Varšavo, ko jih je Berolinu dovolj krščenih. „Warum in die Ferne schweifen  —   — ?
—   Inteligenca delavstva. O napredku tovarniških delavcev v Ameriki poroča se nekemu dunajskemu časopisu, da so v različnih tovarnah onkraj Oceana jeli razpisovati nagrade delavcem za vsako dobro idejo, ki se tiče zboljšanja in pospeševanja izdelkov dotične tovarne. Uredili pa so tovarnarji stvar na jako praktičen način. Delavec namreč zapiše misel, ki se mu zdi dobra,   na papir s svojim   podpisom in jo vrže
v to odmerjeni prostor. Kar se je v teku vsacega meseca nabralo v nabiralniku, preuči in prekusi v to voljeni odbor, seveda veščakov, in potem določi tudi nagrade, ki so dotičnim delavcem javno in častno izročijo. Kako je to sredito za delodajalce in delavce koristno in plodonosno, vidi se najbolj iz dejstva, da je že samo v eni tovarni bilo v teku leta vpo-rabljenih   1224   raznih   večjih in manjših   nasvetov delavcev.
V   drugih zopet je bilo vpoštevanih 597, od katerih so jih praktično zamogli porabiti 372, Da so delavci doti'nih tovarn lahko ponosni na svoje vspehe, se razume. Kako s ponosom zre delavec na stroj, ob katerem dela že. vrsto let, in ki v eni ali drugi napravi in popravi nosi znak inteligentnega duha njegovega! In pri nas? Kako marsikateri nadarjeni delavec se molče sedaj mora dati vporabljati za stroj brez lastne volje in sodbo, in nima niti toliko pravice na splošnem delu, da bi se smel izreči svojo misel. Kako radostno bi mu raz-svetilo oko, ako bi videl vpošte^ano po zmožnosti eno ali drugo idejo, ki bi služila v izboljšanje izdelkov in morda pripomogli tudi njemu do kakega priboljška. In vendar kaka pristne misli ima naš slovenski delavec včasih zares, da se človek nehote vpraša, kako je to, da mi večinoma še hlapču-jemo z delom svojih rok tujcu, da bi vladali z duhom svoje delo.
—   Tiralnica za Crispijevim sinom. Rimsko državno pravdniŠfcvo je izdalo tiralnico za najstarejšim sinom bivšega mioistra-predsednika, Crispija, Ludovikom Crispijem, ki je svojemu očetu pripravil marsikatero britko uro. Leta 1892. ga je dal oče, kakor dovoljuje to italijanski zakonik, nekaj mesecev zapreti. Ko so ga izpustili iz zapora, se je seznanil z neko rimsko grofico. Poslednji so leta 1896. na nepoznan način izginili vsi — dijamanti. Preiskava je dokazala, da je javno mnenje morda imelo prav, ko je metalo sum na mladega Crispija, da je provzročitelj tatvine Vsled takih neprijetnosti je zapustil domovino ter se nastanil v Argentiniji, kjer je dobil mesto v neki italijanski banki. Malo potem je zbežal z ženo svojega šffa v Urugvav, kjer jo je pustil na cedilu, ko ni bilo več cvenka. Sedaj je skoraj dokazano, da je bil mlaii Crispija zapleten v tatvino p;i grofici Cellere. Vsled tega se je iziala tiralnica.
—   Maščevala se je Iz Rima poročajo: Pred petimi leti nekako se je omožila v Reggiu Calabriji mla^a, lepa Rosa Novella z Antonijem Zindatom   Bila sta srečna. Toda ne dolgo.
V   bitki pri Adui je Antonio padel ter zapustil vdovo z malim otročičem v bedi. Roža je Živela tako več let osamljena dokler ni prišel Francesco Condemi, ki jo je snubil. Condemi je bil Rozin stričnik, a nesimpatičen mož Radi nekega zločina je prebil več let na galerah. Roža ga je torej zavrnila, in ko ni nehal nadlegevati je, se je preselila celo v drugo mesta. Condemi pa je prispel za njo, ter se delal sila zaljubljenega. Rotil in prosil je tako dolgo, da je vdovo Rožo pregovoril, da je šla stanovat k njemu, da se uredi vse potrebno za poroko. Toda minulo je več tednov, a Condemi je s poroko še vedno odlašal. Nakrat pa je zvedela Rosa, da ima njen zaročenec že zopet drugo ljubico, s katero se misli — ker je bogata — v kratkem poročiti. To je goljufano vdovo razjarilo da besnosti. Ko je prišel lažnjivi Condemi zopet k njej, ter jo prosil ljubezni, mu je zabodla nož v srce ter mu prebodla na tleh ležeče truplo še 62 krat. Potem pa se šla sama naznanit na sodišče. Porotniki so lepo, prevarano vdovo te dni popolnoma oprostili.
—   Češka umetniška razstava Jednota umelcu vy-tvarnvch" priredi v Pragi od 14. oktobra do 21. novembra razstavo čeških obrazovalnih umetnikov, Doslej je priglašenih že 90 del. Razstave se vdeleže tudi prvaki češke umetnosti Hvnais, Mvslbek, Ženjšek in Pirner. V spomladi prirede češki umetniki zopet veliko razstavo. Društvo čeških umetnikov si hoče   sezidati   svoj   dom, v katerem bodo prirejalo svoje raz-
347
stave, češki umetniki so jako delavni in vstrajni, ter so vsled tega dosegli že velik uspeh. A kako je pri  ¦—  nas?
—    Zakon kakor kazen. V Sijanau imajo zakon, ki sili ljudi v ženitev za — kazen. Deve, Ki so prekoračile gotovo dobo, ne da bi se bile omožile, se sprejemajo, ako to želijo, v javni imenik neudanih deklet Sijamski zakonodajalec je določil za neke prestopka prisilno ženitev, in sicer si smejo manjši grešniki izbrati eno teh registriranih nevest, docim se drugim prestopnikom, kar uradoma imenuje bodoča žena. To je seveda v nekaterih slučajih strašna kazen. Včasih pa so baje tudi taki zakoni izvir sreče in zadovoljstva.
—   Pes izdal morilce. Madjar Gonezv in njegova žena sta v letu 1897. najela v Berolinu nek hram v hiši posest-flice Schulze. V ta hram je Gonezv dal napeljati peska s pretvezo, da ga rabi za posebne namene. Nekaj časa potem sta madjar in žena umorila in oropala svojo hišno gospodinjo in hčer, ter ju zakopala v tisti pesek, na kar sta izginila s svojim psom vred brez sledu. Redarstvo ju je iskalo dolgo Časa, ne da bi jima prišli na sled. Te dni pa je nanesle slučaj, da ju je v mestu Eio de Janeiro v Brazilji spoznal nek gostilničarski strežnik, spoznal psa, kakor je bil opisan v policijski tiralnici ter ga prijavil oblasti. Oblast je s psom vred zgrabila Gonezv-j a in ga izročila avstro-ogrkemu konzulatu. Madjar je trdovratno tajil, češ, da on ni Gonezv, toda ko so mu pokazali psa, je bil v mreži. Tako je „verni prijatelj" -človekov spravil istega v roke pravici, ki bode maščevaia hudodelstvo.
—   36 dnij onesveščena. Iz Dodeza na Francoskem javljajo, da je ondi pred 36 dnevi veled krčev neka 161etna pripravnikarica onesvestia. Prenesli so jo v bolnico, kjer so jo budili najizbornejši zdravniki. Ko se je po preteku dobrega meseca prebudila, se je čutila le oslabelo, sicer pa je bila zdrava.