■V	23. feloruiTT-a-rlja, 1335.
Strela udri iz višine, izdajalcu domovine!
Jurij s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Jurij s puso velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja
3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVA1V DOLINAR
Tisk C. Amati~ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Oposorujemo vse one, kateri so obdržali list, kojega smo jim na ogled poslali, da blagovolijo ali poslati naročnino, ali pa s dopisnico objaviti, do kedaj jim jo je mogoče poravnati. Zaostale z naročnino, jm posivljemo, da blagovolijo poravnati svoj dolg. Ako kdo ne dobi lista o pravem času, naj takoj reklamira v nezapečatenern
pismu, nu huier&rn- rtu vnunjej sirani
bodi zapisano : ^Reklamacija*.
Take reklamacije so poštnine proste.
Upr. in ur. JURJA
Prihodnja številka izide 14. marcija.
vi poslanci na Dunaji delate in govorile, to je vse prazna slama, od tam nam solnce prisijalo ne bol«. »Mi smo pa Avstrijancie, reče Poklukar, »Dunaj je nase glavno mesto i. »Naj bot, rečem jes, »pa tudi Zagreb je pod našim cesarjem, Teter emu sem tudi jes zvest. Cesarju pa je vse eno, ali se postave za južne Slovane delajo na Dunaju ali v Zagrebu, to tako ve, da mu Slovenci in Hrvatje nezvesti ne postanejo. Ce vi na Dunaju ravnopravnosti iščete, je toliko, kakor če bi jes svojega Šuštarja priganjal, naj mi naredi ene nove hlače. On bi naredil k većem irhaste —■ takih pa ne nosim ! . »Juri, Juri H, zakličejo poslanci, »ti si posted Starčevičanec ! s. Jes pa rečem:	»Boljši je
pošten Starčevičanec, kakor biti tak kimovee, kakor ste vi !c< To rekši izpraznim kupico, plačam — in grem v drugo krčmo, ker niso sedeli sicer tako učeni gospodje, kakor v čitalnici, pa Slovenci prave, ’.meUške korenine, kateri prečica ztx ušesa primejo, če ga hočejo zaklati, in pri teh sem se prav dobro imel. Govorili smo marsikaj, pa ni treba vsega povedati, le čenče veliko govorijo, pa malo storijo ; »Juriš, pa si nabaše svojo pušo in si misli:
„Mi smo mi •
Fantje mladi,
Čvrsti Slovenci smo vsi.
Nemčurjem, lahonom zdaj vse še velja,
Ob svojem pa času se vse poravna!
Napočil čez kratko veseli bo dan,
Ko reklo se bode: Na dan gre Slovan!".
Juri s pušo v Ljubljani
Veste, tistokrat, ko smo v Tržiču šulferajnsko šoi ogledovali, in ko sem potem v Kranj bežal in se z I{ bničanom pri Majerpetru ustavil, tistokrat, pravim, sn ga dobro pili na zdravje Slovencev in vseh »fajn fantov kterih je pa če dalje menj po slovenski domovini. Dnu dan se odpravim s težko glavo v Ljubljano. Da po pravi rečem, če se na Ljubljano zmislim, me zmirom nekaj jez Že slavni vitez Havber je rekel, da so Ljubljanci — zi spanci. In res, vsaka narodna naprava gotovo zaspi, m se L v Ljubljano preseli. Politično društvo »Slovenija je tako spalo, da še nobeden ni vedel, kdaj je umrlo! A hočem govoriti še o drugih zavodih? Rajši molčimo, s, tako nič ne pomaga! Resnica je, da moramo Ljubija! cane zmirom mi dregati, ki ob mejah Slovenije životarim,
iflailiJn ir ■'* Ljubljana nas v boj peljala in nam pogu, dajala! Hujse kritike ni treba izreči I
Sel sem tedaj v Ljubljano in mislil sem si med potil »Danes sem ravno prave volje če danes naše poslance roke dobim, Jih znajo nekaj shsati od mene !«. Res ko čitalnico pridem, sedi jih tam polna miza. »Dober'veče: Juriš, me pozdravijo, »ali si še živ ?.< »Jes sem živ zn dosti«, odvrnem na to, »pa vi ste zmirom preveč mrtvi, »Kako to ?.<, prašajo. Namesto odgovora jih prašam jes »Kakšno politiko pa vganjate vi?c. Mi rečejo vsi:	..To
affeja podpiramo z. »Tako«, rečem jes, »zakaj pa ne ptoa pirate rajši ubogih Slovencev ?«. Ne vejo nič odgovorit zato jih prašam dalje:	»Kaj pa imate od Taaffeja?:
Nekteri iz njih odgovorijo: »Križce imamor. Jes na to »Vi imate na prsih male križce, slovenski narod pa im velike križe«. Eden iz njih reče nato: »Kaj boš zabavlja Juri, mi se moramo držati grofa Hohemvarta, on im velik upliv pri dvoru in povsodt. Jes pa mu odgovorim »Ce ima on res tako velik upliv, kakor pravite, zakaj p ne more nič doseči za Slovence ? Meni se zdi, da mu n dosti mar za naše narodne težnje .. .«. »Tega ti, Juri, r zastopišš zavpijejo vsi, »mi moramo gledati, da si večin ohranimo«. »Kaj pa vam pomaga vaša „večina" ?i, prašai jes, »Slovan je tepen, naj bo v manjšini ali večini< »Kes je takat, reče na to Vošnjak, »zdaj sam ne vem,pi cent da sem, ali^ bi Taaffeja še podpiral ali ne ?«. Reče: Jes na to : »J oze ti si še mož, pa vender še nemaš pravi, očal; obrni se tje, kjer solnce izhaja, pa boš videl, kje im Slovenec brata?«. »Ti misliš Hrvata?«, praša dr Jož, »Koga dražega pa!«, rečem jes, »za Slovence druge po moči ni, ko pobratinstvo in združenje s Hrvati; kar p
V SOIAl
— Kdo mi ve povedati kaj o našej zemlji ? praša učitelj v šoli.
„Zemlja je okrogla zato, da se lahko po cesti vali", oglasi se Miče.
. v — Ti si tepec, odgovori mu učitelj. — Ma-tijaž! povej mi, zakaj solnce izhaja nasprotno strani, kamor zaide?
„Zato, ker po noči spi*, odreže se Matijaž.
— Tudi ti si tepec! Solnce zato na nasprotnej strani zahaja, ker po noči zopet pot nazaj naredi.
„Kako to?“, praša Matijaž.
— Po noči je tema, reče učitelj in ti spiš, ter ne vidiš ; kdo pa po noči vidi, tepec, ko vse spi. —
„E, saj je res — tega se pa nisem spomnil*, odvrne Matijaž.
— Zdaj mi pa povej ti Ščiplež : kaj je ime-nitneje solnce ali luna ?
Ščiplež molči. — Učitelj mu pomaga, rekoč: Da boš znalo teslo, luna je bolj imenitna, ker ona nam sveti po noči; po dnevi lahko vsak šušniar sveti, ko je dan; zapomni si to tepec!
Butlič in Jaklič na mostu v Kranji
Butlič. Dober dan Jaklič, ravno prav, da te srečam. Nekaj premišljujem, pa si nikakor ne vem razložiti. Ti, ki si tako prebrisan, mi bodeš gotovo vedel pomagati iz zadrege. — Veš, zdaj ko sem po svetu hodil z mojim blagom, sem nekje slišal, da so imeli, ali imajo še zdaj tam pri sodniji tako šego, da tisti, kdor čez kuhinjo v kanclijo pride, veliko boljše opravi pri sodniku, kakor sicer, ako vstopi pri navadnih vratih. Kako je vendar to?
Jaklič. I kaj se boš temu čudil, vsak kraj ima kaj posebnega. Šega je pač tam taka. Šega je pa šega, kaj hočeš ?
Butlič. A šega, to pa to, pa vendar se mi zdi čudna.
Jaklič. No to se le tebi čudno zdi, meni pa nič. Se ti pač vidi, da slabo pridige poslušaš. Kolikokrat sem ž j slišal g. župnika, da bomo enkrat morali vsi stopiti pred večnega sodnika in kolikor bolj obložen bo kdo prišel, toliko hujše mu pojde za kožo. Lej ga no ! ravno po tem pa se ravna tisti sodnik, o katerem si slišal. To pa ljudje v tistem kraji, kot dobri kristjani, ki pridige bolj s pridom poslušajo kakor ti, vedo, zato kdor je pameten, rajši v kuhinji odloži, kar ima seboj in ni mn treba toliko odgovora dajati, ter sodbo veliko lažje prestane.
Butlič. No to uže urnem. Pa še nekaj sem slišal, kar se mi tudi čudoo zdi, na te se pa zanesem, da mi boš modro razložil.
Jaklič. No kaj takega ? Le hitro se mi mudi, nimam časa poslušati tvojih čenč.
Butlič. Ne bodi tako nepotrpežljiv! Pravili so mi, da tam fantom pri sodbi nič posebno ne zamerijo, ako komu enkrat ali dvakrat po noči okna pobijejo, par zob izbijejo, ali kako peč, ali kaj druzega potolčejo. Takim še skoz kuhinjo ni treba iti.
Jaklič. I kako si čuden ! Kdo bo tako natančen zavoljo nekaj šip, ali par zob. To so le fantovske šale, kdo jim bo zameril in tako nedolžno veselje kalil. Pa pomisli, da imajo fantje pri vsem tem še tudi svoje sitnosti. Saj morajo reveži po noči vstajati in se truditi z vsakovrstnim pobijanjem, pa naj bi bili zato še kaznovani? Kako bi se jim toraj mogla taka igrača v zlo šteti, posebno, ako je v tistem kraji ta šega.
Butlič. Zdaj spoznam in občudujem Ivjo modrost!
BI. g. dr. Vladimiru Filipoviču, mediku
v Ajdovščine
Kuska mati te rodila,
Ruska mati te kormila,1 Ruska mati te kolisala,2 Pri kolišče pesuj spevala :
Rosti,3 rosti, ljubi sinu,
Na potehu4 tata mami,
Proslavi tvoju rodinu,
Jak ukrepissja detami!
Oj učisja, ljubi sinu,
Staneš svetlem dlja rodini,
Ne marnuj svjatuju dninu,
Budeš slavov dlja otčini.
-------- AjdovsVij.
1 Kedila. ’ Zibala. 8 Kasti. 4 Kadost.
Goriške novosti
Tlak, kterega so si pripravili naši ekonomični mestni očetje iz oddaljenega Cerfucfa za dragi denar iz patrijotičnih ozirov, akoprem je na bližnjem Krasu dovelj kamnja po ceni, ugaja i vstreza irredenlarjem i polenlarjem popolnoma.
Fizoletti pa Makaronetti tirjata, naj starešinstvo pazi, da se to patrijotično delo pred dotiko z slovenskimi petami varuje ter dovoli le furlanskim cokljarjem po njeni teptati.
Gukuli ugovarja, meneč, da se tudi Slovencem, a le takrat po tem svetem tlaku iti dovoli, ako namerjavajo štacuue Italijanov obiskati ker Irre-dentarji ljubijo slovenski denar, a sovražijo le Slovence. Odobri se.
C. k. šolski nadzornik Culot je v bližnjej pod mesto spadajočej, popolnoma slovenski Ajsovici, možaka veljaka strašil, s tem, da bi morali Aj-sovičani za italijanski poduk prositi, ker bi jim drugače goriški magistrat lahko šolo odtegnil.
Bravo C.! kde imate pamet, da take neumnosti klepečete ?
Korenove medalje, ktero vam Juri ob priliki pošle, zaslužili ste, in pristoje vašej dolgej bradi, gospod C.
Slovensko mladino v Ajsovici podučuje od goriškega magistrata nastavljen učitelj, kteri nema sposobnosti za podučevanje v slovenščini, — tega učitelja pa nadzoruje slovenščine nezmožen nadzornik Culot!!!
Živila goriška pamet! vpijejo Ajsovičanje.
Društvo „Unione“ namerjava našo „Slogo" povabiti, da se pogovorita, naj bi se ta izvrsten sistem na celem Primorskem vpeljal ter tako ne le korakom, ampak „en carriere", naš pohleven cesarju in državi vedno zvesti narod poitalijaniziral, da ga tern hitreje Italija reklamira, kot „nostro popolo".	____
Lalionsko tržaško novinarstvo
Indipendente
Bombe, dinamit ti gleda ’z žepa, Slovence bi žrl, ti kisla repa!
Šalobarda
V	tvojih predalih prodajaš možgane Neumnih tržaških zdravnikov;
Strahopetec srborit ščuješ Slovane,
Ližeš blato židovskih malikov.
Cittadino
Za vsacega pišeš, kdor da ti denar,
Pa tudi ga mažeš; kaj tebi to mar!
Piccolo
Čistiš s’krete, gnojne mlake,
Gnezdo si ti prave srake ;
Zaganjaš rad se v Slovence,
Židov roj ti plete vence!
Operajo
Smrdiš po žveplu, prahu, dinamitu
V	tvojem gnezdu dosti je prikritu,
Ali zasači ko te Nemesis-e moč,
Z Bogom denarji, kolovodji, lahko noč!
Cikorija
Z odpadkov in blata naroda Si sestavljena gnusna prismoda!
Postopač, šnopsar in garibaldin Se z doktorjem brati še' c’lo fakin.
Na razcapani zastavi pa visi vrzota,
Da z drugim’ odpadki to dela, sramota ! Priprav’ se cikorija, ker nemaš česti,
Te Slovenec pomete med mestne smeti..
Nekemu, katerega posebno rad imam
Ti, ki rodil si se v svili!?
Bit češ plemenit po sili,
Al’ po žilah teče kebrova ti kri: Domišljija prazna v glavi ti nori!
Kder je bil le tvoj stopal Je povsod prepir nastal;
Bdharijo znači tvoja slava:
Narod tebi je le molzna krava ! Sexagenarium de ponte dejicere,
Navada tvoja vedna bila je.
Na obrazu kaže ti kazavec,
Da si grdi bil in boš hinavec.
Povsod preobračaš le kozolce Nevedno, ljudstvo imaš za norce.
Povsod le nevarni si strpenec Od koder prišel si, šel boš smolenec!
Lipov štor.
PUSTU
. Šel si, kamor jih je uže toliko šlo; za tabo žalujejo milijoni ogoljufanih, katerim si izpraznil žepe. Koliko obleke, ur, prstanov in drugih reči, leži zdaj v zastavnici; koliko številk preveč zapisal je krčmar, štacunar itd. na vrata, na tram — in v knjigo. Zapustil Si obilo žalostnih nasledkov pri ženskemu spolu ; koliko si nesrečnih zakonov sklenol in koliko srečnih si razdrl; koliko si jih v ječo taknil in kolikim obojega spola, usejal si kal grozne jetike, da bodo počasi veneli in se sušili. Ni te več, in da bi te tudi nikdar več ne bilo, imeli hi več v žepu, marsiktero dekle bi se prijazno smehljalo, tako pa jej gloda črv srce in oči pobeša v tla. Oh ti Pust! kako si pust, zapustil si nas v dolini solz žalujoče, ogoljufane, osleparjene, ob vse pripravljene, razdejane, razcapane, vedno pijme če je le keber v žepu — na milijone žalujočih norcev.
Slovenec i poslovenjeni Kočevar
Slovenec. Preljubi nemški Kočevarji — zakaj ste bili k nam poslani ?
Kočevar. Da bi vam narodnost dušili — pa se bomo sami v njej utopili.
l>r. Gobane je še šolski nadzornik na Koroškem.
izreki slavnih mož
Jih bin ajn groše haus.	Mihele.
Le kdor v mladosti pralo in salato je — ta v starosti je imeniten in moder.	Viketerele.
Če niso Slovenci planinski Hrvatje — potem takem so Švabi.	Bazhojnovič.
V neslogi je moč.	Žiterele.
Iz velikega zraste malo.	Budalovič.
Na vrhu je pena, le gola pena — spodaj pa gnila voda.	Brus.
In fundo nil, nisi corruptio.	Nos.
DOPIS
Šentjur nad Kranjem. Da ne boš mislil Juri, da pri nas nemarno društva, moram ti ga opisati. Pri nas obstoji uže več let društvo; udje se poznajo od daleč, če tudi ne nosijo kake oprave, kakor „SokoP1, „fajarberk", ali pa „verterani". — Odlikujejo se po zmršenih ščetinaslih laseh in pa po debelih, krvavih očeh. Ustopnine in mesečnine ne plačajo, stanovitni so pa, tudi jih ni treba za mesečnino terjati, kakor pri drugih društvih, zato imajo obilo bakra na nosih, da bi lahko patakone iz njih delali. Ti udje ne izstopajo iz društva drugače, le kadar smrt kakšnega rukne. Ni davno od tega, kar je društvo zgubilo svojega predsednika, treba bo, da si bakronosci druzega zbero. To društvo Šentjursko je na dobrih nogah, kajti nikdar ne zmanjka udov, še le vedno raste, ker se udje množijo, kakor gobe v jesem. Odlikuje se tudi od druzih, ker vedno zboruje, vsaki dan so seje in zbori. To pijano društvo ima tudi svoj narodni dom, monumentalno palačo, visoka je, da lahko vsaki cabne z n go v streho, okna pa primerna, kakor bi j h bil z figo v steno predrl, vrata nizka, da se mora prej vsak prikloniti, ko v hišo stopi ; gvavtoemu gospodarju bodo dali ime pri prvi volitvi vObersrakoperu. Tudi nemamo Šentjurci upanja, da bi se društvo razdražilo ; prihodnji kandidatje so : J. B., J. M., A. B. Naj-gvavtni volilci so, ki bodo zopet volili cvet Snop-sarjev, ti le : A. B , J. C., F. K., L. Z., P. B., J. B., J. P. in J. M. Veliko točk jih čaka v pretres, belili si bodo glave z spiritističnimistvarmi. Hudi upor bo našla postava, katera žuga špirit
obdačiti, peticij in resolucij ne bo manjkalo ! Dobro, da je krdelo majhno, ako ne, trebalo bi vojakov za uzdrževanje reda. Pa hvala Bogu, ne bode treba pušk ni smodnika, saj imamo lesenih, ki v časih tudi dobro pokajo. To društvo pa ima še to lastnost, da tira premoženje in otroke v propad. Ravnokar- je došel po telefonu od Mahdija iz Afrike poziv, naj se pripravijo, da pridejo po telefonu v Afriko, ker tam teče šuops mesto vode iu bodo imeli vsega preveč, kar jim tukaj po-manjkuje.	Šenčurec.
Mišja repka
*	Cikorija ]o umazana, smrdljiva lahonska luža, v katerej hočejo Garibaldini slovenske ribe ravnati in jih po laškem ukusu izravnati, ali poginili bndo mnogo prej, nego si sami mislijo,
*	Konkorda, to je:	Z vrvjo je bil osrečen
najprvo Oberdank, torej mora ta cikorija bili v časti le pri nekterih, katere postavljajo na visoka mesta. Okoličani! Varujte se imena konkorda; v kavi pijte rajše cikorijo!
Juri na Krasu
Za poskušajo sem dvignol se 10. februvarija nad Občino, Mirkovič mi je pretil, da me zbije iz zraka, ako ne plačam šrange. No zmeneč se za le besede, režem jo naravnost čez Bepentabor. Skalovič, me je moral uže prej zapaziti, kajti stal je na ozidju svoje trdnjave ter mi od daleč zavpil stoj! Zaprem stroj in spustim se na ozidje. Kam pa režeš meglo? vpraša me, čakaj malo, kuharica je ravno po tvojem „spajsceteljnu“ nekaj pripravila. Moral sem ž njim iti v grad in prisesti k mizi. Vso čast kuharici „Engliš plumpodin'1 je bil kaj dober — cel liter terana sem moral nanj spustiti, da je želodec vmiril. Moram dalje! sem dejal zabvaljevaje, poslovim se in smuk v Skopo; kakor lastovica sem bil tam. Na kalu obesim balon na drevo, ter stopim v gostilno. Hej! — Juri, dobro došel, pozdravljali so me kmetje od vsib miz. Kaj pa postopate danes v delavniku vprašam jih, da ne delate in čas po krčmah zgubljavate? Prav imaš! Juri rečejo, res skoraj neverno je li delavnik ali praznik. Ne moremo sc odločiti za nobeno stvar: v delavniku imamo
premalo voljo delati, o praaniku pa ni denara.
Pasja vera! rečem, zakaj pa hočete praznovati ta dan? E — no — nekdaj krepalo je nekaj živine, bila je živinska kuga, zdi se mi, da je počepalo veliko oslov takrat, pravi starec. No! — kaj za to hočete vi prazuovati ta dan? naj ga osli ! pustite jih ta dau doma in dajte jim nekoliko več jesti sem dejal, pa bo praznik, vi pa obrezujte trte ali pa kopajte zemljo. Juri ima pej prav reče stari možicelj, jaz pa se poslovim in grem! V Dutovljah pa me vstavi Stokov Andrej stoji Takoj zaprem stroj, obesim ga na zvonik in' grem k besedi, ki je bila velika, zmešnjava pa še večja. Pasja vera! kaj je to rečem, da niste v veži vstop napravili, zgoraj se je vse pomešalo, ne ve se, kdo je plačal, kdo ni. Vidši, koliko jo imel stara korenika Andrejc posla, sam je moral vrejati po dvorani in vzdrževati red, poslovil sem se, ter hajd v balon, kateri je pihal proti Trstu., kakor lukamatija. Na Opčini pri Mičetu se malo vstavim, pa komaj izpijem pol litra uže mi nekdo pride cikorijo ponujati. Takoj pograbim puško in pomerim v bajto ter odrinem v Trst.
Svarilo
Ljudje božji ! Okoličani ! Varajte se dotike z narodnjaki, zlasti z onimi „ Jurja s pušo“ in ,Edinosti', ker ti vsi imajo neko bolezen, katerej se pravi : „narodna zavest" in, ktera je še hujša od kolere. Bolezen ta miroljubnemu Slovencu tako pamet zmeša, da zahteva tudi on za se narodno svobodo, ter neče več nadalje lahonom, Nemcem in Magja-rom hlapčevati. Grde te bolezni se je treba posebno tudi za to varovati, ker je ta pošast tako nalezljiva, da se je zdaj celo slovanskih mornarjev in c. kr. vojakov prijela. Sčasoma bi utegnolo še celo vse slovanstvo znoreti. Podpisani svetnje se le bolj cikorije poprijeti in vrzoto čislati. Akoprem se podpisani sicer med norci prav dobro počuti, tega pa vender ne želi, da bi od Drave do Adrije vse znorelo. Zatoraj, ljudje božji ! učite se laščine, da boste „Šalobardo" prebirati znali in z nje pomočju norosti obvarovati se mogli. — To vam živo priporoči slavno znani prijatelj Slovanov
ČIKATO,
zdravnik kranjskih norcev in učenik laškega modroslovja Nr. 1.
Narodna tehtnica, katera je še dandanes v na odi, ne vemo ee je decimalna ali nemarna : nam vedno slabo odvaga.
Kdor ne verjame, naj praša „Jurja s pušo“ — kateri jo namerjava ravno zdaj nekoliko namazati, morda bo potem bolj pravična.
Slavno uredništvo Ljubljanskega „ WochenUatt“-a!
Jest tud gotlverflachte Slovence liberalno preganjal — tschitalnice sekiral in vizitiral, taborske plakate trgal, da me krempeljc’ bolel’ — zakaj pa tedaj ljubljanskega Ger-čarja hvalit, mene pa nič? — Na to prašanje antverha pričakujem.
F Gradcu, v tretjem letu mojega liberalno-zgodovinskega poslovanja. — Srditi Vesteniški pasa.
Srčno kesanje „ Cikorijašaa
Moj Bog! jaz se kesam iz celega srca, na vse cilcorijaške pajdaše, meni ni žal, da sem podplate trgal in zasramovan bil — ampak, meni je žal za to, ker sem največjega svojega dobrotnika „Slovenca" razžalil. Obečam, rajši trpeti i stokrat po hrbtu dobiti in umreti, nego več k zboru „Cikorije" iti, šnops piti, tedaj bodi „Slovenec" moj in jaz bom tvoj — Amen.
Segala.
ČESA SE M BATI?
Da bi jenjale okoličanske ženske Mauronerjevo „cikorijo11 v kavo mešati.
Da bi Jurjeva garda postala ,šalo-barda1.
Da ni magistratni assesor „Slok-ovič“, pravi slovanski „Sok-ovic“.
Da bi se župan Bazzoni „slovenskega'1 jezika naučil.
Da bi se Bismark — v Trst prišedši — ob irredento izpodtaknil.
Da bi se kdo zmotil, ter imel „Cikorijaše11 za prave turške paše.
Da bi mogel Barkovljanski capovilla le od svoje plače živeti.
Kam smo prišli!
(Tožbe Mieeta Tilulole)
Enkrat jo bila »Edinost« sloga — zdaj pa jo nesloga.
Enkrat so Si vasi samo čednika volilo — zdaj pa ga jim voli tržaški magistrat.
Enkrat, čo so je katera stvar vzela v popravo ali po-lepšanje, potem se je jo nazaj dalo — zdaj pa se jo pridrži, kakor bi bila kupljena ali darovana.
Enkrat'je veljal zakon — zdaj še paragraf no.
Enkrat so dekleta imela samo enega ljubega — zdaj pa po tri na en prst.
Enkrat so si Hrvatje volili sami bana — zdaj ga jim pa magjarski minister imenuje.
Boter Šklefeta imel je tako majhno sobo, da se je moral trikrat ganoti, če se je enkrat okrog obrnil; ko se je oblačil, moral je okno odpreti, da je roko ven pomolil ; če ga je kdo obiskati prišel, moral je Šklefeta iz sobe, da je dotični noter stopiti mogel. Bilo je res tako majhno stanovanje, da nista dve osebi ob enem govoriti mogle.
*
Jože, ali je pečenka dobra ? — praša nek hribovec ravno iz mesta došlega soseda. Dobra ! odgovori mu ta. Kako pa to veš ? praša ga dalje. E kaj bi ne vedel, saj mi je brat povedal, da je gledal, ko so jo drugi jedli.
*
Precej, ko nektere „Kranjske dekle" v Trst pridejo, začnejo talijaske besede v slovenske pogovore mešati in s tem se zdijo, da so slovensko pozabile. Tako je pred nedavnim časom neka kranjska dekla svojega gospoda, ko je uprav nekaj iskal, nagovorila: „Kaj cerkate ?“, ker kranjsko omelo je mislilo, da je nje gospodar Lah, ali celo lahon. „Nisem še cerknil ne! — odgovori jej gospod na to.
*
Neka Dunajčanka je v času francosko-talijanske vojske tožila : O Bog ! moj mož bo še znorel od same obupnosti ! Sosed pa jo to-- laži, rekoč : Ne bojte se soseda, vaš mož je preneumen, da bi mogel nore postati.
*
Nek ordonanejavi stotniku : „Gospod autman ! Ponižno javim, da je novinec Peter Fuč danes v bolnici vmrl". — „O šakramenška regruta ! Kako je to, da je vmrl, vsaj še ni bil izvežban, in se ni še naučil eksercirati.
*
Nek sodnik je prašal tata : „Kaj imate vi za omeniti proti vašej založbi in obsodbi ?" —- Tat:
EnTcrat, Kdor jo hotel biti soldat, 5el jo „frajbilih* — zdaj pa gre „frajbilih", Udor neče biti soldat.
Enkrat, kdor jo liotoi citati časnike, moral jih je plačati — zdaj pa je treba plačati, da jih čita.
Enkrat so mesarji dajali v navržek gole kosti — zdaj pa najfinejo meso.
Enkrat so bili možje zarobljeni — zdaj pa mislijo, da so zbrihtani.
Enkrat je mož topel babo — zdaj pa baba tepe moža.
Enkrat so je z eno „cvanekarco" prav fletno živelo — zdaj se pa trpi lakot z enim goldinarjem.
Enkrat je veljalo: „morem ali nočem" — zdaj pa velja: „čem ali nemorem".
Enkrat so nosili vino na mizo brez mere — zdaj pa prinašajo moro brez vina.
Enkrat so bili poviti le otroci — zdaj pa so povite tudi mame.
Enkrat so žensko govorilo le v kuhinji — zdaj pa go-vorč celo v cerkvi.
Enkrat so moški gledali za ženskami — zdaj pa žensko gledajo za moškimi.
Enkrat so očetje vodili sinove — zdaj pa vodijo sinovi očete.
Enkrat so meščani bodili piti na kmete — zdaj pa kmetje hodijo piti v mesto.
Enkrat so napravljali sveče iz loja — zdaj pa delajo iz loja maslo.
Enkrat se je bodilo v cerkev moliti — zdaj pa zahajajo V cerkev se razgledavati.
Enkrat, ko je še vladal dispotizem, malovredneži so bili kaznovani — zdaj pa jih svoboda smatra nedolžnim.
Enkr at so imeli mladi zakonski verbe de vet mesecev po zakonu — zdaj pa jih imajo devet mesecev pred.
Enkrat, kdor so jo hotel oženiti, moral si jo izp-ositi nevesto — zdaj pa oče si mora izprositi ženina svojej hčeri.
Enkrat so se blagajničarji usmrtili, prej ko so se do-teknili blagajnice •— zdaj pa se usmrtijo, ko so blagajnice oropali.
Enkrat so se ubijali, ker niso imeli časti — zdaj pa, da rešijo čast.
Enkrat, ko še ni bilo na svetu hvalisanega .bratoljubja", bili smo si vsi bratje — zdaj pa, ko jo vse pridiga, smo si kakor pes in mačka.
Enkrat je mož sedel za mizo, pušil in čital, mati pa pestovala — zdaj mož pestuje, mati pa čita romane.
Enkrat so psi lajali na ulici — zdaj pa lajajo v gledišču.
Enkrat so udje delali društva — zdaj pa društva delajo ude.
Enkrat so zenske slekle obleko, pred ko so šle spat — zdaj na se slečejo pred, ko gredo v gledišče.
Enkrat je bila zadosti beseda — zdaj pa še pisanje ne velja.
Enkrat so bili po 50 let stari možje, ki so še v srajci bodili na planino govedo pasti in piščalke delati — zdaj pa "že vsakdo v zibelki hoče imeti hlače in kapo.
Enkrat so mladeniči živeli pobožno in deviško, kakor duhovni in menihi — zdaj pa užo desetletni smrkolin gleda po dekletu.
MOTiAEA MODRIJANA 'NERODI« A VEČ
Na videz moramo biti žalostni in pobitega srca — v resnici pa veseli, kakor mlado udove.
Svetu se moramo kazati ubogi, revni, a doma bogati — kakor propali trgovci.
Kazati moramo lepe uzoreo (muštre), dajati pa slabo blago, kakor mošetarji.
Iskati moramo dobro v slabem, kakor dohtarji.
Imeti moramo svoj delež v tujem deležu, kakor krojači.
Najti moramo mir v prepirih, kakor odvetniki.
Manevrinati nam jo poštevanko, kakor jerebi.
V časih pomanjkanja in bede, moramo imeti vsega v obilnosti, kakor oskrbniki.
NATEČAJ
V kineškera uradnem listu „Gre-ting-to-fuč“ je razpisana služba župana na Greti z letno plačo 15.000 soldov. Oglasiti se mora prosilec najprej pri „governerju" v Barkovljah, ali pri tajniku in aposteljnu cikorije Sega-la-tcing-pfui na Greti Kdor hoče službo dobiti, treba je mazati iu za to se je uže oglasilo mnogo konkurentov. Jaz dam I čeber vina! reče prvi; drugi se izjavi: dam dva! tretji: tri in pol in eno pleče, in še nekaj klobas povrh ! Prednost imajo ciJcorijaši in renegatje. Se-ga-la ne more prevzeti radi tajništva, največ pa radi prihodnjih volitev, ker bo treba lagati okoličanom, kdo da bo dober mestni svetovalec. Dakle poturice, cikorijaši, renegatje! požurite se!
Vedež TrsteniŠki.
JAVNA ZAHVALA
Izrekamo vsem tistim, kateri go na pepelnično sredo zadnjo čast izkazali nepozabljivemu osobito pa društvu zCikorijil, katero jo položilo na njegovo rakvo venec pečenih fig najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči norci.
Smešiilce
Župnik svari nečega postopača, rekoč : Zakaj ne delaš ? Delo sladi živenje. Gospod župnik, odgovori postopač, jaz pa ne ljubim slasti ni sladkosti.	*
„Da sem norec". — Sodnik: „Kako to?" — Tat: „Jaz ne vem, kako je to prišlo; le mojega zagovornika poprašajte, on vam bode vse ua tanjko povedal".
*
Rad bi znal, zakaj prebiti vrč vode ne drži, mej tem, ko pri raztrganem čevlju vedno le v čevlje tišči ?
*
Neka kmetiška đojmea je bila poklicana k nekej porodnici v mestu, ki je samo francosko znala. Dojnica pa ni znala ne francosko ne laško, nego samo slovensko. Ta jo praša po rodu in ker vidi, da ne ume ne laško, ne francosko, praša jo, kako bo pa z otrokom govorila. Ona odgovori: „Bom uže videla, kadar bo doraslo, kaj bo govorilo, bova se uže sporazumela".
/ *
Nek velik bavarski častnik je čul, kako so na Duuaji čevljarski učenci prebrisani iu nakazani. Ko je slučajno v spremstvi na Dunaji bil, pokliče na ufci mimogredočega čevljarskega učenca, rekoč; ako ti meni čako raz glave vzameš, ne da bi se ti prepognil, dam ti dva srebrna tolarja. Ta ga pogleda v obraz, ki je bil velik iu reče : Ako vi mene v uho pihnete, ne da bi se pripognili, dam vam štiri tolarje.
*
Župnik neke vasi reče, ko so prišli farani k velikonočnemu izpraševanji, kmetu Šlebedraju : Povej ti meni, ktera so telesna dela usmiljenja ? Šlebedraj molči nekoliko časa, potem pa reče : Gospod župnik, jaz sem j'h še jako malo izvršil. Ko sem nedavno meso jedri, metal sem mačku pod mizo kosti, misiim, da sem bil zadosti usmi-Ijen. —
*
V rodbini so imeli vesel večer. Gospodar je čital novine, pa kakor se je preveč k luči približal, zasmodil si je lase. Po sobani je nastal smrad, enak onemu v kovačiji, kder konje kovajo. Nekdo stopi na to v sobo, opazivši: Kak smrad osmojenih rogov ! Gospa takoj pa odgovori: E, moj rtu ž je š 1 z glavo preblizu luči.
OGLASI
XI
Filijalia y Trstu c. h uriv.
avslrijs. Mi-mh
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
T tankali pri 4-dnevni odkaz 3'/4n/o 8-dnevni odkaz 41/*0 „
HO-dnevni odkaz 3%%
v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3"/0 3-mesoč«i odkaz Ć!1 4"/0 6-mesečni odkaz 3Vj“/o
Okrožni otdel
T bankali	kamate na vsako vsoto, JJ
a v napoleondorih hrez kantat. *\ Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, (irao, Hermanstadt, Inomost, Celo- J/ vec, Ljubljano, Saloburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako ^ vnovčenjo kuponov pri 78°/0 provizijona. jr Provizija na NVarrante, uveti na spora- «/ zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu 1/s% provizijo za 3 mesece. c>K Na efekte 60/0 letnih kamatov do Jj zneska od f. 1000 ; za večjo vsote gla-som posebnega spbrazumljenja.	\\
V TRSTU, 1. oktobra 1881.	^
•KO«XOX • X • xox«ox«
Nepio vostiti falli
Corso N. 10
A la Vlile de Milan66
Soprabiti in colori moderni f. 12, 14, 18 sino
Vestiti fantasia Veatiti neri da Salone Capotti neri da Salone Paletot d’inverno. . Calzoni neri da Salone Calzoni grevi
16, 18, ,, 32, 36, m 20, 25, „ 16, 20, „ 6, 10, 5, 8,
20
45
30
30
14
14
45
65
75
55
70
16
20
Ordinazioni per vestiti fini di lusso e galanteria si eseguiscono prontamente.
Zefifiro Silvester,
Via Acgnedotto Dr, 5 7 Trstu
ima v svojoj velikoj zalogi vsakovrstno kipe iz krajde in alabastra. Kipe za vrte in olepšavo poslopij ; posebno lep kip Avstrijo in družili mitologičnih podob. V naravni velikosti ima dobro izdelana kipa cesarja in cesarice po jako nizki ceni. En kip stane v zaboju poslan samo 5 gld. Priporoči se vsem o. kr. uradom, društvom, kateri si lahko omislijo kipe po tej ceni.
•XO*XOX« X • XOX*OX0
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E. Mil-Jl
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaja hiše pod naj-vgodnejimi pogodbami.
Piassa Ponterosso 2,1. n.
E. DOLINAR
mi. IMMMIt
trgovec in zastopnik prvih zunanjih trgovskih hiš,
Via Ferriera kr. 323,
pisarna:
Via Cecilia broj 4 I nadstr.
priporoči se vsem rodoljubom, zagotavljaje dobro, točno in vestno postrežbo. Sprejema domače in druge pridelke v varstvo (»komisijo1*^, katere prodaja po najboljših cenah proti malej proviziji. Sprejema nadalje v svojo zalogo vsakovrstno blago brezplačno do 5000 klgr. Za večjo množino po pogodbi.
Velika zaloga
holandskih slanikov
(arniko v)
okajenih in osoljenih prve vrste, katerih se razpošlje vsaka množina po sledečih cenah:
1.	vrste velike ribe for.	16
2-	?!	,,	14
3:	»	!,	13
..	„	10
v sodih od - GOO—650 rib
Slaniki v tekočini v sodičkih okoli 5 kilgr. for. 2.—
4 —
Cene se razumejo iz zaloge v Trstu, brez vladnega dača proti povzetju ali Netto Cassa.
S poštovanjem
Evgen Dolinar
■n t ‘t [oki tim mi
nvmoa :i
PEKAKIJA 7
Podpisani naznanja, da ima na Greti v Krpanovej hiši št. 19. svojo obš rno pekarijo. V svoji zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke po najn žjej ceni. Priporoči se vsem okoličanom in Slovencem za domačo peko, tako za vsako vrsto finega kruha, kakor: potice, pince, pres-nice in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši v najkrajšem času in točno.
Dragotin Gruden,
pok in gospodar.
i Preselitev trgovine
Slavnemu p. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje m si usojam j naznanjati, da sem opustil svojo dosedanjo pro-dajalnico v gosp. Plautz-ovej hiši na starem trgu v Ljubljani, ter se preselil v novo prirejeno prodajalnico :
na starem trgu br. 15
y Ljubljani,
kder sem vso zalogo združil. — Za mnogobrojna naročila se priporoči
geregrin (Kajzelj
c. kr. zaloga tovarna za glažovino, porcelan, beloprsteno robo itd.

Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je odprl svojo
GOSTILNO
Yia (Tella Sorgente 5
katera je preskrbljena z dobrim istrskim vinom po primerno nizkej ceni. Ima izvrstno kuhinjo z dobro ukusnimi jedili. Priporoči se vsem prijateljem in znancem, da ga z svojim pohodom obilno počaste.
Anton l^ulik,
gostilničar.

S-v7-oji Ir	I
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je prevzel gostilno
„Air ELEFANTE“
x
o
x
o
X
o
(K Slonu)
na trgn „Pogana44.
Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej ceni; kuhinja je izborna ; postrežba točna.
Nadja se obilnega pohajanja, osobito od Slovencev
I. Maver
f
Sr
Podpisani gostilničar je odprl pred kratkim časom se vsem novo-uredjeno gostilno
„Zur Stadt Wien“
na trgu pred veliko kasarno
(i®ia**a del la Caserma) -^0
Y svojej zalogi ima mnogovrstna najboljša vina, ukusno pivo,
Izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežtoo.
Preporoči se slavnemu p. n občinstvu za mnogobrojno obiskovanje v
njegovih elegantno uredjenih prostorih
omenjene gostilne.
^Peterlin-