TeaiiiR Glasilo SbciaIistič^czve^e delovnega ljudstva za Podrarje ŠL 46 PTUJ, dne 28. novembra 1963 Cena 20 din Letnik XY1. •T#dnfV Irhajs po<1 tem Rkrajla- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Obfinskih odborov SZDl. Ptuj In Ormo«. — Izdaja zavod »TednJk€. Ptuj — Odgo- vorni urednik? Anton Bauman — Uredništvo tn uprava Ptuj Lac- kova 8. — Tel. 156. — St tek. ra- čima: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska č-asopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za Inozemstvo 1500 din. OB ROJSTNEM DNEVU MAŠE NOVE DOMOVINE Te dni slavijo naš! občani in državljani sirom socialistične domovine dvajseto obletnico nstariiovitve vsejugoslovanskega državotvornega organa, AVNOJ. To predstavniško telo smo ostvarili v pogojih neizprosnega, trdega in neenakega boja v naj- temnejših dneh naše bližnje p»«t©klosti, ko so skušale mrač- njake sile fašizma, ki so ga spremljali vrhovi imperializma, miičiii sodobne pridobitve člo- veštva, ki je spoznalo, da je re- šitev družbe le v revolucionarni odpravi antagonističnih odnosov kapitalizma. 2rtev tega nasilja je postala tudi Jugoslavija, de- žela, ki tudi pred tem ni imela možnosti samostojnega razvoja, dežela, katero so stoletja in sto- letja izkoriščali in izrabljali tuj- ci. Prva državna tvorba, nastala po razpadu Avstroogrske. ni bi- la sposobna uveljaviti sociali- stičnih družbenih odnosov. Po- stala je gospodarsko-političiii privesek tujih sil. To je omogo- čilo, da je naše ljudstvo spo- znalo stvarnost nastalega polo- žaja ter da je usmerilo svoje sile za odpravo krivičnih odno- sov med ljudmi ob podpori za- vestnih družbenih sil, ki jih je vodila Komunistična partija. Narodno osvobodilna borba, spremljana z nadčloveškimi na- pori, je postala nosilec revolu- cionarne spremembe med ljud- mi. Naše ljudstvo je enkrat za vselej končalo obdobje pod- jarmljenosti in hlapčevanja, ob- računalo je s podkupljivo go- spodo, ko se je z bojem na živ- ljenje in smrt rešilo narodnost- nega pogina. V našem ljudstvu, zlasti še v' njegovem delavskem razredu so zrasle idejno zrele in organizacijsko utrjene politične sile, sposobne vzeti na svoje ra- me odgovornost za usodo naših narodov. »Jugoslovanski komu- nisti s Titom na čelu so si s svo- jo, v borbah izkazano zvestobo, z razgaljenjem protiljudskih pe- tokolonaških vladajočih klik umeli pridobiti zaupanje razred- no in nacionalno zatiranih ljud- skih množic,« je dejal tov. Mi- ha Marinko ob 20. obletnici Ko- čevskega zbora. Med zmagovitim bojem smo ustvarjali nove organe ljudske oblasti. Izhajali smo iz najniž- jih oblik, od narodno-osvobo- dilnih odborov, odborov OF v Sloveniji do okrajnih, okrožnih in pokrajinskih odborov. Ti or- gani so razbijali sistem stare oblasti in organizacijsko priprav- ljali rast nove ljudske oblasti. Na višku boja smo v osrčju osvobojenega ozemlja dokončno prekinili s pravnim statutom predaprilske kapitalistične Ju- goslavije. Pred 20. leti so se zbrali delegati naših narodov in oblikovali najvišji predstavniški organ. Ta je uzakonil ljudsko oblast, odvzel vse pravice zasto- panja naše dežele kraljevi vla- di in skoval v boju oblikovano bratstvo in enotnost jugoslo- vanskih narodov. Osvobojena dežela se je znašla pred novimi in težavnejšimi na- logami. Veliko vojno opustoše- nje, izredna gospodarska zaosta- lost in revolucionarno odprav- ljanje starih družbenih odnosov so zahtevali, da smo vodili in usmerjali naše družbeno in po- litično, gospodarsko ter javno življenje s centralističnim ad- ministrativnim upravljanjem. Diktatura proletariata je bila nujna zaradi zavestne preobraz- be množic in zaradi nujne zgra- ditve materialne osnove s ci- ljem odprave gospodarske za- ostalosti. Temu so se morali pri- lagoditi tudi organi oblasti, ki so izpolnjevali naloge višjih or- ganov, medtem ko neposredni proizvajalec še ni odločal o uspehih svojega dela. Z nadaljnjim specifičnim raz- vojem socialističnih družbenih odnosov smo morali preobliko- vati dosedanji način našega živ- ljenja zaradi vedno večjega upoštevanja državljana kot člo- veka in njegovih manifestativ- nih oblik v delovnih organizaci- jah, osnovnih družbeno politič- nih skupnostih, v ustanovah in društvih. Od leta 19^ dalje smo postopoma uveljavljali delav- no upravljanje ter prenesli ne- posredne upravljalne funkcije (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik Tito govori na drugem zasedanju AVNOJ 29. 11. 1943 TE DNI FO SVETU Petek zvečer nekaj pred osmo uro po našem ča^u so zločinski streli pretrgali nit življenja naj- boljšemu predsp^dniku v ameri- ški zgodovini Johnu Kennedvju, ko je nameraval govoriti na ve- likem zborovanju v tpxaškpm mestu Dalles ter odpreti predvo- lilno kampanjo za pred<=>edniške volitve 1. 1%4. Z njim sta ZDA m ves svet izgubila državnika m poli-tika, ki se je na vso moč zavzemal za politiko mednarod- nega sodelovanja in zbližanja in s tem pomagal odiz sočutja dr> družine Kennedy«. Marši kaj bi lahko očitali v teh dneh texaskim ohla^nov- no zaposlil v »Vinogradniški za- drugi« kjer je bil' izvoljen za predsednika. Leta 1954, ko se je reorganizirala v posestvo, pa je bil imenovan za direktorja. Kot izreden slušatelj Kmetijske sred- nje šole v Mariboru jo je 1. 1956 absolviral in bil istočasno imeno- van za direktorja posestva »Jože Kerenčič«, kjer je ostal vse do le- ta 1959, ko so se vinogradniška go- spodarstva in posestva združile v eno gospodarsko organizacijo »Je- ruzalem« Ormož. Po združitvi vseh treh zadrug s posestvom v kombinat in do konca letošnjega leta bo ostal Ratek direktor KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož, če- prav je prevzel predsedniško me- sto. Vrsta uspehov, ki jih dosega za- druga v razširitvi, modernizaciji kmetijske proizvodnje, se odraža- v obilnih visoko kakovostnih kmetijskih pridelkih. Zadruga je v manj kot dveh letih povečala obdelovalne površine za 600 hek- tarjev, vrednost osnovnih sredstev pa za več kot enkrat. V zadnjih letih so bili obnovljeni mnogi vi- nogradi in zasajene številne sad- ne plantaže. Povsod je videti na- predek, za predele pa, kjer so plitve struge potokov z odvisno vodo zamočvirile travnike in paš- nike se pripravljajo melioracijski načrti. .Splošnega napredka ni moč na kratko opisati. Matija Ratek je član Okrajnega odbora SZDL, sedaj pa je član Občinskega komiteja ZK, pred- sednik sveta za družbeni plan in finance, občinski odbornik zbora proizvajalcev od leta 1956. oprav- lja pa še nekatere druge funkcije. D. R, Matija Ratek Stran t »T E D M K« — četrtek, 28. november 1963 Stran 2 ZGODOVINSKI ZBOR VJAJCU Drugo zasedanje AVNOJ, ki je potekalo v osvobojenem sta- rodarnem boeenskem mestu Jajcu, je velikanskega, zgodo- vinskega pomena za vse nar(xle Jugoslavije in za Jugoslavijo kot državno celoto. Sprejelo je sklepe, ki usodno in odrešilno posegajo t razvoj iugoslovan- skega narodnoosvobodilnega gi- banja ter v bodočnost jugoslo- vanskih narodov. Prvi zgodovinski sklep dru- gega zasedanja je sklep o kon- stituiranju AVNOJ v vrhovno zakonodajno in izvršno narod- no predstavniško telo Jugosla- vije. Ta sklep je jasno izrazil voljo Jugoslovanskih narodov. Jugoslavija je dobila svoje pra- vo in resnično zakonodajno ter izvršno telo. svoj pravi in re- snični parlament, ki v vsakem pogledu ustreza potrebam na- rodnoosvobodilne borbe, prist- ni demokraciji in volji jugoslo- vanskih narodov. Drugo zase- danje AVNOJ je bilo kar naj- bolj upravičeno, da napravi ta daljnosežni sklep. Pred drugim zasedanjem AV.NOJ so izvedli vsi jugoslovanski narodi in vse jugoslovanske pokrajine nacio- nalne iin pokrajinske zbore de- mokratično izvoljenih narodnih predistavnikov ter poslancev. Nacionalni in pokrajinski zbori »o demokratično izvolili svoje delegacije za drugo zasedanje AVNOJ. Protifašistični svet na- rodne osvoboditve Jugoslavije je p>otemtakem postal demokra- tično izvoljeno predstavništvo suverenosti in volje jugoslovan- skih narodov ter države Jugo- riarijc. Narodni zastopniki, ki so se udeležili drugega zase- danja AVNOj, so bodisi nepo- sredno izšli iz oboroženega in krvavega, z žrtvami izpolnjene- ga narodnoosobodil nega boja. oziroma iz trdega, požrtvoval- nega narodnoosvobodilnega te- renskega dela. bodisi predstav- ljajo tiste ugledne os(>ljnosti iz predaprilskega jugoslovanske- ga političnega in javnega živ- ljenja ali pa umetnostnega, li- terarnega i,n drugih duhovnih torišč, ki so hranile neomade- ževano ime ter se pridružile 11 a rod n oos v obod i 1 n e m u gibanju. Imena, ki jih srečamo v Nacio- nalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije kot začasni jugo- slovanski vladi ali pa v Pred- sedstvu AVNOJ. dokazujejo, da je drugo zasedanje AVNOJ vse- bovalo prav vse. kar je bilo in je pozitivnega, borbenega, patriotičnega v jugoslovanski politični in javni preteklosti ter sedaiujosti. in da so bili na dru- gem zaseflanjii zastopani prav vsi narodi Jugoslavije, da so prišle do izraza prav vse ju- goslovanske družbene plasti, vse veroizpovedi in vse patrio- tične skupine. Protifašistični svet narodne osvoboditve jugo>slavije, ki je bil kljub težkim pogojem na- rodnoosvobodilnega boja in tuj- čeve okupacije demokratično izvoljen in ki predstavlja na- rode Jugoslavije ter vse druž- bene plasti v Jugoslaviji, je imel potemtaikem zares to pra- vico, da se za razdobje narod- noosvobodilnega boja na svo- jem drugem zasedanju konsti- tuira v vrhovno zakonodajno in izvršno telo države Jugoslavi- je. Brž ko je drugo zasedanje to zakonito, v vsakem pogledu utemeljeno pravico tudi uvelja- vilo, pa je prišla do ii^raza in do veljave pravica jugoslovan- skiii narodov in Jugoslavije do samoodločbe, prišla so do iz- raza in do veljave načela, ki ji vsebuje Atlantska karta. S kon- stituranjem AVNOJ v vrhovno in zakonodajno in izvršno telo so izpovedali narodi Jugoslavi- je svojo neugnauo voljo, da si sami krojijo svojo usodo, da si jo krojijo tako, kakor j itn to za- lk>vedujeta korist njihovega na- rodnoosvobodilnega boja in po- treba po jamstvu za njihovo srečo, svobodo, svetlo bodoč- nost. Drugi zgodovinski sklep za- sedanja AVNOj je sklep o fe- derativni ureditvi Jugoslavije. Dvoje smo Jugoslovani dosegli s tem sklepom. Prvič je jugo- slovanskim narodom zakonito potrjeno in zajamčeno, da je iz njihovega krvavega in nezasli- šano težkega narodnoosvobo- dilnega boja zrasla njihova po- polna enakopravnost, drugič pa je ta sklep še trdneje cemen- tiral slogo in enotnost naših na- rodov. Nova, bratska, na na- rodni enakopravnosti zgrajena federativna Jugoslavija, ki so ji pod vodstvom svojega genial- nega voditelja ter vojskovod- je tovariša Tita položili teme- lje s svojo krvjo in s svojimi žrtvami najboljši sinovi jugo- slovanskih narodov, je postala prava in resnična domovina vseh narodov Jugoslavije. Sklep o federativni ureditvi Jugosla- vije je pobiulil nov val prist- nega jugoslovanskega patrio- tizma, ki ga danes čuti v srcu in izraža v borbenih dejanjih sleherni zavedni Slovenec, Srb, Hrvat, Črnogorec in Makedo- nec, sleherni zavedni Jugoslo- van. Sklep o federativni uredit- vi Jugoslavije je trdni in ne- porušni temelj naše skupne ju- goslovanske domovine, ki nam je prav tako sveta in draga, kakor nam je Slovencem draga in sveta naša ožja slovenska, Makedoncem njih ožja make- donska, Srbom njih ožja srb- ska, Hrvatom njih ožja hrvat- ska, Črnogorcem njih ožja čr- nogorska domovina. Iz skupne- ga narodnoosvobodilnega boja je v jugoslovanskih narodih pognala kar najtrdnejša zavest o njihovi usodni skupnosti in o njihovi skupni domovini Jugo- slaviji. Sklep o federativni ure- ditvi Jugoslavije bo to zavest le še krepil, kajti jugoslovan- ski narodi so z njim dobili jam- stvo, da bodo v svoji domovini popolnoma enakopravni in da njih enakopravnost ne bo mo- gla več oropati prav nobena hegemonistična klika ali čarši- ja. Plkrati je sklep o federativ- ni ureditvi Jugoslavije odprl vrata v skupnost jugoslovan- skih narodov tudi bolgarskemu narodu in položil temelje za iskreno sodelovanje in čim tes- nejšo povezanost vseh balkan- skih narodov. Tretji zgodovinski sklep dru- gega zasedanja je sklep o od- vzemu vseh pravic zakonite ju- goslovanske vlade bivši jugo- slovanski vladi v Londonu ozi- roma Kairu. Londonski begun- ci, ki so aprila 1941 izdajalsko prepustili narode Jugoslavije in državo Jugoslavijo na milost in nemilost okupatorjem, so v dveh letih narodnoosvobodilne- ga boja v domovini kopičili zlo- čin na zločin proti svojim na- rodom in svoji državi, proti osvobodilnemu gibanju. Ne sa- mo da niso z ničemer — niti moralno, niti tvarno — iz var- nega inozemstva podprli tež- kega narodnoosvobodilnega bo- ja doma! Se več so zagrešili. Iz strahu pred prebujenim ju- goslovanskim ljudstvom so za- bodli jugoslovanskim narodom nož v hrbet. Postali so organi- zatorji petokolonstva in sodelo- vanja z okupatorji. Četrta po logični vrsti, po svoji pomembnosti pa brez dvo- ma prva sta sklep o postavit- vi Nacionalnega komiteja osvo- boditve Jugoslavije za začasno jugoslovansko vlado in sama postavitev Nacionalnega komi- teja, ki jo je na temelju odlo- ka drugega zasedanja izvedlo predsedstvo AVNOJ. Z Nacio- nalnim komitejem osvoboditve Jugoslavije so dobili narodi Ju- sroslavije saojo pravo vlado, kakršno je terjala njihova re- snična volja. Nacionalni komi- te osvoboditve Jugoslavije ustreza koristim narodnoosvo- bodilnega boja in potrebi po jamstvu za demokratično in svobodno bodočnost naroda ter države Jugoslavije. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije je kot prava vlada v domovini, kot najvišji izvršni organ AVNOJ in najvišji jugoslovan- ski naredbodavni organ — naj- pomembnejši plod drugega za- sedanja AVNOJ. Nacionalni kt> mite osvoboditve Jugoslavije je tiisti najvišji zakoniti forum, ki vodi odslej usodo naše drža- ve. Njegova pomembnost je tem izrazitejša, ker je predsed- stvo AVNOJ za njegovega pr- vega predsednika imenovalo vr- hovnega komandanta naše voj- ske in voditelja naših narodov tovariša Tita. Tako je dobil Nacionalni komite kot začasna Jugoslovanska vlada vse pogo- je in lastnosti, ki so potrebni trdni, vso avtoriteto in vse na- rodno zaupanje uživajoči vla- di. Drugo zasedanje AVNOJ je s'prejelo še vrsto nadvse po- meml)nih sklopov, ki jih odli- kuje dejstvo, da pospešujejo narodnoosvobodilni boj in da s svojo zakonsko močjo jam- čijo sedanje in bodoče elemem- tarne pravice naših narodov. Ob rojstnem dnevu naše domovine (Nadaljevanje s 1. strani) na proizvajalca in državljana. Z združitvijo proizvajalnih sredstev z delovnimi ljudmi, z osvoboditvijo dela, z delitvijo dohodka, doseženega pri delu med proizvajalce in družbo, z oblikovanjem družbeno uprav- nih organov pri ljudskih odbo- rih, zavodih in ustanovah smo ustvarili osnove za nove sociali- stične odnose. Ti odnosi omogo- čajo posamezniku, da se pojav- lja v vseh oblikah svojega udej- stvovanja kot produktivni ustvarjalec in upravljalec v vseh oblikah našega življenja. Ta revolucionarna kvalitativna preobrazba je sprostila neslute- ne sile družbenega razvoja. De- lovno ljudstvo je vedno bolj na- stopalo kot pobudnik in ustvar- jalec napredka, zelo hitro so se razvijale materialne sile družbe, ki so omogočile postopno rast osebnega in družbenega stan- darda, rast narodnega dohodka in porast družbene reprodukci- je. Naši proizvajalci so postali sposobni uvesti notranje koope- racijske produkcijske odnose, uveljavljati so se začeli tudi v mednarodni delitvi dela, skrat- ka naša družba se vključuje v nagli svetovno tehnični razvoj in proces. Osnovne družbeno politične skupnosti občine so dobivale vedno večji pomen. Kot zaklju- čena politično teritorialna enota so postale lokalni nosilec ureje- vanja notranjih odnosov, gospo- darskega razvoja, razvoja druž- benih služb in izvajalec proble- mov krajevnih specifičnosti. Manifestirale so se kot obliko- valec družbenega življenja v krajevnih in stanovanjskih skupnosti ter v drusrih oblikah neposredne demokracije. Tako pride v popolnosti do iz- raza funkcija našega državljana kot proizvajalca, upravljalca in občana. Vae te razvojne spremembe so narekovale novo ustavo. Ta uzakonjuje vse dosedanje raz- vojne pridobitve, hkrati pa daje široko možnost razvoja medse- bojnih demokratičnih odnosov na osnovi socialističnega huma-^ nizma. Po ustavi je danes nosilec vse- ga družbenega življenja človek, ki se aktivno vključuje in odlo- ča o našem družbenem, politič- nem, gospodarskem in javnem življenju. O dolžnosti in pravicah, M jih ima človek — občan v ko- muni, pa razpravljajo te dni občani, ko se seznanjajo z osnut- kom statuta občine, kjer je osnoven poudarek na tem, da statut občine ne sme biti samo predpis, ki bi urejal dolžnosti in pravice občinskih organov in njihovo organizacijo, ampak mora biti nujno tudi družbena listina, ki bo urejala samouprav- ne pravice in obveznosti občine, medsebojne odnose v občini in uredila oblike samoupravljanja v občini. Statut mora brezpo- gojno zagotoviti samoupravne pravice svobodnih proizvajalcev in predvideti pota in načine za njihovo uresničevanje. Končno mora biti statut tudi odraz že uveljavljenih družbe- no ekonomskih in drugih odno- sov v občini. Ko proslavljamo te dni 20.Jle- to naše trde poti, lahko ugotovi- mo, da smo storili več kot drugi stoletja, da smo se izkopali iz gospodarske zaostalosti in da smo ustvarili pogoje za boljše in mirnejše življenje, kot so ga ime- li rodovi pred nami. Se vedno nas sili spontana gonilna sila k večjemu napredku, k višjim ob- likam medsebojnih odnosov. Pri tem nam dajejo pobudo naši dosedanji uspehi in cilji, ki so še pred nami. Ob podpori zavest- nih družbenih sil. ob miroljub- nem sodelovanju med narodi, ob skupnem cilju ohranitve člo- veštva v miru. bomo lahko do- segli te velike cilje in želje. Naj živi Socialistična federa- tivna republika .Tu«rnslavija! Naj živi predsednik Tito! OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI ODBOR »SVOBOD« OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN OSTALE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA IZ ORMOŠKE OBČINE ?estif3if T'<-nw r.v,>Jar»f»tn oi^oSVo ohčin*'. kolektivom podietii. ustanov in ravnirlnv ter vsem de- lovnim ljudem v domovini ob DNEVU KLPUBLIKE — 29. NOVEMBRU stran 1 »TEDNIK« — četrtf k. 28. november 1963 Straa 3 Komunalni in stancuanjsH! problemi pred občinsko sHupščino slabe ceste predstavlja.io vedno vec tezav. gradnjo vodovoda je treba pospešiti. krajevne skupnosti morajo pospešiti komunalno in sta- novanjsko dejavnost. kmalu urbanistični nacrt ZA 0rm02, veliko nedeljo. središče in ivanjkov- ce. matija ratek novi predsednik obcinske skup- ščine. Prejšnji ponedeljek so odbor- niki na seji občinske skupščine občine Ormož razpravljali o poročilu sveta za komunalne in stanovanjske zadeve. Ob tej pri- ložnosti so v razpravi nakazali vrsto komunalnih in stanovanj- skih problemov s področja ob- čine. Tu je predvsem mišljeno porazno stanje cest drugega in tretjega reda. Menili so, da av- tomobilski promet prerašča spo- sobnosti cest, predvsem tretjega reda, zato bo treba vzdrževanju teh posvetiti več skrbi. Čeprav se zadnja leta v ureditev in gradnjo novih cest vlagajo pre- cejšnja sredstva, ssposobnost cest ne ustreza naraščanju cestnega prometa. Za ureditev cest je Zavod za vzdrževanje cest v ob- čini letos porabil 7,5 milijona di- narjev. Lani so pričeli graditi cesto Ivanjkovci—Zerovinci v dolžini 4 kilometrov. Stroški re- konstrukcije oziroma gradnja ceste bo veljala približno 80 mi- lijonov dinarjev. Letos se tudi rekonstruira cesta Ormož—Sre- dišče in so pred kratkim z ze- meljskimi deli prekinili. Letos bodo tudi pričeli graditi cesto Ormož—Ljutomer. Ta cesta bo precejšnje važnosti za razvoj turizma. Predvidevajo, da bo gradnja veljala 120 milijonov dinarjev. Zadruga mnogo vlaga v grad- njo cest na področju občine predvsem tam, kjer obnavljajo vinograde in sadonosnike. Tako kombinat finansira gradnjo ce- ste Ormož—Litmerk —Ivanjkov- ci. Cesta bo dolga 3 kilometre in bo skrajšala nepotrebne ovinke med Ivanjkovci in Ormožem. Cesta Vinski vrh —Brebrovnik pa je v rekonstrukciji. V občini je sicer tudi precej stanovanjskih problemov, ki pa jih postopoma z gradnjo blokov rešujejo Pri okrajnem Zavodu za urbanizem v Mariboru imajo tudi naročene urbanistične na- črte za mesto Ormož in krajev- ne centre Središče, Ivanjkovci in za Veliko Nedeljo. Nekateri ob- činski poslanci so v razpravi iz- kazali potrebo po urbanističnem načrtu še za nekatere pomemb- nejše krajevne centre v občini, vendar se bo glede na pičla sredstva njihova želja uresničila v prihodnjih letih. Glede na pritožbe nekaterih odbornikov, da bi posamezne odseke, ki še niso vključeni v vzdrževanje zavoda za vzdrževanje cest, vključili, ter o drugih komunal- nih problemih bodo odborniki iz svojih področij pismeno obve- stili občinsko skupščino najpoz- neje do 15. decembra 1963. Da bi laže opravljal svoje de- lo Zavod za vzdrževanje cest, je bila občinska skupščina mnenja, da se naj Zavod priključi k Stanovanjski skupnosti Ormož. S tem bi bilo mnogo doseženo, saj bi bilo lažje nadzorstvo nad cestami in lažje bi usklajevali komunalna dela v občini. Krajevne skupnosti v občini, ki jih bo osem, bi naj takoj po ustanovitvi pristopile k odloča- nju in sprejemanju višine odlo- ka o krajevnem prispevku. Kra- jevne skupnosti bodo vodili pla- čani tajniki. razrešitve in imenovanja Ker dosedanji predsednik ob- činske skupščine Matija Pajn- kihar odhaja na novo službeno mesto, je bil razrešen dolžnosti predsednika, na njegovo mesto pa je bil soglasno izvoljen do- sedanji direktor KZ »Kombinat- Jeruzalem« Ormož Matija Ra- tek. Po .izvolitvi se je novi predsednik občinske skupščine zahvalil odbornikom za zaupa- nje, ki ga namerava vsestran- sko opravičiti. Istočasno je bil tudi imenovan za predsednika komisije za narodno obrambo, predsednika komisije za statut in za predsednika komisije za odlikovanja. Marjan Irgl je bil na seji imenovan za sodnika za prekrške. Volivci 30 razpravlja!! o predlogu statuta občine Ptuj V zadnjih desetih dnevih je bilo v ptujski občmi sklicanih 35 zborov volivcev po območ- jih krajevnih skupnosti, v me-' stu Ptuju pa po terenih SZDL. Dnevni red je obsegal le eno točko in to obravnavo predloga statuta občine Ptuj. Volivci so se v precejšnjem številu odzva- li vabilu in v živahnih razpra- vah predlagali dopolnitve in vpraševali za pojasnila glede posameznih določb statuta. Osrednje vprašanje razprave so bile določbe o krajevnih skupnostih, njihovi nalogi o območjih in organih. Ne- kaj pripomb in dopolnitev so predlagali v zvezi z ureditvijo odnosov na področju varstva družine in otrok, zdravstvene za- ščite in šolstva. Poleg tega so razipravljali volivci na teh zbo- rih o tekočih problemih in nalo- gah, ki bi jih naj uredila in re- šiila krajevna skupnost oziroma občinska skupščina in njeni or- gani. Zbora volivcev v Lovrencu na Dravskem polju se je udeležilo 80 volivcev. Volivci so poudarili važnost določb statuta o dolž- nosti staršev in skupnosti, da skrbijo za otroke, v zvez; s tem so opozorili, na škodljivi vpliv alkohola in posledice, ki v zve- zi s tem nastajajo. Grajali so vlogo kmetijske zadruge, ki po mnenju volivcev m dovolj ak- tivna in bi morala bolj paziti na svoj ugled. Upajo, da bo zadru- ga pod novim vodstvom uspela rešiti pereče probleme gospo- darjenja v kooperaciji. Na zboru volivcev v Cir- kovcah je bilo navzočih 50 vo- livcev. Edino'vprašanje v zvezi s statutom je bilo, zakaj ima občinska skupščma tako malo število odbornikov in da je za- radi tega na območju krajevne skupnosti Cirkovce izvoljen le en odbornik v občinski zbor. Glede drugih problemov so vo- livci ponovno sprožil: problem ureditve pomožne zdravstvene postaje v Cirkovcah in še raz- pravljali o vzdrževanju cest. Na zboru volivcev v Gerečji vasi so volivci predlagali, da bi naj statut podrobneje uredil fi- nansiranje potreb krajevnih skupnosti in določil vire teh sredstev. ■ V Cirkulanah so volivci na zboru sprožili vprašanje varstva predšolske mladine, zaposlenih žena in predlagali, da se naj v večjih krajih predvidi ustano- vitev otroškega vrtca ali pa or- ganizira drugačen primeren na- čin varstva otrok. Nekateri vo- livci so grajali tudi postopek zadruge pri odkupu vinskega mošta V nedeljo. 17 novembra, sta b:la zbora volivcev tudi v Rogozmci in Podlehniku. v ne- deljo. 24. novembra, pa še na 18 sedežih krajevnih skupnosti. o teh zborih bomo poročali pri- hodnjič. 1. r. ilyityriie prireilltve ob dnevu republike v Orniožu Preteklo je dvajset let od ti- stega časa. ko so bili postavlje- ni naši socialistični domovini na II. zasedanju AVNO,T v Jajcu trdni temelji. Od takrat do da- nes je bil dosežen v naši domo- vini velik vsestranski razvoj in napredek. Ta pomembni datum 29 november 19R3 bo ostal z de- belimi črkami vpisan v naši zgodovini. Prebivalci občine Or- mož bodo proslavili to obletnico čimbolj slavnostno. Prejšnji to- rek so v tem okviru priredili li- terarni večer. Sodelovali so književniki: France Bevk, Ivan Potrč. Bratko Kreft. Božidar Borko, Filipičeva, Marija Svajn- cer in Bohanc. Literarni večer sta priredila Občinski odbor SZDL in zbor ^^Svobod« in pro- svetnih društev občine Ormož. Prejšnji torek ob 9. uri pa so književniki imeli literarni se- stanek za učence 7. in 8. razre- da šole Ormož in za 8, razrede vseh centralnih šol v občini. Istega dne ob 15. uri je bil raz- govor o prosvetni in kulturni problematiki iz občine, katerega so se udeležili prosvetni delavci in predstavniki kulturnopro- svetnih društev. Literarnega večera se je ude- i ležilo precejšnje število ljudi. Ta pomembna prireditev pred- stavlja začetek tesnejšega sode- lovanja nekaterih naših rojakov književnikov z občino. Delovne organizacije, pred- vsem pa prebivalci občine Or- mož, bodo letošnji 29. november proslavili s precejšnjimi gosp>o- darskimi uspehi. Nekateri kolektivi so že pri- redili proslave za dan republike z bogatimi kulturnimi sporedi in z raznimi športnimi priredit- vami. Take proslave pomenijo tudi prave gospodarske manife- stacije v podjetjih, s tem da ko- lektivi opišejo razvojno pot pod- jetja, dosežene uspehe, ki le ni- so majhni. Prebivalci občine Ormož bo- do letošnji 29. november prosla- vili z velikimi gospodarskimi uspehi. Na novo je bila preure- jena trgovina v Ivanjkovcih in je že izročena svojemu namenu. Preureditev je veljala čez 9 mi- (Nadaljevanje na 6. strani. Kot vsako leto je bilo tudi 25. novembra letos v Ptuju zelo živahno. Tradicionalni Katarinin sejem je tokrat privabil v Ptuj številne goste od vsepovsod. Za razliko od prejšnjih let smo lahko letos opazili avtomobile z najrazličnejšimi registrskimi tablicami. Najbolj živahno je bilo od Dravi, na Ormoški cesti in okrog živilskega trga, od koder je tudi naš po-snetek. (Foto; D. Zlender; Te dni po svetu (Nadaljevanje s i strani) Novi predsednik je po ameri- ški ustavi postal dosedanji pod- jredsednik Lyndon Johnson. Cakor kažejo njegove izjave in najnovejša dejanja, bo. nadalje- val KenDedyjevo zunanjo poli- tiko. v ta namen se je razgovar- jal s predstavniki žalnih misij, ki So se udeležile pogreba, ob- enem pa obdržal v vladi vse do- sedanje Kennedyjeve sodelavce. Omenimo naj še, da je Johnson tudi po tragični smrti Kennedv- ja edini resni kandidat demo- kratske stranke za predsedniške volitve 1. 1964. - • -* Te dni še traja obisk romun- ske vladne in partijske delega- cije, ki jo vodi predsednik mi- nistrskega sveta Dej. Jugoslo- vansko-romunski razgovori na najvišji ravni so pokazali, da imata obe deželi široko področ- je za vsestransko sodelovanje in da ga je treba čimprej in čim obsežneje izkoristiti. Iz izjav, ki jih je dal med svojim obi: skom na raznih krajih predsed- nik Dej, je očitno, da bosta obe delegaciji ob zaključku p)odpi- sali obširen sporazum za tesnej- še stike med obema državama v prihodnje, posebno sporazum o skupni izgradnji djerdapske so- teske, oziroma velike hidroelek- trarne, ki bo povsem spremeni- la obličje onega dela sveta. Zato jugoslovanska javnost toplo po- zdravlja visoki obisk iz Romu- nije in želi svojim gostom čim prijetnejše bivanje v naši do- movini. Posvetovanje mladih komunistov V torek, 26. t. m., je bilo v Ptuju posvetovanje mladih ko- munistov, katerega je sklical občinski komite ZMS Ptuj. Raz- pravljali so v glavnem o vlogi mladega komunista in o njiho- vih problemih. Posvetovanja, katerega je vodil predsednik ob- činskega komiteja ZMS Andi Podbreznik, so se udeležili tudi predsednik okrajnega komiteja ZMS Maribor Janez Kučan, predsednik občinskega odbora SZDL Branko Gor j up in drugi.^ Dopisujte y TEDNIK Orc^dbeno 1 podletfe Ormož i Čestita ob dnevu repu- blihe 29. no- vembru vsem bolebtivom, občanom in delovnemu ljudstvu KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ EXPORT PTUJ, MUZEJSKI TRG 2 SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA Poljedelska, živinorejska, vinogradniška in sadjarska proizvodnja Mlekarna, gozdarstvo, lesna predelava, mizarstvo, klavnica z mesnicami, kletarstvo »Slovenske gorice« Lastni izvoz vina in ostalih proizvodov ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN PRIPOROČAMO SVOJE KAKOVOSTNE PROIZVODE stran 4 E D M K« — četrtek, 28. november 1963 Stran 4 Konterente HO-ZK v oisčini Urmoi OO ZK v občini Ormož, ki .]i.^" je 21. t>odo pričele z letnimi kon ferencaiTU od 28. aovennbra ir jih bodo zakl3učile 15. decem bra. Prva konferenca bo na Lit- merku. kjer so bile uspefinc opravljene vse priprave kot pri drugih osnovnih organizari.iah V delovnih organizacijah bo- do na konferencah obravnavali vprašanje delavskega samo- upravljanja, nagrajevanje po učinku dela in seveda o delu članov ZK ter o uresničevan.iu družbenih nalog. Terenske or- ganizacije ZK pa bodo na kon- ferencah raz:pravljale o proble- mih na svojem področju in r delu družbeno političnih orga- nizacij ter društev na terenu Na vseh konferencah bo dar. poudarek širjenju članstva ZK V vrste ZK je treba sprejet: predvsem take mlajše ljudi, ki imajo vse pogoje za siprejem Take ljudi je treba vključiti v politič,no šolo, ki bo letos delo- vala že drugo leto. Pred spre- jemom v članstvo jih je treba temeljito seznaniti z našo druž- beno ureditvijo, razvojem, siste- mom nagrajevanja, z delavskim in družbenim samoupravlja- njem, treba jih je seznaniti z vlogo družbeno političnih orga- nizacij, predvsem pa članov ZK. z njihovimi dolžnostmi in nalo- gami Politična šola je edina, ki bo lahko slušateljem prikazala dejansko sliko vloge delavskega razreda v samoupravljanju in v odločanju. Delavec je proizva- jalec in upravi j al ec in skratka gospcK^ar. podjetja, jn vsestran- -KO odgovoren za razvoj in na- rf-dek proizvodme. Predvidevajo, da bo 15. ja- marja konferenca članov ZK -^a kombinatu. I^ROBNE ZANIMIVOSTI Na Japonskem so izdelali apa- rat, s katerim je mogoče natanč- .10 določati lesk biserov in ugo- avljati njihovo kakovost zanes- ljiveje kot z dosedanjimi pripo- nočki. Razen tega se bo aparat ;bnesel tudi pri merjenju leska kroglic v ležaju in tudi drugih okroglih kovinskih predmetov. * * • Pri enem izmed poizkusov z aserjem (žarek smrti), je skupi- na sovjetskih strokovnjakov ■ismerila laserski žarek v ste- kleno posodo z vodo, ki je pod njegovim učinkom prebila steklo m je brizgnila voda meter visoko. .S tem je bil laserski žarek po >jčinku enak krogli, ki jo iz puške izstrelimo v bokal z vodo. • « • Poskus hipnoze na 80 ljudeh so napravili v Gloucestru. Prosto- voljci so vsak zase strmeli v ve- liko sliko hipnotizerja Henryia Blytka, ki je tačas v letalu krožil nad mestom in po radiu izgovar- jal sugestivne besede. 2e po ne- kaj minutah je »zaspalo« 15 pro- stovoljcev, ki so se zbudili šele na hipnotizerjev radijski ukaz. Nove sekcije DPD ,Svobode' Ptu) V svrho poživitve družab- nega življenja v Ptuju in raz- širitve sekcij ustanavlja DPD SVOBODA« Ptuj 4 nove sek- cije, in sicer: 1. VELIKI JAZZ ORKESTER Potrebni so godbeniki, ki obvladajo sledeče instru- mente: klavir, harmoniko, kontrabas, tolkala, sakso- fon (tenor, alt, bariton), jazz trube (3-5). tromboni (2-4). Prijavijo se naj tudi solo pevci in pevke. 2. ANSAMBEL KITARISTOV Kitare, solo pevci in pevke. 3. TAMBITRASKI ORKESTER Vabimo vse bivše tambura- še, posebno mlajše, da se javijo in se priključijo. 4. ANSAMBEL USTNIH HARMONIK Javijo se naj tisti, ki ima- jo veselje do tega instru- menta in ki so na njem že vadili in igrali. Vabimo vse interesente, ki imajo veselje do glasbe in dru- štvenega življenja, da pošljejo svoje prijave na naslov DPD »SVOBODA« PTUJ, tajništvo Pripravljamo za zimsko sezo- no zabavno oddajo neznanih ta- lentov pod naslovom »Pokaži, kaj znaš!« v gledališču. Poziva- mo razne instrumentalne an- samble, pevske ansamble, soli- ste-pevce, soliste-instrumentali-, ste, humoriste, humoristične >kupiQe, gledališke skupine, de- klama torje itd. Pozivamo jih že sedaj, da se začno pripravljati za nastop, ki bo v mesecu ja- nuarju ali februarju 1964. Da- tum avdicije bomo pravočasno objavili v TEDNIKU. DPD »SVOBODA« Ptuj Stanovanjska skupnost Ptuj čestita ob dnevu republike vsem občanom občine Ptuj in se priporoča s svojimi servisi: pralnica, čistilnica, servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš. čevljarski ser- vis, vodoinstalaterski servis, elektroinstalaterski servis in servis za popravilo nogavic. STANOVANJSKA SKUPNOST PTUJ »ČPEDITRANS« MARIBOR POSLOVALNICA 0RM02 želi za DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje in obvešča občane, da opravlja vse avtomobilske prevoze na območju občine ORMOZ. ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV Kolektiv tovarne kovinskih izdelkov in izdelkov iz pla- stičnih mas »Jože Kerenčič" Ormož čestita ob DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU - vsem svojim kooperantom, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem v domovini ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki. Izdelujemo: AVTOMOBILSKE TAPETE, OBLFVANE VOLANE IN OSTALO AVTOMOBILSKO OPREMO IZ PLASTIČNE MASE TER KOVINSKO-LIVARSKE PROIZVODE ZA INDUSTRIJSKO IN SIROKO POTROŠNJO Ob sinevu republike 29. novembru želi članom kolektiva in zadružnikom ter vsemu delovnemu ljudstvu občine mnogo delovnih uspehov KZ »Kombinat - Jeruzalem" ORMOŽ s svojimi ekonomskimi enotami in samostojnim obratom Mlin ■ oljarna Središče stran 5 »TEDNIK« — Mrfek. 2s. november 1961 Sfran ^ Razstava del likovnih umetnikov ob 20-letnici drugega zasedanja AVNOJ v Ptuiu v nedeljo. 24. 11. 1963, je bi- la v sejni dvorani občinske sku/pščine (nekdanjenn magistra- tu) otvoritev razstave znanih li- kovnih ustvarjalcev ptujskega okoli.ša: Janeza Mežana, Jana Oeltjena in Albina Lugariča, ki se jim je pridružil še Zmago Jeraj iz Maribora. Razstava, ki bo odprta do 30. novembra in na kateri lah- ko obiskovalci občudujejo okrog 25 olj in akvarelov znanih umet- nikov, je samo dokaz več, da naša komuna ne gre v korak samo z nezadržnim gospodar- skim razvojem in napredkom naše socialistične skupnosti, temveč da tudi na kulturnem polju, kljub težavnim pogojem, poskušamo pokazati čim več, ohraniti v naših ljudeh človeka, sicer res človeka atomske dobe, ki pa ga tempo časa še rii po- vsem avtomatiziral in napravil slepega in gluhega, za vse tisto, čemur pravimo kultura in umetnost. Na kratki otvoritveni sveča- nosti je spregovoril nekaj besed tnod naslovom »Dolga in težka pot 1941-1945«. S to knjigo smo dobili v roke nadvse zanimivo dokumentarno gradivo o razvoju partizanskega gibanja na Štajerskem. Franc Zalaznik-Leon je partizanski borec in eden redkih preživelih Videležencev, ki je sodeloval skoraj pri vseh pomembnejših dogodkih štiriletne borbe proti nacističnemu okupatorju na Štajerskem. Avtor te knjige je predvsem preprost in iskren zapisovalec svojih neposrednih doživetij in kronist s svoje partizanske poti. Dogodke zapisuje tako, kot jih je doživel in občutil sam, brez patosa in sentimentalnosti, stvarno in neposredno. Zaradi te neposrednosti predstavljajo nje- govi zapiski dragocen prispevek pri odkrivanju in spoznavanju resničnega partizanskega živ- ljenja in odnosov, ki so se po- rajali med ljudmi, ki so pogum- no stopili v borbo. Menda nam prav zaradi te iskrenosti Leono- vi zapiski ustvarjajo pravo, res- nično in veličastno podobo v bo- ju ljudstva, ki se bori, išče poti iz zmot ter se osvešča. To knjigo je napisala roka preprostega borca in aktivista. Zato nima teženj po literarnem ujKKiabljanju. V njej je samo in doživetjih iz Leonovega par- tizanskega življenja. Posredoval nam je popolnejšo podobo o bo- iu štajerskih partizanov, spre- govoril nam je o velikem času, ki je minil, o generaciji, ki je verovala, krvavela, ljubila, umi- rala in se prerajala. Naj osta- nejo te neminljive človeške vrednote poznejšim rodovom v ix>uk in svarilo ter v spomin na ljudi, ki so dali vse svoje moči, da bi bil človek svoboden na svoji zemlji, da bi lahko v miru gradil svoje življenje in veroval v srečo in dobro med ljudmi. Knjiga je hkrati tudi spomin in posvetilo vsem prvoborcem Stajers-ke, ki so padli v tem bo- ju. Avtor jo je še posebej na- menil borcem legendarnega Po- horskega bataljona ob dvajseti obletnici zadnje bitke na Pohor- ju. Knjiga je izšla pri založbi Ob- zorja v Mariboru. Bralcem jo toolo nriirv^roča.mo Ob praznovanju dneva republike Rojeni v letu rojstva naše domovine Ob letošnjem prazniku naše domovine vam predstavljamo mladince, ki slavijo poleg svo- jega osebnega praznika še praz- nik vseh nas — rojstva nove Jugoslavije. Želeli smo, da bi nam povedali kaj več o sebi v svojih najlepših letih. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: 1. Kaj lahko poveste za naše bralce ob svojem in 20. rojstnem dnevu naše domovine? 2. Ali sodite, da vam bo naša skupnost omogočila doseči vaš življenjski cilj? 3. Privatno vprašanje: s čim se ukvarjate, kaj delate v pro- stem času in kaj vas najbolj zanima? Marija Slatič: Ponosna sem, da sem rojena v letu rojstva naše nove države Marija Slatič, uslužbenka v tovarni perila »Delta« in pred- sednica mladinskega aktiva »Delte« je odgovorila: »Ponosna sem, da sem rojena takrat, ko je dobila naša država svoje ime. Sedanje praznovanje jc po- vsem drugačno od tistega pred 20. leti^ ko je bilo trpljenje in žalost. Želim, da bi vsi moji so- vrstniki praznovali še veliko lepih in srečnih dni skupaj z našo domovino. V tovarni delam kot popiso- valka. Moja želja je. da bi se še vnaprej izobraževala. Kolikor sem si prizadevala pri izpopol- nitvi svojega dela, mi je naša skupnost omogočila doseči do- sedanji cilj in upam, da v pri- meru, če bi hotela nadaljevati študij, pri tem ne bo težav. Največ se ukvarjam z delom in problemi mladins:ke organi- zacije, ker me to najbolj veseli in po-svečam temu tudi največ časa. Želim, da bi vsak mladi- nec dosegel cilj, katerega si najbolj želi.« Franc Strelec: Srečen sem ob praznovanju dveh praznikov Franc Strelec, zaposlen kot trg. pomočnik v trgovini »Sla- vica« je prav tako pr-^dsednik mladinskega aktiva Markovci. Na vprašanja je povedal: »Svoj rojstni dan sem prazno- val pred nekaj dnevi, obenem pa praznujem skupno z vami rojstni dan nove Jugoslavije. Ponosen sem na uspehe, ki smo jih dosegli ne samo pri nas, temveč sirom sveta. Svoj dvaj- setletni rojstni dan praznujem z največjim zadovoljstvom in prepričanjem, da mi je domovi- na nudila poklic in vsestransko napredovanje. Moja želja je, da vse to z delom povrnem. Zclim se še bolj vsestransko izobraziti, in upam, da mi bo skupnost, kot vsakemu drugemu, pomagala, V prostem času se največ po- svetim delu mladinsikega aktiva in športu, za kar se tudi najbolj zanimam. Tudi knjiga in kino je moj »hobv« v prostem času. Z deloma mladinskega aktiva v Markovcih smo zadovoljni, če- prav delamo v velikih težavah, ker smo brez prostorov. Upamo pa, da se bo ta problem v krat- kem rešil.« Otilija Vajda: Najbolj sem zadovoljna, do sem obiskovala šolo v svo- bodni domovini otilija Vajda iz Bukove je le- tos pred kratkim praznovala svoj 20. rojstni dan. Po poklicu je šivilja in je zaposlena v to- varni perila. Povedala je na- slednje: »Zelo sem ponosna, da praznujem dvojni praznik. Se bolj pa sem bila vesela, da sem v novi Jugoslaviji lahko svo- bodno obiskovala slovenske šo- le. Ker nisem imela možnosti za nadaljnji študij, sem se zaposli- la v tovarni perila kot šivilja. Upam pa, da bo naša skupnost pomagala doseči vsem zaželene življenjske cilje. Sem v raznih organizacijah. Trenutno pri- pravljamo v ,Delti' program za 29. november, kjer sem v pevskem zboru in folklorni sku- pini. Najbolj me zanimajo po- učni filmi, razna predavanja, udeležim se pa tudi rada kakš- nega mladinskega plesa.« Martin čuš: Junaškim dejanfem naših borcev se je čudil ves svet Tudi Martin Cuš, ključavni- čarski vajenec iz Bresnice pri Ormožu, se je rodil v času. ko je bilo II. zasedanje AVNOJ. Povedal je sledeče: »Posebno vlogo v času NOB so odigrali naši mladi ljudje. S svojim trp- ljenjem in žrtvami so dokazali, da so neustrašni borci za svo- bodo. Junaškim dejanjem naših mladih borcev se je čudil ves svet. Mnogi .so dali življenje, da bo v naši domovini svoboda in lepše življenje. Niso se zmotili. Tako sem ponosen nanje in sre- čen, da praznujem letos svoj 20. rojstni dan kot vse doslej v svo- bodni in lepi domovini. Moja največja želja je, da opravim pomočniški izpit. Teo- retični del izpita sem opravil, čaka me še praktični. Zaposlen sem v Strojnih delavnicah in upam, da bom kmalu dosegel zaželjeni cilj. Ob zimskih veče- rih najrajši prebiram knjige in -športne članke, sicer pa imam prostega časa zelo malo, ker sem vezan na vsakodnevno po- tovanje v službo. Tistih nekaj minut, ki mi preostane, poma- gam staršem pri delu.« Marija Slatič Franc Strelec Otilija Vajda Martin Cus Stran Pikova dama«. 21.20 Brahms v komorni in orkestralni glasbi. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.10 Slavko Osterc: Ciaccona za violo in klavir. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. 23.15 Plesna glasba. 24.00 Zad- nja poročila. ČETRTEK, 5. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa, poročila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila. 8.00 Poroči- la. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Igrajo in pojo Beneški fantje. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa, poro- čila. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem. 14.00 —14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poro- čila. 17.05 Majhni zabavni ansambli. 17.15 Turistična oddaja 18 nn Poro- čila 18.in »v pod-v-ečer- lR.4.=i Ta te- den v skupščinskih odborih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgledni- ce. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in na- pevov. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Li- rika skozi čas. 21.40 Ivo Petrič: Kon- cert za harfo in godala. 22.00 Napo- ved časa, poročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Petnajst minut vam igrajo zabavni orkestri. 23.20 Skupni program JRT. 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 6. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa, poročila. 6.20— 6.35 Tečaj srbskega jezika. .700—7.16 Napoved časa, poročila. 8.00 Poroči- la. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Vokal- ni kvintet Niko Stritof in Štirje fantje. 12.40 Lepe melodije. Ifi.OO Na- poved časa, poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pesem in ples iz Jugoslavije. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Popoldne pri skladatelju Franzu Schubertu. 18.00 Poročila. 18.10 Razbita čaša 18.30 Pripoveduje Borut Lesjak. 18.45 Iz naših kolektivov 19.on Obvestila. 19 05 Glasbene ra^gledmrp 19 30 Ra- dijski dnevnijs.. 20.00 Iz mmov ia glasbenih revij. 20.15 Tedenski zu- nanje-politični pregled. 20.30 Dve novi izvedbi Beethovna. 21.00 Ham- mend orgle. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.10 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila. 23.05 Glasbena med- igra. 23.18 Carl Orff: Afreditino zmagoslavje. 24.00 Zadnja poročila. SOBOTA, 7. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa, poročila. 6.10— 6.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Na- daljevalni tečaj angleščine. 6.45— 6.50 Pregled športnih prireditev za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa, po- ročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, ni- maš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Logarski fantje in kvin- tet Vitek. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa, poročila. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Gre- mo v kino. 17.35 Pesmi in plesi po Jugoslaviji. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Recitali slavnih pevcev. 18.45 Novo v znano- sti. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Naii pevci in ansambli v ve- selem ritmu. 20.20 Krištof Gruszczyn- sky: Veliki Bobby. 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa. poročila. 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.00 Poročila 23 05 Prileten konec tedna. 24.00 Zadnja poročila.