-u ' ^ (J J / 1/ 1 v ^ jwyjy.t ' ut ’ ' ■ ? * V . V* ^ tiđ TRGOVINA ŽELEZNINA LJUBNO Zadruga mozirje tel. 841-241 Cenjenim kupcem sporočamo, da smo obnovili poslovalnico na Ljubnem. V obnovljeni poslovalnici je večji pregled in večja izbira blaga. Tckrat vam priporočamo: - motorne žage Husqvarna - Karcher stroje za pranje mehanizacije, hlevov, avtov... - koruzo - rinfuza po 23,90 SIT - pesne rezance v vrečah po 22,50 SIT - vsa krmila... - mesoreznice, nerjaveče kavlje itd... - barve: zidne, za les, železo... UGODNI DLAČELN1 DCGGJI! SD DUU CI GGAMC /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje______________ ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da sta se skupini 12-ih bankomatov Splošne banke Velenje na RUDARSKI, GORICI, V ŠALEKU, STANDARDU, VIS&VIS, GORENJU, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM ob PAKI, MOZIRJU, LJUBNEM in GORNJEM GRADU pridružila dva nova bančna avtomata v NAZARJAH, Nazarje, Savinjska 2 in LUČAH, Luče 41. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATi LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Tečaj zi vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 24.11. in 27.11.1995 ob voznike motornih 16. uri v gasilskem domu Mozirje. m Vsako leto usposobimo preko 200 voznikov! UK Poučujejo izkušeni inštruktorji - na sodobnih in raznolikih vozilih KK Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. - informacije pri inštruktorjih Presenečenje za kandidate -novoletna darila ob 5. obletnici delovanja Avto šole. Nagradna žrebanja bodo objavljena v Avto šoli. Vpisujemo kandidate za pridobitev dovoljenja za opravljanje vožnje s traktorjem. Informacije v prostorih Avto šole ob uradnih urah. NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA l!i 2 12 s 1 1 ■ N®*loVni@ä Pred planinsko kočo na Podvežaku Foto: Ante Blaževič Gospodarstvo v — ' *. v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini v vzponu Odprto pismo lučkega župana Mirttsf Zamernika Vladi Republike Slovenije Solčava - občina ? Vprašanje I brez odgovora. * Wi Varstvo % pred požarom v naravnem okolju P5} C0> irk L Na obisku pri Marti Solar, nagrajenki Poletne nagradne igre Savinjskih novic V šestem kolu 1. SOL prva zmaga odbojkaric Zgornje Savinjske l^JreJnikov Wa, k\a... V pravem jesenskem vremenu ste, spoštovane bralke in bralci, dobili v roke novo številko Savinjskih novic. Iz nje po malem že kuka predpraznično razpoloženje, katerega še posebej nestrpno preživljajo otroci. Prihod dobrotnika Miklavža je "v zraku", na kar opozarjajo tudi vse bolj pogosta ekonomsko propagandna sporočila. V glavah mladih nadebudnežev se porajajo najrazličnejše želje, ki bodo, ali pa tudi ne, našle svoje mesto v pismih, ki jih bo v naslednjih dneh prejel Miklavžev tajnik. Kako gre od tam naprej, se pa tako ve. Najrazličnejše želje se v času priprav na delitveno bilanco pojavljajo tudi v novih občinah, ki si bodo - tako ali drugače - do Novega leta razdelile premoženje (in dolgove) pokojne občine Mozirje. Ker je od nastanka sedanjih občin minilo že kar nekaj mesecev, se je zaradi omenjenega vprašanja ponekod pojavila nervoza in nestrpnost. Seveda, prav je, da se zapuščinska razprava opravi čimprej, da bi pravne naslednice lahko čimprej začele suvereno gospodariti s tistim, kar bodo dobile. Osebno pa se nikakor ne morem strinjati s tistimi, ki so v tej silni vnemi pripravljeni podreti vse pred in za sabo. Kajti nujno zlo (ali pa prijetno dejstvo - pač kakor za koga) petih zgornjesavinjskih občin je, da bodo sosede tudi po končani delitveni bilanci, naj bi to hotele ali ne. S sosedi pa vsi vemo, kako je. Nikogar ne poznam, ki bi si želel skreganega soseda. Tudi občine tvorijo (predvsem) ljudje, saj je (predvsem) od njih odvisno, kakšna je katera od njih. Torej le mirno kri. Lepa beseda vedno lepo mesto najde, pravi stari pregovor, ki po mojem prepričanju še vedno drži. S tem se je strinjala tudi naša zvesta naročnica Marta Solar z Rečice, ki smo jo obiskali v Termah Zreče. Tam je Marta namreč preživljala mirne dneve oddiha, ki si ga je "prislužila" kot prvonagrajenka Poletne nagradne igre Savinjskih novic. Kot je dejala, je prišla nagrada še kako prav, več o našem klepetu pa preberite v posebnem prispevku. Prejšnji teden smo obiskali ljubljanski pohištveni sejem, kjer so med kopico drugih razstavljalcev ponujala svoje proizvode tudi tri Clinova podjetja. Prijetno se je bilo ustaviti na njihovih "štantih", saj je bilo povpraševanje veliko, nivo predstavitve pa takšen, da se ga ne bi sramoval nobeden od velikih proizvajalcev lesnih izdelkov. Le kdo bi si mislil, da so to podjetja, ki so še pred nekaj meseci visela na nitki preživetja. Smrt je bila že povsem grozljivo blizu, a so se zadeve potem vendarle odvrtele drugače. Tudi v regijskem merilu rezultati kažejo, da se stanje v gospodarstvu izboljšuje, kar pa seveda ne pomeni, da bi lahko bili nad njim navdušeni. Upravni odbor območne gospodarske zbornice je sedanje stanje ocenil kot zadovoljivo. Še tri letošnje številke so pred nami. Kar naenkrat bo konec letošnjega leta, mar ne? Časa za najrazličnejše zaključke bo decembra še dovolj, zato naj vas do prihodnje številke le še lepo pozdravim in grem počivat. Minuli dnevi, ko smo urejali to številko, so bili namreč naporni. Celo intervju z gostjo meseca smo medtem opravili in saj veste, kakšna je Šerbi - kot jaz: bla, bla, bla... tA. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO GZS Območna zbornice Veleiye O gospodarskih gibanjih, -banki in višjih strokovnih šolah Druga seja upravnega odbora savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice, ki je bila v sredo, 8. novembra v Velenju, je bila namenjena predvsem razpravi o gospo- darskih gibanjih v regiji, Splošne banke Velenje in ovnih šol v Velenju. Slednja tematika je bila na vrsti najprej. Predstavnik Centra srednjih šol Milan Meža je članom upravnega odbora pojasnil novosti v bodoči šolski zakonodaji, na podlagi katerih višje poklicno šolstvo v prihodnje ne bo sodilo več v domeno univerz. V Velenju so dani vsi pogoji, da zaživi višja elektrotehniška šola. Center srednjih šol se je prijavil v program preobrazbe šolstva, ki ga financira Phare, in bil izbran poleg 15 drugih slovenskih šol. Vse aktivnosti, ki že intenzivno potekajo, naj bi bile gotove pravočasno oziroma v roku, ki je potreben za vpis tega profila (za zdaj ga imenujejo obratni elektro inženir) v naslednjem šolskem letu. Upravni odbor območne gospodarske zbornice je podprl razvoj višjega poklicnega šolstva v Velenju. Člani upravnega odbora so nato poslušali informacijo o gospodarskih gibanjih v regiji, ki jo je podal direktor velenjske zbornice Božo Lednik. Leta je ob navedenih podatkih opozoril na prizadetost izvoznikov zaradi gibanja tečaja tolarja, na nelojalno konkurenco v trgovini in na hude posledice skrajno liberalnega uvoza. V celoti so obremenitve gospodarstva še vedno previsoke. Predsednik upravnega odbora Borut Meh je nato podal informacijo o državnem proračunu za leto 1996, ki je po njegovem mnenju narav nan zelo optimistično, saj bazira na rasti bruto družbenega produkta 5 in pol odstotka. Po mnenju nekaterih priznanih strokovnjakov bo rast za dva odstotka manjša, kar bi pomenilo, da je predvideni proračun prevelik. o nadaljnjem razvoju LB o ustanavljanju višjih strok- V razpravi je Anton Vrhovnik (M-ZKZ Mozirje) opozoril na neobvezen odkup celotnih količin pridelanega mleka prihodnje leto, kar bo tudi za zgornjesavinjske kmete velik problem. Država bo morala kaj storiti za zaščito kmetijstva, kakor to počnejo zahodne države. Milica Tičič (Združenje podjetnikov) je opozorila na povečano zaposlovanje v birokraciji, Marija Vrtačnik (Elkroj Mozirje) pa je znova izpostavila problematiko izvoznikov. Omenila je tudi nestimulativen koncept plačevanja dohodnine. Člani odbora so si v nadaljnji razpravi zastavljali retorična vprašanja o delovanju pravne države. Upravni odbor je gospodarska gibanja v regiji ocenil kot zadovoljiva, pri čemer je menil, i da je potrebno v sklopu območne zbornice vzpostaviti sistem spremljanja gospodarskih rezultatov. Pripombe v zvezi s proračunom za leto 1996 bo vodstvo zbornice posredovalo poslancema državnega zbora iz naše regije. Informacijo o nadaljnjem razvoju Ljubljanske banke Splošne banke Velenje je podal njen direktor Rafko Berločnik. Člani upravnega odbora so podprli usmeritev banke, da ostane pravno formalno samostojna, k temu pa so dodali še sugestijo, naj banka poskrbi za zaščito manjšinskih delničarjev. Predsednik upravnega odbora Območne zbornice Velenje Borut Meh je člane seznanil še z rezultati obiska velenjskih gospodarstvenikov v Sibiriji in z vsebino 2. seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. Franci Kotnik 6. ljubljanski pohištveni sejem Na sejmu tudi Glinova podjetja Na šestem ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki je potekal od torka, 7. novembra, do nedelje, 12. novembra, so se med 299 razstavljalci, od teh je bila tretjina iz tujine, predstavljala tudi tri Glinova podjetja: Glin Pohištvo, Glin Žagarstvo in Glin 1PP. Glin Pohištvo je na sejmu predstavljalo predvsem novosti v svojem proizvodnem programu: dnevno sobo, sistem regalov, predsobo, kuhinjo, vitrino in parket. Več o predstavljenem programu lahko preberete v reportažnem zapisu na strani 18. Glin Žagarstvo je -obiskovalcem pohištvenega sejma ponujalo fasadna okna, fiksna in gibljiva polkna, masivno pohištvo, lepljene plošče, obloge in vrtne hišice. Na razstavnem prostoru podjetja Glin IPP pa je bilo moč videti strešna okna, vhodna in garažna vrata, vrata in okna za vrtne hiše, okrasne in zaključne letve, pergole, stolice in leseno embalažo. Šesti pohištveni sejem v Ljubljani je znova prikazal močno konkurenco na slovenskem trgu, v katero pa se hčerska podjetja nazar-skega Glina po krizi v minulih letih spet uspešno vključujejo. KF trešna okna glin mpmzAmi Razstavni prostor Glin IPP RTC Golte Vzdrževalna dela v teku V rekreacijsko turističnem centru na Golteh so v minulih tednih opravili potrebna redna vzdrževalna dela, med njimi tudi popuščanje nosilne vrvi gondolske žičnice. Lotili pa so se tudi obnove hotela. Pred hotelsko zgradbo so na novo uredili teraso, nova bo tudi ploščad pod hotelom in njegova neposredna okolica. Delno bodo obnovili še notranje prostore s samopostrežno restavracijo. Novost pa je tudi osvetlitev športnega igrišča v Žekovcu. KF GZS OZ Velerye Regijsko gospodarstvo v vzponu Upravni odbor velenjske območne gospodarske zbornice je na zadnji seji obravnaval tudi gospodarska gibanja v savinjsko šaleški regiji. Na splošno jih je ocenil kot zadovoljiva, mi pa si podrobneje poglejmo podatke za naše področje. V Zgornji Savinjski dolini, torej na območju, ki zajema območje občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, je prevladujoča panoga industrija in rudarstvo (prihodki 69%, zaposlenih 73%). Sledijo ji trgovina (prihodki 11,6%, zaposlenih 5%), finančne in poslovne storitve (prihodki 6,8%, zaposlenih 2,7%), gozdarstvo (prihodki 3,9%, zaposlenih 5,9%), gradbeništvo (prihodki 3,6%, zaposlenih 5,1%), komunalna dejavnost (prihodki 2,1%, zaposlenih 4,2%), obrt in zasebne storitve (prihodki 1,4%, zaposlenih 1,3%), gostinstvo in turizem (prihodki 0,9%, zaposlenih 1,9%), promet in zveze (prihodki 0,5%, zaposlenih 0,4%) in kme tijstvo (prihodki 0,2%, zaposlenih 0,2%). Po velikosti prevladujejo v savinjsko šaleški regiji majhna podjetja, teh je kar 93 odstotkov, medtem ko se je dinamika nastajanja novih podjetij umirila. Tako je bilo število gospodarskih pravnih oseb, ki so oddale zaključni račun za leto 1994, v regijr 549, na zgornjesavinjskem območju pa 155 (135 zasebnih, 17 družbenih in 3 zadružne pravne osebe). V lanskem letu je 2.678 zaposlenih v teh 155 podjetjih ustvarilo dobrih 133 milijonov tolarjev čistega dobička in dobrih 163 milijonov tolarjev čiste izgube. Poslovni izid je bil torej negativen, vendar kljub temu desetkrat boljši kot leto poprej. Regijsko gospodarstvo v celoti realizira 35 odstotkov vseh pri hodkov na tujem, pri čemer je treba upoštevati, da je to povprečje bistveno znižano zaradi vpliva energetike. Podjetja iz Zgornje Savinjske doline so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izvozila za slabih 53 milijonov dolarjev blaga, uvoz pa je v tem obdobju znašal 33 milijonov dolarjev. Saldo zunanjetrgovinske menjave se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 43 odstotkov. Fizični obseg industrijske proizvodnje je na šaleškem območju v minulem letu izkazoval 6-odstotno rast, na zgornjesavinjskem območju pa 32-odstotno rast. Ob upoštevanju nekaj odstotkov manjšega števila zaposlenih se je temu ustrezno povečala tudi produktivnost. Zneski blokacij žiro računov so se po absolutni vrednosti povečali, njihovo število pa se umirja. Gre torej za manj blokacij z večjimi zneski. Zaradi zakonske regulative je bila rast plač v letu 1995 ustavljena. To je za podjetja in za občine neugodno, saj večina podjetij zaostaja za slovenskim povprečjem: v občini Gornji Grad 16%, v občini Ljubno 25%, v občini Luče 7%, v občini Mozirje 11% in v občini Nazarje 21%. Navedeni podatki veljajo za bruto plače. Na zagon gospodarstva v regiji opozarjajo predvsem plačila' za investicije. Ta so porasla v regiji v letu 1994 z indeksom 158 (šaleško območje indeks 173, zgornjesavinjsko 70), letos pa so omenjena plačila v porastu v Zgornji Savinjski dolini (50 odstotkov glede na leto 1994), v Šaleški dolini pa so za 30 odstotkov manjša. Stopnja zaposlenosti v regiji se zvišuje (v Šaleški dolini indeks junij 94/junij 95 102,4, v Zgornji Savinjski dolini 104,4), stopnja brezposelnosti pa je v upadanju (indeks v šaleški dolini 95,5, v zgornjesavinjski pa 98). V regiji sta bila v letu 1994 izvedena dva stečaja (v Zgornji Savinjski Glin Stavbno pohištvo), letos pa tovrstnih pretresov ni pričakovati. Na podlagi naštetih rezultatov je upravni odbor območne gospodarske zbornice zaključil, da je regijsko gospodarstvo v vzponu. Franci Kotnik Podjetniški kotiček V prejšnji številki Savinjskih novic smo pokukali v predvidevanja o povprečni slovenski plači za tekoče koledarsko leto in skušali ugotoviti, kakšne obveznosti do države bomo imeli po Zakonu o dohodnini za iztekajoče se leto 1995. Prav gotovo marsikdo pomisli, da bi bilo pametno del svojih prejemkov utajiti in se izogniti svoji obveznosti do države. Vendar utajevanje davkov tudi po naši novejši zakonodaji ni več mačji kašelj. Lahko nas stane veliko več, kot nam je prinesla utaja sama. Kakšne kazni nas torej čakajo za utajo davkov? 127. člen Zakona o dohodnini določa: "Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja." Z denarno kaznijo 400.000 tolarjev in več smo torej lahko kaznovani, če smo storili prekršek, ne obstajajo pa znaki kaznivega dejanja. Davčna utaja pa lahko predstavlja tudi kaznivo dejanje, za katero si lahko prislužimo zaporno kazen. O tem, kaj šteje za kaznivo dejanje, določa • Kazenski zakonik Republike Slovenije (UL 63/94). Zakon v 254. členu določa, da se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let oseba, ki da z namenom, da bi se sama ali kdo drug popolnoma ali delno izognila plačilu dohodnine, davkov in drugih predpisanih obveznosti pravnih in fizičnih oseb, napačne podatke o dohodkih, stroških in drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev obveznosti ali kako drugače preslepi davčni organ. Obveznosti, ki se jih je določena oseba s tem izognila, morajo predstavljati večjo premoženjsko korist. Enaka kazen doleti osebo tudi v primeru, če ji je dokazana krivda za dosego večje premoženjske koristi na podlagi neprijavljenih prihodkov, ki jih je obvezno prijavlja. Še večja kazen, zapor do petih let, pa je zagrožena za opisane primere, ko gre za utajo obveznosti, ki predstavljajo veliko premoženjsko korist. Razmejitev med večjo in veliko premoženjsko koristjo je vezana na zadnjo znano povprečno neto plačo v gospodarstvu Republike Slovenije. O večji premoženjski koristi, ki si jo je nekdo pridobil, govor mo, kadar le-ta presega pet povprečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije. Po zadnjih znanih podatkih znaša povprečna plača v gospodarstvu Slovenije za mesec avgust dobrih 68 tisočakov. Zaporno kazen do treh let si torej lahko "privoščimo" že ob dokazani utaji obveznosti nad 340 tisoč tolarjev. Velika premoženjska korist je določena s prekoračitvijo petdesetih povprečnih neto plač v gospodarstvu. Do pet let zapora zatorej lahko pričakujemo ob dokazani krivdi za davčno utajo obveznosti plačila nad 3,4 mio tolarjev. Davčni inšpektor lahko ovadi posameznika, če ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da se je nekdo namenoma, zavedajoč se posledic, okoristil, čeprav le z minimalno premoženjsko koristjo. Kazen mora biti sorazmerna s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Kakšna bo kazen v resnici, bo odvisno od izida samega postopka. Kazni, ki si jih najbrž nihče med nami ne želi. Prav gotovo je bolj pametno, da imamo svoje prihodke pod kontrolo in še pravočasno poskrbimo za možnosti zmanjševanja davčne osnove v okviru dovoljenih, zakonsko priznanih možnosti. Vida Skok POSLOVNE INFORMACIJE 1. Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra 1995. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, managment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Še vedno se lahko prijavite na tel. 063/856-920, fax 063/855-645. 3. Dne, 21.11.1995 bo v Mariboru seminar in srečanje s podjetniki iz Baden-Wurttenberga. Podrobnejše informacije in katalog udeležencev je na voljo na območni zbornici Velenje. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. "AVTO DETR D.O.O. ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel.: 061/737-313; tel. fax.: 061/737-041 LADA NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kupci, čaka vas lepo presenečenje! iS^iraižSIIKnilS OKONINA c=>o LB Splošna banka Velenje Velenjska banka ostaja samostojna pravna oseba Ljubljanska banka Splošna banka Velenje je z devetnajstimi milijardami tolarjev bilančne vsote na 15. mestu med 31 bankami v Sloveniji. Konec letošnjega septembra je banka dosegla dovolj velik znesek kapitala, da je dobila polno licenco za poslovanje. Decembra 1992 je izšel republiški odlok, ki je od bank za pridobitev polne licence za poslovanje zahteval 6-kratnik ustanovnega kapitala. Za velenjsko Splošno banko je to pomenilo 4 milijarde in 80 milijonov tolarjev. Od takrat dalje je banka vsa prizadevanja usmerila v pridobitev zadostnega zneska kapitala. Iz tega razloga v minuleiti obdobju tudi ni izplačevala dividend. Vrednost šestkratnega ustanovnega kapitala je banka dosegla konec letošnjega septembra in tako pridobila polno licenco za poslovanje. V nasprotnem primeru banka ne bi mogla opravljati poslov z deviznimi hranilnimi vlogami, kar bi bil po mnenju vodstva velenjske banke velik hendicap. Marsikateri komitent bi se zaradi tega verjetno prestavil k drugi banki. V ' velenjski banki so v zadnjih letih opravili celo vrsto študij v zvezi z njenim razvojem do leta 2000. Ena od variant je predvidevala združitev nekaterih manjših bank v eno banko. Varianta se je ustavila pri vprašanju, katera od teh bank naj bi bila nosilna banka in katere bi bile podružnice. Druga varianta je predvidevala združitev z eno od večjih slovenskih bank. Tudi ta varianta se ni izkazala kot najboljša rešitev. V končni fazi se je, vsaj za krajše obdobje, kot najbolj primerna izkazala varianta, da banka ostane pravno formalno samostojna, poslovno pa se poveže z eno od večjih bank. Pred kratkim se je za prodajo delnic Splošne banke Velenje odločilo Gorenje, kar je glede na to, da gre za 50 odstotkov vseh delnic s pravico glasovanja, v gospodarskih krogih vzbudilo različne komentarje. Ker je velenjska banka organizirana kot zaprta delniška družba, je bil prvi krog prodaje delnic opravljen med ostalimi sedanjimi delničarji, kjer so delnice tudi našle svoje kupce. O razlogih za prodajo delnic v Gorenju pravijo, da gre zgolj za politiko dezinvestiranja v podjetju, sicer pa prodajanje in kupovanje delnic v tržnem gospodarstvu načelno ni nič posebnega. Splošno banko Velenje je medtem obiskala tudi revizijska ekipa Phare iz Londona, ocena po opravljeni reviziji pa je bila na koncu zelo ugodna. Franci Kotnik Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov. Kako se zahvaliti poslovnim partnerjem in strankam ter jim zaželeti vse najlepše v prihodnjem letu? Preprosto - s čestitko v Savinjskih novicah. Pokličite nas: Odprto pismo vladi RS, predstavnikom vladajoče koalicije in predsedniku DZ RS Občinski svet Luče ob Savinji O rebalansu na naslednji seji Na zadnji seji lučkega sveta so prisotni poleg razprave o Solčavi, katero zaradi aktualnosti povzemamo posebej, namenili največ časa obravnavi predloga rebalansa za leto 1995. V številkah to pomeni, da se sredstva povišajo s sedanjih 86 na 173 milijonov SIT, kar je po besedah župana Mirka Zamernika že odraz upravičenosti nove lokalne samouprave. Za primerjavo je postregel s podatkom, po katerem so v bivši občinski organiziranosti vse krajevne skupnosti s polnim angažiranjem svojih poslancev za lastno delovanje iztržile vsega dva milijona. To pa je primerjava, ki v številkah seveda ni absolutna, je pa lahko temelj za razmišljanje. Predlog rebalansa je bil izdelan po merilih resornih ministrstev. Največ dodatnih sredstev gre za namenski denar, ‘naj bi po predlogu namenili kulturni dejavnosti, športu, osnovnemu izobraževanju in otroškemu varstvu. Na predlog svetniki niso imeli bistvenih pomislekov, problematična je samo postavka namenjena vzpodbu-jevanju razvoja malega gospodarstva. Ta je po mnenju predsednika sveta Alojza Selišnika bistveno prenizka. Svetniki so njegovi skrbi prisluhnili, vendar se, kot kaže, bistveno postavke ne bodo spreminjale. Predlog rebalansa naj bi s pripombami in amandmaji sprejeli in potrdili na naslednji seji. V nadaljevanju razprave so se svetniki odločali o upravičenosti, še bolje, potrebnosti javnega razpisa za vzdrževanje lokalnih cest. Kar precej "gorkih" je bilo slišati na račun sedanjega upravljalca, Komunale iz Mozirja. Gre zato, da podjetje, takšno kot je, nima nikakršne perspektive, oziroma mu sledi nujni propad. Po besedah župana potekajo intenzivne priprave za rešitev problema zgoraj imenovanega podjetja, ki je očitno s sedanjo politiko kamen spotike. Temu ob bok velja zapisati, tako lučki župan, da nikakor ni res, da bodo ob reorganizaciji podjetja, beseda je uporabljena namesto razsula, ostali ljudje na cesti. Tako menda trdi vodstvo podjetja. Gre za to, da bo moral bodoči izvajalec, ta naj bi bil izbran na podlagi javnega razpisa, prevzeti poleg ostalih pogojev tudi sedaj zaposlene. Gre seveda za ljudi, ki določeno (potrebno op.p.) področje pokrivajo. Po razpravi so se svetniki vendarle odločili za objavo javnega razpisa. V principu naj bi ta zajemal iste pogoje, kot veljajo za vzdrževanje gozdnih cest; izvajalca pa naj bi izbrali do prvega maja prihodnje leto. Kot kaže, v Lučah precej prahu dviguje tudi postaja za odkup živine. Gre za to, da so določeni proti graditvi na predlagani lokaciji, ki je sicer občinska last. Očitno gre za precej samovoljno ravnanje posameznikov, ki imajo pred očmi samo lastne interese. Tako svetniki. Kakor koli že, zadolžen je odbor za kmetijstvo, da problem reši na optimalen način. Pod točko "razno" je župan seznanil prisotne, da je zadržal objavo in s tem izva janje sprejetega sklepa o izvajanju cen komunalnih storitev. Po njegovih besedah gre za tehtne vzroke, zato so svetniki njegovo odločitev in s tem tudi odgovornost sprejeli. Edi Mavrič Spoštovani! Gotovo ste dobro seznanjeni s problematiko ceste Ljubno-Luče, katero je poskušala modernizirati že prejšnja država. To ji ni najbolje uspelo, tako da je problem ostal tildi novi državi. Republiki Sloveniji Uradno stališče služb, ki v državi skrbijo za teste, je sledeče: za avtocestnim križem sta najpomembnejši cesti v Osilnico, kjer je ni m cesta Ljubno - Luče, ki si tega imena ne zasluži. Kljub tem dejstvom pa se je ne da zgraditi. Obstajajo sramežljivi poskusi, da bi se, po ocenah približno 600 mio SIT visoka investicija, nekako te izpeljala. Direkcija 7J ceste je s tem ciljem objavila razpis za rekonstrukcijo (Ur. liti KS št. 36-37/95) v višini !00 mio sIT. vendar je bil zelo hitro umaknjen (Ur. list KS st. 39/95) Seveda je to pri ljudeh povzročilo nepopisno ogorčenje, katero se ni poleglo clu ponovne objave (Ur. list RS št. 47 95). kjei sta bila vzporedno za to cesto dva razpisa. Prvi za odpravo kritičnih, lahko rečemo, smrtno nevarnih delov, v višini 40 mio SIT, drugi za nadaljevanje rekonstrukcije, v višini 300 mio SIT. s temi sredstvi bi bilo sanirano malo manj, kot polovica ceste. Ker pa je bilo v proračunu za 1. 1995 odobrenih samo 47 mio SIT, v predlogu proračuna za L 1996 pa je predlagano samo 100 mio SIT, pomeni, da pogodba z izvajalcem, ki je bil izbran, t.j. Cestno podjetje Celje, ne bo izvedljiva v naslednjem letu m da sedanja vlada tudi ne bo sposobna odpraviti ene najbolj črnih točk v državi. Tako se nehote porodi primerjava, da med nesposobnostjo države in mdifeienco današnjega vodstva države, ni bistvene iazlike. Ker smo pripombe za proračun letošnjega leta pošiljali po poteh, ki bi njj bile v pravni državi normalne, t.j. preko poslancev državnega zbora in preko Direkcije za ceste, rezultat tega pa je bilo 47 mio SIT, kar je igranje z javnim denarjem, saj se s temi sredstvi um pošteno začeti niso mogla, za letošnji predlog proračuna javno postavljam vprašanje omenjenim: na osnovi katerih kriterijev je lula predlagana postavka 1262 v višini 100 mio sil. če upoštevamo prej našteta dejstva. Pričakujem eksplicitne in skorajšnje odgovore. Mirko Zamernik župan občine luig Komisija za lokalno samoupravo Za območne skupnosti vsaj toliko denarja kot doslej Komisija državnega zbora za območno samoupravo je na svoji seji obravnavala predlog proračuna za leto 1996 in sprejela stališče, da je potrebno sredstva za financiranje občin ohraniti na vsaj tolikšni ravni kot letos. Glede na indeks rasti sredstev, ta naj bi bil okrog 102, pomeni, da je realno za območne skupnosti namenjenega manj denarja kot v letošnjem proračunu. Po predlogu ministrstva za finance je za občine predvideno slabih 25 milijard tolarjev, v to vsoto pa niso zajeta sredstva za začetek delovanja občin in 1,4 milijarde, ki jih je država dodatno zagotovila že v letošnjem proračunu. Komisija je bila enotnega mnenja, da je obseg sredstev za prihodnje leto prenizek, ne glede na to, da za financiranje posameznih projektov po občinah obstajajo sredstva resornih ministrstev. Komisija je razpravljala tudi o predlogu, po katerem naj bi del gozdnih cest prekvalificirali v javne. Državo namreč zavezuje zakon o gozdovih, v veljavi je že dve leti, vendar vlada na tem področju ni naredila ničesar. Gre za to, da gozdne ceste niso javne, zato zanje niso dolžne skrbeti niti občine niti ministrstvo za promet in zveze. Pri tem so se mnenja članov komisije krepko razhajala, saj je po mnenju nekaterih za izvajanje omenjenega zakona odgovorno ministrstvo za kmetijstvo. Kljub temu, da bi bil predlagan sklep verjetno potreben, saj vlada na tem področju precejšnja nedorečenost, komisija pri glasovanju predloga ni podprla. Edi Mavrič Občinski svet Nazarje V občini tudi poslej dve krajevni skupnosti Nazarski občinski svet, ki se je na svoji 9. redni seji sestal v četrtek, 2. novembra, je pri osrednji točki dnevnega reda sklenil, da bosta v občini Nazarje tudi poslej dve krajevni skupnosti: KS Nazarje in KS Šmartno ob Dreti, ki bosta ohranili status pravnih oseb. Krajevna skupnost Nazarje zajema naselja Nazarje, Do-bletina, Zavodice, Kokarje, Lačja vas, Pusto polje, Potok in Žlabor. Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti pa zajema naselja Šmartno, Spodnje Kraše, Brdo, Rovt pod Menino in Volog. Organa krajevnih skupnosti sta zbor krajanov in svet krajevne skupnosti, kot posvetovalni organ občinskega sveta in župana pa je opredeljen odbor krajevnih skupnosti. Volitev v organe obeh krajevnih skupnosti ne bo tako dolgo, dokler državni zbor ne sprejme ustreznih dopolnil zakona o volitvah. Toni Boršnak, svetnik in predstavnik nazarske občine v komisiji za pripravo delitvene bilance (poleg njega so v omenjeni komisiji še Gregor Verbuč iz občine Mozirje, Niko Purnat iz občine Gornji Grad, Stanko Zagožen iz občine Ljubno in Toni Pečovnik iz občine Luče), je poročal o dosedanjem delu komisije. Kot je dejal, glede zemljišč ni pričakovati večjih problemov, bolj občutljivo pa je vprašanje proračunskih sredstev. Nejasna je za zdaj tudi usoda solidarnostnih sredstev, ki se nahajajo v podjetjih Glin Pohištvo Nazarje, Smreka Gornji Grad, Kovinarstvo Ljubno, Elkroj Mozirje, Savinja Mozirje in Zadruga Mozirje. Razdeliti bo potrebno še okoli 3 milijone tolarjev referendumskih sredstev. Vsi se zavzemajo za hitro in pravično razdelitev sredstev, mnenja posameznih občin glede ključa delitve pa še niso poenotena. Občinska uprava bo Boršnaku pripravila še nekatere dodatne podatke, ki jih bo potreboval pri nadaljnjem delu komisije za pripravo delitvene bilance. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da družini Slapnik iz Kokarij, kateri je poginilo večje število krav, občina pomaga v okviru možnosti. Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad Med drugim o bodoči organiziranosti komunalnih dejavnosti Danes zvečer se bodo na 12. redni seji sestali svetniki gornjegrajske občine. Zanimive so točke dnevnega reda, med katerimi bodo posebne teže zagotovo informacija o bodoči organiziranosti komunalnih dejavnosti in cenah komunalnih storitev v občini Gornji Grad ter obravnava in sprejem predlogov stališč in sklepov o delitveni bilanci bivše občine Mozirje. Poleg tega bodo svetniki razpravljali o upravičenosti do sub- vencij v vrtcih, o problematiki vzdrževanja regionalnih cest ter določitev prioritete posameznih ukrepov. Sprejeli naj bi tudi predlog sklepa odbora za simbole o napisnih panojih v občini Gornji Grad in določili člana komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Glede na dnevni red se obeta nocoj v Gornjem Gradu pestra in zanimiva razprava. Edi Mavrič Solčava Lastna občina - vprašanje brez odgovora? Znane so želje Solčavanov po pridobitvi možnosti za življenje v lastni občini, znana je tudi lanskoletna odločitev državnega zbora, da to območje kljub jasno izraženi volji ljudi ne izpolnjuje pogojev. Šlo naj bi za gorsko občino s posebnimi pogoji. Znan je tudi revolt teh ljudi in posledično bojkotiranje volitev v občinski svet Luče, kamor teritorialno Solčava do nadaljnjega gravitira. Problem je torej večplasten. Za nameček s 1. 1. 1996 ugasne KS Solčava status pravne osebe, kar seveda pomeni ukinitev žiro računa. Znana je tudi odločitev Ustavnega sodišča, po kateri so volitve v organe KS do nadaljnjega ustavljene. Vsa ta vprašanja so za te ljudi življenjskega pomena, zato so se lučki svetniki odločili podaljšati KS Solčava status pravne osebe do takrat, ko naj bi bila znana odločitev državnega zbora o novih občinah. Ta naj bi se sprejemala na februarski seji, kar pa je komajda verjetno. Janez Čerček, predstavnik KS Solčava, je ob tem svetnikom povedal, da Solčava še vedno stremi po pridobitvi statusa samostojne občine, za kar ima po njegovem vse možnosti. Tozadevno jih je obiskal tudi podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler, ki jim je menda obljubil vso podporo in pomoč. Sicer pa po Čerčku obljubam ne verjamejo več. Potrebna bodo pač dejanja, to pa menda v Solčavi pogrešajo. Njihovo ogorčenje seveda ni uperjeno Občinski svet Moziije proti občini Luče, bolj so njihove oči uprte v državno prestolnico. Ob tem je lučki župan Mirko Zamernik dejal, da "razume slabo voljo Solčavanov do tiste meje, ko se začne škodovati samemu sebi." Gre za preprosto vprašanje, kaj bi se zgodilo, če svet KS v Solčavi ne bi deloval in če občina Luče ne bi imela posluha za probleme tega kraja. Sreča je, da ga ima. Dejstvo je, da v občinskem svetu ni predstavnikov Solčave, kar pa za kraj in razvoj ni dobro. Evidentno je namreč, da se določena vprašanja pač lahko rešijo samo preko občinskega sveta. Naj bo tako ali drugače, kot je rekel Čerček, bo potrebno sedanji nivo sodelovanja ohranjati tudi v bodoče. Resnica je namreč samo ta, da bosta Solčava in Luče ostali sosedi ne glede na potek reševanja odprtega vprašanja. Pa ne samo trenutno najbolj perečega. Rekli so: lanez Čerček. predstavnik KS Solčava: 'Volitve smo bojkotirali, zato nismo upravičeni uveljavljati investicijskih zahtevkov. Vse, kar se tozadevno v Solčavi ureja, je zasluga župana, sveta občine, z eno besedo - občine Luče." Edi Mavrič Volili so podpredsednika občinskega sveta Včeraj se je na svoji 8. redni seji sestal Občinski svet občine Mozirje, ki si je za kar 16 točk dnevnega reda. Med njimi velja še posebej opozoriti na volitve podpredsednika občinskega sveta, svetniki pa naj bi sprejeli tudi ugotovitveni sklep, da je eden od mandatov (gre za mandat Jožeta Mutca, ki je bil imenovan za občinskega tajnika) prešel na naslednjega kandidata. Na dnevnem redu 8. seje je bil svoje tokratno delo zastavil tudi rebalans občinskega proračuna, občinska komisija za izvensodno poravnavo sporov, subvencije predšolske vzgoje in socialnega varstva, program reševanja presežnih delavcev v občinski upravi itd. Več o seji sveta pa v prihodnji številki. Franci Kotnik Trn;rR_^ji>^L to Čas razmišljanja se izteka Še malo in moč bo potegniti črto pod prvo leto življenja v pogojih novih lokalnih skupnosti. Občine, gledano predvsem z vidika inštitucije, so zaživele in delujejo, kakor pač delujejo. 0 tem mogoče kdaj drugič. Eno se vendarle more z gotovostjo zapisati že sedaj, izvršne občinske garniture, v mislih imam seveda župane in njihove uprave, svoje delo opravljajo resno, kar naj bi se dolgoročno odražalo tudi na vidnem polju nekoliko manj poučenih. Ampak pri tem gre za to, da ta ugotovitev, seveda povsem subjektivna, velja za vsakega župana posebej samo do meje njihove "vladavine". Do neke mere so stvari razumljive, ampak samo do trenutka, ko so skupne zadeve samo še ali pa že zgolj retorično vprašanje. Gre seveda za dediščino bivše skupne občine Mozirje, katera mora biti tako ali drugače "razdeljena" do 1. 1. 1996. Kaj deliti, če sploh kaj, ta trenutek podpisanega ne zanima. Zase pa sem prepričan, da se bo vse, kar se ima v tem kratkem času še zgoditi, odvijalo po hitrem postopku in marsikaj tudi na pamet. Kljub temu, da je Upravna enota Mozirje že pred kratkim pripravila sezname delitvene bilance, če seveda definicijo nekoliko poenostavim, in kljub dejstvu, da se komisija za pripravo elementov delitvene bilance še kako trudi. Dejstvo je, da razen vprašanja treh zavodov (zaradi narave dela in specifike) ni rešeno še prav ničesar. Če kdaj, bi sedaj kazalo slišati, kakšne spone so zgornjesavinjski župani drobili na svojih "debatnih krožkih" (izposojam si lastni izraz op. p.), skozi vse leto. Niti enega glasu za javnost v vsem tem času, je nekoliko neresno. Gre namreč za pomembne zadeve, v kolikor se strinjamo, da je nekakšna skupna oblika sožitja na področju občin Zgornje Savinjske doline vsem odgovarjajoča opcija. Ljudje pač pričakujemo informacije, dobre in slabe. Preveč nedorečenosti in odprtih vprašanj se postavlja na vsakem koraku. Eno, ki posebej izstopa, je gotovo vprašanje Komunale iz Mozirja. Javno podjetje, last petih občin, se utaplja v blatu nedorečenih zadev preteklosti, ki se veselo prenašajo, kopičijo in kot kaže tudi tolerirajo še danes. Tu je “lastnik" zagotovo padel na izpitu. Ljudem je namreč potrebno povedati, kje so in kaj lahko pričakujejo od jutrišnjega dne. Gre za tiste na cesti, one, ki vsakodnevno odvažajo smeti, in vse, ki opravljajo najslabša dela. Njihova usoda bi pač morala nekoga skrbeti. Govora je o javni skrbi. Vodilna struktura trenutno ni v mojih mislih; vedno je znala poskrbeti zase, zakaj bi sedaj dvomili v njo. Vroča jesen, ta je bila tako ali tako napovedana, se bo očitno prevesila v prav takšno zimo. Kaj bo od vsega še ostalo uporabnega za pomladanski čas, je preuranjeno domnevati. Že sedaj pa postaja jasno, da bo iz zapuščinske razprave nekaj partnerjev (večina?) potegnilo nezadovoljivo dediščino. Na teh vprašanjih se bo pokazala moč in modrost pogajalcev. Gre pač za osnove in nadaljnjo kvaliteto življenja. Verjetno lahko živimo tudi za svojimi plotovi, razvoj finančnih dogodkov to vsakodnevno potrjuje. Vendar je tudi to potrebno ljudem povedati. Gre za to, da je čas diplomatskega stiska rok in je čas pogajalskega udarca s pestjo po mizi. Slutim, da so župani vrstni red teh dogodkov nekoliko zamenjali. Tudi zamere so lahko konstruktivne in produktivne; to pa je zgodba o ljudeh, ki znajo živeti tudi z zamerami. Edi Mavrič Dobrovce Posodobitev ceste iz doline je zaključena Na Dobrovljah so v teh dneh dobre volje. Kako tudi ne, saj je posodobitev ceste iz doline zaključena, seveda v obsegu, ki so ga omogočala letošnja sredstva. Se posebej so se nove pridobitve razveselili v zaselku Jeslane, kjer pa Žagarjevi, Trbovškovi in Foršt- nerjevi niso ostali zgolj pri besedah. Združili so moči in pripravili vse potrebno, da so lahko delavci Cestnega podjetja iz Celja asfaltirali tudi 200-metrski odcep do njihovih domačij. Vsa pripravljalna dela so opravili sami, asfaltiranje pa plačali iz svojih žepov. S tem se je vsaj delno izpolnila njihova dolgoletna želja, da bi imeli z dolino boljšo cestno povezavo. Upajo, da se bodo naslednje leto našla potrebna sredstva za asfaltiranje cestnega odseka, ki je sedaj ostal v makadamski izvedbi. Več o omenjeni posodobitvi pa po uradni otvoritvi, ki je napovedana za jutri. Ranč Veniše Lačja vas Center bo dobil večjo restavracijo Na Venišah, kjer imajo Burgerjevi lep konjeniški center, poleg njega pa manjšo restavracijo s priznano gostinsko ponudbo, v teh dneh z vso intenzivnostjo brnijo grad- beni stroji. Začela se je stavracije, ki bo dala centru Restavracija bo imela 160 sedežev in bo tako sposobna sprejeti bistveno večje število gostov kot sedanja. Dobrote iz tamkajšnje kuhinje dnevno privabljajo številne goste, njihovo število pa se še posebej poveča ob koncu tedna. Konjeniški center postaja vse bolj znan tako v Sloveniji kot izven njenih meja. Nad novo restavracijo bodo zgradili še 15 sodobno opremljenih sob, ki bodo primerne tudi za malce zahtevnejše goste. Tudi tovrstnih kapacitet v dolini krepko primanjkuje. Po besedah Franca Burgerja naj bi bila že do sredine decembra na objektu strešna konstrukcija, namreč gradnja nove re-dodatno kvaliteto. izvajalska dela pa naj bi gradbeno podjetje Pluton iz Prebolda nadaljevalo tudi preko zime. Otvoritev nove restavracije je predvidena v času prvomajskih praznikov prihodnje leto. Franc Burger pa nam je zaupal tudi načrte za leto 1996. Takoj po otvoritvi restavracije naj bi pričeli z gradnjo pokrite teniške dvorane z dvema ali tremi igrišči (dokončne odločitve o številu igrišč še ni). Poleg gostinske ponudbe bo torej Ranč Veniše popestril tudi ponudbo rekreacije in se na ta način približa! podobi tovrstnih centrov v tujini. Franci Kotnik Gornji Grad Šibka elektrika v Podhomu in Tiroseku Krajani Podhoma in Tiroseka, gre za povsem različni lokaciji, se s problemom šibkega toka že dolgo soočajo. Gre za problem, zaradi katerega so motena vsakdanja opravila vezana na električno energijo. Na pobudo občine Gornji Grad so se prizadeti krajani sestali s predstavniki Elektra Celje. Za Podhom se kaže rešitev z izgradnjo dveh trafo postaj, kar je predhodno pogojeno s prenovo visokonapetostnega voda, ki naj bi z elektriko napajal Savinjsko in Zadrečko do- lino. Do končne rešitve naj bi stanje premostili s kabliranjem iz zaselka Otok. Po zagotovilih elektrikarjev naj bi začasno rešitev zagotovili do spomladi prihodnjega leta. Za Tirosek so pristopili k izdelavi projektov, trajna rešitev vključno s pretvornikom na Tomanovi planini se kaže v prihodnjem letu. Investicija naj bi se delno pokrila s sredstvi iz naslova demografske ogroženosti, to pa naj bi bil vložek občine Gornji Grad. Edi Mavrič Preužitkarska hiša v Vrbju Turistično društvo Naš kraj z Ljubnega se je predlani odločilo za prestavitev male neugledne preužitkarske hiše v Podvolovljeku v turistično precej obiskano Vrbje. Lani se je porodila ideja o obnovi hišice po stari podobi, letos pa je bila že delno udejanjena. Uredila se je zunanjost, notranjost pa bo na vrsti v bližnji prihodnosti. Strokovno pomoč pri obnovi je nudil etnolog Hazber. Za boljšo predstavo o nekdanji ureditvi preužitkarske hiše V "stalaža", v kuhinjo pa je spadal še stol s škafom vode in "burkle" za snemanje loncev z ognjišča. V "kamri" ali spalnici je bilo eno okno in dve postelji, kjer sta spala oče in mati, otroci pa so imeli svoje ležišče v "hiši". Tu je kraljevala zelena krušna peč, ki je v mrazu sprejela največ tri ljudi. Frančiška Juvan v hišici v Vrbju (foto: S. Slapnik) mlinu v Podvolovljeku je Matija Nastran povabil v predstavljeno hišico 81-letno Frančiško Juvan, ki je v tej hiši živela pred približno 75 leti. Frančiška se kljub trpljenju in pomanjkanju rada spomni tistih časov. Oče je delal v gozdu, mati je predla, otroci pa so, takrat še niso hodili v šolo, morali kmalu s trebuhom za kruhom. V veži je bil lesen pod, stene ometane in beljene z apnom, pod stopnicami pa je verjetno stala omara. V kotu obokane kuhinje je stalo ognjišče, v steni pa so bila pečna vrata. Dim je iz peči prihajal nazaj v kuhinje in skozi edini lesen dimnik iz hiše. V tem dimu se je nad pečjo sušilo meso. Kuhinja od enega okna ni bila kdove kako svetla. Ob steni je bila Okrog peči so bile klopi. Tako stene kot strop so bile ometane. Na strani je visel sklednik, v kotu pa križ. Tu je bila še skrinja, kolovrat, krtače in še kaj. Svetlobo so dajala mala nizka okna s križi. Zgoraj pod streho je bil en sam prostor. Veliko stvari je bilo včasih v mali preužitkarski hiši, v kateri so praviloma živeli "ta stari", ko so se umaknili "ta mladim". Veliko stvari za obnovitev prave hiše iz preteklosti še manjka. Organizatorji prenove se priporočajo za stvari, ki sodijo v tako hišo in jih drugi bralci ne boste več uporabljali. Veliko dela, idej in drugih vložkov je bilo in bo še potrebno darovati za plemenito ohranjanje naše kulturne dediščine. Društvo upokojencev Gornji Grad Razvili nov društveni prapor Minulo soboto je bil za gornjegrajske upokojence velik in pomemben dan. Na priložnostni slovesnosti so razvili nov prapor, prisotne pa sta in predstavnik področnega Zgornje Savinjske doline Ivo 0 zgodovini društva je spregovorila predsednica Helena Rus. Leta 1952 ustanovljena podružnica društva upokojencev je združevala upokojence iz Gornjega Gradu, Bočne in Nove Štifte, njen prvi predsednik pa je bil Anton Kolarič. Leta 1976 se je podružnica preimenovala v samostojno društvo. Kljub težavam, s katerimi se je in se še srečuje društvo, je Rusova optimistično zaključila svoje razmišljanje. Saj upokojenci so skromni ljudje, bi pa vendarle radi prišli do dostojnega prostora, v katerem bi lahko nemoteno zase in druge opravljali svoje aktivnosti. Kot je nakazal župan Toni Rifelj, je tudi ta pozdravila župan Toni Rifelj odbora Zveze upokojencev Srčnik. rešitev z adaptacijo občinskih prostorov na dosegu roke. Ob svečanem trenutku so se upokojenci spomnili tudi vseh v preteklosti zaslužnih članov društva. S posebnimi priznanji so se skromno oddolžili Antoniji Štiglic, Jožetu Remšaku, Tereziji Rop, Ani Žmavc, Ivanki Tratnik, Valentinu Ziherlu, Ivanu Štuhcu in Jožetu Fašunu. Nov prapor, ki na eni strani simbolizira simbol Društva upokojencev Slovenije in na drugi matično društvo z izvezeno podobo Lepenatke in Rogatca, je prevzel praporščak Tone Repenšek. Edi Mavrič Jubilej rečiškfh planincev Tradicija je že, da se člani Planinskega društva Rečica zberejo vsako prvo nedeljo v oktobru na Golički loki. Srečanje planincev pripravljajo ob zaključku pohoda po KS Rečica in praznovanju krajevnega praznika. Letošnje druženje planincev na Golički loki je bilo še posebej slovesno, saj so rečički planinci slavili I5-letnico društva. Ob prisotnosti gostov iz MDO Savinjska, krajevnih društev in planincev sta kratko, vendar bogato zgodovino društva predstavila predsednik MDO Savinjska Martin Aubreht in predsednik PD Rečica Peter Kolenc. Srečanje so popestrili padalci in hkrati člani društva, ki so pristali na prireditvenem prostoru Boni za Miklavževa darila ob koči. Za dobro voljo vseh udeležencev je poskrbel Darko Atelšek s svojo harmoniko, tako da tudi trdovratni oblačnosti ni preostalo drugega, kot da se je umaknila precej lepemu jesenskemu dnevu. Tako so rečički planinci letos dostojno proslavili jubilejno leto svojega delovanja, hkrati pa vabijo vse, naj se jim prihodnja leta pridružijo pa srečanju na Golički loki. PK Ste že opazili, da nebo nad Rečico postane kdaj bolj rdečkasto? Gotovo so to že Miklavž že peče kekse. Kakor je navadi nekaj zadnjih let, bo tudi letos Turistično društvo Rečica v kraj povabilo Miklavža, da bo obdaril otroke - nekatere z darili, druge pa s palico. Letos bo Miklavž obiskal Rečico 5. decembra nekaj po 17. uri, s sabo pa bo seveda pripeljal vse, ki mu pri obdaritvi pomagajo. Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov, so se v TD Rečica tudi letos odločili za prodajo "Miklavževih bonov". S opazili otroci, ki vedo, da prodajo bodo pričeli v nedeljo, 17. novembra in jo bodo zaključili 3. decembra, boni pa bodo na voljo v stavbi Občine Mozirje in na Rečici. Podrobnosti o prodajnih mestih bodo objavljene na razglasni tabli TD Rečica. Miklavževi boni bodo po 500 tolarjev, darila za otroke pa bodo gotovo vredna veliko več, je še sporočil sv. Miklavž članom TD Rečica. TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE VABI OTROKE NA MIKLAVŽEV ANJE PRED GRADOM VRBOVEC, ki bo v torek, 5. decembra ob 17. uri. Pripravljamo zanimiv program! Za vse otroke je Miklavž pripravil enotna darila, ki jih bodo lahko prejeli le z bonom. Bone lahko starši dvignejo od sobote, 25. novembra, do ponedeljka, 4. decembra: pri turističnih poverjenikih, v farni cerkvi Nazarje, v trgovini Bohač, v trgovini Pogo’s, v trgovini Savinja, v Mesariji Bogner na Prihovi, v trgovini ZKZ v Kokarjah, v Šmartnem ob Dreti pa se bodo boni izdajali v vrtcu in na sedežu KS (v četrtek, 30. novembra v času uradnih ur). Vabljeni! Drugo srečanje družin Drugo srečanje zgornjesavinjskih družin oziroma njihovih članov, ki pojejo, igrajo ali plešejo, bo v organizaciji Prosvetnega društva Jelka Nazarje potekalo v nedeljo, 10. decembra, ob 15. uri v nazarskem Delavskem domu. Po lanski uspešni krstni izvedbi omenjene prireditve z naslovom Družina - ključ sreče, Prosvetno društvo Jelka tudi letos vabi k sodelovanju družine, ki se lahko predstavijo bodisi z igranjem na instrumente bodisi s petjem bodisi s plesom, skeči ali podobnim. Edino pravilo za udeležbo na srečanju je, da so si nastopajoči v sorodu. Drugo srečanje družin bo potekalo drugo nedeljo v decembru, zaradi potrebnih organizacijskih priprav pa naj se družine do 1. decembra 1995 prijavijo na naslov: PROSVETNO DRUŠTVO JELKA NAZARJE, g. Marko Finkšt, Cvetlična ulica 13, 63331 Nazarje. Dodatne informacije so na voljo po telefonu 063/832-410. Srečanje družin iz Zgornje Savinjske doline bo tudi letos potekalo v znamenju pričakovanja družinskih praznikov -Božiča in Novega leta. _______________________________________ PRIJAVNICA PRIIMEK DRUŽINE: _________________________________ NASLOV: __________________________________________ TELEFON: _________________________________________ KOLIKO ČLANOV SESTAVLJA SKUPINO: _________________ SODELOVALI BOMO (PODČRTAJTE): 1. S PESMIJO 2. Z IGRANJEM 3. S PLESOM 4. DRUGO (NAPIŠITE): _____________________________ TD Rečica ORGANIZACIJE Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Taktične vaje v mesecu požarne varnosti V okviru meseca požarne varnosti so bile na območju posameznih občinskih poveljstev izvedene različne taktične vaje gašenja požarov na objektih. V Mozirju je tovrstna taktična vaja potekala v Preseki v Ljubiji. S predpostavko, da je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, so bila alarmirana prostovoljna gasilska društva Mozirje, Letuš, Šmartno ob Paki in Paška vas. Šlo je torej za skupno vajo društev iz občin Mozirje, Žalec in Šmartno ob Paki, v kateri je sodelovalo 40 gasilcev, 4 avtocisterne in 4 orodna vozila. Vajo sta si ogledala tudi poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Jože Zlatinšek in poveljnik mozirskega občinskega poveljstva Aleksander Štiglic. V celoti sta vajo ocenila pozitivno, opozorila pa sta tudi na opažene napake, ki jih bodo poveljniki društev podrobneje analizirali na skupnem sestanku. V gasilskem poveljstvu občine Nazarje so se odločili za izvedbo vaje v naselju Kokarje. Predpostavka je bila, da se požar s pomočjo vetra z veliko hitrostjo širi na sosednje objekte in da primanjkuje vode. V vaji je sodelovalo 41 gasilcev iz vseh treh Na taktični vaji v Ljubiji (foto: F. Kotnik) društev v občini: GD Nazarje, GD Gorica ob Dreti in GD Šmartno ob Preti. Vajo sta spremljala tudi poveljnik in podpoveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in jo z nekaj pomanjkljivostmi dobro ocenila. Vajo, ki sta si jo ogledala tudi župan občine Nazarje Ivan Pumat in predsednik občinskega sveta Pavel Bitenc, je vodil poveljnik občinskega poveljstva Franjo Pukart ml., ki je med drugim opozoril, da je namen tovrstnih vaj predvsem preizkus mobilnosti in operativne usposobljenosti v posameznih društvih. Poslej naj bi se takšne vaje izvajale pogosteje. V občini Gornji Grad so pripravili taktično vajo reševanja in gašenja požara stanovanjske hiše z varovanjem gospodarskih objektov na hribovski kmetiji. Občinsko poveljstvo se je odločilo za kmetijo Jelšnik v Lenartu. Na vaji so sodelovala vsa tri občinska gasilska društva (GD Bočna, GD Gornji Grad, GD Nova Štifta) z eno desetino in kompletno tehnično opremljenostjo vključno z avtocisterno. Šlo je za verižno vajo v dolžini 300 metrov z višinsko razliko približno 60 metrov, kar je težavnost vaje dodatno povečalo. Kljub izredno slabim terenskim pogojem so gasilci izvedli vajo, merjeno od klica na pomoč, v slabih štiridesetih minutah. Franci Kotnik in Bdi Mavrič Varstvo pred požarom Vlada Republike Slovenije je v Urad- \nem listu RS št. 62/95 objavila Uredbo o varstvu pred požarom v - ^ naravnem okolju. Ker gre za predpis, 0 ki celovito ureja problematiko na področju, ki je izjem no pomembna Gasilci tudi v naši dolini, na predlog Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline povzemamo bistvene določbe. Po tej uredbi je naravno okolje: gozd (to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem), obrežni in proti-vetrovni pasovi drevja, drevoredi in parki, obore za rejo divjadi in pašniki, kmetijska obdelovalna zemljišča (kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd) in kmetijska neobdelovalna zemljišča (kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelovalne površine). STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA: 1. Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno. 2. Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že manjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv. 3. Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati. Pri ugotavljanju stopnje požarne ogroženosti za posamezna območja naravnega okolja je treba upoštevati: vremenske razmere, podnebne značilnosti, strukturo vegetacije v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih (starost, vrsto in lego dreves ter drugih rastlin), vegetacijsko obdobje, ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrba z vodo, razgibanost prostora). Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije ali na predlog občine ugotavlja in razglaša veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem območju. Občina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere predpiše ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred požarom ter razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju, pri čemer pa ne sme razglasiti nižje stopnje požarne ogroženosti od tiste, ki jo razglasi uprava. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM V NARAVNEM OKOLJU Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se mora: 1. urediti kurišče: kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj na razdalji 10 metrov, kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 metrov, od gozda vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 metrov; 2. zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja; 3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom; 4. ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva tekočina ali material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline. v naravnem okolju PREPOVEDANO JE: 1. kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnika; 2. kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če kurišča ne moremo urediti v skladu 1. točko prejšnjega odstavka; 3. zažigati nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobde-lovalna zemljišča. V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano: kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju, morajo skrbeti, da je požarnovarnostni pas ob infrastrukturi ustrezno vzdrževan in očiščen vseh gorljivih predmetov. Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju ukrepov varstva pred požarom morajo omenjene organizacije usklajevati delo z lastniki in uporabniki navedenih zemljišč. Slednji morajo izvajati vse predpisane ukrepe za varstvo pred požarom (redno odstranjevati suhe organske materiale, vzdrževati prehodne prevozne poti, graditi in vzdrževati protipožarne preseke itd.). Na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja je v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, prepovedano uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v izjemnih primerih na podlagi 8. člena uredbe. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE TER NADZOR Občina mora ob veliki in zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. Pri tem morajo sodelovati regijski center za obveščanje, lastniki oziroma upravljavci gozdov in drugih zemljišč, inšpektorji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kmetijski in gozdarski inšpektorji, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, kmeti-jci, gasilci, policija in pripadniki civilne zaščite. V sistem opazovanja se lahko vključijo tudi letalci v letalskih klubih, radioamaterji in lastniki posameznih CB postaj ter druga društva in posamezniki. Lokalna skupnost, lastnik oziroma upravljavec gozda ali drugega zemljišča mora v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, na podlagi občinskih načrtov varstva pred požarom ali na podlagi načrta varstva pred požarom za gozdove organizirati požarno stražo, ki lahko ob morebitnem vžigu v čim krajšem času začne gasiti. Prepovedano je zakrivanje, prestavljanje, odstranjevanje ali uničevanje oznak in naprav, ki opozarjajo na nevarnost nastanka požara ali pa so namenjene preprečevanju širjenja požara. Izvajanje te uredbe neposredno nadzorujejo inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija. KAZENSKE DOLOČBE Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. pri kurjenju ali sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom v naravnem okolju; 2. kuri v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnika, kuri ali sežiga kmetijske ostanke na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih in kurišča ne more urediti v skladu z določbami v uredbi, zažiga nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ali neobdelovalna zemljišča; 3. v obdobju, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost ali v drugih sušnih obdobjih tam kuri, sežiga, uporablja odprt ogenj, pušča ali odmetava goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar; 4. v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost ali v drugih sušnih obdobjih, kuri ali sežiga v gozdu ali na drugih zemljiščih pa pri tem predhodno ne zavaruje mesta kurjenja ali sežiganja ali ne organizira požarne straže ali ne pridobi potrebnega dovoljenja; 5. ne skrbi, da so požarnovarnostni pasovi ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi v naravnem okolju ustrezno vzdrževani ali očiščeni vseh gorljivih predmetov; 6. kot lastnik oziroma upravljavec zemljišča naštetega v drugem odstavku ne izvaja vseh predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom; 7. na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti uporablja naprave ali izvaja dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v dovoljenih primerih; 8. zakriva, prestavlja, odstranjuje ali uničuje oznake ali naprave, ki opozarjajo na nevarnost nastanka ali pa so namenjene preprečevanju širjenja požara. Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju, se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 1., 2., 3., 6., 7. ali 8. zgoraj navedene točke. Omenjeno kazen izterja inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali gozdarski ali kmetijski inšpektor ali policija. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju je začela veljati 14. novembra 1995. Teden otroka v vrtcu Bočna V vrtcu Bočna smo teden otroka preživeli v pripravah na izlet v Kekčevo deželo. Otroci so spoznali Kekčeve dogodivščine, ki so nam vsem poznane, navdušujejo pa še vedno tudi naše najmlajše. Kekčevo sporočilo o zdravem načinu življenja in dobri volji, ki prinaša zadovoljstvo in nam pomaga ujeti drobce sreče, je še vedno aktualno. 7. oktobra smo se z otroki in starši naših varovancev podali iskat Kekčevo deželo. V prekrasnem jesenskem dnevu smo občudovali lepote Gorenjske. Naš pogled so pritegnili čudovito obarvani gozdovi in vrhovi naših gora. Otroci so prvič v svojem življenju videli Triglav. Tudi naša srca so hitreje utripala ob pogledu na iskrice v očeh naših malčkov. Veselo pričakovanje se je stopnjevalo do prihoda v Kranjsko goro. Tam so otroke in vzgojitelje prijazni vodiči popeljali s terenskimi vozili v majhno pravljično dolino, obdano s soncem skalnatih vrhov. Tu so otroci spoznali Kekca in iz prve roke izvedeli o njegovih norčijah. Bedanca smo videli le od daleč, saj sta ga oponašanje sovjega skovikanja in Kekčeva palica pregnali od koče. Srečanje s teto Pehto je bilo pristno. Na naše začudenje je bila to prijazna, topla ženička, prava babica iz pravljic. Sproščeno je pokramljala z otroki in jim dala marsikakšen koristen nasvet, kako jih lahko mamice z domačimi rožami same pozdravijo, če bodo bolni. Kekec je pogostil male obiskovalce tudi s črnim domačim kruhom in kislim mlekom. S pesmijo smo se poslovili od prekrasne Kekčeve dežele, se še zadnjič ozrli proti Prisankovemu oknu in se vrnili k staršem, ki so nas počakali v Kranjski gori. Polni lepih vtisov in zadovoljni, smo se vračali proti domu z zavestjo, da smo ob tednu otroka tudi mi prispevali k lepemu skupnemu doživetju otrok, staršev in vzgojiteljev, ter tako popestrili sodelovanje med naravnimi in poklicnimi vzgojitelji, med družino in vrtcem. Minka V. a Zveza potrošnikov Slovenije Območna pisarna tudi v Velenju Od ponedeljka, 6. novembra, je za potrošnike iz Šaleške in Savinjske doline vendarle nekoliko bolje poskrbljeno. Tega dne je bila namreč v Velenju odprta Območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije, organizacije torej, katere glavna skrb je zaščita Kot je na otvoritvi povedala predsednica ZPS Breda Kutin, se organizacija razvija v skladu z možnostmi. Z odpiranjem območnih pisarn zveza potrošnikov dejansko postaja slovenska organizacija, saj se nanjo obračajo s prošnjami za pomoč ljudje z vseh koncev države. Nenazadnje je tudi svetovanje potrošnikom lažje v obliki osebnega kontakta kot po telefonu. Poleg tega pa se je v taki organizacijski obliki mogoče lotevati tudi reševanja lokalnih problemov. potrošnikov. problemi, na katere naletijo pri nakupih, ker menijo, da se to ne splača. Vendar bi ob tem morali pomisliti, da gre pravzaprav za vzpostavitev "fair playa“, za enakopraven odnos med prodajalci in potrošniki, ne pa zato, ker bi nekdo želel nekaj zastonj. Pravilo, ki naj bi veljalo vedno in povsod, je: za pošteno plačilo - poštena storitev ali izdelek. Otvoritvi območne pisarne v Efenkovi ulici 61/B (zadnji vhod) sta prisostvovala tudi Breda Kutin: "Za pošteno plačilo - poštena storitev ali izdelek." (foto: F. Kotnik) Zveza potrošnikov Slovenije je aprila letos s pomočjo Evropske unije in sredstev Phare-a začela realizacijo projekta, preko katerega bo "skupina zagnancev" postopoma postala organizacija z ekspertnim znanjem in lastnim informacijskim sistemom, ki se bo seveda izgrajeval še nekaj časa in bo vedno bolj v pomoč vsem svetovalcem na terenu. Vse te aktivnosti naj bi pripomogle k temu, da bodo potrošniki postali bolj vztrajni in "zoprni", kot so bili doslej. Vse prevečkrat se potrošniki namreč ne želijo spopasti s poslanca v Državnem zboru Ivo Verzolak in Franc Avberšek. Velenjski župan Srečko Meh pa je v nagovoru ob tej priložnosti dejal, da bo pisarna nedvomno velika pridobitev tako za mesto kot širšo okolico. Breda Kutin se je Srečku Mehu zahvalila za njegovo pomoč pri odpiranju pisarne. Ta je za potrošnike odprta vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefonske informacije pa so mogoče na št. 855-181 int. 33 in 853-093. Franci Kotnik O Društvu kadrovskih delavcev Izvršni odbor društva, ki je zadnji dve leti preživelo v mirovanju, je sklenil obnoviti dejavnost društva. Saj je v sedanjem času, ko so kadrovske službe v mnogih podjetjih skrčene na minimum, problemov z zaposlovanjem, menjavo delovnih mest, brezposelnostjo in odhodi v pokoj mnogo. Po drugi strani pa se razvija kar nekaj novih podjetij, kjer dolgoročna politika oblikovanja kadrov šele nastaja. Mogoče v teh kriznih časih pomanjkanja dela in velike brezposelnosti pozabljamo, da je človek tisti, ki prinaša podjetju uspeh. Eden glavnih ciljev društvene dejavnosti je medsebojno spoznavanje delavcev, ki delujejo na področju kadrov, da si lahko izmenjajo izkušnje in si pomagajo pri vsakdanjih problemih. Občni zbor društva je potekal v četrtek, 26. oktobra v konferenčni dvorani Hitove Perle v Novi Gorici. Združen je bil z izletom. V Novo Gorico nas je povabilo tamkajšnje Društvo kadrovskih delavcev. Predstavniki enega najuspešnejših podjetij v Sloveniji, podjetja Hit, so nam predstavili, kako pri njih poteka izobraževanje in oblikovanje ljudi, ki delajo v igralnicah ter spremljajočih gostinskih lokalih. Eden izmed pomembnih sklepov občnega zbora je bil, da povabimo v društvo vse, ki delajo na kadrovskem področju, ki vključuje kadrovske službe, izobraževanje in štipendiranje, socialno delo, plačni sistem, svetovanje na kadrovskih področjih, pravni posli na področju delovnih razmerij, zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne glede na dejavnost organizacije, iz katere prihaja član. Društvo pokriva velenjsko in mozirsko regijo. Če vas delovanje društva zanima ali želite postati član društva, pokličite predsednico društva Viktorijo Medvešek v Gorenje Maloprodajo 853-899. V letu 1996 je v načrtu organizacija seminarja o aktualni temi "Varovanje osebnih podatkov”. MSK Na planinskem izletu Zadnjo letošnjo majsko soboto sem bila prvič na planinskem izletu. Zjutraj me je mamica peljala na Ljubno, kjer se nas je zbrala večja skupina mladih planincev. Z avtobusom smo se peljali do Tržiča. Od tu smo pot nadaljevali peš preko Bistriške planine na Dobrčo. Do koče srno hodili tri ure in pol. Imeli smo sončno vreme, zato sem z vrha videla Blejsko jezero, Triglav, skratka celo Gorenjsko. Na vrhu Dobrče smo se slikali in vpisali v planinsko knjigo. Pri koči smo se dalj časa igrali, potem pa smo se po drugi poti vrnili v dolino, v Begunje. Ta del poti je bil tako strm, da so me boleli vsi palci na nogah. Domov sem prišla zvečer, vsa vesela, vendar utrujena od hoje. Naslednji dan so me bolele vse mišice in kosti, vendar bi še rada kdaj šla na planinski izlet. Tjaša Štrbenk Srečanje starejših Novoštifčanov Zoreli so in dozoreli klasi, siveli so in osiveli lasi. Tako so med drugim izzvenele besede v pozdrav starejšim krajanom Nove Štifte v nedeljo, 15. oktobra. Rdeči križ, Krajevna skupnost in g. župnik smo s skupnimi močmi skušali popestriti njihov vsakdanjik. Povabili smo jih k svečani maši v farno cerkev in na kosilo v gasilski dom. Prisrčen kulturni program so pripravili šolarji. Po kosilu so povabljeni obudili spomine na dobre stare čase, poklepetali, zapeli in se ob zvokih harmonike tudi zavrteli. Zbralo se je okrog petdeset krajanov starih nad sedemdeset let. Prisotna sta bila tudi najstarejša krajanka, Zofka Golob, rojena 1906. leta, in najstarejši krajan, Miha Suho-vršnik, rojen 1909. leta. Držali smo se reka: DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA. Bilo je prijetno. Dobrovoljni in zadovoljni obrazi so povedali vse. Ob slovesu smo si rekli: "Pa drugo leto na svidenje!" M Obletnica zanimivih in Gorski svet Pirenejev koristnih srečanj Že leto dni se srečujemo upokojenci Mozirja v skupini za samopomoč organizirani v okviru Centra za socialno delo Mozirja. Skupine so bile ustanovljene sredi novembra lani. Vse bolj aktualna je postajala v naši družbi ugotovitev, da še nikoli v preteklosti starejši ljudje niso bili tako osamljeni, kot so v današnjih časih. Zato so lahko takšna, s pestrim programom izpolnjena srečanja za starejše ljudi še kako koristna in zanimiva. Bolj ali manj redno prihaja na ta sedaj tedenska srečanja okrog 25 upokojencev. Delo v skupini vodita prizadevni socialni delavki Tatjana Zajamšek in Bojana Vrbič, program dela pa dopolnjujeta z vedno novimi in poglobljenimi temami. Kdo se ne bi bolje počutil v družbi, kjer se prepeva, pripovedujejo šale, posluša zanimiva predavanja, potuje na izlete in tudi skupaj proslavlja osebne in družbene praznike. Dosedanji udeleženci se radi spominjamo zelo prijetnega lanskega silvestrovanja, prijetnih in zanimivih razgovorov v skupini, koristnih predavanj, več lepih izletov, obiskov pri upokojencih v Cernečah pri Dravogradu in Žalcu in še marsičesa. Upoko- jenke iz Žalca so nam v začetku septembra vrnile obisk, zanje smo pripravili program, v katerem smo predstavili Mozirje skozi čas, zgodovino Savinjskega gaja, pustovanje v Mozirju in seveda dosedanje delo v naši skupini. Skupaj smo si nato ogledali cvetlično razstavo v Savinjskem gaju. Za obletnico naših srečanj smo se ob lepem sončnem vremenu odpeljali na izlet v Logarsko dolino, kjer smo po obilnem kosilu uživali v sprehodih v prelepi jesenski naravi. Socialni delavki Tatjana in Bojana sta se trudili, da je bil izlet za vse nas, ki smo se ga udeležili, lepo in prijetno doživetje, zato jima velja iskrena zahvala. Ob prvi obletnici pa bo sredi novembra izšla tudi prva številka našega glasila "Utrinek", za katero smo napisali prispevke z zanimivo in pestro vsebino. Vabimo vse upokojence iz Mozirja in okolice, ki čutijo potrebo po takšnem doživetju, da se nam pridružijo. Srečanja so ob sredah med 15.30 in 17. uro v prostorih Doma Partizan v Mozirju. Ludvik Es Za cilj letošnje 5-dnevne strokovne ekskurzije Savinjskega gozdarskega društva smo si izbrali Pireneje, gorsko verigo na francosko-španski meji. Da smo si skrajšali razdalje, smo v Barcelono, prestolnico Katalonije, poleteli z letalom. Prvi dan smo namenili ogledu tega lepega obmorskega mesta, ki skriva veliko nepozabnih zanimivosti. Še vedno gradijo znamenito secesijsko cerkev Sagrada Familia. Mesto slovi po svojih trgih okrašenih z raznovrstnimi vodometi. Krištof Kolumb še vedno resno zre v daljavo, proti takrat še neodkriti Ameriki. Njegove ladje so izplule iz tega pristanišča. Kakšen pogum in zaupanje v svoja predvidevanja je imel ta možak. Obiskali smo katedralo v starem delu mesta. Na velikem trgu pred njo so skupine ljudi plesale staroverski ples, kot neke vrste raj iz Bele Krajine. Peljali smo se na Mon Juic, hrib sredi mesta s trdnjavo, stadioni, zabaviščnimi parki. Cel hrib je urejen kot park. V vznožju leži imeniten vrt zasajen s kaktusi in sočnicami. Prespali smo v Lloret de Mar, mestu hotelov na Costa Bravi, ki je značilen primer masovnega španskega turizma. Mesto je lepo urejeno, pa vendar smo bili nad njim rahlo razočarani. Smo pač ljudje, ki si želimo nekaj drugačnega. Zato smo z veseljem odrinili naslednje jutro proti francoski meji, ker smo bili v Perpignanu domenjeni s predstavnikom francoske državne gozdarske službe. Ogledali smo si gozdove doline reke Tech, ki priteče iz Vzhodnih Pirenejev. Gozdovi so pretežno mladi, saj je bila dolina pred petdesetimi leti en sam velik pašnik. Potem je leta 1940 prišlo do katastrofe. V obdobju zelo močnega deževja se je sprožilo veliko zemeljskih plazov. Eden je zajezil glavno dolino. Teža vode v nastalem jezu je pregrado podrla in poplavila celo dolino, porušila vsa naselja. Bilo je veliko smrtnih žrtev. Po vojni je država odkupila zemljo od zasebnikov in začela snovati gozdove, ki edini lahko preprečijo ali omilijo take katastrofe. Ogromno dela in denarja je vloženo v te gozdove. Deloma so zrasli sami na opuščenih pašnikih, veliko pa jih je nastalo s saditvijo. Prespali smo v Perpignanu in se naslednje jutro odpravili na dolgo vožnjo po južni Franciji proti Lourdesu. Spotoma smo si ogledali utrjeno staro mesto Carcasonne, ki ga obdajata kar dve obzidji z velikimi obrambnimi stolpi. Pot nas je vodila ob kanalu Du Midi, ki povezuje Sredozemlje z Atlantskim oceanom. Nekoč je bil pomembna prometna žila, zdaj pa se po njem vozijo le še turistične ladje. Zvečer smo prispeli v romarsko mesto Lourdes. Nočna procesija z lučkami je bila pretresljivo doživetje, saj prihajajo k Mariji po pomoč tudi težki bolniki in invalidi. Naslednje jutro nas je pot vodila globoko v osrčje Pirenejev, v narodni park Pireneji. Enourna peš hoja nas je pripeljala pod enega najvišjih slapov Evrope, znameniti La Grande Cascade v dolini Gavarnie. Ogromno krnico obdajajo sami tritisočaki, človek se tu počuti čisto majhnega sredi veličastne narave. Sledila je naporna vožnja v žepno državico Andorra. Tam se dogaja gospodarski čudež, ki ga tried nami nihče ni razumel. Prebivalci ne plačujejo davkov, zato cvetita zlasti trgovina in turizem. V ozki dolini med visokimi gorami rastejo trgovski centri in hoteli kot gobe po dežju. Tu je raj za potrošnike, saj se sredi množice trgovin in trgovskih centrov komaj znajdeš, cene pa so nesramno ugodne. Zadnji dan nas je čakal spust nazaj proti Barceloni. Pot nas je vodila po suhi, pusti pokrajini. Nižje se začnejo žitna polja, ki so v tem času že posejana z ozimnim žitom. Nenavadne okrogle stolpe svetega gorovja Montserrat smo opazili že od daleč. So iz trdne kamnine - konglomerata, iz katerega je zgrajen tudi sloviti istoimenski samostan z baziliko. Celotno pogorje pa je odlično urejeno za množični obisk. Dostopi so možni peš, z avtom in žičnicami. Poti so urejene vsepovsod in v skritih kotičkih ali na razglednih skalah boste našli križe, kapelice in oltarje posvečene različnim svetnikom. Ekskurzije se je udeležilo 32 članov društva, ki smo se polni vtisov in novih spoznanj vrnili domov. MSK Tipična vasica v Pirenejih Utrinek z lanskega silvestrovanja (foto: L. Es) Nova fotomonografija Matevža Lenarčiča Vode v Sloveniji Matevž Lenarčič, popotnik, fotograf, alpinist, jadralni padalec je predvsem ljubitelj narave. Po fotomonografiji Zgornja Savinjska dolina in po tem, ko je kot soavtor sodeloval v več monografijah in turističnih tiskih, je sedaj skupaj z dr. Dušanom Plutom, ki je napisal besedilo, pripravil fotomonografijo z naslovom Vode v Sloveniji. Njena predstavitev je bila v torek, 7. novembra, v dvorani Zemljepisnega muzeja Slovenije v Ljubljani. "Fotografska predstavitev slovenskih vod je dolgotrajen, nikoli dokončan projekt, saj je pestrost voda neizmerna. Ideje fotografij nastajajo v zavesti, kot rezultat ustnih informacij ali podatkov iz literature," ugotavlja Matevž Lenarčič. In nadaljuje: 'Vodo v vseh pojavnih oblikah človek dojema kot nekaj izrazito spremenljivega, minljivega. Reka teče, morje izh-lapeva, sneg se topi, sublimira. Trenutkov življenja vode človek s svojimi čuti ne zazna. Čuti človeškega očesa vse premike, ki so hitrejši od približno dvajsetkrat na sekundo, zaznajo kot zvezno gibljivo sliko. Padajoči slap ali rečne brzice niso skupine prerivajočih se kapljic, temveč povezan bel pramen. Torej pomeni vsaka fotografija, ki je posneta s krajšim ali daljšim časom od približno dvajsetinke sekunde, za človeka pravo odkritje, za fotografe pa pravi raziskovalni izziv. Voda je brezbarvna tekočina, vendar jo lahko fotografija vseeno upodobi v neskončnem številu barvnih odtenkov." Matevž Lenarčič in dr. Dušan Plut sta se predstavitve slovenskih voda lotila na skrajno temeljit in sistematičen način. Začenjata namreč z ugotovitvijo, da je življenje na Zemlji možno predvsem zaradi svojstvene sestave ozračja in zaradi vodnih prostranstev na njej. Sledi opis vodnega izobilja, vodnih krogov, ranljivosti voda in njenih funkcij. Nato se začne "slovenska zgodba o vodah" (mimogrede: ste vedeli, da ima Slovenija več kot 7400 kilometrov stalnih vodotokov?), ki nam jo avtorja pišeta in slikata v poglavjih Dežne kapljice, Ledeniki in snežišča, Kraške jame, Izviri, Vrelci, Slapovi, Soteske, Reke, Jezera, Barja in močvirja, Morje. Monografija Vode v Sloveniji ne ponuja zgolj čudovitih in enkratnih fotografij, za katere bralec oziroma gledalec včasih kar ne najde pravih besed za njihov opis, ampak daje s Plutovim besedilom zelo natančen opis slovenskih voda, za katere si avtor besedila želi, da bodo "še dolgo na voljo za sonaravno uporabo in občudovanje". V zaključnem delu knjige je moč najti angleški in nemški prevod besedila ter opise vseh fotografij. Na zemljevidu Slovenije so označene tudi vse lokacije fotografij, kar bo še posebej dobrodošlo za iskalce slovenskih naravnih lepot. Fotomonografijo Vode v Sloveniji je izdalo in založilo podjetje EPSI iz Nazarij. Franci Kotnik J Neveden sem se dal prepričati, da je Bog pot do resnice. ! Na poti k cilju spoznavam obratno. Iščem resnico, ker j samo v tej danosti domuje Bog. Edi Mavrič - Savinjčan : Nova Štifta Vaja gasilskih veteranov Da ne sodijo v staro šaro, so ponovno dokazali veterani GD Nova Štifta. Poleg ostalih aktivnosti, s katerimi je društvo zaznamovalo mesec požarne varnosti, je njihovo operativno udejstvovanje gotovo več, kot zgolj simbolično sodelovanje pri delu društva. Gre za vzgled in predvsem pripadnost gasilski organizaciji. Lastnost, ki pre-nekateremu mlajšemu ni lastna, je pa vredna občudovanja in predvsem posnemanja. Edi Mavrič foto: Jože Enci Zniderjevi Tilčki v spomin Svojim prednikom, znancem in prijateljem v Onostranstvu se je pred nedavnim pridružila tudi Matilda Bark, ki smo jo v domačem kraju poznali kot pridno, skrbno in delovno Zniderjevo Tilčko. Pričakovali smo, da bomo lahko kmalu praznovali 100-letnico njenega življenja. A žal se smrt, kot vedno, ni ozirala na naše želje. Tilčki je zaprla trudne oči ter jo zazibala v njenem 99. letu v večno spanje. Matilda Bark je zagledala luč sveta davnega leta 1896 kot hči skromnega krojača na Brezju pri Mozirju. Kot otrok delavske družine se je morala že v svoji rani mladosti navaditi skromnosti in skrbi za lastno preživetje. Zato se je morala že kot mlado dekle osamosvojiti, se posloviti od svojega doma in si poiskati svoj kos kruha z delom pri tujih ljudeh. Njena umirjena narava, pridnost in vestnost pri delu, predvsem pa poštenje in nesebična skrb za dobrobit svojega vsakokratnega gospodarja so bili razlogi, zaradi katerih je postala Tilčka spoštovana in iskana delovna moč, ki se je uveljavila kot kmečka delavka, gospodinjska pomočnica pa tudi kot gospodinja. Tako je pomagala pri marsikateri družini premostiti krizna obdobja ob izgubi ali pomanjkanju ženske roke pri hiši. Prirojena inteligenca ji je med drugo svetovno vojno narekovala odklonilen odnos do okupatorja. Zato je postala okupatorskim oblastem sumljiva in morala je v njihov zapor. Ob neprestanem delu so ji leta hitro minevala. Ni si ustvarila družine, a se je celo življenje posvečala drugim družinam, ki so potrebovale pomoč. Pri tem pa je ostala ponosna in občutljiva za svojo čast, za svojo neodvisnost in na zavest, da je družini potrebna ter njeno delo koristno. Ko je začutila pojemanje telesnih moči, se je odločila, da jesen življenja preživi med sebi enakimi v domu upokojencev. Tu se je počutila spet svobodno in neodvisno, nikomur v breme. Po njenih izjavah se je počutila srečno med novimi znankami in prijateljicami, vsa vesela in zadovoljna tudi s postrežbo, da strežejo sedaj njej, ki je prej celo življenje stregla drugim. Iskrena je bila njena izjava, da je najlepša, mirna in brezskrbna leta preživela v Domu upokojencev na Polzeli. Zato čutimo njeni sokrajani dolžnost, da se upravi in strežnemu osebju doma zahvalimo za res lepo nego, skrb in delo, s katerim so naši Tilčki olepšali zadnja leta njenega življenja. Tilčki pa velja naša zahvala za njeno delo, s katerim je pomagala in osrečevala naše družine. Anton Acman LJUDJE IN DOGODKI Na obisku pri dobitnici prve nagrade Poletne nagradne igre Savinjskih novic. Narti Solar Štirje dnevi pravega oddiha Dobitnica prve nagrade letošnje Poletne nagradne igre Savinjskih novic je bila, nekateri se tega morda še spomnite, naša dolgoletna naročnica Marta Solar iz Poljan pri Rečici ob Savinji. V času, ko sta z možem Rafkom koristila nagrado -vikend paket za dve osebi v Vilah Terme v Zrečah, smo ju obiskali in pokramljali z njima. Ob srečanju pred hotelom v Zrečah je beseda najprej nanesla na njuno počutje v tem zdraviliškem kraju. Tam sta bila namreč prvič. Zelo lepo in mirno, sta na kratko strnila svojo oceno in potem še dodala, da so apartmaji v Vilah Terme okusno opremljeni, hrana v hotelski restavraciji pa odlična. Tudi celoten ambient jima je zelo odgovarjal. In ne samo to. Vikend paket jima je prišel še posebej prav, saj letos nista bila nikjer na dopustu, zato sta k trem dnem sama doplačala še četrti dan. To je res pravi oddih, sta se strinjala. Žal je bilo časa (in denarja) za oddih v njunem dosedanjem življenju bolj malo. Rafko, ki je 31 let delovne dobe "odslužil11 v Glinu in bil invalidsko upokojen, in Marta, ki je glavnino delovne dobe preživela v Elk-roju in sedaj čaka na upokojitev, sta bila na majhni kmetiji v Poljanah vedno prisiljena budno paziti na vsak dinar oziroma tolar. Skrbno sta vzgojila tri otroke, poleg tega pa v skladu z možnostmi vzdrževala in razvijala majhno posest. Časi za ljudi z golimi plačami niso bili nikoli posebej rožnati. Tako se je moral tudi dopust najpogosteje umakniti potrebam domačije. A je Šolarjevima zato uspelo nekaj drugega. V družini je ostalo razumevanje, spoštovanje in ljubezen. Vsi trije otroci, ki so medtem poskrbeli za tri vnuke, so še vedno skupaj z njima na domačiji. Lepa beseda pač vedno lepo mes- Naš planet lahko rešimo samo mi Živimo v dobi strojev, avtomobilov in moderne tehnolo- gije. Vsa ta mehanizacija človeku olajšala delo, ga podaljšala življenje. Gradimo in sestavljamo vedno nove stroje in mislimo, da nam gre na bolje. Toda v vsej tej vnemi se ne zavedamo, koliko narave moramo v ta namen uničiti. Izsekujemo gozdove, onesnažujemo vode, zrak, z zelo škodljivimi gnojili gnojimo polja, odvečne in obrabljene stvari mečemo v gozd in še bi se dalo naštevati. Nikoli pa, razen redkih izjem, ne pomislimo, da bodo poznejše generacije morda zaradi naše nespametnosti izumrle. Človek bi se moral spametovati že ob tem, ko vidi, kako izumirajo živali, in ko opaža, da pragozdov, teh neokrnjenih delov narave, že skoraj ni več. Toda človeški "pošasti" še ni dovolj, hoče še in še. V svoji je namenjena temu, da bi razbremenila in mu s tem tako imenovani dobronamernosti bo uničil cel planet. Toda ta planet lahko rešimo le mi, ljudje. Žal nas večina misli, jaz pa že ne morem pomagati. Pri tem se izgovarjamo na: nimam časa, kaj pa jaz lahko storim, nimam sredstev, s tem naj se ukvarjajo tisti, ki so za to usposobljeni itd. Edina rešitev je v tem, da bi ljudje družno sklenili narediti konec uničevanju narave, brez katere ni življenja. Tega ne moremo doseči s tem, da bi predpisovali stroge kazni za tiste, ki onesnažujejo. Konec lahko naredimo le s tem, da se sami v sebi trdno odločimo in si rečemo NE. Za to odločitev imamo še nekaj časa, toda ni ga dosti. Matej Rezoničnik Marta in Rafko Solar v Zrečah (foto: F. Kotnik) to najde. Rafko je v družini vsekakor najbolj strasten bralec Savinjskih novic. Ko jih prinese poštar, najprej prebere kroniko, nato male oglase in nato vse ostalo. Čisto nazadnje politiko, pravi. Pogosto se zgodi, da zaradi Marte, ki ima opravka z gospodinjskimi opravili, bere kar na glas. Dve muhi na en mah. Savinjske novice so zanimive, saj v njih vsakdo najde nekaj zase. Težko si je predstavljati, kako bi bilo brez njih, menita Marta in Rafko Solar. Da je prišel kupon s petimi sličicami pravočasno v uredništvo, je predvsem Rafkova zasluga, saj jih je prav on zbral skupaj, jih nalepil in poskrbel, da so odromale na pošto. Sreča se je njemu in Marti tokrat na široko nasmehnila. In prav je imela. Da bi se le še kdaj! Franci Kotnik m Glin Pohištvo Nazarje V koraku s časom Podjetje Glin Pohištvo iz Nazarij se je na 6. ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavljalo s kopico novosti iz svojega, sicer bogatega proizvodnega programa. Tako je bilo mogoče videti novo dnevno sobo z imenom VARIO PLUS, nov sistem regalov IMK, pa novo predsobo z oznako 89-930, novo kuhinjo BAVARIA, parket MELAPAK, ki pomeni dejansko novost v proizvodnem programu, in novo vitrino z imenom MONDO. Glede vseh pohištvenih elementov velja povedati, da so izdelani po DIN in JUS standardih in so namenjeni prodaji na svetovnih tržiščih. Njihova osnovna sestavina je z melaminskimi papirji oplemenitena iverna plošča emisijskega razreda El, v program VARIO pa so začeli kombinirati tudi masivne elemente. Površine so izdelane v izvirni imitaciji drevesnih vrst hrasta, jesena, bukve, oreha, bora, ptičjega javora in različnih pastelnih barvah. Prednost vsega prej omenjenega pohištva je sistem embalaže, ki omogoča manjše transportne stroške na enoto. Pohištvo je namreč razstavljeno in zloženo v kartone z nazornimi na- Kuhinja BAVARIA (foto: F. Kotnik) vodili za montažo. Prava poslovna novost na ljubljanskem sejmu pa je bil novi parket MELAPAK. Izdelan je na bazi MDF plošč, njegova površina pa je izdelana kot visokokvaliteten sloj, odporen proti obrabi. Parket MELAPAK je primeren za polaganje na ravne, suhe površine brez lepljenja. Kot kompenzator se vstavi med parketom in osnovnim podom (estrih, les, iverna plošča itd.) samo 2 milimetra debela plast penaste gobe. Ko je parket MELAPAK položen, ga ni treba niti brusiti niti lakirati. Zaradi svojih lastnosti je parket MELAPAK primeren za otroške sobe, spalnice, kuhinje, hodnike, torej za stanovanjske prostore, prav tako pa tudi za poslovne prostore, kot so pisarne, prodajalne itd. Pred ostalimi talnimi oblogami ima parket MELAPAK naslednje prednosti: - je odpornejši pred mehanskimi vplivi, - ne absorbira prašnih delcev, ki dražijo dihala, - je enostaven za čiščenje, - polaganje lahko zaupate sebi kot hišnemu mojstru. Proizvodi Glin Pohištva - za vas in za vaš dom! Na vsa vaša vprašanja vam bodo v Glin Pohištvu z veseljem odgovorili. Pokličite in se pozanimajte. Prijetno boste presenečeni! EP Slaščičarna Polonca Mozirje Nadaljevanje preizkušene tradicije Kot smo poročali v prejšnji številki, je bila pred tremi tedni v Mozirju otvoritev Slaščičarne Polonca, ki domuje v zgradbi poleg cerkve, kjer je bila včasih Turistova slaščičarna. "Gre pravzaprav za nadaljevanje preizkušene tradicije," pravi lastnica slaščičarne Jožica Marolt, saj so mojstrice sladkih dobrot ostale iste kot prej. In da je bila mozirska slaščičarna poznana po svojih slaščicah blizu in daleč že od nekdaj, tudi ni nobena skrivnost. Dober glas se pač širi v deveto vas. Poglejmo torej, kaj vas čaka v prenovljeni slaščičarni. Kremne rezine, klasična ponudba bi jim lahko rekli, pohorske omlete, čebelji pik, mozirske banane (specialiteta!) - za začetek. Nadaljujete lahko s torticami, teh je toliko vrst, da jih raje ne bi naštevali, ali pa z roladami, kakor vam je ljubše. Morda ste Ijubitelj(ica) sadnih kup? Tudi to ne bo problem. Ali pa čokoladne kreme? Izvolite, vaša je! V Slaščičarni Polonca vam bodo z veseljem pripravili tudi torto po naročilu. Za najmlajše bodo nedvomno čudovito darilo torte v obliki živalic, številk, črk, avtomobilčka, kitare, žoge... Za malce starejše pa so primerne takšne v obliki odprte ali zaprte knjige, deteljice ali pa morda kar okrogle. Poročne torte so lahko tudi večnadstropne. Ob tem naj vam izdamo majhno skrivnost: Katarina Mikek iz Radegunde, ki je v Polonci prva naročila poročno torto, jo je dobila brezplačno! Vsako sredo imajo v Slaščičarni Polonca še posebno ponudbo. To je skutina torta, ki mora biti res sveža, zato jo nudijo le ob teh dnevih. Če je še niste poskusili, je za to skrajni čas. Zakaj, sprašujete? Poskusite, pa boste razumeli! Na otvoritvi (foto: Ciril Sem) Poleg vseh naštetih dobrot ponuja slaščičarna v centru Mozirja tudi okusno domače pecivo in sladkarije, kot so bomboni, žvečilni gumiji in podobno. Niso pa pozabili niti na diabetike. Tudi zanje pripravljajo dve vrsti sladic. No, tudi žejni ne boste v Slaščičarni Polonca. Zaželite si lahko kavo, čaj, vročo čokolado ali pa katero od brezalkoholnih pijač, med katerimi velja še posebej opozoriti na naravni sok iz sokovnika. Za vse tiste, ki jim nič od naštetega ne ugaja, pa čaka nekaj izbranih vrst alkoholnih pijač. Slaščičarna Polonca vas pričakuje vsak dan od 7. do 20. ure. Vabljeni! EP __________________________FrancT^avc j Pneumatic center s.p. TEL.:(063)831-237 r LESARSKA CESTA 43, 63331 NAZARJE SLOVENIJA DELOVNI ČAS 8. - 18. URE SOBOTA 8. - 12. URE Ne čakajte na sneg! Priskrbite si že sedaj zimske gume! Pri nas dobite najugodneje: EXACT M+S MARANGONJ METEO DUNLOP VINTERSPORT OBNOVLJENE MICHELIN OBNOVLJENE UNIROYAL IN DRUGE... -----BREZPLAČNA MONTAŽA----------- DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, IGRAČE, GALANTERIJA... i OdpRTO: vsak dAN od 8h do 19h soboTA od 8h do 13h i TEL. 852-712 ' Vašemu Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu smo bogato napolnili police in I omogočili še boljši nakup z našo novo -ČERINOVO KARTICO. , PUSTITE SE PRESENETITI! il Obvestilo o izvajanju peroralne vakcinacije lisic VETERINARSKA UPRAVA RS JE V DNEH OD 6. DO 15. NOVEMBRA OPRAVILA POLAGANJE VAB ZA PERORALNO VAKCINACIJO LISIC PROTI STEKLINI. Polaganje vab se je opravilo v višini do 300 m letenja in so ga opravili izurjeni piloti s posebej za to prirejenimi letali. PSOM V TEM ČASU NI BILO ' DOVOLJENO PROSTO GIBANJE. Odmetavanje vab se je začelo v ponedeljek, 6. novembra, s poleti letal s posameznih športnih letališč. Ker je po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije WHO potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali, je treba v primeru, če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali rano, mesto dobro izprati in obiskati najbližjo antirabično ambulanto zdravstvenega zavoda. Na podlagi statuta občine Luče (Ur. glasilo št. 1/95) in na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 9.11.95, občina Luče objavlja JAVNI RAZPIS za prevoze šolarjev na relaciji Podolševa -Solčava v dolžini 58 km. Cena je osnovana na višino cene super goriva, povišana za 10%. Ostale obveznosti se uredijo s pogodbo, katera se sklene s 1.1.1996. Ponudbe pošljite do 30.11.1995 na naslov: Občina Luče, Luče 106. Ponudniki, ki bodo poslali prijave morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo tehnično brezhibno vozilo (kombi) - da imajo registrirano dejavnost - prevozništvo (s.p. ali d.o.o.) - da se strinjajo s pogodbenimi pogoji Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 844-014. Slavke r rulet 8 063 / 832 - 064 Potok 13, 63331 Nazarje - oljni plesk - bavalit -valit - marmorino - demit fasade - premaz fasad ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE Knjižnica Mozirje OBVESTILO 28. novembra 1995 organiziramo obisk koncerta VLADA KRESLINA z gosti (Istrski muzikanti, Beltinška banda, Mali bogovi) v LJUBLJANO v CANKARJEV DOM. Odhod avtobusa je ta dan ob 17.30 uri izpred stavbe POŠTA MOZIRJE. Cena vstopnice je 2.000 SIT in prevoza z malico še 1.000 SIT. PRIJAVE DO ZASEDBE MEST NA TELEFON: 831-292!!! ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Uvodni podatki Pod pojmom Zgornja Savinjska dolina je mišljeno območje od Letuša do Savinjsko - Kamniških Alp, vzdolž porečja Savinje in Drete. Po podatkih iz leta 1907 je bilo na tem območju 26.637 ha gozdov. Po popisu iz leta 1920 je v tedanjem okraju Gornji Grad živelo 16.504 prebivalcev. Ko govorimo o okraju, moramo upoštevati, da je ta tedaj vključeval tudi občino Šmartno ob Paki, ki je danes samostojna, do nedavnega pa je spadala pod Velenje. Gre torej le za malenkostne spremembe v številu prebivalstva in ne vplivajo na stanja, ki jih opisujemo. Statistični podatki iz leta 1937 pa povedo, da je bilo na omenjenem območju 17.878 ljudi. Pod gozdovi je bilo leta 1981 54,4% površin. Ta številka izhaja iz popisa v letu 1981. Takrat je štela občina Mozirje 15.800 prebivalcev. Tu velja omeniti, da je območje občine zajemalo vso Zgornjo Savinjsko dolino, seveda brez občine Šmartno ob Paki, kot je to bilo pred drugo svetovno vojno v okraju Gornji Grad. Ob tem je zanimiva gostota prebivalstva. Podatki so izpred druge svetovne vojne in spet za okraj Gornji Grad. V okraju je bilo na km2 34 ljudi, v sami Zadrečki dolini pa je bila gostota večja, 70 ljudi na km2. Razumljivo je, da je Savinjska dolina redkeje poseljena, saj je v zgornjem delu gorata in ponekod povsem skalnata. To pa seveda onemogoča koriščenje površin in s tem poseljevanje. CX I^J I V* ITUOKSI iK 9 Prebivalstvo v nekdanjem okraju Gornji Grad je živelo pretežno od kmetijstva. Industrije ni bilo. Tudi lesne predelave v večjem obsegu ne. Šele leta 1930 so pričeli izdelovati v obratu veleposestva Marijingrad v Nazarjah zaboje, seveda še vedno v skromnem obsegu. Po kmečki odvezi so se razmere v družinah bistveno spremenile. Vse več mladih ljudi je odhajalo s kmetij s trebuhom za kruhom, tudi preko morja. Pa vendar je les dajal tako ali drugače mnogim prebivalcem zaslužek. Tu so bili drvarji, žagarji, plavci, splavarji in seveda številni trgovci z lesom. V zvezi s socialnimi razmerami v okraju Gornji Grad so podatki iz leta 1937 zelo zanimivi. Na tem območju je bilo 1885 kmečkih posestev. Posestva so bila le redko večja od 5 ha obdelovalnih površin. Ob tem so našteli 701 kočo in 370 najemnikov. Prav slednji so bili na robu socialne lestvice na vasi. Še na slabšem so bili "ofri". Ti so morali biti gospodarju koče, ki so jo zasedali, vedno na voljo za delo. Z delom so pokrivali najemnino, ki je najpogosteje bila kar oderuška. Takšen človek seveda ni mogel iskati drugega dela in zaslužka, ker je bil ozko vezan na gospodarja "ofe-rije", kakor se je imenovala koča. Poleg tega so takšne družine največkrat imele veliko otrok. Na kmetijah je le eden gospodaril, ostali otroci pa so postali strici in tete, se pravi delovna sila za hrano in stanovanje. Ali, kot so jih radi imenovali, "iberžniki". Veliko prebivalcev je bilo torej brez premoženja in poklica in so se zato poceni udinjali kot delovna sila v gozdu in opravili v zvezi z lesom. Že smo omenili izseljevanje. o ^ d ovi l^v Posebno v Zadrečki dolini se je veliko ljudi izselilo. Seveda ne vsi preko morja. Toda podatki povedo svoje. Prvi val izseljevanja naj bi bil proti koncu 19. stoletja, drugi pa tik pred prvo svetovno vojno. Tako je ljudsko štetje v letu 1905 zajelo 15.717 prebivalcev, že popis iz leta 1910 pa le še 14.767. Tudi v obdobju med obema svetovnima vojnama je bilo težko najti zaposlitev, če pa že, le Sezonsko. Delavci v gozdu, na splavu, žagi ali sploh pri lesu, so bili le občasno zaposleni. V neka- študiji o položaju gozdnih delavcev, napisani za potrebe Dravske banovine, imenoval določene delavce “drvarje". Med slednje je vključil sekače, gozdne tesače in plavce, izvzel pa je žagarje in splavarje. Omenili smo že pomanjkanje industrije v opisovanem območju. Če vemo, da so številne vodne žage trgovcev z lesom in kmetov posestnikov gozdov bile primitivne ve-necianke, da je prva parna žaga pričela delati v Nazarjah ob prelomnici 19. stoletja, da je veleposestvo Marijingrad dobilo žago indus- Skupina pogozdovalcev veleposestva Marijingrad pred "olcersko” bajto pri Bukovniku. Slika je bila posneta leta 1938 in izvira iz arhiva Bogomirja Supina iz Luč. terih družinah, posebno v Zadrečki dolini, je vladalo pomanjkanje. Znano je, da so ženske v treh kamnolomih okoli Bočne tolkle kamenje za posipavanje cest, da bi prislužile za kruh ob večjih praznikih. Če ni bilo “flosa”, kot so rekli, če ni bilo splavarjenja, ni bilo kruha. Tukajšnji prebivalci so narečno rekli gozdnim delavcem "olcarji", splavarjem "flosarji, žagarjem pa "žagmajstri". Te tujke gotovo izvirajo iz tedanjih avstrijskih dežel, kjer so naši ljudje našli delo in prinašali tujke oziroma popačenke domov. Upravitelj inž. Lojze Žumer je v svoji trijskih zmogljivosti šele leta 1901, da je prva turbinska žaga v privatni posesti pričela delati v Bočni leta 1937, potem lažje dojamemo naporno delo v zvezi z gozdom in lesom na sploh. Seveda je pri prometu z lesom odigrala poglavitno nalogo trgovina. Gre za zelo staro dejavnost v teh krajih, saj je malo žagarstvo, splavarstvo in trgovina z lesom zgodovinsko utemeljena že v 15. stoletju. To sicer velja za Ljubno ob Savinji, toda verjetno so bila takšna poslovna središča morda še kje drugje na območju Zgornje Savinjske doline. (SE NADALJUJE) ZGODOVINA IN NARODOPISJE iti ne?®®«# Čarovnice že od nekdaj... Štorije Nekoč so zgodbe o čarovnicah burile duhove, pa ne le pri nas, povsod po svetu so narodi imeli podobna verovanja. Letos umrli raziskovalec ljudskega izročila, dr. Milan Dolenc, je pripravil kratek zapis o čarovništvu. Iz vsebine bomo povzeli nekaj njegovih ugotovitev. Najprej pa kdo je bil dr. Milan Dolenc. Že pred drugo vojno je deloval kot veterinar na Dolenjskem. Že kmalu je posvetil veliko svojega časa zbiranju ljudskega izročila vseh vrst. Po upokojitvi se je poglobljeno posvetil raziskovanju in ogromno tega zapisal. Po smrti je zapustil bogato kulturno dediščino. Njegova soproga je nekaj tega namenila tudi meni. Mislim, da bodo tudi * naši bralci z veseljem prebirali bogastvo izročila naših prednikov. "Vero v čarovnice poznajo v vseh deželah po svetu od pradavnine do danes. Splošno pa so se davne predstave o zlih duhovih prenesle v novem veku na tako imenovane čarovnice ali coprnice. Tem so ljudje pripisovali izredno moč. Mogle so začarati človeka, živali in vsak predmet v škodo človeka. Vera v čarovnice je v dobršni meri nadomestila vero v škodljive demone. V marsikaterem predelu še danes ni zamrla. Hudič in coprnice si med seboj pomagajo. Oba lika sta obdana z groznimi prikaznimi in pošastmi. Čarovnice se po ljudskem verovanju najraje spremene v krastače, črne mačke ali celo črno kokoš. Franc Kovačič je v svojem delu Slovenska Štajerska in Prekmurje zapisal: Čarovnice (običajno so stare ženske, izjemoma tudi moški), so imele sestanke na Donački gori, kamor so letele s pomočjo hudega duha. Tam jih je duh (navadno imenovan Janže) gostil in napajal iz velikega soda. Tam so napravile točo. Večkrat so s hudobnim duhom občevale in mu zaobljubljale svojo dušo. Zavdajale so ljudem, živini in poljskim pridelkom. Pri svojih čarovnijah so rabile razne maže, neko črno tekočino, razna zelišča, žeblje iz mrtvaških rakev, pa tudi čudne vozle z nenavadnimi gumbi. V mnogih slučajih so zganjale patološke histerije in druge psihopatične abnormalnosti, ki si jih takratna medicina ni znala drugače razložiti, kakor s hudobnimi duhovi. Najznamenitejši medicinci in pravniki so tedaj trdno verjeli v čarovništvo. To pa je preprosto ljudstvo še bolj potrjevalo v njegovem praznoverju. Ženske so najbrže rabile narkotične pijače in jedila, da so potem svoje sanjave blodnje pod vplivom narkoze imele za resnico. Strašno moč je imela tudi sugestija." Kaj so menili o tem v posameznih predelih naše domovine, pa prihodnjič. V okolici Luč je znana zgodba, kako se je mož hotel znebiti svoje žene, ki je bila coprnica. Nekoč je zvito dejal ženi, da bi se rad šel učit copranja. Ni dolgo čakal, ko mu je dejala: "To te vendar lahko jaz naučim, ker znam coprati." Baje je takih misli, da bi se znebila moža, bila tudi žena. Peljala ga je za hišo, kjer je bilo gosto grmovje. Tam mu je zaupala čaroben rek "smuk nad košovjem in grmovjem". Toda mož je predvideval, kaj bo, pa je rekel "smuk po grmovju in košovju". Komaj je to rekel, že je ženo neslo med grmovjem in kušovjem, da je bila vsa raztrgana in obdrgnjena. Coprnik v Solčavi Tam je živel coprnik, ki je znal priklicati vsako zverino iz gozda. Ko je prišla blizu, jo je ustrelil, včasih kar z domačega okna. Sosed ga je prišel nekoč posvarit, češ nehaj, to se ne bo dobro končalo. Toda coprnik ga je grdo zavrnil in mu celo zagrozil, če še enkrat pride, bo na onem hribu ustreljen in pokaže na sosedov hrib. Baje ga je nekoč coprnik, potem ko ga je spet prišel svarit, s strelom pokončal. Coprnice v Lučah Nekoč je župnik opazil v bližini cerkve coprnice. Hitro je stopil po monstranco in jih z njo pregnal. Tako so bile jezne, da so vso točo spustile na kraj. Župniku pa so se kruto maščevale, poslej mu je iz ušes perje raslo. Coprnice pri Rihaiju V Podvolovljeku, na Riharskih njivah je bilo več fantov. Kar na vsem lepem prileti med nje iz zraka coprnica, čeprav je tistega dne deževalo. Coprnica ni znala spregovoriti nobene besede, ni znala nobenega jezika. Fantje so jo na neki parni preko noči zaprli, da bi jo zjutraj gospodar peljal k župniku. Ko sta prišla do neke mlake, se je coprnica nenadoma izmuznila in v mlaki izginila. Kako kličejo coprnice Coprnice ni varno klicati ponoči, ker ti raztrgajo obleko in te pokraspajo po obrazu. V Zadrečki dolini jim pravijo "cundra - cu, cu", na Rečici "veša rit meša", v Lučah "cundra, ku-ku". Ljudje vedo povedati, da coprnice letijo tako, da se vidi sprva ena luč, potem jih je več in nazadnje spet le ena, pa tista velika. Redka slika iz časov takoj po drugi svetovni vojni. Most preko Savinje na Ljubnem je bil uničen in zgrajen zasilni, ki ga vidimo na sliki. Poslala nam jo je Elizabeta Kolenc, slikal pa je ljubenski fotograf Franc Kolenc. Zdravniški nasveti Vprašanje: Mož rad pije. Večkrat se mu zgodi, da bruhne kri. Bil je že v bolnici, pa so vsakokrat rekli, da naslednjič ne bo preživel. Pa se kar zliže. Zdravnik pravi, da je to od alkoholizma, mene pa zanima, kakšno zvezo ima to, saj jetra ima pa zdrava. Saj ni rumen. Zanima me tudi, kaj lahko naredim jaz, če bi začel spet krvaveti. Marija Odgovor: Spoštovana gospa Marija! Krvavitev iz prebavnega trakta in alkoholizem imata pogosto zelo tesno zvezo. Razjede na požiralniku in želodcu opažamo večkrat pri pivcih žganih pijač. Razjede rade zakrvavijo. Kadar so jetra okvarjena, zlasti če so brazgotinasto spremenjena, kot je to pri cirozi, pride do zastoja v jetrnem krvem obtoku. Zaradi tega se razširijo žile v steni požiralnika. Vene se razširijo približno tako, kot "krčne žile" na nogah (tudi imenujemo jih krtice požiralnika), postanejo bolj ranljive in pogosto zakrvavijo. Tretji razlog za krvavitev iz prebavil pri alkoholiku je spremenjeno delovanje jeter, zaradi katerega se kri slabše strjuje. Mislim, da vaš mož nima zdravih jeter. Merilo za jetrno okvaro ni le rumena obarvanost kože. Včasih so celo laboratorijski testi povsem normalni pri bolnikih s težko okvaro jeter. Kako zelo so bolna, kdaj pa kdaj dokaže šele jetrna punkcija. Tudi to, da se mož vsakokrat "zliže", ne pomeni, da se motijo zdravniki, ampak da ima on neskončno srečo. Dana mu je pač še ena možnost, da stori kaj zase. Če noče, če veselo pije naprej, se je pač tako odločil. Ali z drugimi besedami, odločil se je za neke vrste samomor. Saj tako neosveščen pa tudi ne more biti, da bi ne vedel, kam vodi takšno pitje?! Ali pa le tišči glavo v pesek, kot noj? Zanima vas, kaj lahko storite vi. Ogromno. Nikakor ga ne smete podpirati v njegovih samomorilskih težnjah! Pripraviti ga morate do tega, da se bo začel zdraviti za alkoholizem. Kako boste to storili, presega obseg te rubrike. • Svetujem vam, da se o tem posvetujete z dr. Maksimilijanom Bergantom, nevropsihiatrom, ki dela ob sredah popoldne v Nazarjah in vodi tudi Klub zdravljenih alkoholikov. Če ne želite poiskati psihiatrične pomoči v naši dolini, se lahko obrnete tudi na kakšnega drugega psihoterapevta. Seveda pa je pametno, da se pogovorite tudi s svojim ali moževim izbranim zdravnikom. V vsakem primeru pa morate biti pripravljeni na to, da bo morala cela družina sodelovati pri zdravljenju. Čeprav se to zdajle mogoče sliši zastrašujoče, bo napor bogato poplačan, če se boste tako vsi skupaj odločili. Verjetno ste že pozabili, kakšno je življenje ob treznem možu. Ampak zdi se mi, da ste vi že nekako vrgli puško v koruzo in vas zanima le, kaj storiti v primeru, če bi ponovno zakrvavel... Takrat naj čimbolj mirno leži, ima naj nizko vzglavje. Ničesar ne sme jesti in piti razen koščkov ledu, ki jih mora raztapljati v ustih. Na zgornjem delu trebuha mu menju- jte mrzle obkladke. Lahko mu daste tudi led v polivinilasto vrečko, ki pa ne sme biti v neposrednem stiku s kožo, ampak vsaj na dvojni plasti tkanine. Ker navadno ledu ni pri hiši, je pa zmeraj v skrinji kaj zmrznjenega, kar lahko uporabite namesto obkladka za hlajenje od zunaj. Pomembno je le, da je mrzlo. Ampak to je le PRVA pomoč. PRAVO pomoč mu boste 25. oktobra je v Radencih potekalo v okviru 42. Gostinsko turističnega zbora demonstrativno tekmovanje kmetic, ki ga je organiziralo Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Slovenije. Tekmovalke so se pomerile v pripravi rezančnega testa ter izdelavi jušnih, širokih rezancev ter krpic. Nato so morale pripraviti pogrinjek ter narezek za dve osebi in to iz domačih mesnin in izdelkov, ki so značilni za območja, iz katerega so tekmovalke izhajale. Tekmovalke so bile pri delu časovno omejene. Strokovna komisija je zelo natančno ocenjevala samo pripravo delovnega mesta, racionalno izrabo materiala in časa ter čistočo pri delu. Poseben poudarek pa je bil na pravilnem izboru živil, ki bi naj ustrezala krajevnim značilnostim ter izbiri živil glede na hranilno vrednost. Pri pripravi pogrinjka se je ocenjeval splošni videz in celotni vtis mize, izvirnost in domiselnost ter strokovna nudili le, če mu boste pomagali, da bo nehal piti in tako začel zdraviti osnovno bolezen - to pa je alkoholizem. Le tako boste v tem trenutku naredili za svojega moža največ. Več kot je sposobna storiti večina žena. To, kar počnete zdaj, pa je le gašenje požara v vetru. dr. Maja Natek, spec. spl. med. sestava, kjer so se upoštevale vse kulinarične zahteve za pripravo pogrinjka. Tekmovalke so bile izredno spretne, iznajdljive in resnično izvirne. Tako je naša kmetica Irena Rak za narezek izbrala tipične zgornje-savinjske specialitete, ki so značilne za naše kmetije. Manjkalo ni svežega domačega kruha, savinjskega želodca, "prate", kuhanega svinjskega mesa, "šinika", niti sadjevca, nad katerim je bila komisija še posebno navdušena, saj je resnično edinstven za našo Zgornjo Savinjsko dolino. Menimo, da je Irenino priznanje v ponos tudi aktivu kmečkih žena iz Šmihela, kakor tudi Društvu kmetic Zgornje Savinjske doline. Hkrati pa je to tudi dokaz, da smo na ponudbo hrane na naših kmetijah lahko ponosni ter da imamo številne kmetije, ki bi bile s svojo domačo hrano, prijaznostjo in gostoljubnostjo primerne turistične kmetije. Bernarda Brezovnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ODLIČNO SREBRNO PRIZNANJE ZA KMETICO IRENO RAK NA DEMONSTRATIVNEM TEKMOVANJU KMETIC SLOVENIJE Goveji lišaji Veterinarji poročajo, da je več dvorišč oz. hlevov z govejo živino v Zgornji Savinjski dolini okuženih z govejim lišajem. Goveji lišaj ali trihofitija (Trichophytia bovis) je kužna bolezen govedi, ki jo povzroča plesen Trichophyton verruco-sum. Bolezen poteka navadno kronično, pojavlja se predvsem pozimi in zgodaj spomladi. V čredo se vnese z okuženo živaljo in se širi z neposrednim dotikom živali, z okuženim priborom ter opremo. Zboli več živali v hlevu, povzročitelj se prenese tudi na ljudi. Zgodnje odkrivanje bolezni je zelo pomembno, ker jo lahko še v kali zatremo. Ko se bolezen razširi na večje število živali, je zatiranje mnogo težje, dražje in manj uspešno. Veterinarska inšpekcija predvideva, da je okuženih več živali, kot je bilo javljenih in ugotovljenih primerov, zato vas opozarja, da živali, ki so prišle s planinskega pašnika, in na novo kupljene živali natančneje pregledate. Bolezen se v neokuženo rejo najpogosteje zanese z nakupom na videz zdravih okuženih živali. Temu tveganju se izognemo tako, da na novo kupljene živali vhlevimo za mesec dni v poseben hlev (karantenski hlev). Mikrob v hlevu lahko preživi več let v obliki trosov. Prenaša se z okuženimi predmeti, hlevsko opremo in priborom. Z direktnim dotikom z okuženo živaljo ali tudi posredno se bolezen prenaša tudi na človeka. Trihofitijo poznamo predvsem pri govedu. Zbolijo tudi druge domače in divje živali. Pri teh živalih so povzročitelji lišaja druge vrste plesni. Bolezenska znamenja trihofitije so značilna. Na koži goveda se razvijejo omejene površinske spremembe v obliki belo sivih krast. Običajno najprej na glavi in vratu, pozneje tudi na ostalih delih kože. Če tako krasto ostrgamo, golina pod njo krvavi, vendar proces ne gre v globino. V primeru, da na koži goveda odkrijete spremembe, to javite veterinarski službi. Bolezen se ugotovi klinično. Okužbo lahko potrdimo tudi z laboratorijsko preiskavo ostružka spremenjenega dela kože. Bolezen zdravimo s terapevtskim cepljenjem in z mazili. Zdravilo in način zdravljenja vam bo predlagal veterinar, ko bo opravil klinični pregled živali. Pred trihofitijo živali lahko zaščitimo tudi s preventivnim cepljenjem. Hlev, v katerem je bolezen, je treba temeljito čistiti, sproti odstranjevati nastil in gnoj ter razkuževati. Ljudje, ki oskrbujejo lišajevo živino, morajo biti previdni in si pogosto razkužiti roke. V primeru, da pri sebi ugotovite spremembe na koži, morate oditi k zdravniku, ker bolezni ne boste pozdravili z "domačimi" zdravili. Bojana Šturm, dr. vet. med. Veterinarski inšpektor anno temperamentna tehnologija AW0ML« “tUJMimr (DIMOMA Prodaja vseh vozil FIAT LANCIA ALFA ROMEO - staro za novo, ugodni krediti! V NOVEMBRU BREZPLAČNI PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED VOZIL IZ PRODAJNEGA PROGRAMA IN POOBLAŠČENEGA SERVISIRANJA - OBVEZNA TELEFONSKA NAJAVA! Srečno vožnjo - SERVIS in ÄVTOSALON AVTOŽUNTER 063 * 841 173 Slovenija - evropski biotski park Presenetil me je prispevek naših strokovnjakov na evropskem seminarju o bio-diverziteti, ki je potekal avgusta letos v Kranjski gori. Do sedaj ni bilo znano, da živi v Sloveniji vsaka stota znana vrsta vseh današnjih živih bitij na Zemlji oziroma vsaj vsaka petdeseta celinska vrsta. S tako izredno visoko biodi-verziteto se Slovenija uvršča med tako imenovane vroče točke v svetovnem merilu. Kako je mogoče, da na tako majhnem prostoru živi toliko različnih bitij? Slovenija je zelo pestra po geološki sestavi. Najdenih je 50 glavnih tipov kamnin. Obsežna so področja krasa, ki dodatno bogatijo vrstno pestrost s podzemeljskimi bivališči. Do sedaj je opisanih več kot 900 tipov tal. V pestrih klimatskih in reliefnih razmerah uspeva zelo raznolika vegetacija, ki oblikuje življenjski prostor živalskim vrstam. Slovenijo dodatno bogatijo vrste, ki so relikti iz toplejših in hladnejših geoloških obdobij. Imamo celo vrsto endem-nih vrst. To so tiste, ki žive le pri nas. Spomnite se na človeško ribico, nedavno so v Beli Krajini odkrili temno obarvano podvrsto. da je najbolj primerno naseliti prav naše slovenske medvede. Varovanje pa ne pomeni konzervacije in le dolgega spiska prepovedi. Saj imamo dobre izkušnje iz naše preteklosti: slovensko krajino je oblikoval človek, naš prednik, ki je stoletja z njo živel v sožitju. Ohranjeno naravo so v nekaterih predelih Evrope že znali izkoristiti kot prednost: na takih temeljih se lahko oblikuje trajnostni turizem. Le kdo bi še nekaj let nazaj lahko verjel, da je gospodarska zaostalost in nerazvitost lahko tudi prednost zaradi ohranjene narave? Vsa zgornja razmišljanja veljajo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Pri nas je razvito bogato rastlinstvo in živalstvo, ki je na žalost zelo neraziskano. V naših jamah so bile že odkrite novo opisane vrste npr. hrošček z imenom Aphaenopidius kamnikensis tonklii v Trbiški zijalki. Po naših planinah rastejo endemične rastline npr. kamniška murka, zojsova zvončnica. Ali se zavedamo tega bogastva? Ali ga bomo znali ohraniti in ga vzeti kot prednost? V našem stoletju je človek s pretiranim izkoriščanjem naravnih virov in onesnaževanjem močno zmanjšal biotsko raznovrstnost našega planeta. Za ohranitev oziroma povečanje raznovrstnosti sta dve možnosti. Prva je varovanje predelov z visoko biodiverziteto, druga pa je obnavljanje opustošenih območij. Vsekakor je varovanje vročih točk ključnega pomena, saj se bodo nekatere vrste ohranile le tam, hkrati pa so vir živih bitij za ponovno naselitev na ostala, renaturirana območja. Kot primer naj damo načrte za ponovno naselitev medveda v Franciji. Biologi so ugotovili, Zaključim naj s citatom zgoraj omenjenega prispevka: Naša dežela je nedvomno prvi biser Evrope in ena najimenitnejših dežel sveta, kar lahko že v bližnji prihodnosti postane ena naših najmočnejših deviz. Poskrbimo, da bo ostala stabilna. Zeleni Franček VIRI: Mršič, Potočnik, Novak, Honigsfeld Adamič: Slovenija - evropski biotski park revija GEA, 11/1995 Drovenik: Nove vrste in favnistične posebnosti hroščev v Slovenskih Alpah Acta entomologica slovenica, 1/1993 Prav zdajle, ko z Bobenčkom premlevava misli, kaj naj ti sporočiva, je zunaj nebo brez oblačka in sonce naju mamljivo vabi na sveži zrak. Ja, pravzaprav pa niti ni več tako toplo kot zgleda. Narava je odločno zakorakala proti zimskemu obdobju in tudi letos si mraz že brusi kremplje. V zadnji številki Savinjskih novic sva ti z Bobenčkom dala idejo za lepo posteljo. Ti je bilo to všeč? Danes pa gremo spet urit možgančke. Spet si lahko za lahko noč prebereš pravljico, ki je objavljena na drugi strani. Avtorica je naše gore list, pravljica pa prav tako sodi v Zgornjo Savinjsko dolino. Za dober konec pa še Alenkin prispevek o glasbi: glasba je hrana duše, pravijo. Ja, priznam, tudi jaz se precej posvečam tej "hrani". Težko se je naješ preveč, tako da tudi, če se bojiš za svojo vitko linijo, je priporočljiva in jo kar uživaj. Za lažjo orientacijo pri izbiri dobre ali tebi všečne glasbe pa je naša rubrika, ki ti skuša natrositi novosti. Pa veliko užitkov pri branju teh strani in seveda poslušanju glasbe. ŽIVIJO! (do naslednjič) Kdo je bil v resnici Robin Hood? Že več kot 600 let pripovedujejo zgodbe o Robinu Hoodu, angleškem izobčencu, ki je "jemal bogatim in dajal ubogim". Možno je, da so legendo navdihnila dejanja resničnega izobčenca. Verjetno je bil pravi Robin Hood eden izmed Sasov, ki so po normanski osvojitvi Anglije 1066 zapustili svojo deželo. Nekatere zgodbe pripovedujejo, da je živel za časa kralja Riharda I. (1157 do 1199) v gozdu Sherwood. Tako se lahko za legendo skrivata dva ali več resničnih izobčencev. V zgodbah je Robin Hood najboljši lokostrelec v Angliji, njegov največji sovražnik pa je notthinghamski šerif. V skupini izobčencev so tudi Marijana, oče Tuck (debeli duhovnik) in medi John (velikanski človek). Nikoli ne bomo zagotovo vedeli ali je Robin Hoođ res živel. Kdo je napisal prve znanstveno fantastične zgodbe? Prve znanstveno fantastične zgodbe so delo francoskega pisatelja Julesa Verna. Čeprav je umrl že leta 1905 (rodil se je leta 1828) in ni spoznal nič sodobne tehnologije, je v svojih knjigah opisoval helikopterje in vesoljske rakete. Jules Verne ni bil ne znanstvenik ne pustolovec: v nasprotju z burnostjo in številnostjo njegovih junakov je bila največja dogodivščina kratek polet z balonom. Zgodbe, s katerimi je tako zaslovel, so bile najprej objavljene v nadaljevanjih v neki reviji pod skupnim naslovom Nenavadna potovanja. Mednje so sodili romani Potovanje v središče Zemlje, Dvajset tisoč milj pod morjem in še nekaj drugih. V domišljijskih potovanjih je predvidel potovanje z raketo, razvoj podmornice in iznajdbo televizije. Opisal je celo breztežnostno stanje in to veliko prej, preden je prvi astronavt poletel v vesolje. Kdo je napisal prve detektivske zgodbe? Prve detektivske zgodbe je napisal ameriški pisatelj Edgar Allein Poe. Dogajajo se v Parizu, Poejev junak pa je Francoz C. Avguste Dupin. Poe je živel od leta 1809 do 1849. Zvečine je delal kot urednik revij - zelo uspešen urednik, za katerega se je zdelo, da ima čut za to, kaj si ljudje želijo brati. Njegove lastne zgodbe so bile pogosto srhljivke, kot na primer Konec Usharjeve hiše. Njegov detektiv Avguste Dupin se prvič pojavi v zgodbi Umori v ulici Morgue, v kateri razvozla vrsto skrivnostnih umorov, ki jih je očitno zagrešil nekdo z nadčloveško močjo; izkaže se, da je to velikanska opica. Je Sherlock Holmes v resnici živel? Sherlock Holmes je eden najslavnejših detektivov vseh časov, vendar ni nikoli v resnici obstajal; je samo junak, ki si ga je izmislil sir Arthur Conan Doile, ki je umrl leta 1930, ko je bil star 71 let. Sherlock Holmes ni bil prvi izmišljeni detektiv (že Edgar Alan Poe je ustvaril gospoda Dupina), vendar je bil prvi, ki je pritegnil domišljijo ljudi. Njegov značaj in navade so tako dobro opisani, da so bili mnogi prepričani o njegovem obstoju in so se ga napotili iskat na Baker Street 22lb v Londonu, v hišo, ki je nikoli ni bilo, tako kot ne njenega izmišljenega stanovalca. Najbolj znana zgodba o Sherlocku Holmesu je Baskervillski pes. To je klasična detektivka, ki se dogaja konec 19. stoletja, po večini v Londonu. Holmes je opisan kot ekscentričen človek, z izredno sposobnostjo koncentracije, ki kadi pipo in igra violino. Pomaga mu doktor Watson, ki ni preveč bister in ki pripoveduje o njegovih podvigih. Kdo je ustvaril miška Mikija? Miška Mikija, z izvirnim imenom Mickey Mouse, je ustvaril Walt Disney, veliki začetnik in mojster filmske risanke. Izmislil si je že nešteto drugih likov, med njimi racmana Jako. Disney je živel od leta 1901 do 1966. Uspešne risanke je začel delati v 20. letih v Lo s Angelesu. Leta 1928 ko so posneli prvi zvočni film,je Disney doživel uspeh s prvo filmsko risanko, v kateri se je pojavil Mišek Miki: Parnik Willie. Sledilo je še več zmagoslavij, med njimi Trije pujski (s priljubljeno pesmijo Kdo se boji velikega hudobnega volka?). Ko se je pojavil barvni film, je Disney posnel prve celovečernice (Sneguljčica in sedem palčkov), od 40.1et naprej pa dokumentarne filme o naravi. Kasneje je posnel tudi otroške filme, v katerih so poleg živih igralcev nastopali risani junaki. Eden izmed najbolj priljubljenih filmov te vrste je bil Mary Poppins iz leta 1964. MLADI BOBENČEK Soteska Suhe, smreka velikanka in čarovnica Nekoč, pred davnimi časi je živela vdova, kije imela sina edinca. Stanovala je v bližini Negojniškega gradu. Negojniški grofje imel hčerko, kije bila tako lepa kot jutranja zarja. Andrej, kot mu je bilo ime, je dobil delo za stražarja pri grofični. Nekega dne je oče razglasil, naj pridejo snubci in tisti, ki si ga bo grofična izbrala, bo postal njen mož. Grofična pa se je zagledala v stražarja Andreja. Ker je hotela samo njega, mu je postavil uganko. Ukazal mu je, naj v eni noči prinese iz daljnjega cesarstva ogenj, ki bo še gorel. Andrej je bil v veliki zadregi. Odšel je v gozd. Tam je naenkrat zagledal ujetega orliča, katerega je rešil. Orlič se mu je lepo zahvalil in ga vprašal, če potrebuje kakšno pomoč. Andrej mu je vse potožil, orlič pa seje odpravil na pot in še tisto noč prinesel ogenj, kije gorel. Grof gaje začudeno pogledal in dejal: "Prvo nalogo si dobro opravil, a čakata te še dve." Druga naloga je: "Z otoka, ki je na sredi morja, mi prinesi Rokovo jajce." Andrej seje s sklonjeno glavo odpravil na splav, ki mu gaje grof pripravil za na pot. Ni bilo dolgo, ko je prispel do otoka. Na veliki skali je zagledal Rokovega mladiča, ki seje ujel v past. Andrej je hitro pospešil korak in ga rešil. Mladič se mu je zahvalil in ga vprašal, zakaj je tako zmeden. Mladenič mu je vse povedal in mladič gaje peljal pred svojega očeta Roka. Ko mu je ta povedal svojo željo, je oče na to pristal in mu izročil veliko belo jajce. Andrej se je vesel odpravil do domačega brega Savinje in hitro pohitel h grofu. Ko gaje zagledal živega in zdravega in še z jajcem v roki, je skoraj omedlel. "In zdaj še zadnja naloga", seje zasmejal grof in rekel: "Jutri pojdi na Terske peči k Jagibabi in ji reci, da hočeš njene oči. "Grofična je to slišala in odpeljala Andreja v svojo sobo, ter dejala: "Se danes morava zbežati." Hitro sta osedlala konja in pobegnila iz gradu. Bežala sta čez hribe in doline, čez gozdove in reke, dokler se nista ustavila v neskončnem gozdu. Koje grof to opazil, je poslal po čarovnico, kije živela na Golteh. Čarovnica seje odpravila na pot za njima. Ujela jih je pod visoko lipo in se močno zakrohotala. Ta njen smeh je grofično spremenil v visoko smreko, iz Andreja se je razvila ozka soteska, konj pa seje spremenil v potoček Suha. Kdor pa v to pravljico ne veijame, lahko pride na Rečico pogledat. (Rok - pravljično bitje - gospodar vseh duhov) Every minute’s like a day, when you’re far away. Wish you were here... Mi smo in ostajamo z vami. Z vami pa je tudi priljubljena skupina Rednex. Novica, ki prihaja iz Švedske, pa je prav vznemirljiva. Pevka skupine Rednex, Mary Joe, se menda pripravlja, da bo posnela samostojno ploščo. Mar to pomeni, da bo Mary zapustila svojo četverico? Sama pove, da je to zaenkrat le preizkus njenih sposobnosti. Če pa vprašate preostale fante, se jim le skremžijo V ljubljanski dvorani Tivoli so 13. novembra nastopili The Blues Brothers Band. Le kdo se jih ne spomni ali jih ne pozna? Skupina je vnesla v glasbeni prostor nekaj povsem novega, tako imenovani zabavni blues. NAGRADNO VPRAŠANJE: Iz katere (sosednje) države prihaja duet R.M. Project? Pri založbi Helidon je izšla kaseta in kompaktna plošča Oliverja Antauerja z naslovom "Ona pravi ne". Oliver je sodeloval že z mnogimi skupinami, kot so: skupina Modrina, Pepel in kri, 12. nasprotje in Magnet. Njegov prvi samostojni projekt, pri katerem so sodelovali tudi Simona Weiss, Goran Šarac, Aleš Čadež in drugi, je sestavljen iz starejših uspešnic, pa tudi iz povsem novih skladb. Vso srečo, Oliver. V manj kot letu dni sta zamejska Slovenca Maxi Šuligoj in Robert Miklus osvojila naša plesišča. Gre za vedno bolj priljubljeni duet R.M. Project, ki je nedavno izdal svojo prvo maksi kompaktno ploščo z uspešnico Hočem tvojo pi... . Pa sta res per... per... perfektna, a ne? ŠPORT IN KRONIKA l.A slovenska odbojkarska liga - ženske Prva zmaga Zgomjesavinjčank V šestem kolu 1.A slovenske odbojkarske lige so igralke Zgornje Savinjske zabeležile prvo zmago. Premagale so ekipo Nove Gorice in se tako odlepile z dna lestvice. V petem kolu, 4. novembra, so namreč zgomjesavinjske odbojkarice doživele še peti poraz. Na gostovanju pri vodilni ekipi Infond Branik v Mariboru se v okrnjeni zasedbi niso mogle resneje upirati favoriziranim domačinkam. Tekma je bila končana po pičlih 38 minutah z rezultatom 3:0 (1, 3, 3) za Mariborčanke. V tekmi šestega kola, ki so jo Zgomjesavinjčanke odigrale na Polzeli, pa je bila slika že drugačna. Igralke Nove Gorice so bile nedvomno slabši nasprotnik in so klonile 0:3 (-7, -7, -6). Forma odbojkaric Zgornje Savinjske se po slabem začetku izboljšuje, prav tako pa tudi zanesljivost na posameznih igralnih mestih. Lestvica po 6. kolu: Infond Branik 6 6 0 18:0 12 TPV Novo mesto 6 4 2 14:7 8 Celje 6 4 2 14:8 8 Bank Austria Bled 6 4 2 14:8 8 Cimos 6 4 2 12:12 8 Zgornja Savinjska 6 1 5 6:15 2 LIK Tilia 6 1 5 4:17 2 Nova Gorica 6 0 6 3:18 0 Jutri se bodo igralke Zgornje Savinjske v gosteh pomerile s predzadnje uvrščeno ekipo LIK Tilia. Franci Kotnik LK Mozirje Dva naslova prvaka in dva državna rekorda 4. novembra je bil na Otočcu mednarodni lokostrelski turnir v disciplini 3D, katerega so se mozirski lokostrelci udeležili v močnejši zasedbi. Pri članih compound je bil Dušan Perhač šesti, Dušan Praznik pa 18. Pri članicah compound je zmagala Bernarda Zemljak pred Jožico Emeršič (obe LK Mozirje). Tokrat so nastopili tudi mlajši tekmovalci in dosegli naslednje uvrstitve: 1. Grega Emeršič, 2. Sašo Emeršič, 4. Robi Turnšek. Teden dni kasneje je bil v Škofji Loki prvi turnir za slovenski pokal za sezono 95/96. Rezultati mozirskih lokostrelcev: Člani compound: 1. Stefan Ošep, 17. Miran Terglav, 34. Dušan Praznik. Članice compound: 1. Jožica Emeršič (DR), 3. Bernarda Zemljak. Veterani compound: 1. Dušan Perhač (DR): Dečki compound: 5. Aleksander Ošep, 7. Robi Turnšek. Kadeti compound: 1. Grega Emeršič, 5. Sebastjan Finkšt. Mladinci compound: 4. Sašo Emeršič, 7. Zidar Janez. Tekmovalci LK Mozirje so torej dosegli dva nova državna rekorda, v klubski konkurenci pa so zasedli 3. mesto. Zmagovalca slovenskega pokala za sezono 94/95 sta postala Bernarda Zemljak in Dušan Perhač, katerima gre za dosežena rezultata iskreno čestitati. Franci Kotnik Ju - jitsu prvenstvo za pionirje in kadete V soboto, 21. oktobra je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v Ju - jitsu borilni veščini za pionirje in kadete. Tekmovanja se je udeležilo preko šestdeset tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Ju - jitsu klub Samuraj so zastopali štirje tekmovalci in sicer so bili David Sedušak, Valentin Raztočnik in Janez Poličnik v svoji kategoriji tretji, Peter Stakne pa je zasedel peto mesto. V skupni uvrstitvi so predstavniki gornjegrajskega kluba zasedli četrto mesto. Edi Mavrič Po nezgodi je pobegnila 30. oktobra se je ob 18. uri zgodila prometna nezgoda na Ljubnem ob Savinji. Voznica osebnega avtomobila Gabrijela Z. (57) iz Strmca je izsiljevala prednost vozniku kolesa z motorjem Draganu K. (16) z Ljubnega. Dragan se je v nezgodi telesno poškodoval, voznica osebnega avtomobila pa je odpeljala s kraja nezgode, ne da bi mu nudila pomoč ali počakala prihod policijske patrulje. Slednja je voznico seveda kmalu izsledila in jo preizkusila z alkotestom, ki pa ni reagiral pozitivno. Vlom v hišico ob športnem igrišču 31. oktobra je Albin Š. (30) iz Nazarij sporočil policiji, da je neznani storilec preko noči vlomil v hišico ob nazarskem športnem igrišču in iz predala točilne mize odnesel okrog 20 tisoč tolarjev. Patrulja, ki si je ogledala kraj dogodka, je našla u obrabne sledi in pri nadaljnji preiskavi ugotovila, da je bilo v istem času izvršenih še več podobnih kaznivih dejanj, ki pa jih oškodovanci zaradi manjše škode niso prijavili. Kljub temu so bili storilci odkriti. Gre za pajdaštvo otroka in mladoletnika, katerima se je občasno pridružila Še polnoletna oseba. Kršil je javni red in mir 1. novembra je ob 11.25 uri Stanislava T. (42) iz Šmartnega ob Dreti prijavila, da v gostišču Turky vinjeni gost Ivan B. (48) iz Šmartnega krši javni red in mir. Možakar je razbijal steklovino in grozil s pretepom, še preden pa je na kraj dogodka prispela patrulja, je prostor že zapustil. Poklical ga bo sodnik za prekrške. Vozil je po napačni strani 4. novembra se je ob 23. uri zgodila prometna nezgoda v Nazarjah. 17-letni Rajko j. s Prihove je vozil kolo z motorjem po Lesarski cesti po napačni strani vozišča in zaradi tega čelno trčil v osebni avto, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 19-letni Robert V. iz Velenja. Pri trčenju, ki ga je voznik osebnega avtomobila sicer skušal preprečiti a mu ni uspelo, sta se telesno poškodovala voznik kolesa z motorjem in njegov sopotnik Bojan. Kradel je ure 5. novembra je ob 23.45 uri neznani storilec vlomil v lokal Urarstva Aubreht v Moziiju. Storilec je bil pri dejanju pregnan, kljub temu pa mu je uspelo odnesti nekaj ur v vrednosti okrog 100 tisoč tolarjev. Neznanca še iščejo. Goljufija pri prodaji 9. novembra je Vojko P. (32) iz Brezja naznanil policistom, da ga je ogoljufal Osman T. (35) iz Velenja. Imenovana sta sklenila kupoprodajno pogodbo, po kateri je Osman za protivrednost gotovine, TV sprejemnika in satelitske naprave Vojku prodal osebni avto. Ker se je novemu lastniku avto pokvaril že naslednji dan po kupčiji, je le-ta zahteval ničnost pogodbe, s čemer se je Osman strinjal. Zapletlo pa se je pri realizaciji dogovora, saj je Vojko avto vrnil, Osman pa ne predmetov. Policisti še zbirajo podatke, nakar bodo ustrezno ukrepali. Krave je pokončala elektrika V zadnji številki smo poročali o poginu krav na domačiji Slapnik v Kokarjah. Po uradnih sporočilih, ki so jih posredovali pristojni organi, naj bi bil vzrok za pogin krav električni tok. PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozaijamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odmev na kulturni teden v Gornjem Gradu Od 16. do 20. oktobra je v Gornjem Gradu potekal teden kulture. 16. oktobra so naši kulturniki povabili gospo Milo Kačičevo, ki je v avli Stekla opremljenega z umetniškimi deli Jakoba Sovinška recitirala pesmi svojega sina in tudi nekaj svojih. Umetnik na citrah naš Karli Gradišnik je za intermezzo k njenemu izvajanju zaigral. Na vse, ki smo prisostvovali tej predstavi, je gospa Kačičeva naredila globok vtis in vpogled v lepoto in bolečino življenja. Dne 18. oktobra je bil organiziran pogovor in pregled 115-letne gornjegrajske kulturne kronike z znanim režiserjem in publicistom Andrejem Kurentom in, iz naših medijev prav tako poznanim, Matjažem Kmeclom. Oba gospoda sta zelo prisrčno in pozitivno ocenila tradicijo Gornjega Grada in seveda dala močno spodbudo sedanjemu času in delu naših mladih zapisovalcev delovanja na vseh področjih. Upravjčeno sta posebej pohvalila Edija Mavriča, ki je zbral vse gradivo za izid brošure "Po njihovih stopinjah". Tudi naš slavni zgornjesavinjski zgodovinar gospod Aleksander Videčnik je bil navzoč. Prišli so povabljeni pevci iz Šoštanja, ki se jim ponovno opravičujem glede moje kritike dveh neslovenskih pesmi. Ker koncertnih prireditev skoraj ne obiskujem, mi res ni bilo znano, da že zaradi solidar- nosti do njihove kulture izvedejo kakšno pesem v njihovem jeziku. Vsi navzoči pri tem dogajanju v salonu gostilne Trobej smo bili zadovoljni s postrežbo njihove kulinarike in pijače. Zadnji dan, 20. 10. smo si imeli priliko ogledati stare razglednice in slike nabožne, arhitekturne in druge vsebine, zbrane skoraj iz vse Evrope. To je zasluga Janeza Mavriča. Lahko rečemo, da se je rodovina Mavričevih že kar globoko zasidrala v kolo prosvetne zgodovine. V dvorani kulturnega doma je bil zadnji in najlepši del te prireditve. S priokusom manjše "zlobe" moram zapisati, da je zopet dominiral Edi Mavrič. Linhartovo nagrado sta pa zasluženo prejela g. Vika Venišnik in g. Alojz Mavrič za dolgoletno delo na igralskem področju. Se razume, da so prisostvovali še naši gospodje župani, razni vodilni predstavniki občine Mozirje in meni nepoznane osebnosti ZKO iz Ljubljane. Šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, nastop mladih trobentačev in deklica na citrah je lepo zaigrala. Kmalu bi pozabila omeniti simpatičnega urednika Savinjskih novic, ki je jedrnato povezoval program. Upam, da se bodo igre, recitacije in podobno nadaljevale več kot samo enkrat v letu. Helena Novak Attemsov trg 37 Gornji Grad Se o Petru Weissu Ob prispevku o Petru Weissu "Namesto da bi postal matematik, je zdaj slovenist" je škoda, da niste opozorili še na eno dejstvo: Peter Weiss nam je pred leti zelo razširil vedenje o Zgornji Savinjski dolini! Tudi sam, čeprav ne živim v Zgornji Savinjski dolini, sem z zanimanjem spremljal njegove sestavke v Savinjskih novicah in želel, da bi imeli v Spodnji Savinjski dolini nekoga, ki bi opravljal takšno delo in želel, da bi imeli časopis, ki bi bil takšne sestavke pripravljen objavljati. Tako pa se še tu in tam pojavi kakšen prispevek, za katerega pa ni "prostora" ne v enem ali drugem glasilu Spodnje Savinjske doline. Mislim na prispevke o znamenitih Zgornjesavinjčanih, o virih za znamenite Zgornje-savinjčane, se še spomnimo, da je predstavil recimo Ahacija Stržinarja, Janeza Brložnika ali Frana Tratnika itd.? Mogoče ob tem, da bo drugo leto 120-letnica, citat iz življenjepisa Ferda Seidla: "... Seidl je bil prvič v naših Alpah kot visokošolec leta 1876. Takrat je občudoval Iglo, Presihajoči studenec, Logarsko dolino, slap Savinje in Okrešelj. Ravno takrat je ta čudoviti svet odkrival Seidlov profesor na graški univerzi Johannes Frischauf..." Spomnimo se na prispevek "Peter Weiss: samozavestno samozavedanje" (1986) in vprašajmo se: zakaj še ni izpolnjena njegova želja, da se ponatisneta knjigi Dekanija gornjegrajska Avguština Stegenška in Savinjske Alpe Frana Kocbeka? Z zanimanjem smo in še danes radi polistamo po prevodih različnih potopisov, kot n. pr. "Zupančičev" Izlet iz Celja v Solčavo". Na veselje Spodnjesavinjčanov je objavljen tudi prevod tistega dela, ki opisuje Spodnjo Savinjsko dolino. V sestavku "Seidl v spodnještajerski Švici" je prikazan potopis Johanna Gabriela Seidla iz 1. 1847. Tu najdemo pripovedko o zvonu iz Crete, P. Weiss je zapisal, da je Seidl prikazal širnemu svetu v simpatični luči dobršen del naše Štajerske in njene prebivalce. Zgornji del Zgornje Savinjske doline je Seidl poimenoval "spodnještajerska Švica". Peter Weiss je 1. 1986 zapisal, da načrtuje, da bi izdal knjigo o znamenitih Zgornjesavinjčanih. Se lahko vprašamo: kaj je z izdajo te knjige? In ob želji, da bi se ponatisnili ob 850-letnici ustanovitve gornjegrajskega samostana (želja iz 1. 1986) knjigi Dekanija Gornjegrajska in Savinjske Alpe, ponovimo poziv iz 1. 1986 z željo, da bo ob 10. obletnici padel na plodna tla: “Zato pozivam občinske ljudi, ki razpolagajo z denarjem, naj bodo ob enkratni obletnici (tu Peter Weiss misli na 850-letnico gornjegrajskega samostana) še posebej naklonjeni tovrstnim duhovnim naložbam." Obletnica je za nami, želje so ostale. In na zaključku prošnja uredništvu: Poglejte v "delavnico" P. Weissa in objavite njegovo delo. Franc Ježovnik, Griže flli ste sc že vprašali, zakaj konkurenca proda več kot vi? ßi radi vedeli? Preprosto, ker oglašuje v Savinjskih novicah! Kvalitetno in poceni ali dumping za komunalne storitve? Mar res vedno in trajno? Najbrž tudi ekonomska stroka pozna izjeme, ki so v našem, vsaj zaenkrat še malce "gnilem ekonomskem sistemu", povsem običajne. Pa vendar, že star ljudski pregovor pravi, da za malo denarja dobiš malo muzike. Kaj je razlog za takšen anahronizem? Politika? Morda. Stroka? Gotovo ne! Socialna stiska? Malo verjetno. Morala? Verjetno. In zakaj? Če odpovejo osnovne moralne norme, domnevno odpove tudi sožitje, medsebojni odnosi, tolerantnost, nacionalni ponos..., razraščajo se pa razni "izmi". Prav slednje predstavlja dobro "gojišče" za vsiljene razprave, ki v bistvu že in še bodo zamegljevale resnico. Protagonisti takšnih razmer si pravzaprav želijo tovrstnih razprav in polemik. Po principu daj jim kruha in iger želijo zaposliti večino in si tako ustvariti dovolj možnosti, predvsem pa časa, da izpeljejo domnevno privatizacijo na tem tako občutljivem področju v svojo lastno korist. Scenarij je prefinjen, saj ga ne spozna niti razmišljajoča elita novodobne politike. Tista torej, ki razmišlja pošteno in iskreno. Kako si sicer razlagati nastajanje sedanjih konfuznih razmer in avtorjev rešitve iz zagate z LIKVIDACIJO nečesa kar po zdravi logiki mora funkcionirati? Odkar ljudje načrtno, po nekem določenem programu urejamo svoja bivališča in naselja, se razvija tudi pose- bna skrb za: - urejanje oskrbe s pitno vodo, - odvajanje in prečiščevanje odplak, - odstranjevanje in recikliranje odpadkov, - vzdrževanje in urejanje poti ipd. Z urbanizacijo naselij se je ta skrb povečala in prihaja v skupno zadevo (res Communis) imenovano tudi javno zadevo (res publica), kar se pravno-formalno ureja v javnih podjetjih. Na pohodu bi pri nas naj bil torej privatni kapital za komunalno infrastrukturo, ki se že baje kar ponuja zastonj. Sistem naj bi bil celovit in uspešen, zato si je za njegovo postavitev potrebno vzeti čas. In prav čas je denar, česar se domnevni tuji investitorji in pralci denarja dobro zavedajo. Ko bomo zgradili celovit sistem zavarovanja nacionalnih interesov, bo ta tema le še zgodovina. Itak pa tudi tu velja star ljudski pregovor, da je denar sveta vladar in da se nikoli ne vlaga tam, kjer se ne vidi določenih KORISTI into trajnih. Vendar takrat bo že "prepozno", uničeno bo podjetje, ki je desetletja skrbelo za javno dobro vseh nas, da smo imeli poceni vodo, Odvoz smeti, redno vzdrževane lokalne ceste ipd. Kar tako naprej, da bo zadovoljstvo "obojestransko". VAŠA KOMUNALA JAVNO PODJETJE, KOMUNALA p.o. MOZIRJE Ob grobu naših talcev "Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo življenje zanju" Ob dnevu mrtvih, ko vsak pohiti na grob svojih dragih, jim prižge lučko, jim pokloni šopek jesenskega cvetja, se malo zamisli in obudi spomin nanje. Za vsemi nam je hudo, ker jih ni več med nami. Za njimi ostaja le praznina in boleč spomin. ZB Zgornje Savinjske doline smo 25. 10. obiskali skupni grob naših slovenskih talcev, ki so bili ustreljeni v zloglasnem celjskem "Piskru" in mariborskih zaporih. Ti so pokopani v Gradcu v Avstriji. Na pokopališču je velika okrogla marmorna plošča, na njej stoji visok štirioglat stolp; na njem piše v enajstih jezikih: "Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo življenje zanju." Prvi napis je v nemščini, drugi v slovenščini. Pred stebrom je kot mavrica razpet obok in na njem so plošče z napisi vseh tu pokopanih. Našli smo mnogo, mnogo domačih imen. Prižgali smo svečke, položili venček cvetja in s kratkim nagovorom orisali njih trnovo življenjsko pot. Pa tam stojiš, pa podoživljaš - utrne se solza: dali ste svoja mlada življenja za mir, za svobodo. Zdaj, po toliko letih, ste še živi v naših srcih, nikoli ne bomo pozabili vaših žrtev. Počivajte v miru, četudi na tujih tleh. Marija Ročnik, Podhom 6 Šmartno ob Dreti VVZ Mozirje objavlja naslednja dela in naloge: 1. DE MOZIRJE: 1 delavko za opravljanje del in nalog vzgojiteljice predšolskih otrok za določen čas s polnim delovnim časom okvirno v mesecu decembru 1995 in do 31.8.1996. 2. Dve vzgojiteljici predšolskih otrok za izvajanje skrajšane priprave otrok na osnovno šolo za določen čas s polnim delovnim časom od februarja 1996 do 31.8.1996. POGOJI: - končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit - da je državljanka R Slovenije in mora obvladati slovenski jezik Delovni čas za vzgojiteljico za DE Mozirje je izmeničen od 7,30 do 14. ure ali 5,30 do 12. ure, za vzgojiteljici za izvajanje skrajšane priprave otrok je v popoldanskem času po dogovoru. Za objavljena prosta del. mesta vzgojiteljice morajo kandidatke predložiti naslednjo dokumentacijo: 1. prošnjo 2. spričevalo o končani šoli 3. kratek življenjepis z vsemi zaposlitvami 4. fotokopijo rojstnega lista Poskusno delo traja 6 mesecev. Zgorniesaviniski časopis. REGRES ZA REJO KRAV DOJILJ Rejci krav, ki ne oddajajo tržnega mleka in redijo teleta, imajo možnost uveljavljanja premije za rejo krav dojilj (20.000 SIT). Teleta morajo imeti znano poreklo (pripustni list). Možno je uveljavljati regres za osemenjevanje z mesnimi pasmami (3.000 SIT). Informacije KSS Mozirje. ŠD MLADOST REČICA OB SAVINJI na podlagi sklepa 10 vabi vse zainteresirane, da posredujejo PONUDBE ZA NAJEM GOSTINSKIH PROSTOROV (neopremljeni) v izmeri 80 m2, v okviru športnega kompleksa na Rečici ob Savinji. V ponudbi je potrebno posebej opredeliti oziroma ponuditi ceno za najem prostorov in druge eventualne pogoje, ki so vezani na najem. Predvideni čas najema je 5 let, najemno pogodbo je mogoče skleniti od 1. 5. 1996 dalje. Prostore si je možno ogledati 28., 29. in 30. 11. 1995, v dopoldanskem času od 10. do 12. ure. Ponudbo je potrebno posredovati v pisni obliki najkasneje do 10. 12. 1995 na naslov: ŠD MLADOST, 63332 REČICA OB SAVINJI, s pripisom: "ponudba za najem - NE ODPIRAJ". Poslane ponudbe ŠD Mladost ne zavezujejo, da mora skleniti pogodbo s katerimkoli ponudnikom. Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete na tel. št. 831-423 (g. Robnik), vsak dan v dopoldanskem času. ElektroinstalacijE in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p. ~ ( - ^ Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti, n Tel.: 063/845-194 ( Rudimo vam: [□ - satelitske sisteme z garancijo in atestom - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu V sodelovanju s firmo Intelsat d.o.o. vam nudim: dekoderje za MULTICHOICE s slovenskimi podnapisi na programu FILMNET. Dobava TV sprejemnikov različnih proizvajalcev. Televizor vam pripeljem na dom in vas naučim rokovanja. VSE STORITVE OPRAVLJAM KVALITETNO IN Z GARANCIJO Možnost plačila na več obrokov! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI IMAŠ radio alfa d,o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU 1C7.8 MhZ TRGOVINE ŠKRAT TRGOVINA NADLUČNIK Radmirje 106 a TRGOVINA ŠKRAT Tlaka 32, Gornji Grad MILKA 100 g (vsi okusi) 99,90 CAMAY MILO 69,90 ČOKOLADNA DOMAĆICA 269,90 CAMAY TEKOČE MILO 199,90 ČOKOLADNE NAPOLITANKE 1 kg Kraš 379,90 BLEND-A-MED ZOBNA KREMA 119,90 POLNJENA ČOKOLADA NADA 100 g 69,90 ČISTILO WC NET 199,90 KIS VINSKI SALATINA 1 1 119,90 PANTEN ŠAMPON 200 ml 269,90 ZLATA KAVA 100 g 129,90 HEAD & SHOULDERS 200 ml 299,90 RIŽ SPLENDOR 1 kg 99,90 4-DELNI SET za POMIVANJE TAL MOČO 999,90 PRIMORSKA MOKA 1 kg Mlinotest 69,90 MEHČALEC CIKLAM 41 299,90 MOKA T 500 Mlinotest 20/1 1 .199,90 PRALNI PRAŠEK DAM 4 kg TAED 799,90 PŠENIČNO KRMILNA Mlinotest 25/1 399,90 AVA 3 kg 699,90 VSE POTI VODIJO V TRGOVINE ŠKRAT Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: .f" ; - nagrobnih spomenikov, tudi obnova storili - okenskih polic, tudi po naročilu ' kopnio Valentin Podpečan, Šalek 20 ' tl°koy , Velenje. Tel. D63/857-55B s'0nj(0,y ,'n Uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.OD do 17.□□ TOPLOTNE ČRPALKE Nova generacija toplotnih črpafk Izboljšan izkoristek, novo okolju prijazno hladivo Emajliran bojler, atraktiven design (barve po izbiri) Možnost ločene izvedbe (hlajenje kleti) W !3 termotehnika KRONOVŠEK (063)70 1 -247 TRGOVINA -1KPAJCAR f?he 5 „„c Ljubno ob tel: 841-512 fflP MIKLAVŽ SPOROGA: VSE OTROKE OBVEŠČAM^ D.A ^I I KO DARILA NAROČIJO V TRGdviNI/^ iđkAjĆAR”. IMAJO OGROMNO ]^NČl4AyTOM^IM0v|, MEDVEDKOV, RAZNIH IGRlG^^ksTRUMENTOV IN ŠE IN'ŠE. ČOKČLAD, IK)NIK)NÖV, čoi^^LADNlil PARKLJEV IN MIKLAVŽEV. ZA VSAK SLUČAjPASO PRESKRBLJENI TUDI S ŠIBAMI, ČEPRAV VEM, DA JIH STARŠI SPLOH NK POTREBUJEJO, KER STE TAKO PRIDNI. j NAJVAŽNEJŠE JE PA TO, DA BOM VELIKO PRIHRANIL, ČE BOSTE DARILA NAROČILI V TRGOVINI "EN KRAJCAR". ŽE V NAPREJ ŠE VAM ZAHVALJUJE VAŠ MIKLAVŽ! Hotel flesniK ★ ★ ★ ★ LOGARSKA DOLINA lO, 63335 SOLČAVA TEL/FAX 063 846 110, 846 024. V SONCU, DEŽJU IN SNEGU V LOGARSKI DOLINI BAZEN, SAVNA, SOLARIJ, WHIRPOOL WEEKEND PAKET -POLPENSION - 149 DEM/OS TEDENSKI PAKET -POLPENSION - 399 DEM/OS SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES HOTEL PLESNIK Logarska Dolina 10 • 63 335 Solčava • SLOVENIJA tel./fax: +386 63 846 110 POSEBNA MAXI PONUDBA-MINI CENE \A * TO IN ŠE * $VVEC BOSTE NASLlX /V DROGERIJI MAXI vX^ 'pritličju GRABNERJEVE HIŠF v Mozirju »v Vpetek J4.11.95,od IO%re«te,stret> PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE DRAGI MIKLAVŽ! Ker vem, da ti primanjkuje denarja in časa, zato te prosim, da se oglasiš v BLAGOVNICI SAVINJE v Mozirju na oddelku igrač in otroške konfekcije, kjer imajo: BUNDE FLANELASTE SRAJCE PULIJE OTROŠKE TRENIRKE ter obilo lepih igrač po zelo ugodnih cenah. že od 2.512,00 SIT dalje od 1.176.00 SIT daüe od 706 SIT do 794 SIT od 2.920 do 3.700 SIT V MANUFAKTURI vam nudimo modele, ki so bili prikazani na jesensko-zimski modni reviji pod ugodnimi plačilnimi pogoji. m 6333Q JVtpzi Tel.: Oö3A§2 (oziije^ 31 981 OD 20. NOVEMBRA DO 10. DECEMBRA POSEBNO UGODNI DNEVI ZA NAKUP OTROŠKE KONFEKCIJE! * otroške termo nogavičke od 236 SIT dalje * žabice od 708 SIT dalje * rokavičke 567 SIT * otroške trenirke po 1.400 SIT... telovniki, kape, šali, trakovi iz termovelurja ter ostala konfekcija! ODLOG PLAČILA, OBROČNO ODPLAČEVANJE, POPUSTI IN ŠE KAJ! imis Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 AKCIJA - keramične ploščice - sanitarna keramika ITALIJA - enoročne armature - kopalne kadi - strešna okna GUN - kotel 5IM€ AR4 - sodi iz nerjaveče pločevine Se priporoča: IZOLES Mozirje 832-OII_______________________ od 700.00 27.990 od 9.000 dalje 10.990 60.111 Heiko Izoles Ljubno 841-267___________ BUDNA D.0.0. HLODOVINO TRDIH bukev, javor, hrast, jesen itd. plemeniti listavci (češnja, oreh, hruška, itd) vse klase plačilo takoj Informacye: 0609-621-475 MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 730-593 PE Velenje, Tel. 854-391 SUZUKI specialni popusti za VOZILA SUZUKI KREDIT 1-4 let, R+7,5 - R+8,8% SWIFT 1,3 GLS 3V (air bag, elekt. ogl.) 17.390 DEM SWIFT 1,3 GX SEDAN 19.850 DEM (servo, air bag, elek. ogledala, centr. zakl.) BALENO - ZNIŽANJE! CENOVNO KONKURENČNA VOZILA BALENO 1,3 GL ECO že od 18.990 DEM NA ZALOGI MODELI BALENO z clasic, comfort in lux opremo! SAMURAI 24.390 DEM popust 60.000,00 SIT VITARA 3V 34.700 DEM popust 80.000,00 SIT VITARA 5V 39.700 DEM popust 100.000,00 SIT ROVER - ZELO UGODNI KREDITI 5 let, D+ 5,9%, 25% polog ZNIŽANJE!!! 214 Si 16V in 414 Si 16V 23.800 DEM (servo, cent. zakl., elek. pomik ogledal in stekel, antena + 4 zvočniki, metalic barva...) DARILO OB NAKUPU: ALARMNA NAPRAVA! FIAT PUNTO 55 S 3V met. barva 17.490 DEM SUBARU - MOJSTRI ŠTIRIKOLESNEGA POGONA - KREDIT 5 let, D+5,9%, 25% polog JUSTYJ 12 4WD 22.020 DEM IMPREZA SEDAN GL/BX 1,8 4WD 33.600 DEM LEGACY KOMBI GL/JM 2,0 4WD 44.000 DEM £ 7 W 0 S Trgovina RIMOS Na trgu 36 Mozirja ___ • domači praznik - čas kolin svinjska drobna č. 1m 15,80 svinjska debela č. Im 18,00 goveji koti 330,00 kolofonija 340,00 mreža za meso 1m 50,00 naturin (za salame) 40,00 salamurin 1kg 330,00 * velika izbira božično novoletnega programa * velika izbira italijanskih ploščic in portida tel. 841-252, 832-858 SPIX-TIPLES TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. . 1II1UI te Plačilo po prevzemu. Informacije: 0609-624-771 tel./fax: 831-371 ■i < i - >-. m Nihče ti ni mogel več pomagati, nihče ni občutiI tvojih bolečin, potem je prise! Jezus, tvoj rešitelj in rekel: jaz ti bom pomagal. ZAHVALA V četrtek, 2. 11. nas je v globoki žalosti zapustila draga žena, mama in stara mama Meta KLEPAČ iz Luč ob Savinji Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se pevskemu zboru za lepo petje ob slovesu, Avgustu Brezniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Sirku, ki jo je obiskoval in lajšal bolečine ter nam stal ob strani, dr. Žunterju, patronažni sestri Verici, kolektivu OŠ Luče ter Kristini Mati-jevec za njeno požrtvovalno pomoč. Hvala vsem! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Med nami ni več našega ljubega Alojza REBIČA iz Mozirja Vsem, ki ste ga bodrili v času njegove bolezni - hvala. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, sv. maše, ga pospremili na zadnjo pot s pesmijo, zaigrano tišino in njegovim prijateljem gasilcem, ki so ga položili k večnemu počitku - naša najiskrenejša hvala. Hvala tudi g. župniku Suhoveršniku za opravljen obred in tople besede tolažbe. Sorodniki, sosedje, prijatelji, znanci - HVALA! Vedno boš ostal z nami - vsi tvoji POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie 11 /c, Braslovče el. 063 720-003, 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aronžmojev ter do/lnvo no dom Ureditev dokumentov Od/tejcmo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN mm$ m mmm mirnim delov HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. EAX: 063-720-138 TEL 063-720406 DELOVNI ČAS TRGOVINE 8-12 IN 14-18 SOBOTA 8-12 ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Angele TRBOVŠEK roj. 1.6.1921 - 21.10.1995 Dol 41 - pri Novi Štifti Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, sveče, vence in cvetje. Hvala sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku. Hvala gasilcem za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste jo spremljali na njeno zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 13.11. do 19.11. Marjan LEŠNIK, DR. VET. MED, Mozirje, tel. 0609-633-419. 20.11. do 26.11. Drago ZAGOŽEN, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-418. 27.11. do 3.12. Ciril KRALJ, DR. VET. MED., Ljubno, tel. 0609-633-417 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7. do 8.30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH.________________________________________________ ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO 13.11. DO 19.11. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL. 831-263. 20.11. DO 26.11. MARKO MAROLT, MOZIRJE, TEL. 831-877 27.11. DO 3.12. FRANC JERAJ, PRIHOVA, TEL. 831-910. V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.________________________________________________________^ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. STROKOVNA LITERATURA: Veliki skladatelji * Morgenthan - H.J. : Politika med narodi 2. LEPOSLOVJE: Zajc D. : Grmače * Šeligo R. : Razveza ali Sveta sarmatska kri * Zbirka XX. stoletje: Fowles J. : Mag, Ottleik C. : Šola na meji, Goytisolo J.: Juan brez domovine, Walser M.: Bežeči konj 3. MLADINSKA LITERATURA: Beaten L. : Čarovnička Betka * Richter K. : Miklavž prihaja -Moers H. : Prismoda Neroda 4. VIDEOKASETE: Živi = Alive, Navihanci = Little Rascals, Divja reka = The River Wild, Tomo Križnar : Samotne sledi POPRAVEK V 22. številki Savinjskih novic je prišlo na strani 12 v prispevku z naslovom "Otvoritev Slaščičarne Polonca" do dveh napak. Namesto Jožica Marovt bi moralo pisati Jožica Marolt, namesto Janez Žagar pa bi moralo pisati Alojz Žagar. Obema in tudi bralcem se za neljubi napaki vljudno opravičujemo. Uredništvo KINO MOZIRJE 18., 19. 11. 1995 ROMANCA V MIAMIJU - romantična komedija Režija David Frankel Igrajo Small Jessica Parker, (ul Bellows Antonio Handel.ii Mia Farrow Glavna igralka poišče pomoč pri psihiatru in mu skuša razložiti, kaj se je zgodilo pred enim letom, ko |0 njen fant prosi za roko... 25., 26. 11. 1995 UMRI POKONČNO 3. (BREZ OKLEVANJA) - akcija Režija: John: MrTlcrnan Igrajo: Bruce Willis. Jeremy Irons, Samuel L. Jakson Detektiv John McCIane ima občutek, da je že vse doživel. Ponovno je v New Yorku. Iz brezdelja m pijančevanja ga izzove nevarni stiokovnjak za razstiehva, ki želi, da izpolni njegove zahteve... Film z izrednimi efekti, spektakularnimi prizori ter odlična filmska zasedba. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI - VSTOPNINA 400 SIT. ■INC) NAZARJE 18., 19.1 1.1995 ROMANCA V MIAMIJU 25., 26. 11. 1995 CASPER - družinska komedija Režija: Brad Sibering Igrajo: Christina Ricci, Eric Idle, Bili Pullman Bogata gospa Carrigan podeduje dvorec, v katerem straši. Kei |e s dvorcu -.klil zaklad, najame dl l!ai\i\ i. terapevta za duhove. Doktor in njegova hčerka sc naselita v dvorcu ter se z duhcem Caspeijcm spoprijateljita. Toda tu so še zlobni duhovi.. PREDSTAVE SO OP. SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. KINO LJUBNO OB SAVINJI 18., 19. 11. 1995 CASPER - družinska komedija 25., 26. 11. 1995 KONGO - avanturistični triler Režija: Frank Marshall Igrajo: Dylan Walsh, Laura ! inney Skupino znanstvenikov, ki sc odpravi globoko na področje Konga po diamante, pokonča neznana sila. Za njimi sc odpravi nova ekspedicija po poteh prejšnje. Prične sc nevarna in napeta pustolovščina... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17.30 URI - VSTOPNINA 400 SIT. KINO GORNJI GRAD 18. 11. 1995 25. 11. 1995 KONGO PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 17.45. URI VSTOPNINA 400 SIT. RUMENILO HOROSKOP 17.11. - 30.11.95 j Lučki svetniki so se zopet izkazali m! j potrdili tezo, ki jo že nekaj časa novinarski! j kolegi vztrajno širijo in torej očitno res nil (brez podlage. Gre pač zato, da so omen-Jjeni gospodje prišli na sejo lastnega svetal 1 (zopet) nepripravljeni. Kako sicer drugače! I razumeti njihov sklep, po katerem bodo o| (predlaganem rebalansu razpravljali s pri-l pombami in amandmaji (kaj je že to?) vred! Ina prihodnji seji. Kot da bi dobili gradivo! J tik pred sejo. Pa temu seveda ni tako.L Sreča, da omenjena inštitucija tudi pol j skoraj letu mandata še vedno deluje brezi I poslovnika o lastnem delu, tako da lahko! Spravila igre določajo sproti. Je pa (malce) j j neresno. (PREDLAGAMO SKLEP O UVEDBI.1 j OBVEZNEGA BRANJA GRADIVA, AMPAK . NE| j MED SEJO) (To pa v omenjeni občini, kot kaže, ni po-| ] glavitni problem. Živinska postaja je tisto,! I ki spravlja svetnike v pretežno dobro voljo.I j Pred leti so menda prav na tej lokaciji, ■ kjer naj bi pomembna zgradba stala,| I posadili osemdeset dreves v čast bivšemu! (nesmrtnemu predsedniku. Nerodna stvarj I tale postaja res ne paše na poligon bivšega! (predsednika, saj menda nobena krava ne bil j ostala "breja". Sliši se tudi, da imajo nag Item območju nekateri zalogo drv tudi za! I šest sezon v naprej. Nas pa zanima, če sol Sto drva iz omenjenega drevoreda, ali grel j za prvovrsten prirastek oziroma zakaj nejj S spustijo blizu krav zaradi očitno ugodne* J klime? (KOT KAŽE, JE PRIRASTEK TELETI ItUDI BREZ POSTAJE NA ZAVIDLJIVEM* (NIVOJU) |Fej te bodi, je nedolgo nazaj bentil kolega! (iz "občinske redakcije" zaradi metod in delal j nekaterih, ki bi bili radi demokrati prvega! (razreda, obnašajo pa se kot najbolj zategli! j predstavniki bivših manir. Gre za to, da jel Iv Zadrečko dolino pribrenčal kar drugi možl I ministrstva za obrambo - seveda z jasnim! (namenom. O čem se je brkati mož izl I Ljubljane pogovarjal z občinskimi veljaki,E (tako ali tako ni skrivnost; je pa vprašanje! j dovolj kompleksno, da bi ga kazalo pre-| (dočiti tudi davkoplačevalcem. (V RESNlČNll 1 DEMOKRACIJI JE NAČELO JAVNOSTI NA-[ IjVEČJA SVETINJA; KAKO PA PRI NAS?) «Dobro stoječe podjetje iz doline prodajaj I oziroma je prodajalo svoje delnice preko* (regionalne televizije. O.K. So jih pač imeli j (nekaj viška. Toda - ali ni čudno, da proda-l (jajo delnice ravno na tak način? Je v do-j Imači dolini premalo denarja za njihov od-1 (kup ali pa bi bili domači (so)lastnikij j enostavno nezaželjeni? Vprašanje brez pra-| j vega odgovora. (ZRCALCE, ZRCALCE, PO-f VEJ...) (Ob koncu tokratne rubrike uredništvo Cvetki lin kopriv znova sporoča veso(jni javnosti,! I da so naše informacije povsem in popol-l Snoma in sploh in oh neresnične. Če želite! (brati resnične informacije, berite male! (oglase. (NEKATERI TEGA NE KAPIRAJO, PA j Ida SE UBIJEŠ) (Zvetke in faofiriive da fi/ieaenj&tO' tteaed*dčtte DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. SvojevVshTiptom|f ne jemljite preveč resno, ker boste nagnjeni k temu, da svoje teža' do 20.4. P,SE: ASTRDLDG,NJA Milena Zakrajšek Prav:>biJS|pf če bi obnovili svoje življenjske moči in preživeli vikend skupaj z družino, še posebno ob gorski rgkUfla svežem zraku. Boste prav čutili, kako se vam energije obnavljajo. Zelo pomembno je, da ste disig®®m, saj se boste le tako lahko izognili neprijetnostim, ki bi jih prineslo popuščanje in neod-ločnos|L„^sge vam^ na lepo priložnost, da v partnerstvu napravite prvi korak, obrestovalo se bo. Ponudila se va|i böjaobra pWöznbs'f za dodaten zaslužek in prav je, da ne oklevate preveč. * J Zdravstvf&o bos^ malćt^ opešali in ni izključeno, da boste potrebovali zdravniško v tem obdobju vaša prva misel vaše počutje. Kljub vsemu pa boste imeli veliko jrbljer^ položajih, ki jim sicer podležete. Nase boste zelo ponosni, ker boste vse doseglKorav zaradi jnosti. Naslednji teden vas bo prav trma rešila iz kočljivega položaja, morda vaj bo do tega prav mlačnost in neodločnost nekaterih ljudi v vaši okolici. Iskali boste družbo prij se svojim čustvom odzovete. Sprejmite izziv. tj* nekoliko napihujete. Bolje bT^bilo-bi uresničili svoje hrepenenje po ljubezni, ki se vam v tem obdobju nekoliko izmikala. PreVm®^kernekatere stvari, ki vam ležijo na ramenih in poiščite rešitev v sebi. Igre na srečo vam v tem C^obju |iiso naklonjene in tudi denaija si ne sposojajte. Občutljivi boste, vendar ne smete dovoliti, da bi fedyofhili vase. Ker boste precej občutljivi, boste iskali družbo vodnaija, ki bo znal prisluhniti vašim^težavaip. jg h KAIČOD 2Ž;I.JO 22.7. Idejo, «Pjo ie nekaj časa nosite v sebi, boste zlahka uresničili, če boste dSybfili tudi prijatelju''pogled v svoje posle. Če boste skušali biti preveč pomembni, se lahko situacija šp?gvrrie >SJSr<$ir: Odkril i boste pravo vrednost, ki vam jo prinaša družina, pri partnerju pa boste iskali bolj globoko ljubezen. Z zdravjem ne boste imeli težav, če se boste le držali nekaterih pravil, ki ste si jih,>v preteklosti sami zastali; Vzgajajte pri teip.Jcar ste si zastavili, čeprav se zavedate, da ne bo lahi^.gÄaitopste druzbtpÄozoro^v, čeprav ni nujnopda boste imeli enake poglede. : ^ ^ ^ J LEV OD 23.77pO 23#C'*^ XT ^ Končno boste'ujeli ritem jftj^idelu, čeprav se s prijatelji o tem ne boste hoteli pogovaijati Zaradi tega si ne delajte nepotrebnih’ker se bo kmalu pokazal čas, ko bodo sodelavci prišli do vas. Zdravstveno ne bb tako «h$pfo, sVojerau; Äelesu ne delate usluge s tem, da poležavate. Veliko vam bo pomenilo partnerjevo *ri^^varije?^e fnenehno razlagate svoja stališča. Potrebovali boste veliko miru, da si boste uredili^niishv, saj sami velppr'da boste problem, ki vas tokrat muči, morali rešiti sami. Veliko boste premišljevali o ljudeh, ki st^vjjh imeli radi in ste jih izgubili. Poiščite odgovor, zakaj se je kljub minljivosti vsega vreano truditi še naprej'. DEVICA OD 2£j S partnerjem se bosta veliko pogovarjala, vendar vam vse skupaj ne bo koristilo, ker bostd^m da ste modrejši in razsodnejši, zato tudi večjih finančnih sprememb še ne bo. Nasprotje|;.m<| željami se bo pojavilo ob koncu tega obdobja, zato bo marsikatero delo ostalo nedo&o: zdravjem ne bo težav, čeprav bo koža nekoliko suha in ji boste morali posvetiti več pozori Brez večjih težav se boste ujeli s strelci, ker vas bo privlačila njihova neizmerna energija, bo precej/pesimističen in tako se boste tudi obnašali. TEHTNICA OD 24.9. DO 23.10. Vztrajno mjpStraežljivo boste postorili vse ob svojem času. Fizično počutje ne bo oteženo, čeprav bosta občut|jiy#|a|la/telesa vaše kosti in koža. Ne zadržujte se v zaprtih prostorih, čeprav boste imeli občutek, da ž|radi^ej^:At6di na sprehod ne utegnete. Premišljevali boste o svoji družini, ker se bodo pojavile nekmete težžvŠfcŽe vsega, kar čutite, niste povedali, je sedaj pravi čas, da razjasnite tudi te stvari. D rüste preveč obremenjeni. Ker ne boste pretirano družabni, vas bodo s svojo pikrostjo oni. ŠKORPIJON OD Delo, ki ga opravljate, vam bo v naslednjem obdobju prineslo še veliko veselja, ker?je napredovanje tu. Ker ugotavljate, da vas enolično delo utruja, vam bo nova priložnostsf“"' Lahko čez kakšen teden. V ljubezni potrebujete mir in razumevajočega partnerja, s kat<§ pogovorite. Rojeni v tretji dekadi boste iznajdljivi, zato vaša denarnica ne bo prazna. Z večjirhP pa bodite previdni. Veliko vam bo pomenilo spoštovanje, ki ga boste uživali ob pomembnih ljudeh, devicami, njNlodite preveč vsiljivi. STRELEC OD 23.11. DO 21.12. Velikö planetov v vašem znamenju kaže na odločno delo in na nove možnosti v poslovnem življenju. Bost^res zmogli vse? Imelo vas bo, da bi si privoščili nekaj novega, še bolj uglednega. Premislite, če veste, pri Čem ste/: Čeprav se boste na finančnem področju dobro počutili in strah ni na mestu, se ne bostŠffakdj.v.z^Ii^iÄtctno je, da niste preveč zapravljivi. Prisluhnite tudi partnerju, če se vam ne bo začel’odkrito upirali. Ker ste ljubitelj vznemirljivega življenja, vam v tem času ne bo dojgäu. Okrog, vas se b^|iyali ob ^lsli, da ste pri srcu več ljudem kot običajno. Nikakor se ne razdajajte preve^^e^b^e. kreplte^jŽŽŽ^ni. ker ne boste dobili vsega, kar pričakujete. Imate dobre zamisli, kako del^Koal^^^gHŠib se'Ttiocate vseeno pogovoriti s strokovnjakom. Sama marljivost ne zadošča. Najbolje se boste pfoitili v družbi bikov, ki vam bodo stali ob strani, čeprav vas ne bodo razumeli. ZA RAZVEDRILO PREPIH NA PROGI Tristo iztiijenih vagonov!" se zasliši. Stal sem na železniškem peronu in opazoval dogajanje okoli sebe. Razen postajonačel-nika, ki se je držal za glavo in skakal po tirih, ni bilo kaj opazovati. Sredi dopoldneva se nikomur ne mudi v službo in gosti slovenskih železnic so takrat redki. Sam sem se namenil v Jesenice po opravkih. Avto imam v remontu. Žena ga je bočno parkirala v garažo, tako da me čakajo še zidarska dela. Z avto deli je pa križ, če ne že kar kalvarija. Za mojega molim, da bom našel rezervne dele na Gorenjskem, kamor sem se napotil. Sosed ima starega fiata in mora ponje v Gorico na italijansko stran. Ko ga jekleni konjiček noče več vleči, ga njegova žena opremi z malico, ’pasožem' in nekaj malega denarja, potem pa, porko di lorko, hajd v zamejstvo h kovačem za naše konjičke. Gledam mojstra železniške postaje, kako ves zaripel v obraz nekaj išče med tiri. Nato vstane in se hipoma napoti proti meni, kot da se boji, da mu bo pete obrisal supersonični vlak iz Tokija. Svojo službeno čepico je kar med tiri pozabil, tako je bil vznemirjen. Res nisem vedel čemu naglica, saj vlak, ki sem ga čakal, še zamujati ni začel Imam navado, da sem točen. Vlaki sicer niso, jaz pa sem. Celo več! Bojim se, da bi kdaj kakšnega zamudil. V ta namen pridem na postajo en vlak prej. Tako grem na vlak, ki pelje ob enajstih že ob desetih. Včasih dobim tako še tistega prvega, drugič spet pa počakam na onega, s katerim sem se prvotno namenil peljati. Danes je na vrsti oni drugi. Možakar pride do mene in kar ne najde besed, tako sopiha. "Zdajle se je pa zgodila nesreča! Zdajle je šlo pa nekaj narobe! Hudo narobe!" Gledam ga in ne razumem. Pa pravi dalje: "Tamle sem šel čez tire, puf, puf..." mu je še kar zmanjkovalo zraka. "Vi že smete, saj ste tu uslužbeni," sem mu skušal pomagati. "Šel sem čez tire," je jel razlagati, "kar je leva tračnica drugega tira tako za vibrirala, da mi je kar hlačnice vzvalovilo!" Pogledal sem njegove hlače, zdele so se mi normalne. \fam povem, če zdajle ni nekaj treščilo na tire, nočem nič!" Običajno ne nosim s sabo alkohola, a temu možakarju bi ga privoščil požirek, tako potreben ga je bil videti. "Prav gotovo je bila železniška nesreča!" je dejal. Tudi jaz si nisem mogel misliti, da bi se tračnice v Zidanem mostu tresle ob trku dveh podmornic v Jadranu. "Veste, pri nas so železniške nesreče prava redkost..." Seveda, pri tej hitrosti vlakov, ko imaš občutek, da spredaj sproti polagajo tire, se temu ni čuditi. "Če bi hoteli statistično prikazati naše nesreče preko celega leta, bi vam odstotki ne pomagali. Veste," je še rekel, "morali bi se spustiti še niže in to v promile!" "Ahm,” sem mu pokimal in upal, da se niso zaradi kakšnega nizk-opromilskega odstotka ustavile vse zamude voznega reda za danes. "Poglejte," je nadaljeval, "samo nesreče na cestah in pa nas tu z vlaki. Tolikšna tehnika in vso obvladujemo brez nezgod. Kaj mislite, zakaj je z avti toliko nesreč, pri nas pa ne?" "Mogoče, ker strojevodja med vožnjo nikoli ne kušne kurjača?" sem ugibal na slepo. Spet je pričel sopsti od šoka. Ko je uvidel, da je ob sapo in poslušalca, ki se ni kaj dosti zmenil zanj že od začetka, jo je jadrno odpuhal proti svojemu uradu, se spotaknil na tračnicah, našel ter pobral kapo, se spotaknil še enkrat. V tem mu je kapa zopet padla med tračnice. Privoščil mi je besen pogled, se napotil naprej in tako spet pozabil kapo v prahu železniškega kamenja. Besno je zapri vrata postajonačelniške pisarne, v tem pa so se tla kar zatresla. Oprijel sem se stebra, ki je 'polcal' streho perona, pa se je tudi ta tresel. Možakar je hipoma pritekel spet ven in me živčno pogledal, ko da sem jaz kaj kriv. Takrat sem se spomnil: 'Če danes ni petek trinajstega!' Spet je prišel k meni. "Zdaj pa šalo na stran! Stvar je hujša, kot sem sprva mislil, da je." Gledal je proti jugu, kamor so oči vodile tračnice. Ni imel kaj dosti od tega, saj so koj za hribom zavile levo, kjer se je izgubljal pogled nanje. "Vam rečem," mi je res rekel, "to pa niso več heci. Prej je mogoče vlak zadel ob kaj na progi, če pa zdaj nista trčila dva skupaj, nočem nič!" "Slišati ni bilo nič," še skušam dajati upanje. "Ha! Saj vam ne zamerim, ko vidim, da niste od železnice. Mi se namreč na fiziko spoznamo malo bolj kot vi - navadni ljudje. Menda pa ste le kdaj opazili, da se, ko udari strela, najprej pobliska, šele nato zagrmi. No, tu sva bila priči podobnemu primem, jaz mislim. Najprej je bilo čutiti tresenje, bum in tresk pa še prideta. Zvok je bolj počasne sorte, veste!" Tako me je podučil in sva potlej skupaj tenko poslušala in čakala kakšnih deset minut, če bo prineslo izza ovinka kakšen zvok, a ga ni bilo. "Najbrž sta bolj po tiho udarila skupaj?" sem vprašal previdno. "Ah, dajte no," me je zasmehljivo pogledal, "tega vlaki ne delajo! Ko so enkrat en drugemu napoti, sledi samo še tresk in bum pa resk kovin. Železje poka, iskre letijo, očividci si zakrivajo oči, potniki cvilijo, če imajo še čas, le mi od železnice smo tako hladnokrvni, da ohranimo mirno kri in pokadimo čik do kraja..." In si je tresočih rok pričel prižigati cigareto. "Pa ravno danes, ko je petek in sem hotel prej domov," si je mrmral v brado in mu je vžigalico že drugič upihnila njegova sapa. "Petek, pa še trinajsti po vrhu," sem se spomnil. Čik mu je neprižgan padel iz ust. Pogoltnil je cmok in trepalnice so mu trikrat živčno trepnile čez široko razširjene oči. "Kaj pravite, trinajstega smo? O, hudič, če to ni zakleto! Potem pa res ne more iti nič, kakor je treba!" Začel je hoditi gor in dol in skoraj že točil solze, ko si je mrmral: "A sem moral menjati tega Jozla na smeni, a mi je bilo treba tega. Šest let pred penzijo mi bo en zakleti petek pokvaril vse lepe spomine na železnico, tračnice in vse. Kod hodi ta presneti zvok? Zdaj bi pa že moralo tresniti, če se je prej tako treslo..!" Tedaj se je spomnil svojih mladih dni, Karla Maya, Vinetuja in ostale klape, skočil na tračnice, legel poleg njih in prislonil uho na železje. Takole bom še najbolje čul, če se kaj dogaja," me je pogledal od spodaj, ne da bi odmaknil ušesa od tirov. Jaz nisem slišal nič. Le oktobrsko sonce me ni več ogrelo, ali pa so me vetrovi, ki so prišli z drugih postaj, prezebli. Človek pa je neutrudno slonel z ušesom na tračnici. Tedaj sem zaslišal nekaj. "Ali slišite kaj?" sem ga vprašal. "Ne," je rekel. "Jaz pa." "Samo zdi se vam. Vetrovi včasih prinašajo kakšne odmeve s sabo." Tole že ni odmev. Sliši se bolj kot približevanje vlaka," sem poslušal in sukal glavo, da bi tudi kaj videl. "Ste mogoče vi tu postajonačelnik ali jaz, da bi vedeli, kako se čuje vlak, ki prihaja, bolje od mene?!" je bil jezen na zelenca, kot sem jaz. Tedaj se je iz nasprotne smeri prikazala lokomotiva in vlekla kompozicijo vagonov za sabo. Namenjena je bila naravnost na starega, ki je še vedno tiščal glavo k tlom in ji kazal hrbet. Skočil sem dol k njemu in ga v zadnjem hipu potegnil nazaj na peron. Ne vem, česa se je bolj ustrašil; mene, ki sem ga nasilno rešil, lokomotive, ki se je zanj pojavila od nikoder, ali hrupa sirene, ki jo je sprožil strojevodja, da je iz železničarjevih hlač skoraj prismrdelo. Tresel se je ko šiba na vodi in komaj je spravil iz sebe: "Hudika, kaj pa ta tu?!" SE NADALJUJE ŽAN ZA RAZVEDRILO MINI It I OVARCrK : INULIN : Vrsta polisaharidov v gomoljih dalij MESSAPION : Drugo ime grške pokrajine Ktipas REMIZA: Lopa za tramvaje SICILIANA : Osemvrstična lirska kitica ZAČETNE IN KONČNE ČRKE Besedam v desnem stolpcu zamenjajte začetne črke, besedam v levem stolpcu pa končne črke tako, da bodo le - te skupne vsakemu paru besed. Črke vpišite v prazen stolpec, kjer dobite brano navzdol, kraj v gornjem delu Savinjske doline. BASEN MENART RADIČ PREGON RATIN E TEOLOG SKALD MRENA GROHAT DESNICA STATUT TAMARA DAMJAN PASTOR BANKS BREST SAHARIN KRAMA BISTRA STAVA METAN JAVOR KULT BRADA KAPLAR RACIJA KOKS PITON OGLASI MALI OGLASI [jfHorba titt tefealt prah to... I PREROČIŠČE DELFI TEL. 090 4130 |Astrologinja Stella in znana jasnovidka Jožica iz Poljanske j doline vam razlagata in svetujeta... Strošek 78 sit/pol min. (ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. J Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-Jnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. •servis - ELEKTROINSTALACIJE «Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gori! |ci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., j Bočna 81, tel. 843-611. [RTV SERVIS PURNAT [Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -j tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. (TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN i Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, jgumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. URARSTVO LJUBNO J Pripravljenih imamo veliko dobrih igrač za male in velike • otroke, ter pestro izbiro vseh vrst ur. Tel: 841-084. •POLNILKE ZA SALAME I Izdelujem 5-litrske polnilke za salame in klobase iz ner-Ijavečega materiala, tel. 832-190. INOVO V MESECU NOVEMBRU I Imate možnost, da brez plačila stojnine prodajate vse [rabljene predmete, vozila... Vabljeni tudi trgovci in obiskov-jalci. Lokacija: sejmišče Mozirje, urnik: sobota od 14h do 19h, [nedelja od 7h do 12h. Informacije tel. 831-126 od 15h do 20h. VRTNARSKI CENTER MOZIRJE J Velika ponudba adventnih venčkov, božično novoletnih ok-Iraskov, smrek, itd.. (Bivša Kemozaščita) Na trgu 13, Mozirje, I tel. 831-045. C^Jn CÖ~)r Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah V1 «L- Iv a vozil Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 flfll POGREBNE STORITVE □b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - PREVOZ z autofurgonom (vključno na upepelitev) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP DROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ ■ UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Zbiram prijave za aerobiko, tel. 832-638. Prodam smučarsko opremo v dobrem stanju, tel. 831-195. Prodam prašiče 20-35 kg, tel. 709-061. Prodam Fiat tipo 2.0 ie 16v 1. 91/10, 78000 km, dodatna oprema, tel. 841-055. Pasjo uto, primerno za psa velikosti nemškega ovčarja, novo prodam, tel. 841-055. Prodam BTV z daljincem z "Philips" priključek za video avdi, za kamero, slušalke in računalnik, ekran 37 cm, prenosni, cena 400 DEM, tel. 832-232. 126 P 1. 89 reg. do 4/96 prodam, tel. 844-265. Prodam malo rabljeno trajno žarečo peč "kiipersbucsh", cena po dogovoru, tel. 843-642. Prodam aluminijasto ogrodje in folijo za toplo gredo, tel. 843-618. Iščem kakršnokoli delo na domu, ob vikendih nudim čiščenje, ali pomoč v kuhinji, tel. 885-845. Prodam mlado kravo po izbiri (A kontrola), tel. 841-189. Prodam 2 prašiča težka okrog 150 kg, tel. 831-150. Ugodno prodam nov, nerabljen moški smučarski kombinezon Bruggi, cena 15.000 SIT, tel. 843-636. Prodam 2 bikca, teže okrog 300 kg, tel. 843-300. Vzidan kromiran štedilnik za centralno kurjavo, prodam, tel. 885-362. Prodam pujske za nadaljnjo rejo, tel. 701-151. Ugodno prodam Alfo 80L in rolerje št. 35, tel. 831-965. Telefonsko številko kupim v občini Mozirje, Klosternik Alojz, Ljubija 77, Mozirje. Prodam 2 prašiča po 200 kg, Zdravko Pečnik, Okonina 30. Prodam mlade pujske, tel. 831-673. Tovorno vozilo zastava 83-10, 1. 87, alu. keson, generalno obnovljena, tel. 832-693. Fotoaparat Yashica 32 mm nova v garanciji do 27.1.96 za 15.000 SIT. Benda Saša, Šentjanž 31. Ugodno prodam nov 300 1 bojler za centr. kurjavo in 30 1 bojler rabljen, tel. 841054. Prodam hrošča VW, letnik 1978, tel. 831- 288. Prodam prašiče od 40 - 50 kg, tel. 721-436 zvečer. Iščem staro gospodarsko poslopje za tri leta v okolici Rečice ob Savinji. Podlesnik Jožefa, Janezovo polje 20, Ljubno. Kupim termoakumulacijsko peč ELIND 30 ali nekaj podobnega, tel. 885-073 po 20. uri. Prodam termoakumulacijsko peč 4 kvv (3 fazni tok), tel. 832-984. Roland E-12 synthesizer prodam, nov z garancijo, 5 oktav, midi, velike tipke, primeren za začetnika, cena 700 DEM, možnost na 2 obroka. Presenetite svojega otroka za Miklavža ali Božič, tel. 832-386. Prodam Golf JGL 1. 80 za nadomestne dele - rdeče barve, Cmagar Drago, Podolševa 16, Solčava. Prodam večjo količino fižola sivček in nemške ovčarje mladiče, tel. 832-749, 726-330. Prodam telico z rodovnikom sivor-jave pasme brejo 7 mesecev, tel. 832- 191. Prodam R4 GTL I. 87, 63.000 km, 2.500 DEM, tel. 832-674 popoldan. Prodam pralni stroj Gorenje. Star 5 let dobro ohranjen. Informacije na tel. 832-031. 'KUPON za brezplačni mali oglas do ^ IO based v 24. Številki SN 9 IME IN PRIIMEK Ir naroč. ŠT. ■ NASLOV 1 1 1 1 1 f L I 1 Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK DOMAČE SVINJSKE POLOVICE: sv. polovicA s sLanIno 460,00 SV. polovicA bREZ slANiNE 590,00 SVINJSKE POLOVICE (PO NAROČILU) IZ UVOZA polovicA s sLanIno 420,00 polovicA bREZ slANiNE 550,00 JUNETINA pREdNJA ČETRT Z REblii 540,00 SUHI SVINJSKI MEHURJI ZA ŽELODCE (za cca 2 - 2,5 kq mase) 80,00 Na trgu 36, Mozirje V času, ko razmišljate, kako boste obdarili najmlajše, se spomnite na nas. POS€ßNR PONUDBA OTROŠKIH OBLAČIL: majice pisane, pajkice, puloverji 500 SIT trenirke termoflis puloverji termoflis jakne termoflis hlače pleteni puloverji prešiti brezrokavniki otroške spalne vreče od 1.500 do 3.200 SIT od 2.500 do 2.900 SIT od 3.000 do 4.500 SIT od 1.600 do 1.900 SIT od 1.200 do 1.800 SIT od 1.700 do 1.900 SIT 2.900 SIT PRI VSAKEM NAKUPU OTROŠKEGA OBLAČILA - MAJHNO DARILO PRIDITE, POGLEJTE. KUPITE IN POVEJTE ŠE DRUGIM. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE WSM Pariž/je 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice Po zelo ugodnih cenah nudimo peči na olje: SIME, KIV, EUROFIRE in radiatorje: KORADO, VOGEL-NOOT, AKLIMRT Za reguliranje toplote v vašem domu priporočamo FIRŠTOVE izdelke in obtočne črpalke GRUNDFOS. Za kuhinje, kopalnice in umivalnice imamo lepe komplete armatur RRMRL in kopalniško opremo KOLPR-SAN. porrnvn nn pom, momnžn m UGOPm pinčuni pogoju d. o. o. obrat Mozirje objavlja prosta delovna mesta 1. KOMERCIALIST - ADMINISTRATOR za prodajo vozil 2. VK AVTOMEHANIK 3. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV Pogoji: pod 1.: trgovsko komercialna šola, 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje pod 2.: VK avtomehanik, najmanj 5 let delovne prakse na vozilih RENAULT pod 3.: prodajalec, najmanj 5 let delovne prakse v prodaji rezervnih delov Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave v roku 8 dni po objavi na naslov: RSL d.o.o., Levec 54, 63301 Petrovče. d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AVTO 71VLJENJA o 7Š ►S. 5s & C/> *3 O t/x 3 PJ (T) <_ S2 3 3 (D 3* *3 3. (D PC Celje - skladišče D-Per tun 7 /1995 Grad Vrb 5000002527,23 COBISS s Oi 00 00 00 C/5 3 N*« S v>' P n ro Vi p ►č* 1 Z C-H cn P* trn Z i n m tel.: 831-316 & ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ d* NOVOLETNI PH0LHAM1 DOMOVINA IN TUJINA 3 ali 5 dnevni * SMUČANJE AUSTRIJA BAD KLEINKIRCHHEIM POSEBNA PONUDBA: ob prijavi aranžmaja v vseh objektih iz KOMPASOUE ponudbe brezplačne tudi naslednje storitve: smučarska vozovnica - kopanje v obeh termalnih kopališčih - uporaba teniških igrišč - squash fizvzeti so apartmaji DONNERJ S Savinjskimi novicami na letovanje! Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori 4. kola (hotel Larix Kranjska gora) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Andreja Sem, Raduha 18, Luče ob Savinji. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 24. novembra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče! KUPON ST. 5 Vprašanje: Od katerega termina dalje velja v oglasu navedena ponudba? Odgovor: Ime in priimek: Naslov: i M OSREDNJR KNJ. CELJE