RAZPRAVE   IN   ČLANKI
UDK 886.3 Pretnar T. 7 V sotočju... .08 Vlado Nartnik UDK 808.63-66
ZRC SAZU, Ljubljana
Navezovanje rim v Tržiških oktavah Toneta Pretnarja
Tržiške oktave Toneta Pretnaija so glavna sestavina besedilnega dela fotomonografije V sotočju Bistrice in Mošenilia s podnaslovom Tržič v 100 slikah in 100 oktavah. V Tonetovi zadnji teiuni s časom so najbrž nastale tako, da so bili tiijezični pripisi k slikam na levi že dani naslovi oktav. Za tako pot nastajanja govorijo zlasti oktavne rime, saj je njihovo besedje pogosto tudi besedje pripisov pod oktavami. Posebno razvidno se na besedje srednjega slovenskega pripisa navezuje besedje prve in druge tričlene ter tretje dvočlene rime v 22. oktavi:
Moč vojna razdejala je graščino, ki tu skrbela je za rod jelenji. Pozidali so čnio razvalino, sijaja ne vrnili časti njeni. Sedaj jelenjo stražijo dolino spomini lepi, a vse bolj megleni na tista davna leta, leta zorna, ko bdel nad njo je um barona Borna.
Boms' Mansion at Jelendol Bomova graščina v Jelendolu Schloss Bom in Jelendol
Podobno opazno, čeprav nekoliko ožje je navezovanje na pripise v nadaljnjih treh skupinah oktav.
V prvi skupini (štirih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prve in druge tričlene rime: Piramide v Dolini: dolino — lino — gladino, pride — piramide — Žide (8. oktava); Leseni strop v cerkvi svetega Jožefa: cerkveni — domeni — leseni, Jožefova — obnova — kiova (53. oktava); Cerkev svete Neže na Brezjah pri Tržiču: leže — Neže — razveže, Brezjani — brani — ranil (66. oktava); Zmaji pred poletom s Kriške gore: ozreti — doživeti — leteti, gore — ne more — opore (90. oktava).
V dragi skupini (prav tako štirih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje prve tričlene in tretje dvočlene rime:
Predor v Dolini: prostora — mora — predora, lino — dolino (10. oktava); Sveti Jurij na lesenem stropu v cerkvi sv. Jožefa: duri — Jurij — uri, pogoriščem — svetišče (54. oktava); Kip svetega Jožefa v cerkvi svetega Andreja: povejo — Andreja — nadeja, glasovi — Jožefovi (55. oktava); Poslikani gotski obok v cerkvi v Seničnem: med oboki — globoki —jokih, njeno — cerkveno (71. oktava).
V eni oktavi pa je tako navezovanje zamejeno na besedje druge tričlene in tretje dvočlene rime: Rake pri Sveti Ani: rakah — vsako — odplaknil, pretaka — rakali (92. oktava).
161
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Dovolj izrazito je še navezovanje na pripise v treh zelo pogostih skupinah oktav. V prvi skupini (trinajstih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prvih tričlenih rim:
Trg pozimi: trga — trga — navrgel (39. oktava); Stare turbine elektrarne v Cegeljšali: ne postara
— šara — ne prevara (44. oktava); Gregorček: od brega — Gregorjevega — šega (46. oktava); »Šuštarski« šivalni stroj: oboje — stroje — to je (51. oktava); Kupola v farni cerkvi: cerkveno — ceno — njeno (59. oktava); Okno svetega Frančiška v fami cerkvi: pokopališka — Frančiška — dekliška (63. oktava); Cerkev svete Kataiine v Lomu: Katarine — zime — živine (67. oktava); Cerkev v Seničnem: pšenične — v Seničnem — pravične (70. oktava); Kmetija v Dolini: dolino — spominov — kovino (77. oktava); Igra otrok: za ograjo — igrajo — spoznajo (85. oktava); Cvetje na travniku: poletje — cvetjem — med je (86. oktava); Notranjost žage v Podljubelju: proti žagi
— vlagi —blagi (89. oktava); Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija: likov — svetnikov — veliko (96. oktava).
V drugi skupini (enajstih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje drugih tričlenih rim:
Hudičev most v Dolini: fužine — doline — zginil (9. oktava); Trg v jesenskem dežju: deževalo — v obalo — zrcalo (18. oktava); Grb na Bomovi grobnici v Jelendolu: grobu — dobe — robu (23. oktava); Cvetje na oknih Verdirjeve hiše: cvetijo — delijo — lepotijo (33. oktava); Hotel pošta: bela — hotela — prebdela (35. oktava); Mednarodna razstava mineralov in fosilov: od zmrzali — minerali — zbrali (48. oktava); Oltar svetega Jurija v farni cerkvi: oltarja — ožarja — požara (58. oktava); Okno Matere Božje v farni cerkvi: Mati — zlati — čakati (64. oktava); Razpelo pred lešansko famo cerkvijo: Lešani — brani — rani (65. oktava); Kopališče: poišče — kopališče — obriše (84. oktava); Mladost in bodočnost: učenosti — modrosti — zadosti (100. oktava).
V tretji skupini (enajstih) oktav pa je tako navezovanje zamejeno na besedje tretjih dvočlenih rim:
Macesni v Dolini: tesni — macesni (3. oktava); Kip svete Ane v šentaaski cerkvi: podarja — kiparja (14. oktava); Struga Bisüice pozimi: mimo — z zimo (19. oktava); Skrinja v Tržiškem muzeju: se smeja — muzeja (26. oktava); Veduta Tržiča: kruta — veduta (28. oktava); Devova rojstna hiša: odmeva — Deva (32. oktava); Lončarjeva hiša: piše — hiše (36. oktava); Pogled na vrt s spodnjega mosta pozimi: z mosta — ne bosta (40. oktava); Lavičkova apoteka: reke — apoteke (41. oktava); Sveta Trojica v glavnem oltarju fame cerkve: lica—Trojica (60. oktava); Veronikin prt v lomljanski cerkvi: Veronikina — spomina (68. oktava).
Vseh teh petinštirideset primerov navezovanja pomeni pomemben vidik iskanja poti nastajanja Tonetovih oktav, čeprav ga pogosto zastirajo manjše ali večje spremembe. Še najmanjše so oblikovne spremembe:
Veronikin Veronikina (68. oktava); graščina graščino (22. oktava); hiša hiše (36. oktava); apoteka apoteke (41. oktava); žaga -» žagi (89. oktava); rake rakali (92. oktava); Matere -> Mati (64. oktava); Dolini dolino (8, 10, 77. oktava); doline (9. oktava); cvetje -> cvetjem (86. oktava); predor predora (10. oktava); obok —> oboki (71. oktava); stroj —> stroje (51. oktava); hotel hotela (35. oktava); oltar -> oltarja (58. oktava); trg trga (39. oktava); mineralov -» minerali (48. oktava); muzeju -> muzeja (26. oktava).
Večje pa tudi pogostejše so spet besedne spremembe:
igra igrajo (85. oktava); Gregorček —> Gregorjevega (46. oktava); trg —> trga (39. oktava); kip -> kiparja (14. oktava); Jožefa —> Jožefovi (53, 55. oktava); cvetje -> cvetijo (33. oktava); pozimi -> z zimo (19. oktava); na grobnici -> grobu (23. oktava); v cerkvi —> cerkveni (53. oktava); cerkveno (59,71. oktava); na Brezjah Brezjani (66. oktava); v Jelendolu —> jelenji x dolino (22. oktava); pred poletom -> leteti (90. oktava); v dežju -> deževalo (18. oktava); Bomova Borna (22. oktava); Devova -> Deva (32. oktava); sveti —> svetišče (54. oktava); svetega —> svetnikov (96. oktava); stare postara (44. oktava); poslikani —> likov (96. oktava); lešanski —> Lešani (65. oktava).
Izjemen, vendar še prepoznaven je k temu primer podstavne spremembe: mladost —> učenosti — modrosti (100. oktava).
162
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, ŠL 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Te spremembe pa so lahko tudi vir naglasne in glasovne spremenljivosti samih rim. Kljub svojemu spoštovanju izročila Prešernovih oktav je pesnik vseeno dopuščal vsaj svobodne rime, pač premo sorazmerno z njihovo veččleno zahtevnostjo. Nasproti nekaj dvočlcnim je namreč precej več tričlenih svobodnih rim:
Veronikina — spomina (68. oktava); glasovi — Jožefovi (55. oktava); pogoriščem — svetišče (54. oktava); Jožefova — obnova — krova (53. oktava); gore — ne more — opore (90. oktava); prostora
— mora — predora (10. oktava); od brega — Gregorjevega — šega (46. oktava); učenosti — modrosti — zadosti (100. oktava); oboje — stroje — to je (51. oktava); grobu — dobe — robu (23. oktava); povejo — Andreja — nadeja (55. oktava); trga — trga — navrgel (39. oktava); jelenji — njeni — megleni (22. oktava); Brezjani — brani — ranil (66. oktava); duri — Jurij — uri (54. oktava); oboki —globoki —jokih (71. oktava); Katarine — zime — živine (67. oktava); pšenične
— v Seničnem — pravične (70. oktava); dolino — spominov — kovino (77. oktava); poletje — cvetjem — med je (86. oktava); likov — svetnikov — veliko (96. oktava); fužine — doline — zginil (9. oktava); oltarja — ožarja — požai-a (58. oktava); poišče — kopališče — obriše (84. oktava).
Pravi povzetek svobodnega rimanja je spet preplet že znane petčlene rime s tričleno 92. oktave:
Preteklost se zapira sama vase: odmaknjena v opustošelih rakah, preživlja znova tiste davne čase, ko ji je v vrvežu z minuto vsako občutek vrednosti, koristi rasel. Val časa ga do konca ni odplaknil, še zdaj se —• sramežljiv in bled — pretaka po zapuščenih, a vabljivih rakah.
Petčlena rima 92. oktave se hkrati še somerno ponovi v začetnem ter sklepnem mestniku rakah, navezanem na pripis Rake pri Sveti Ani. Ta navezavni postopek je zato videti soroden navezavi osrednje rimane besede na akrostih v naslednji Tonetovi grafomaniji, pomenljivo dodani njegovim 100 oktavam glede na ustrezno izvedeni križ na levi:
Glasba v učilnico prihaja. Rahlja mi mrtvega duha. Antitalent še bolj razkraja Figura semiotična. Osnovna vaba grafomanu Marskteremu je prazen stih, A kdo bo to praznino branil Nekoč, ko dober, čist in tih Umre zadnji grafomanski stih.
Podobno so akrostihi sploh nadomeščali naslove tudi drugih Tonetovih grafomanij. V tem smislu pa so pomenili pravzaprav prehod med navadnimi naslovi in pripisi Tonetovih oktav.
163
JEZIK IN SIjOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Vlado Narüiik UDK 886.3 Pretiiar T. 7 V sotočju... .08
UDK 808.63-66
SUMMARY
THE LINKING OF RHYMES IN THE OCTAVES ABOUT TRŽIČ BY TONE
PRETNAR
The octaves about Tržič by Tone Pretnar are the main constituent element of the textual part of the pliotomonograph V sotočju Bistrice in MoŠemka. They were produced probably in such a way that tlie trilingual captions to tlic photos on the left were already the titles of the octaves on the right. Iii favour of Üiis testify especially tlie octave rhymes, since tlieir words are often also the words used in tJie captions under the octaves. Since tlie Unking of liiymes witli tiic captions comprises
forty-five octaves, it thus represents an important aspect of tlie search for the ways of their production. This linking procedure seems to be similar to the hybridization of the central rhyme word with acrostic in Tone's graphomania, significiuitly added to his hundred octaves. Acrostics generally replaced the titles of Tone's graphomanias and in this sense already signified a transition from the usual lilies to tlie captions of Tone's octaves.
164
JEZIK IN SLOVSTVO. Utnik 39, 93/94, št. 4