ISSN 0350-5561 za koAM tedna Juin bo delno jasno s spremenim úb/8Čnos(/D ^âuèinê bo popii^ita^ V soboto bo def no jasno s ^)remen(iyo otíačfíosijo in povečini suho. 53 let stBMilka S6 četrtek, 29, /unija 8006 Šotski zvone/ so utihniti iit težko priêatiovane počitnice so tu. Za eno bodo boij, za druge maio manj prijetne, upamo pa, da vsa) za veČino brezskrbne, Žeiimo vam čim več vsega, kar bo pripomoglo k temu, da bo vrnitev v Šotske klopi ali na delovno mesto čila in zdrava! 300 SIT ■ 1,25 BUR IMIHO VI^IJ^KJK Od viška glava ne boli Milena Krstić • Pidninc Tako zelo je prozorno, da l)oÍj ne bi moy;lo biti. Zakaj mislite, so najprej r Velenju, zdaj pa še v .%šianju. uslmiovili komisrp za oceno sknde zaradi posledic rudarjenja v občini fioštafij^ Ker hi res wrjeli, da .se bo lahko ta komisija pogajala s Holdingom Slo\enske elektrarne, saj se moc odločanja (to se marsikje v šaleški dolini bere kot moč denarja iseli tja? Ce v Velenju ob iisranavljanju niso povedali, so pa rekli v iio^tanju. ])a od viska gima ne l)oli. Čeprav vedo, da komisija. nstanovijena na zadnji seji pred iK)cUnicami. do lokalnih volitev ne i)o imela kaj počeli. Te bodo te na lesen, řo-lem pa pride morda nova ohla$t in novo razmisljat^e? i)a se volitve blitajo. se ze />ozna ludi po razpravah na sejah svetov. Oglašajo - in lo velikokrat - se ludi listi, ki so navadno bolj tiho. Računico, da jih bo stra/ika (ponovno) postavila dovolj visoko na lisîo, da bodo vanjo prišli? AH račih ni^o na to, da jih bo opazil kak novinar. In zapisal vhoke mish. Take. ki ostanejo. Vsaj na papirju. Vse Je danes polllika. pravijo ljudje. Menda Je politika ludi lo. da v premogovniku namesto na tradicionalno kračo vabijo na praznično maiko. Ne na golaž, kot je bilo sprva rečeno. Ker bi preveč .'iponil-rt/al na fí.':tega volilnega? ■ Soglasje k vlogi za akredltacljo Fakultete za energetiko Maribor - Pred dobrim lednom dni je Scnai Univiirze v Mariboru pol rdi I približno 1000 sirani dol^ élaborai o usianoviivi Fakuiicie za energeiiko s sedežem v Krškem id Uníverziteí-nega cenira za cncrgeiskc studije in raziskave s sedežem v Velenju. Čeprav naj bi se še dati pred sejo senata govorilo o icm, da naj ne- katere članice univerze (predvsem fakulteti za elektroieluiiko ii: sirojnlštvo) ne bi podprle usia-noviive nove fakulleic, ki jima bo pobrala šiudenie iz energeisko moćnih regij, je proti sprejemu glasoval le eden član senata. piy leg soglasja k vlogi za a kredita-cijo FakuUete /a energetiko je senat dal soglasje ludi k predlaga- neinu prenosu podiplomskega študijskega programa Jedrska energetika l-akullete za gradbeništvo na Fakulteto /a energetiko. Julija naj bi elaborat obravnaval svet za visoko Šolstvo, naio pa še vlada in državni zbor. Će bo postopek ustanavljanja potekal po načrtih, bo fakulteta objavila razpis /a vpis spomladi 2007, prvo generacijo slušateljev pa bo sprejela v študijskem letu 2iX)7/2008. Prostore in denar za dehwanje fakulleic in univerzit-nega centra bosta zagotovili občini Krško in Velenje. Prva 55, druga pa 45 odstotkov potrebnega denarja. Do ieîa 2008 naj bi zagotovili za delovanje fakultete 488 milijonov SfC ■ Tp Ustanovili podjetje za izdelavo oklepnikov Novo podjetje vabi k sodelovanju vso slovensko industrijo Mira Zakoèek Ministrstvo obrambo je 12. junija letos sprejelo odločitev o izbiri dobavitelja oklepnih vozil X x 8- 21. junija pa so podjetja Patria. Gorenje in Rotiš že napovedala ustanovitev novega skupnega mešanega podjetja z.a slovenski program oklepniki)v. Napoved so objavili na enodnevnem seminarju, na katerega so povabili potencialne parinetje v Sloveniji. "V Rotisu smo zelo zadovoljtu z odločitvijo obrambnega ministrstva. da začne pogajanja z nami za posei. ki zajema oklepnih kolesnih vozil za zaščito oddelka vojakov pri prevozu na bojišče ter ognjeno r>odporo v št i rili ra/Jič>-cah. Skupaj z Cîorenjem in Patrio smo organizirali močno ekipo za izvcdbcî tega projekta." pravi direktor Roiisa Ivan Ćrnkovič. predsednik uprave Gorenja Franjo Bobínac pa dodaja; »Pairia in Rotiš sta zanesljiva partneija s ird- Rudarji pred stanovskim praznikom lir nim lastništvom, zato Gorenje v sodelovanju z njima vidi dolgoročne priložnosti in k sodelovanju s to ekipo vabimo vso slovensko industrijo. Prepričani smo. da lahko Ciorenje s svojim znaitiem, tehnologijami, proizvodnimi kapacitetami in mrežo dobaviteljev pomembno prispeva k uspešnosti projekta.« Zadovoljen je ludi izvršni podpredsednik Patria Vehicles Hoikki Hulkkoiien, ki pra^. da je Patria AMV odlično vozilo 4. geiteracije. ki ga serijsko proizvajajo za Pojsko in Finsko- ram OOSTAM plim ¥ jiklůlliill »Dajmo Sloveniji naše ideje, našo energijo, naša upanja« llli jiilijii. km niilarjii iinkam id niioDi. k iiiiNťlicj |ii) vsem /iipiisiciiini v Poslovnem mUmw Prcniiwiik Mm\t Župan, Svet In Uprava MOV Bilo je vsega: oka, )ole(in 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 29. junija 2006 lokalne novice Zelena luč za pokrajine Ljubljarw. 20. jiinija • Dccenirali/acija obiasinili funkcij, hilrejái In sklHdncj^ regjniialni razwij ilr/iiwiii većja ćrpanjj cvropskili srcílstov SO razJogi, ki so veČino poslanskili skupin prejšnji lorck prepričali o nujnosti ustavnih t^rcmemh na področju lokahîc samouprave. Uslaviienîu zakonu so izrccno nasprotovali le poslanci Slov\Tiskc nacionalne stranke (SNS), po s'voji vesli pa so glasovati v Novi Sloveniji (NSi), lak<^ so pt)^Hnci pcliiajsîiti Iclilî mprav o pokrajinaii dali ze-Ictio luč za njlhow» ustanovitev, saj jc večina prepričanih, da sedanja iistavna ureditev, ki jc lo vprašanje prepuščala samoiniciativnemu dogovarjanju i^bcin, ni dala zelenil) rezultatov. Boja» Kdprl ze uro prej- Cena vstopnic ostaja nespremenjena, dnevna karta stane odrasle fiOO tolarjev, otroka ."^00. ■ mhp Sprejem pri županu Tako kol že več let zaporedje tudi ieios Mestna občina Velenje omogočila, da lahko dijaki in študentje opravljajte počitniško deln, sicer ne v pisarnah, ampak na terenu, l.etos bo delo opravljalo okrog 16Û mladost oiktJV, ki so jih razdelili v več skupin, le pa se bodo menjavale na 14 dni- V p(înedeljck jc /upan U <;prcjcl prvo. 22-êlanskn skupino in vse udciežcnce počastil z zajtrkom in pecivom. Nato je skupina začela ddo. V letošnjem letu jih najprej čaka čiščenje velenjske skakalnice, gradu in njune okolice, nadaljevali pa bodo z urejanjem okolice glasbene šole Frana Koruna Koželjskcga Velenje, osnovne šole Antona Aškerca ter v/dr^Ajvanjetn razjiih površin po mestu in krajevnih skupnosiih. Župan je zbrane lepo pozdravil, se jim /.ahvalll za sodelovanje pri čiščenju mc-sla Jim dal nekaj iiialega napotkov ter jim zaželel prijetno delo in veselo druženje- Letos so na nov<ï omogočili prevoz, saj sn kupili avlo, s katerim se bodi) laliko prevažali. Na koncu so se vsi vpisali še v zlato knjigi), v katen) vpisujejo p<»mcmbnc dogodke- Tudi delavnice za pripravo Regionalnega razvojnega programa Aktivnosti za pripravo Regionalnega ra/vojnega pn>grama v Saša regiji, njihov nosilec je Saviiîjsbv šaleška območna razvojna agencija, so v polnem zamahu. Pred nedavnim jc v prostorih Savinj-sk(>«aleške gospodarske zbornice v Velenju, ki jc v lem pn^jektu zadolžena za koordinacijo na podnv čju podjetništva ter okolja in pros-lt)ra, potekala prva delavnica. Na njej so sodelovali člani odborov, ki so najodgovornejši v podjetjih, ustanovah in civilnih družbah na jncga programa Savinjske regije, /a kar pa imajo na Re- gijski razvojni agenciji v Cc^u mnogo pretnali) posluha. »Računamo, da bomo uspeli vključili kar nekaj razvojnili pnýektov. ki bi morali prepričati odgovorne tako po vsebini kol po uresničevanju Z delavnice medobčinskega interesa- Seveda le, če bodo sprejeti argumenti kriterijev, ne pa argumenti moči» tako kot je veljalo doslej.« ■ Tp Skupščina SGG na Vegradu Predstavili gradbeni grozd in načrte • Prisotnih 12 udeležencev od 21 Vesna Glin&ek Pred tednom dni je bila na Vegradu v Velenju tretja skupščina gospodarskega interesnega združenja • Slovenskega gradbenega grozda- Na njej seje zbralo 12 predstavnikov gradbenih podjetij od 21. V uvodu je Matija Blagus, vodja tehničnega področja na Ve- Matija Blagus, vodja tehničnega področja na Vegradu gradu, na kratko predstavil dejavnosti gradbenega podjetja Vegrad. njegove hčerinske llrmc po llvropi in pokazal tudi nekaj foto-graOj s stavbami, ki so jih sami zgradili. V nadaljevanju je sledil pregled vseh t»čezmejno grozde nje,* ki omogoča izmenjavo dobrih praks in podporo če/mejnega sodelovanja. Skupščina se je zaključila s finančnim poročilom in načrtom za letos. ■ Pokrajine rojene, a še zdaleč ne dorečene VÉ I Zbrana prva skupina na sprejemu Praznik različnosti - Sprememba ustave za ustanovitev pokrajin - Spet »operacija« operacijske mize - Še ena »nova občina« • Mladina iz lokalov na cesto? /m mo gcj pmslavllL i)an c/rtavfiosK. Z različnimi sovorí, ki so hili m različni, naj\'cč inlvtsfii oJ iega, kdo je bil y,osorec. In z različnimi poudarki ljudi in organizacij, ki so hile za osamosvojilev najhoi] zualuzne. Ce sfuo bifi euomf v fej vojni, nikakor nismo enoini zdaj. Tako glede te vojne, se holj f>a g/ede drugih slvan. Pa čeprav ^re pogoslo za Isle ljudi. Nekaieri so n/di pričakovali, da bomo do iega praznika ze sprejeli vsaj Irdue osnove za zakon o žrivali vidnega nasilja, iz neke druge vojne. Pa ga še nismo, ker si eni tudi v viadni koaliciji vendarle prizadeva/o za Í0, da odškodnine ne hi dobili tudi taki, ki si Jih res ne xwilužijo. Kot smo te poročali, ta zakon nestrpno pričakujejo »ttaii fantjervi. a po mnenju mnogih naj pomembnejši korak. DoJgo 1er ga niso zmogli, zdaj ga naredili, /i to .še ne pomeni, da te vemo, koliko pokrajin bomo imeli, indi Tega fie. kakšne prisiojnosTi bodo imele, kako jih homo financirali in, seveda, kje bodo njihovi sedeži. Vse bodo dolix'ill šele na.-ilednji dogovori in zakoni. Xii?usterza lokalno samoupravo je še vedno oplimi.^t in meni. da bo Slovenija pokrajine dobila še ve iem mandatu. Smo pa lahko t\uii v parlamentu slišali, kar s/no zapisali že tudi mi: da nas je na lem področju prehitela cerkev. V nedeljo so proglasili .sV zadnjo od treh novih škofij, .škofijo v Murski SoluW. Ta je nekako povezana tudi z na.^im območjem. Škofje ium posta! Celjan Marjan Turušek. la pa je kaplana- val Indi v Velenju. Nekateri pa v šali pravijo, da smo v pričakovanj'i po-kn^in dobili fx) uradno zakliučenem roku še eno novo občina Vendar gre le za novo občimiko /mlopje ohčjne Podčetrtek, ki Je v vsem času »samostojnosiiff končno dobila lastne prostore^ !n čeprav jim Je drtava pri gntdnji v začetku obljubila pfieradjai. imenovana otieracijske tuize. Najcenejšo i)onudlKi je znova poslal celjski Mollier Videli lx>mo. kaka se boiio zdaj stvari zasukale, še fxtsebno, ker so ze medpriimtvo razpisa znova govorili, da Je si)el pisan nekomu na kozo. Res bo zanimivo, kaj 1)0 razpis prinesel tokrat, pa ^Xigajajija. Bodo .'iiavenskih Mnišni-cah res lahko kmalu začeli opravljali nujno i>oirebne fK^sege na teh mi-zab? Je pa stvar Jasna pri mladini, ki l)i želela /HnuKevati v go.uin.'ikih lokalih, kjer točijo alkoholne pijace ïja nimajo več vstopa. Sf>et bodo prepu.i-("eni ulici in parkom ter sv<ýi iznaldljivosti, da pridejo do pijače^ Naši mladini vendar priznavamo, da je inovativna! Torej bo rudi iz te uradno sprejete Kagate<* našla rešitev. Le da b(nno še manj vedeli, kje je. 'Zakon o varstvu javnega reda in miru pa zdaj končno tudi prepowduje vsiljivo beračenje, neapt^obno vedenje pa tudi nedovoljeno zbiranje prtxstovtdj-nih prispevkov. Slednje nekateri še najbolj p/draviij gtwor udeležencem proslave, na kateri so se zbrali mnogi, ki so sooblikovali lisii cas. in mnogi, ki ga sooblikujejo še tiancs, /acel župan Mestne občine Velenje. Srečko Meh. Kiilturui program so pripravili Pihalni orkcsie' Premogovnika Velenje pixl vodstvojn dirigcnla mag. Matjaža Eimeršica. Šaleško folklorno druStvo Koleda, otr-runa Kožcljskega pod vtxislvom Manje Gošnik Vovk in učenke Osnovne &)le l.ivad^i. S svojo plesno ločko je občinstvo posebej navdušila učenka ic Sole líelena Plazi. Slavn(»stni govornik je bil častni občan Mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl, ki se je koi član takratnega predsedstva Republike Slo vetîije spomnil dogixîkov iz časa osamosvajanja Slovenije. O/rl pa se je šc globlje nazaj. »Cez iJve leli bomo praznovali iOlHctnico rojstva Primoža [rubarja, ki nas je uiiril v modemi svet. Slovenci od njega naprej <>bstajajno z ciok u montira no zgbili smo svq denar, ki pa kmalu ne bo več samo naš. Shodili smo in se podali v svet (OZN. 1-U. NATO). Go ^odarstvo je povsem drugaino koi takrat, ko smo začeli, Vsak mora biti vsak tlan bolj odgovoren zase. Ne smemo pa dovoliti, ^la bi listi, ki le^ii ne zmorejo, izpadli,^ Kol je se dejal, nas čaka veliko izavov. relorm na vseh življenjskih pjxir<^čjih. Tudi občina Šmartno ob Paki je -po njegovem prepričanju - v treh mandatih, (Klkar deluje koi samostojna. vclikc^> dosegla, l^ste, saj v njej živi že več kol .?000 i>bčanov. center počasi spreminja podobo, imajo lepo in večjo šolo. dobili bodo nova stanovanja, -Zalo imamo tudi mi razJnge za veselje in proslavljanje dneva državnosti,« jc sklenil svoje misli F ranc Šn^erc, ■ Tp nil-' % m m if Prireditev so metš drugim obogatili učenci šmarške osnovne soie. Titov trg seje znova iziiazaf za primeren prireditveni prostor. Otroci so /Id/več zanimanja pokazali za vojaško opremo. ta nas pra^ik.« i.a popoldne so na Titovem trgu postavili oprcnio in oborožil ev, p resist a-VI11 vt>jai>ka bojna in trans-porina vozila, nad Velenjem je nekajkrat zaokrožil vojaSki helikopter, v avli mestne hiše so odprliraz-siavo linotni v zn^agi - Velenje. 15 let v samostojni Sloveniji, napovedanega prikaza prolitcrorističncga de-kA^anja specialne enote pí)licije pa tli bilo. Ni pa manjkala pi^goslJtev z vtiiaikim pasuljcm in glashťnimi gosli. ki so uilele/ence pr<'>slave zabavali po njej. B mkp Ob petnajsti obletnici državnosti šostatý. 24, in 25, jiinija - Osrednja prireditev obdnevu državnosti v občini Š^>šianj je bila kot že leta poprej v Skornem, Ob tamkajšnjem spomeniku padlim borcem so slovesnost popestrili različni kulturni izvajalci, zd govornico prt so « /vrstili nekateri častni gostje. Pt)dprcti-scdnik 00 7B Velenje Jože Povie. predsednik OO zdrtiženja veteranov in vojne za Slovenijo Velenje Dušan AjUîik ter podpredsednik turistične zveze Slovenije Jože Kandolf. Go-viij predsednika krajevne skupnosti Sktirno Florjan dr. Valterja Piriov-skaje ptócl velik aplavz, saj seje kritično doiaknil tako dogajanja med drugo svetovno vojno, kakor ludi vojne za Slovenijo in dogodkov po njej, kritičen pa je bil tudi Jože Povše. ki je med drugim dejal, da Slovenci se nikoli nismo biU tako ne-etioini. kot smo sedaj. Med slovesnostjo je skupina odnesla spťíminski venec k spinncniku padlim. Slavnosti govornik na praznovanju je bil župan Ohčine ŠoStanj Milan Kopušar. ki je med drugim dejal: "V petnajstih letih samostojnosti je Slovenija vsekakor upravičila obstoj svoje dr/iive, ki se je ves čas piizitivno razvijala. Med števil-niini reformami nove države je ena pon^embnejših zagotovo ludi re- Mdsa Stropnik, predsednica TÙ Skorno, dr. Valter Pirtovšek, predsednik KS Skorno Floijan, In Ana Vrabic, predsednica HO ZB Skorno Florjan in Bele Vode so položili venec k spomeniku padlim. forma lokalne samouprave, katere ena od posledic je tudi ustan<^viicv naše občine. Pred enajstimi leti se je torej ludi obCina Si «tanj odločila za svojo samostojno pou ludi pri nas se je izkazalo, da je bila ta pot pravilna. /. pazen napredek od takrat, koje ŠoStanj samo stagni-ral oziroma še bolje rečeno-nazado- val Ob koncu je zbranim čestital ob prazniku in se zahvalil krajanoir ter tamkajšnjemu turističnemu društvu za vsakoletno organizacijo. Dnevu državnosti so v šosiaiijski občini namenili pozornost tudi v fo-polšici. kjer je bil slavin«ti govornik poslanec v D/ Miro Petek, ter v Raviiah in Lokovici. ■ MIlojka Homprej Spremembe zakona velik izziv Člani upravnega odbora Območne Savinjsko-šaleske gospodarske zbornice Velenje podprli prizadevanja za reprezentativno in konkurenčno zbornico Tatjana Podgoršek Vdw\íť. 20. junija - Mijiulo soboto je su^pil v veljavo n^^v Zakon o gtv spíxlarskih zbornicah. Prinaša kar nekaj novosti. «Bistvena je uvedba jvostovoljnega članstva, kar zbornico postavlja na trg, Pnidvide>a klasično in reprezentativno zbtimieo. /a slednjo je po-stavlien vistik liniii. in sicer 5700 članov in 1470 milijard celotnega pri- hodka. Določila novega zak(^na n^ed drugim ureiajo način oblik(wanja novih zbornic. Preh v ka-icrem se bo zbornica morala prilagodili novim zakonskim določilom, je pel mesecev, do 26. novembra pa mora pripravili sialui. v katerem bodo opredeljeni njena or^nizira-nosi. vsebine tleiovanja In način H-iianciraiija. Kot skrbnik premoženja dosedanje zbornice mora pripraviti register članov, v kaleretn bo zapisano, do kakšnega deleža je kdo ur»ravičen.*i je meti drugún na preil-stavitvi bistvenih novosti novega zakona na s^ upravnega odbora Območne Savinjskivšaleske gospodarske zbornice Velenje povedala .Me«ka Avlwrsck. tlirekiorica omenjene obnuvnc zbornice. Spremembe Ziikona - po besedah mas. .Irtžka ť uka. predsednika Gospodarske zbornice Slovenije - predstavljajo velik izziv, VeČino javnih nalog, ki jih je stara /hornica financirala i/ obve/ne članarine, bo namreč v vsaj 7Û do 80 odstotkih zamenjala iržua storitev, za pridobljene koncesije pa naj bi denar pris^peval državni proračun. «^l/Ogika delovanja bo po stavljena na glavo, zato bo potrebno temu primerno prilagíxlili sistem z.a-računavanja članarine in s (em tesno povezanega volilnega sistema,« je med drugim ixiudaril J<áko Cuk in natlaljeval. da je vprašanje vodenja dialoga med vsemu udeleženci za primerno stopnjo pripadnosti združenju, ohmočniní zbornicam ozi-r(jma entwiii zbornici vprašanje vodenja slednje za pridobitev statusa reprezcnlativnostj. Zaradi visoko postavljenega limita giede tega ne pričakuje. da bi pridobilo tak slauis već zbornic oziroma združenj. V razpravi so udeleženci seje ugcv tavljali, da gospodarstvo potrebuje strokovno in neodvigio, enostavno in racionalno organizirano, dobro vodeno in s tem cenejšo 1er učinkovitejšo zN^mico, Pri tem so opozorili na pomembno vlogo območnih zbornic v povezavi / zdru/enji, ki se» za ceUwitost in približevaijjc produk- tov ter storitev za članstvo ključnega pcîmena ne glede na oddaljenost in wltícost. s tem pa neposredno lahkc> tudi /a zagotavljanje reprezentativnosti. Območne zbornice so po-meiihen koordinator lokalnih in re-gijsidli institucij, s tem pa prepi)zna-\cn pospeševalec regijskega razvoja. Takšna naj bi bila njihov status in nov zbornice po sprejetju statuta, torej po 24. novembru, ko bo možen izstop iz sedanje (iospodarske zbornice Slovenije. V nadaljevanju seje sn udeleženci ptxlprii pobudo ZJ projekt estop do intemctmh operaterjev. Po zagotovilih velenjskega župana Srečka Meha je lokalna skupnosi pripravljena vslt^piii vanj v fazah prostorske umestitve in vgrajevanja kablov v /a druge namene pripravljene izkope ter napeljave. Ovrednotenje tega prispevka bi pretî-stavljal njihov materialni vložek v skupen regionalni projekt, ki ho z izvedbo med drugim zagotovil imd-standard /a privabljanje mladih, visoko uspiwobljenih kadrov. Prqekî so označili kol primer javnozaseb-nega partnerstva, ki bi bilo laltko za zgled za bodoče modele Imanciranja javne infrastrukntre. Na seji so spregovorili še o poteku priprave regijskega razvojnega programa, o težavah podjetja Blues Velenje. pri infornwciji o pobudali za ustanovitev fakultete za ekolc^jo v okviru Regijskega študijskega središča s sedežem v CVljii pa so se dogovorili. da botlo naslednjo sejo upravnega odbora namenili izcibra-ževanju. Komisijo za oceno škode ima tudi Šoštanj Šoštanjski svetniki na ponedeljkovi seji imenovali šestčlansko komisijo za oceno škode zaradi posledic rudarjenja - Zdravniku Ivanu Urbancu dali soglasje za koncesijo na primarni zdravstveni ravni - Novorojenčki po novem letu »nagrajeni« MHena Hrstic • Planine Sostai^. 26. junija • St>šianjski svelniki so ponedc!jl;ov stopke za podelilev koncesije na r>odr(v čju (»bčine Sošlanj. Stališče do podeljevanja koncesij na primarni zdravstveni ravni pa je v Mesini občini Velenje znano. Kaže se (ludi) lako, da ta v zadnjih petih letih na primarni zdravstveni ravni konccsije ni podelila nikomur. Zanimanja pa je bilo kar nekaj. Novorojenčki ne hitite! Tisii novi Soštanjčani. ki h<îdf> v la svei vsi op i Q 1. januaija 2007 in kasr.ejc, bodo deležni posebne nagrade. Občina bo starcem namenila enkratno deiiarn(s pomoč in jib iako malenkostno razbremenila stroškov, ki so povezani s prihodom novega družinskega člana. Kolikšna bo ta pomoč, še ni znano, saj je ireba pravilnik šele sprejeti. Ob lem je Roman Kav-šak (NSi) izrazil veselje, da je njegova pobuda, ki jo je svetu podal že pred iremi leti, naposled padla na plodna Lia. Komisija pet čez dvanajsto Tudi v Šoštanju so, po vzoru Velenja, imenovali komisijo za oceuo škode zaradi posledic rudarjenja v občini, čeprav so poudarili, da v Šo šla nju z ugotavljanjem škode doslej niso imeli lezav ne s Premogovnikom Velenje jie s Termoelek-irarno Šoštanj. A ker se, kol so dejali, moč odločanja očitno seli na Holding Slovenske elektrarne (IlSr). ne bo slabo, če bodo komisijo imeli ludi sami. Štela bo šest članov, v njej pa breJi odJtos do lega vprasatiia,« je rekel Krneža. ■ Dokument, ki vzbuja strah Osnutek Lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja odplak za območje občine Šmartno ob Paki pomemben dokument, vendar: ali bomo to zmogli? - O Pravilniku o sofinanciranju programov društev, organizacij na področju neprofitnih dejavnosti še na odborih - Mlinarjeva zidanica občinski objekt Tatjsna Podgoréak Smarlno ob Paki, 26. junija - Na zadnji seji sveia Občmc Šmarno ob Paki pred poletnimi počitnicami so svetniki več kot polovico časa namenili obravnavi osnutka Lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine. Program je sesiavni dei nacionalnega programa in zajetna obdobje od leta 2007 do 2018. Seja se z-anesljivo ni začela po pričakovanju večine navzočih. Zaplello se je namreč pri obravnavi in potrditvi zapisnika prejšnje seje. Povod za to je bil sklep o razdelitvi sredslev za soJlnanciranje programov športa za leto 20i)6. Svetniki so namreč na prejšnji seji s sedmimi glasovi za in enim vzdrZanim poirdili predlog Odbora za negospodarske javne službe o razdelitvi denarja za te namene. Nanj se je priložil javni zavod Mladinski center, saj se • po mnenju njegovega direkloija Janeza Dvornika - posamezniki, ki so sicer prejeli denar, glede na otiUko razpisa nanj niso mogli prijaviti. Kot je dejal Dvoniik, je pravtîCasno opozoril na njegove pomanjkljivosti. Pritožbo so obravnavali člani omenjenega odbora, vendar sojo zavrnili. V razpravi je sveinik Janko Avberšek (SD) ugaavljal, da so napake v razpisu res bile. Da bi se slednjim izognili naj bi zalo v prihodnje pred obiavo razpisijv zadeve pregledali. Svetnik Bojan Kladnik (LDS), ki se je pri obravnavi na prejšnji seji sveta vzdržal, je podprl tovrstno spodbujanje mladih za športno dejavnost, vendar je menil, da je pri tem potrebna doslednost. Zavzel seje za lake razpisne pogoje, ki bodo omogočili možnost prijave in upravičeni) dodelitev sredstev, Torej za postopek, v katerega nihče ne bo mogel dvomiti. Zapisnik s pripom- bami so naposled svetniki potrdili. »Bomo to zmogli?« Dokument • Lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vtjde. ki ga morajo imeti vse lokalne skupnosli v Sloveniji - so pripravili na Komunalnem podjetju Velenje v sodelovanju s prodsiavniki Občine Šmartno ob Paki. Izdclai je v treh različicah (optimistična, zmerna in tisto, kar zahteva država). Najbolj okrnjena je seveda obvezna» najbolj »razkošna« prva. Med sabo se razlikujejo po tem, koliko gospodinjstev naj bi vključile v program in seveda po vrednosti. N^težja je prva različica, (več kol 1,.3 mDijarde SIT), najbolj okrnjena in »najlažja« obvezna, vredna 808 milijonov SIT. Svetniki so seveda z zanimanjem prisluhnili razlagalcu programa Primožu Roserju, vodji poslovne enote Vodovod, kanalizacija vcieiij skegd komunalnega podjelja, pri tem pa so se v razpravi spraševali: '>Ali bomo to zmogli ne glede na lo, za katero različico se bomo odločili?« Po mnenju župana Alojřa Podgorška je to pomemben dokument, zelo dober temeljni akl na področju odvajanja in čiščenja komunalne in odpaćne vode. Se pa ne glede na to ob njem p,">raja kup vprašanj, saj predstavlja veUkc dodatne obremenitve lako za občinski proračun kol občane. »Žial poti nazaj ni. V lokalni skupnosli se bomo morali na podlagi tega programa odločiti, kje, kdaj in kako botno izvajali določene odseke, k.ie. kdaj in kako bomo umestiti male biološke čislilne naprave, kje, kdaj in kdíí naj bi zgradil manjše individualne čislilne naprave,« Svetnik Bojan Kladnik je povedal, da jc bil dokumenta vesel, t Ko pa sem ga pregledal, kakšne obvezm^sii poslavlja lokalni skupnosti, sploh pa občanom, pa vzbuja strah. Obveznosti so prevelike. Pred odločitvijo, katero različico bomo izbrali, da b Planine_ Gesla so pripravljena, vodja parade Marjan Lampret pa tudi. Letos, ko bo v Velenju polekal že 46. skok čez kožo, se bo v lej vlogi pojavil iretjič. Napoveduje, da bo v povorki med 400 in 50G uniform iranci, ki bodo v soboto ob 17- uri kretiili s litovega trga proii stadionu, kjer se b<ï ob uri pričela tradicionalna prireditev Skok čez kožo. »Treme nimam, kar je zanimivo. Ko sem bil v lej vlogi prvič, sem se Čudil samemu sebi. Tisti hip, ko stno prikiv rakali na stadion, je ni bilo nikjer.« Njegovi predhodniki so bili Ciril Crre-benšek. mag. Franc Avberšek in dr, Milan Medved- Ohranjanje tradicije, uniforme rudarjev, celoten ceremonial, ki se odvija, mu veliko pomeni »Rudarstvo, listi klasični del v podzemlju, v Sloveniji umira. Premogovnik Velenje jc poleg Trbovelj in Hrastnika ostal edini v Sloveuiii, čez lelo ali dve pa bo dejansko edirn. Šega ohranjanja vsega, kar je povezano z dolgoletni j tradicijo premogovnika, ne nazadnje je letos napolnil že 1.31 lei, mi veliko pomeni. Ceremonial pa je priložnost, da opozorimo nase, na to, da je delo v prcmogwniku kljub vedno boljšemu tehnološkemu procesu, veduo modernejši opremi in vedno večji huînanosti pri delu še vedn(3 pi> tenciabo nevarno.« Veliko pa ta ceremonial pomeni tudi prebivalcem Šaleške doline, ludi tistim, ki s premogovništvimi niso ne-posrediio povezani. »Velenja najbrž ne bi bilo, če lukaj ne bi bilo premoga, če se tukaj ne bi razvijal premogovnik. Nedvomno je v preteklosti veliko vlo žil v izgradnjo mesta in še vlaga. Ljudje to čutijo, prireditev pa je nenazadnje tudi zanimiva in lahko predstavlja prijetno popoldne, preživelo v družbi rudarjev.« Cerenionijaje vedno enaka. »Gre za tradicionalno zadevo, kjer res ni velikih odstopanj. Je pa tudi res, da so vsakokrat prisotni drugi ljudje, častni skakač je drugi Kar spomnile se lanskega, 93-letncga Jožeta Škofleka, Njegov skok speljali je čisto nekaj drugega kol sk<^k kakšnega mlajšega. Večina jih ima veliko Iremo in vedjio je treba paziti, če se komu zaplete, da mu pomagal Pa ne velja lo samo za častne skakače, tudi za druge. Rešili je treba vsakega, ki je morda v zadregi. Nastopiti pred takim avditor-jem, kot se vsakič odpre, ni vedno enostavno.f Tudi gesla so bolj kol ne enaka, vsa pa vsaj zelo podobna. Kako. da jih ne spreminjajo bolj? »V 46 letih se je nabralo že nekaj fasci-klt>v teh gesel. Vedno skušamo pripravili laka, da so duhovita, da so zanimiva, da se dotikalo aktualnega dogajanja. Jih je pa vedfK) težko najti, a se kljub tradicionalnosti trudimo, daje v riiUi vedno kaj novega, da se ne pt)na-vljamo preveč. Imamo pa eno gesl<\ ki je na skokih vedno, Dijaki sami dajejo idejo, le nekoliko pregledamo, skupaj pripravimo ijt se na koncu odločimo za najbolj aktualna. Di^ločimo oziroma skušamo pa izbrati ljudi, ki bodo imeli čim manj treme.« Vedno opravijo generalko, ta ho le I os danes Vse niti bodo v rokah Marjana Lampreta, (22. junija), če bi deževalo, pa bo dan kasneje. To opravimo na stadionu z vsem ozvočenjem in vsem drugim, kar je za uspeh prireditve poirefano.« Vedno pa kJjub generalki ne gre. kot bi si želeli in kol so si zamislili, Marjan Lamret se spominja lanskega skoka, ko so skušaD na poseben način zaznamovali skok v jubilejnem letu. Za la namen so imeli predvideno posebno sceno, »Nanjo smo se priprav-liali dalj časa. / AV studiom, ki je lo sceno poslavljal, je bilo vse dogovorjeno. Dve uri pred skok<îm sem bil še na stadionu in prevctjal. če je vse. kot mora biti. Bilo je. Pa pridem dt)mov, se zjičncm oblačili v unilbrmo, ko pozvoni telefon in zvem, da je veter odnesel ozironu odtrgal in p<3lomil vsí) sceno. Kar verieti nisem mogel, /jaIo sem šel na stadion še enkrat. Tam sem lahko rekel le: Cim prej pospravite, preden začno prihajali ljudje- Vendar so ti tia stadionu že bili. To je neprijeten dogodek. Eden prijeinejših pa je bil že omenjen lanski časini skralo finskega ponudnika Patriot za ć-delaw in dobavo oklopnih vozif vredfí osti neve t jem ih m ilija nI za nS oklepnikov. Jib Sloivnija res poiix'huje toliko? Mnogi me-nijo, da bolj potn'hujemo Pediatrično kliniko in Onlioh»ški inšti-tat. ki hi stala veliko manj. Kaj pa vi? Negre zjj ah ali. Pediatrično kliniko in Onkološki inštitut zagotovo poirebujemtî in obe ustanovi bomo dobili mnogo prej kot vse omenjene oklepnike, ludi stroški za obrambo se zdaleč ne dosegajo obljube, ki jo je že prejšnja vlada dala ob vstopu v NATO. Se nikoh po osamosvojitvi nismo za obrambo dah več ktH 2 % BDP, v času Sl-RJ pa tudi do 10 %. Odhv čitev o opremljanju Slovenske vojske z oklepniki je sicer sprejel slovenski parlament julija 2004 v liaporom pritegnili vse potenciale, kijih imate. Tudi liste, ki so bili zadnje desetletje nekoliko odrinjeni. V Velenju ste lani poi'edali, da je po viišem mnenju treba odpraviti in/rastnikturne pom anjkljiwsti. predvsem slabo prometno pove-zavr? s SImvnijo, irt tako bolje iz' koristili razvojne potenciale Sa-leske in Zgornje Savinjske dth line. To drži kot pribito. A prebivalcem tega podnuja, ki to vsak dan ohctttijo na lastni koti, se zdi, da se nié ne premika. Kaj menite vi? Stvari se žal ne da narediti čez Lansko ieto je sfovenska vlada na začetku poietja obiskafa tudi Velenje, Leto dni za tem prihaja premier na Skok Čez kožo. časoi. ko sla v njem imela večino l.DS in SD. Nekorektno je, da sedaj ravno cmi to odločitev pro-blematizirajo. Stroški ne bodo previsoki, oklep pa potrebujejo predvsem slovenski vojaki, ki jih država po:5ilja v miri)vne operacije. Dolžni snjo varovati tudi njihova življenja. Mineva leto dni, odkar je slovenska vtada z vami na ćelu obiskala naše kraje, natančneje Savinj-sko-saleško regijo. Takrat smo se z vamipoglje in prtistor. Prva prostorska konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki vseh občin, skozi katere potekajo možjii koridorji nove ceslae povezave oziroma se nanjo navezujejo. je potekala že v maju 20D6. lain so bili predstavljeni različni pogledi na umeščanje trase v prostor, podani pa so bili ludi konkreini predlogi za dopolnitev programa, v okviru katerega bodo izdelane strokovne podlage zj odločanje o najprimernejšem poteku cestne povezave, Po potrditvi in objavi Programa priprave Državnega lokacijskega načria v Uradnem listu RS je DARS kot pooblaščeni izvajalec nalog v zvezi z načrlíwanimi prostorskimi ureditvami pričel pripravljali strok<ívne podlage. Rezultati teh študij, ki bodo osnova za odločitev o poteku trase ceste, bodo znani v drugi polovici leta 2007. Izdelava strokovnih podlag v okviru državnega lokacijskega načrta bo financirana iz Kvropskega sklada zji regionalni ra/voj, ki je namenjen tehnični pomoči pri pripravi projektov, ki se v naslednji finančni perspektivi sofmancirajo z evropskimi sredstvi. Vzporedno s postopki priprave umeščanja trase ceste v prosltjr pa vlada vodi tudi postopek izdelave Projekta celovita razvoja območja tretje razvojne osi, ki zajema območje pel i h regij (Koroška, Savinjska, Pt>savje, Dolenjska in Bela krajina). V okviru te naloge bodo opravljene analize stanja, teženj in razvojnih možnosti ter opredeljene razvojne potrebe in priložnosti na različnih področjih, od gospodarstva, transportne dejavnosti, turizma ob upoštevanju naravne in kulturne dediščine in ranljivosti prostora. Vlada je lani v začetku julija sprejeta Strategijo razvt/ja Slovenije. Kako teče uresničevanje tega, kar ste vanjo zapisali pred letom dni? Aktualni kazalniki uspešnosti Slovenije so ugodni. V 15. leiu slovenske državnosti beležimo najnižjo inflacijo v zgodovini države, beležinKi najnižjo nezaposlenost od nastanka države - konec maja je bilo v Sloveniji priiav-Ijenih S7.1I1 brezposelnih oseb -kar predstavlja X,5-odsioino znižanje brezposelnosri v letošnjem letu, Ta je tudi nižja od evropskega povprečja in beležimo eno najvišjih g<»spodarskih rasli od leta 1991 naprej (v prvem četr-tlelju letošnjega leta v primerjavi s prvim čelrtleijem lani beležimo 5,1-odslolno rast). Relativno visoko se uvrščamo tudi pri drugih makroekonomskih kazalnikih: javnofinančni primanjkljaj ni visok in sc je v zadnjih letih celo /jiižal, s I. 1. 2007 pa nas čaka uvedba evra. Slovenija se v primerjavah glede gospodarske rasti uvršča v sredino ah Zgornjo polovico evropskih držav, velja za gospodarsko stabilno državo, vendar pa nam la rast dolgoročno ne zagotavlja doseganja zastavljenih ciljev. Po kazalcih konkurenčnosti namreč Slovenija še zdaleč ni tam, kjer bi želela bili, prav tako pa se vrstijo opozorila domače in tuje strokovne javnosti o neravnotežjih, ki jih bodo v prihajajočih letih povzročile demografske spremembe. Slovenska gospodarska rast mora najmanj za iri odstotke preseči povprečje Eli. Strukturne reforme so namenjene prav lemu. da se slovenskemu gospodarstvu poda svež veter v »razvojna« jadra /A Iz7.ive, ki so pred nami. V obdobju do 1. 6. 2006 je bilo na vladi oz. s podpisom ministra sprejetih že 25 zakonskih in podzakonskih predlogov, v državnem zboru pa je bilo v tem času sprejetih 9 Ziikonov iz reformnega paketa. 'A novim letom bomo tudi v Sloveniji uvedli evro, izkušnje izdrtav, kjer so to ze storili, kažejo, da so se jíVířť/i/.íAř stroški precej povišali, plačv pa ne. Tega se hitijo tttdi mnogi Shivnci, od katerih ima večina še ^vdno nizke ali povprečne osebne dohodke. Kaj po vašem mnenju čaka Slovence in Slovenke po ttvedhi evra? Izkušnje drugih so bile različne, v seštevku pa pozitivne, saj se doslej še ntîbena država, ki je prevzela cvro. temu ni hotela odpovedali. Določena tveganja, da bi nekateri menjavo valute ludi pri nas izkoristili za špekulativno ptv večanje cen, pa seveda obstajajo. Cîlavni ukrep proti takemu neupravičenemu povišanju cen je že uvedeno dvojno označevanje cen, ki se je v skladu z zakonom začelo izvajati I. 3. 2006. Dvojno označevanje je namenjeno potrošnikom za orientacijo in nadzor. Temu ukrepu sledi kampanja, ki bo potrošnike opozariala na morebitne dvige cen in zavračanje i/delkov, ki bi se bistveno podražili. Sicer pa je tudi od nas potrošnikov odvisno, kje in kaj bomo kupovali. Oe bo namreč posamezni irgovec zvišal cene življenjskih potrebščin, bomo šli kupovat drugam. Dolgoročno pa lahko od uvedbe evra pričakujemo nižjo inflacijo in posledično nižje obresine mere ter poenostavitev poslovanja. Posredno bo lo vplivalo na stabilnejše in manj tvegano okolje za celotno gosptv darsivo. Podjetja in banke sc bodo morali obnašati še b{>lj konkurenčno. med drugim tudi zaradi primerljivejših cen v območju evra. /a podjetja in državljane v Sloveniji uvedba evra pomeni cenejše najemanje posojil in dodatne možnosti za varčevanje. Skratka, evro bo dolgon^čno prinesel boljše možnosti za hitrejši gospodarski razvoj in lako hitrejše približevanje povprečni razvitosti drž.av Kvrcjpske unije in s tem višji Življenjski standard državljank in državljantw. Končajnw s praznikom, kije za nami. Je dan državnosti za vas najn^čji slovenski praznik ? Dan državnosti je v vsaki drŽavi največji državni praznik za vsakega državljana. Prepričan sem. da je ludi pri nas tako za vse, ki imamo Slovenijo radi. Ni tako pcv membno, ali to ljubezen do domovine izkazujemo z našo ude-lež.bo na manifestacijah in proslavah. čeprav je zelo lep občutek, ko se skupaj zbere veliko ljudi, ki imajo enako pozitivno razpoloženje. Pomembno je, da to pokažemo v vsakdanjem življenju. To sem želel povedati na osrednji državni proslavi, ko sem dejal: Naredimo, da bo lisio, kar je najboljše v nas, delovalo ludi v skupno dobro, Dajmo .Sloveniji naše ideje, našo energijo, naša upanja, vse naše talente. Uporabimo jih zato, da izgradimo skupnost, v kateri bo lahko prav vsak njen član dejal: »Mar mije, kaj bo s Slovenijo, kajli vem. da ludi Sloveniji ni vseeno. kaj bo z mano.« ■ SDS SE PREDSTAVI SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS 15 let kasneje - v mestni občini Velenje po polževo skozi preteklo obdobje Mnogi ljudje so lakega mnenja in eden od teh sem tudi sam. prav lako moje kolegice in ki^lcgi v mcsinem odboru SDS. Pričakovali smo več napredka, a zgodilo seje ravno nasprotno. Preveč smo zgubljali in zelo malo pridobivali. Imeli smo kopališče. /-aprii in odprti bazen, danes jih nimamo več. Imeli smo tržnico, danes je nimamo več. Imeli smo zgledno urejen promet, danes imamo /medo in prometni šok. Mladi so imeli veliko možnosti /a kvalitetno zaposlitev, danes so lahko pravi srečne/i. će takiî zaposlitev najdejo. Velenje je bilo mesto priložnosti, /. razvojnega vidika celo mesto izzivov, danes je okostenelo in brez prave perspektive. Imeli smo še veliko več. kar danes pogrevamo. Navsezadnje seje čutila skrb za vse Franc SEVER Predsednik mesinego odbora SDS Velenie in kandidat zo ŽUpORO v pretekiem obdobju je tMjenje tekio hitreje kot razvoj mestne občine Veienje, iz leta v Mo se /e zaostajato za potrebami ijadi, Z napredovanjem po po/ievo bomo vedno korak zadaj. in za vsaki.')gar. !n kako je s tem čutenjem danes? Nad tem seje vredno zamislili. Pričakovali smo višjo kaicovosf v« I« • M« zivi|en|a, ziveli pa smo le eksistenčno življenje Kakovosi življenja je bila zo žena na zagotavljanje materialnih in duhovnih osnov za življenje. Skrb. tesnoba, strahovi ki zadevajo le človeka, so bili iz Icia v leto bolj izraženi. Prav tako so bila pričakovanja za višjo kakovost življenja iz leta v leto enaka ali celo slabsa. Pri lem ni bilo bistvenih razlik med zaposlenimi, upokojenci, mladimi ali nezaposlenimi. Saj je lekma za življenjske dobrine v okolju, kije vedno koiak za po-trebami ljudi, za vse preveč naporna. Preveč jc tvegana in stresna, da bi bilo sploh mogoče več koi eksistenčno življenje. S tem pa gotovo ne moremo bili zadovoljni. Lahko bi ustvarili več ali vsaj zadržali, kar smo nekoč imeli. Za to je bilo možnosti dovolj, a jih v mestni občini Velenje nismo znali ali hoteli izkorisiiti. Komu potemtakem po 15. le-lih izstaviti račun za izgubljeni čas in za vse tisto, za kar smo bili prikrajšani Zupanu, svetnikom, političnim strankam v občini ali komu drugemu. Mogoče drŽavi, na katero se pogosto kaže s prsiom. ko gre kaj narobe. Verjetno ne vsem po vrsti, ker bi bilo krivično. Vredno pa je tehtnega razmisleka, kdo bi lahko in moral prispevati več. da bi vsi skupaj kakovostnejše živeli, a tega ni storil. Mlad! so v mestni občini Velenje že vrsto let prikrajšani zo prave užitke svoje mladosti Ali je res, kar se je pogosto sli-salo v preieklem obdobja ko bi bilo ircba urejati stvari, name- njene predvsem mladim, da imajo mladi /jq itak vsega preveč in da niti ne vedo, kaj bi pravzaprav radi. Da po cestah divj'ajo, po lokalih ponočujejo in popivajo, zganjajo vandali-zem in se še tu in tam malo omamljajo z drogami, da bi jim bilo 5e lepše, kot jim je. Ce pa se naveličťuo uživaštva. vzamejo knjigo v roke. da preženejo dolgčas do naslednje žurkc. Seveda vse to ni res. kajîi če bi bilo res, bi se v Velenju dogajal narobe svei. Je pa to bil vedno izgovor, da se v mestni občini Velenje v preteklem obdobju ni resno pristopilo k zagotavljanju novih vsebin za mlade in da se je obstoječe zanemarjalo. Velenje mora imeti mestni bazen. Še lepšega in bolj uporabnega. kot je bil nekoč. Se več, mora imeti tudi moderno vodno zabavišče za vse vodne užitkarje. Možjiostj /jà to je več kol dovolj. Le izkoristiti moramo danosii nove kulturne krajine po rudarjenju, /motno je pričakovati, da bodo mladi živeli po načelih in vrednotah starejše gcneracije, da hi jim zadostovale mo/Jiosil ki so obstajale nekoč. Tudi sam ne morem več živeti vrednot svoje mladosti. Nekoč sem jih izživel in danes je drugače. Za- vedam pa se. kaj je mladost, da je prežeta s silnimi energijami, z več kot običajno radovednostjo. z velikimi željami in hi> tcnji, tudi z več tveganji. Vse lo je treba izživeti. Će možnosti za to ni. je mladost pusia, zagrenjena in izgubljena. Lahko je tudi pot stranpoti Popularna koncertna dejavnost je kulturna dejavnost za mlade Ali jc bilo res tako težko razvijati koncertno dejavnost, ki bi mladim dala več zabave, več možnosti za druženje. Dala bi jim več možjiosti. da živijo mladost v globalnem trendu in ne da jo doživlja o le od daleč. Pripomogla bi jim k bolj raz^banemu in popolnejšemu življenju. Seveda ni bik) težko, samo hoteli je bilo ireba. Moral bi odmisliti, da se splača samo tisto, kar prinaša dobiček. To je poslovna logika privatnega kapitala. Občina ima javno ustanovo, nekdanji kulturni center, ki tej logiki ne more biti podvržena. Ravno v tem je njeno poslanstvo, saj kultura ne more bili ekonomska razsežnost naše skup-nosii, ampak socialno-varstvena. Popularna koncertna dejavnost pa je tudi kultura dejav-nosi. zlasti za mlade. Skrb za prihodnost najbolj zadeva mlade korak spredaj pred vsemi možnimi težavami, ki bi se utegnile razviti in nas prizadeli. To smo v preteklem obdobju pričakovali, a Žal tega ni bilo. Mesto brez tržnice je mesto brez prove duše Tržnica ni samo prodajno-na-kupni prostor, je ludi prostor srečevanj in povezovanj ljudi. Je veliko bolj poosebljen prostor. Ker smo se v razvoju premikali po polževi), je skrb za prihodnost postajala čedalje večja. Mladi so se zaradi tega ozirali in se še danes ozirajo na sosednja okolja, da bi si v njih po iskali priložnosti za svojo prihodnosi. Nekoč je bilo ravno obratno. Mladi iz drugih okolij so iskali priložnosti pri nas. Po 15 letih se resno zamislimo nad lem in se vprašajmo, ali res mora biti tako. Ali res nismo več sposobni poskrbeti za bolj sproščeno življenje z manj skrbi in negotovosti za mlado generacijo in našo skupno prihodnost. Kaj bi se bilo moralo storiti drugače, kolje bilo storieno. da se nam danes o vsem tem ne bi bilo treba zaskrbljeno spraševati. Odgovor je preprost: razvoj, ra/voj in še enkrat razvoj. Ne kakršen koli, ki bi razsloje-val in izključeval ampak irai-nostni, s katerim bomo vedno Veienje mora imeti mestni bazen. Se iepšega in bolj uporabnegSf kot je bil nekoč. Še več, mora imeti tudi moderno vodno zabavišče za vse vodne užitkarje. Možnosti za to je več kot dovolj. Le izkoristiti moramo daností nove kulturne krajine po rudarjenju. kot se nam sploh lahko dozdeva, in tega mega nakupo valni centri ne bodo mogli nikoli doseči Odnos branjevka in gospodinja je veliko več kot samo dober nakup. Je tudi pristen in srčen odnos, in zakaj smo potemtakem v Velenju ostali brez spodobne tržnice? Odgovorimo si lahko podobno, kol smo si odgovorili na prejšnja vprašanja. Lažje jc bilo tržnico zanemarili, pustili jo propadanju, kol pa pristopili k modernizaciji in posodabljanju oziroma ji dati nove prostorske možnosti in hkrati ohraniti njen pomen. Katera je prava lokacija za so dobno urejeno tržjiico, se kar tako. čez palec, ne da odgovo riti. Odvisna je od številnih dejavnikov. Poleg pomena za višjo kakovost življenja je odvisna zlasti od nadaljnjega prostorskega načrtovanja bivalnega okolja in koncepta urejanja pro meta. Kar pa se ludi čez palec da reči je. da Velenje mestno iržjiico potrebuje. In to sodobno urejeno, ki bo prispevala k poosebljanju celotnega mesta. Ne navsezadnje, Velenje potrebuje poleg te dejavnosti še vrsto drugih povezovalnih dejavnosti, da bi v njem življenje res bilo mestno. Promet in ceste-coklo za gospodarstvo in mora za ljudi Nobenega bistvenega napredka nismo bili deležni razen nekaj krožišč in modrih parkirnih con. De!ež,ni smo bili tu in tam še kakšnega pločnika in ležečega policaja kot ovire proti večanjem motoriziranega prometa, Vendar so se lega zavedala in se s tem pojavom spoprijemala. V mestni občini Velenje, ko je začelo primanjkovati mestnih površin za urejanje prometa, seje vse skupaj ustavilo. Kot daje urejanje prometa vezano samo na prostor. Tako razmišljanje je že zdavnaj po stalo neuporabno, rešitve pa zastarele. Kaj je z javnim mestnim pro metom, ali ga ni bilo možjio po sodobiii. ga naredili dostopnega, bolj funkcionalnega. Mnogim bi olajšal gibanje po mestu, pa ludi po celotnem občinskem območju. Kaj je s podzemnimi ga-razjiimi hišami, vsaj s centralno, ki bi razbremenila parkirišča stanovalcev v centru mesta. Modre parkirne cone niso rešitve za več parkirnega prostora, ampak 73 usivaijanje in vzdrževanje reda pri parkiranju. Sicer pripomo rejo k večjemu izkoristku javnih parkirnih povrêin, vendar še zda- Modemizacija prometa bi morala slediti cilju za iioljšo mobilnost ljudi in gospodarskega prometa. S parcialnim poseganjem tega ne bomo dosegli, ampak le z dobro domišljenimi celovitimi rešitvami in sicen • s trajnostnim urejanjem mirujt>čega prometa^rkiriščaf ' s sodotmejšim mestnim javnim prometom, ' z i>oijŠo kakovostjo povezovalnih cest občinskega prostora, • z ločitvijo tranzitnega prometa od loicaln^a prometa, ' s treQ'o razvojno osjo. hitri vožnji. Premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Dogajajo nam se promeini šoki in vse, kar sodi zraven. Zlasti ob prometnih ko nicah. ki pa niso več kratko trajne. Zakaj se je tako dolgo čakalo, ko pa seje že dolgo nazaj vedelo, da bo ptežava s pro metom izbruhnila v vsej svoji razsežnosti. Da bo prizadela ljudi in gospodarstvo. Ni no beno odkritje, da je promel ožilje lokalne skupnosti. Tako kot pri človeku - ko ožilje ne funkcionira, je prizadeto srce. Srce lo kalne skupnosti pa je gospodarstvo in so ljudje. Imam občutek, da je pri urejanju prometa prevladalo mnenje, naj se zjiajde vsak po svoje. Kol da bi bil pro met skrb posameznika in ne skrb občine. Vsa mesta so se v preteklem obdobju srečevala z naglim po leč ne ziidosčajo za celovito urejanje mirujočega prometa. Kaj hi šele bilo. če bi se mestna občina Velenje v preteklem obdo bju razvijala hitreje kot po polževo. Ah bi imeli popolni pro metni kaos ali krizo vodenja občine. Upam. da bi v tem primeru prevladalo slednje in se ne bi sprijaznili s kaotičnostjo. Kakor koli že. 15 let samostojnosti je za nami in še veliko let pred nami. Država je preteklo obdobje dobro izkoristila in do segla velike uspehe. Mi smo se v mestni občini Velenje v tem obdobju premikali po polževo. Upam, da bomo to spozjiali in v naslednje obdobje zakorakali bolj smelo. Vsaj tako hitro, da nas težave ne bodo kar naprej prehitevale in nam povzročale ovire pri dos<^anju višje kakovo sti življenja, več blaginje. ■ SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS M Od srede do torka - svet doaovifti Sreda; 21. junij: Finsko podjetje Pairia, slovenski zasiopnik Rolls in Gorenje so poifdili. da je pismo o nameri za stîUelovanjc v proi/vodryi /e p(5d-pisali) 50 íílovtíiiskih podjetij, izvršni direkîor Pairie p<í je zagotovil. da bodo imela pri projektu prav slovenska podjetja večinski Finsko poéletfe Patría, s/o venski zastopnik Rotiš in Gorenje so »Menili dogovor o ustanovita podjetja za izdoiavo okiepnikov delež. Odgovorna budo /a izdelavo osnovnih delov oklepnikov 8 X K 1er za inlcr^racijo sisleina, Patría pa bo poskrbela za usposabljanje in izobražcvaDje dclavcev. priskrbeli b(KÍo tudi nekaj delov za proizvodno linijo. Skupno podjetje naj bi oklepnike začelo izdelovati žc prihodnje leto. Nova delovna mesta se tako obetajo vsaj 300 ljudem. Vlada je obiskala Zasavje, kjer so se člani vlade najprej srečali v Izlakab na delovnem posvetu, naio pa so se premier in ministri odpravili na ločene obiske. Premier Jan^a je poudaril, daje prihodnost te pokrajine v nadaljnjem razvoju perspektivnih programov. C/ospo-darski minister VL/jak je napovedal. da podaljšanja izkopavanja zasavskega premoga ne bo, minister za pn^mei Božič pa, da bodo predlog predora Podmeja, ki bi Zasavje povezal z glavnim avin-cestaiin križem, se preučili. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v pismu črnogorskemu kr> legu zai^isal, da mu je po več lelih intenzivnega sodelovaitja med državama v posebno Čast sporočili odločitev dr/avncga zbora, da prizna netîdvisno CVno gon). Četrtek, 22. junij: Poslanci so podprli zakcni o javnem redu ir miru. ki vključuje tudi določilo, ki osebam, mlajšim od 16 lel med 24. in 5. uro zjutraj nje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih storitev, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, ki se bo lahko po novem kaznovalo tudi '/. odklopom električnega roka. pH prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, poSkodova-r\ie uradnega napisa, vanditli-zem, nedovtv Ijeno zbiranje p msto voljnih prispevke v in nedostojno vedenje do uradnih oseb. Državni zbor je sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, ki določa novo ureditev sveta za visoko Šolstvo, ena ključnih točk v zakonu pa je tudi primerljivosti izobrazbenih ravni pred uvedbo boltmjske relorme in pc) njej. Petek, 23. junij: Začele so sc solske počitnice, ki jih je pt>spremilo lepo vreme. Ib jc bil seveda tudi razlog za tradicionalne poletne zastoje na cestah proti morju. Policija je napovedala, da bo kaznovala vse. ki bodo ob zastojih nedovoljeno dnevu dr/avnosii je predsedniku države Janezu Drnovšku za kratek čas postalo slabo, tako da je padel celo v nezavest. V njego- m Med slovesnostjo ob dnevu državnosti je predsednika Ornovska obšla slabost vem uradu pa so pojasnili, da je predsednik zavrnil zdravniško pomoć, ker jc presodil, da je ne piv trebuje. Slíweiiskem je najmanjša slovenska škofija z okoli 120 tisoč prebivalci, od katerih jih katoliški veroizpovedi pripada približno 95 tisoč. Ponedeljek, 26. junij: Sistemska teliuika je vložila ložbo zoper državo in podjetje Roiis, s katero zahteva razveljavitev pogodbe o dobavi pehotnih vozil. S ložbo še zahtevajo, da dr/ava milijard tolarjev vredno pogodbo o dobavi oklepnikov sklene z njimi, predlagali pa tudi izdajo začasne odredbe, s katero bi se prepovedala podpis pogodbe o dobavi oklepnikov in njihova di> bava. Prestavljanje tabelJoe^a Haiderja je uradno razglašeno za protiustavno Še zadnjic v tem šolskem letu }e Zd2Vonii zvonec in reden pouk seje za dobra dva meseca konćđi prehitevali po odstavnih pasovih ali vozili vzvratno. Na razpis za dt)bavo IX operacijskih miz so se prijavili štirje stari znanci prejšnjega razpisa. Mollicr bi IX miz dobavil za dobrih .^41 milijonov tolariev brez DDV-ja. ponudil pa so šc 5-od-stotni popust. Sanolabor mize ponuja za 492 milijonov tolarjev, Medico engineering za 493 milijonov tolarjev. Soča oprema pa za 356 miliionov tolarjev. Državni zbor je potrdil novelo zakona o varnosti cestnega prometa, ki med drugim predvideva, Hrvaška naj bi do konca oklt> bra kol odgovor na belo izdala modro knjigo o vprašanjih državne meje s Slovenijo. Glavni koordinator pri njeni zasnovi naj bi bil v dčil. žabje perspektiva Živa VrbiČ Monfu muieiikosi prv^godaj. pa vendar O^iu' šam se vam z morja. Tu na jii^u je sezona te v p^ilnem zamahu. C V kaj mMn 'ilutni In vse kur.\puda zra\'€n. Sluxičumicv., picerije, konobe. Ve^pe. zaiíiQ}}i Nemci in zapel/he domačinke. Vsi vemo. du je pol na morje izjemno naporna. V.\ïdti je potrabno zgodaj. Prezf(odaj Ce se odpravljaš na dof^ pot in nimaš v a\ iu kiime. Ne ^odl. če si vzantes s sabo sendvič aH v\aj krekerje, ht \'odo. Ampak • naj-brž vsi s ptičjim meinirfi'm vemo. da Í>oÍérJi šini. ker moramo neka-ïeri vsako uro litlat !n ker mi vemo. da so sitni, je priliKk še večji, ker si ne upamo powdaíi. da nai tišči, in nas zato še /»// tišči. Ce me razif-meie> Saji)olj g^iozno je na poti z avtobusom. Večina šoferjev je te lako ali lako sfTi'ružfio nu.'^trojenib. če pa sinčajno omeniš še ptKsianek za ivr. si si nakopai težave. Nikoli pa ne bom ruzmnela. zakaj tmdiča v avtobuse vgrajuje/o stra-nišča, ĆC pa jUt švfcrp skoraj nllioii nočcp odpreti'.? Kt^J du jc itaicp kiča na zadnjem siekiii avtobusa samo rek/ama in nič druRei^a. Wc ni odpri, usiavijunje jc na d^v mi in pof. mi pomaf^aj! Se zaradi ka-diicev aviobu,\«/ titdi pripomore k poznavanju Jtižnih sosedov od naših južnih .lose-dav. Čeprav imajo pri izbiri kraja odločilno besedo predvsem Armani. Prada in Pre.wiečena sem bila nad letu. kako na hiiro so //nuii zgradili a)ioce-sto Zagrei>Splii in í)enlila nad našimi cesiarJI. ki so naše '*packalim. »H so osnova za predvidene naložbe v naslednjih letih. Tak{> že pridobi- tec in dva stanovanjska bloka z 10 neprofiininii stanovanji.« Za naložbe so predvideli blizu 150 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna. Samo toliko DoĎttn/ha zlatega grba občine z županom Tonijem Rifiom (v sredini) varno gradbeno dovoljenje za izgradnjo trgovskega centra, poste in treh lokalov, kijDi bomo gradili prihodnje Icio. Pripravljamo vse potrebno ludi za izgradnjo večjega kompleksa 17 hiš. obnovili bt)nio matično knjižnico, zgradili nov vr- zato, ker v občini gradijo predvsem na osnovi zasebnih naložb. »Naloga občine je zagotoviti prostorske akte in pogoje za to, da lahko investitorji pri nas gradijo,« je še poudaril Toni Rifelj. ■ Tp V jeseni konec prostorske stiske Rok za dokončanje drugega in tretjega objekta Medpodjetniškega izobraževalnega centra 15. september Turistični hotel še ni v tej fazi - Želijo postati osrednji izobraževalni center Saša regije Tatjana Podgoršek Na Šolskem conlru Velenje so za jesen napovedali rešitev več let trajajoče prostorske stiske. K temu naj bi pripomogla iz.gradDja drugega in tretjega objekta na območju Medpodjetniškega izobraževalnega cenira (MIC) na Starem jašku v Velenju. »Vse bližje smo tej napovedi. Ri>k za dokončanje objektov je 15. september, izvajalec del pa ne predvideva bistvenih odstopanj,« je v pogovoru zatrdil direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik in nadaljeval: «Dogovori o tem so stekli že leta 2000. Prvi objekt v dijaktw 1er študentov načrtujejo v začetku prihodnjega šolskega leta. /a del opreme že imajo nekaj potrebnega denatja, za del še iščejo sponzorje, nekaj denarja pa naj bi jim za te i^ameae prinesli mednarodni projekti ter izobraževanje odraslih. Dejavnost šolskega centra bo tako zaokrožena na dveh lokacijah: prccej bodo razbremenili tisto na Trgu mladosti, kjer zaradi pomanjkanja prostora vse poka po šivih, in na Kon)ški 62 b. Tu bodo poslej v popoldanskih in večernih urah zavzeteje izvajali iz(5braževanje odraslih. Bo do 15. septembra nared ludi Orugi in tretji objekt na območju MiC-a naj bi biia nared do IS. septrembra. izmeri 009 kvadratnih metrov površin smo predah namenu pred dvema letoma, sedaj pa gradimo objekta v izmeri 6 100 kvadratnih metrov. Namenili jih bomo predvsem za laboratorije in specializirane učilnice. S 13.500 kvadratni metri skupnih površin se bomo izviti iz več let trajajoče prostorske stiske.« Selitev nekatere razpoložljive opreme iz učilnic na osrednji lokaciji v središču mesta in iz doma turistično-učni liotei? Po besedah Kotnika v tej lazi ne, nadaljujejo pa 'zgodbe' o vzporednih in do polnilnih pri>storih z Mestno občino Velenje, s Premogovnikom, z Gostom in Gorenjem iz Vele-tija. Na osnovi teh bodo videli, kje bi bila umestitev turistično učnega hotela glede na predvideno izgradnjo samopostrežne restavracije ali večnamenskega objekta na Trgu oiladosii najprimernejša. Nekaj /.ametkov hotela na MIC-u bo. 'l^u bo namreč med drugim tudi učno podjetje, specializirane učilnice za programe Poklicne in tehniške šole m storitvene dejavnosti. Naložba v izgradnj(î drugega in tretjega objekta na MIC-u je -brez stroškov dokumentacije in zemljišča - «težka« blizu 650 miE-jonov tolaijcv, od tega bo 620 milijonov SIT prispevalo ministrstvo /a šolstvo in špiirt, .^0 milijonov so sredstva Šolskega centra. Kol je ob tem poudaril Ivan Kotnik, je v 620 milijonih SFl 350 milijonov tolarjev kupnine lokalne skupnosti, ki jih jc namenila za nakup dijaškega in študentskega doma. »MIC je partnerski projekt Mestne občine Velenje. kije kupila dom. Premogovnika, ki je dal zemljišče in kupil prvi objekt, ter ministrstva, ki meni. da je MIC primer dobre prakse sodelovanja šolstva in gospodarstva. Na Šolskem centru pa oh tem pt)udariamo. da želimo in tudi bomo postali osrednji izobraževalni center Saša regije.« Bodo dijaki in študenti v prihodnjem šolskem letu brez nastanitvenih možnosti? »Ne.« se je odzval Ivan Kotnik. »Iz obstoječega dijaškega in študentskega doma ne bežimo, tudi nimamo kam. Mestna občina Velenje nam je zagotovila, da bodo dijaki, ki bodo to želeli, v domu nastanjeni. Ministrstvo meni, da bi lahko vprašanje nastanitvenih zmogljivosti za dijake in študente redili še kako drugače. V tem trenutku imamo od 20 do 30 študentov, ki občasno potrebujejo nastanirvetie zmogljivosti. »Za zdaj bodo najeli nekaj prostorov v d(miu, v nadaljevanju pa bodo videli, kako bo z umeščanjem visokošolskih programov v ta prostor. Vključili sc bodo glede na potrebe, ■ s celovito obnovo zagotovili normalne pogoje za dejavnost Tretja faza obnove pokritega bazena v Velenju končana v drugi polovici septembra, začetek četrte faze v začetku prihodnjega leta -Posiej ponudba, ki je doslej ni bilo Tabana Podgoršek Pokriti bazen v Velenju so zgradili v začetku 70. let. Leta 1984 je doživel prvo prenovo, ki pa ni bila izvedena v predvidenem obsegu. Tako je Šport norek re a cij ski zavod Rdeča dvorana Velenje, ki mu je Mestna občina Velenje po verila v upravljanje objekt, pred časom pristopil k prvi fazi obnove (obnova korita bazena in menjava strehe), lani k drugi lazi, v kateri so obnovili elektn^ in vo doviîdne instalacije, 20. aprila letos pa je direktor zavoda Marjan Klepke podpisal pogodbo s tremi izvajalci del za tretjo fazo. Predvidena dela zanjo naj bi po po godbi končali do 20. septembra. Tnitja faza predvideva (ïdpravo ozJcega gria. /Ji-radi katerega jc bil - po mtienju Mariana Klcpca - obisk slab - di>graditev vhodnega dela ter garderob in i/gradnjo manjšega. 5 X 12 metrov velikega bazena z nižjo globino vode in teni-peraturnim režimom, primernim mlajše plavalce in tiste, katerih cilj ob obisku bazena ni samo plavanje, S sledr\iim bodo dopolniti ponudbo, ki jc doslej ni bilo. V nadstropju nad vhodnim delom nameravajo na 60 kvadratnih tne-trih urediti manjši fiines, za t>premo katerega bodo poskušali zagotoviti potreben denar v četrti fazi. * Nače loma imamo stvari dogovorjene z ustanoviteljico Mestno občino Velenje, se pa moramo prilagajali pmračunu. /. u res rti čil vij o tc faze bomo zagcjto uči plavanja,'' je povedal Marjan Klcpec. Oetrte faze naj bi se lotili v začetku prihodnjega leta. predvideva pa ureditev obstoječe stavbe, tam, kjer je vhod v bazen oziroma blagajna, bodo uredili gdili <îgle-doval tudi iz Ljubljane, saj je ne premore niti ALU. In še. da je pomembna za bodoče slikarje, ki počasi zapuščajo varno zavelje akademije in se podajajo naproti svoii poklicni poti. ki ne bo lahka. ■ Bš Jeseni nov jazz abonma Po dobrem odzivu publike bo Knjižnica Velenje tudi jeseni razpisala jazz abonma Veler\je - V teh dneh Sašo Š(mc. ki je izbral in pripravil tudi priv gram prvega ja/z abonmaja, že pripravlja novega, Jeseni bo torej Knjižnica Velenje ponovno razpisala abonma, ki je naletel na zeio dober odziv pri velenjskem občinstvu. Skoraj vsi koncerti so hiii v dvorani centra Nova, ki so jo vedno uredili v prijetno ^kavarnl-ško« vzdušje. Prodanih je bilo 115 abcmma- Jev, za vsak koncert pa so prodali še nekaj samostojnih vstopnic. Puhli Id, ki ji je očitno tovrstne glasbene ponudbe v mesiu manjkalo, $o bili koncerti zelo všeč. To je pokazala tudi kratka anketa med abonenti. V lanskem letu so lahko slišali Mijo Žnidarič in Steve Klink trio. Dejana Pečenka. Kvartet AKORD z Jurijem Hladnikom kot solistom, Terra Folk. Perpetuum jez/ile in BI T ter na koncu kol poslastico se domačina Jureta Pukla in njeglov kvartet, v katerem je igral tudi do- Zadnji iioncert v letošnjem Jazz abonmaju je izvedei Jure Puiil kvartet s soiistko MaJoJaku, V njem so igrali se Renato Chicco, Robert Jukic in Howard Curtis, mačin Robert Jukič. Kot nam je povedal SaS(î Sonc. se bo tudi v novi sezoni potrudil, da bo v abonma uvrstil izvajalce, ki bodo všeč starostno precej pi- sani publiki, ki pa si želi slisali kvalitetno glasbo. Zato upa. da bo odziv na nov jazz abonma prav tako lep, kot je bil v minuli sezDni. ■ 6$ Zarja navdušila v Horjulu in Goriških brdih Šoštanjska godba na pihala je gostovala na prazniku češenj in popestrila dan varovancem Doma za starejše v Horjulu poletni vročici Zaria ne počiva. Tudi zato, ker je lepo predstaviti skladbe, kijih godbeniki naStudi-rajo med letom, koncerti na prostem pa so v poletnem času prav posebno doživetje. Šoštanj - Pihalni orkester /arja je bil v juniju /elo aktiven. Ob prvi obletnici odprtja Doma za starejsc občane v Horjulu pri Vrhniki. ki je v ihsti družinskega podjetja Rednak iz Šoštanja, je PO Zarja pripravilo kratek koncertni program. Kepi mki koračnic so marsikateremu oskrbovancu privabili v oči solze sreče, nekateri pa so tudi zaplesali. Dom je lep in v ponos lastnikom in vseni. ki v nJem živijo. Razšli so se z željo, da se kmalu spet vidijo. Ker je ta dan občina Horjul praznovala občinski praznik, so godbeniki Zarje zaigrali nekaj koračnic tudi pred rila pa je na skia-dateli.\kem ve(eru Slavka Stiklarja zaigralo pread^tye število dofna-dh glasbenikov, '/.a zaključek in kol vrhunec letošnjega abimmaja pa se Je konec }naja zgodil krasen klavirski recital z Aleksandrom Madiarjem. Pogled na abomna resne glasbe v celoti kate zaokrtten vsebinski izhnhlikanske garde - I/ue z Rogerjem 3lrfa zborovskega petja, pevskih revij medob-močnih, državnih in mednarKuInih (tevskih tekmovanj, ki se jim junija pridrutujiýo še lelne p/edsiavitve posameznih zborov. Tnidicio-nalno orkestralno ponudbo z novoleuHm in pomladnim nastopom domačega pihalnega orkestra {ki Je doixAnilo gostovanje danskega mladinskega mifoničM'ga orkestra, predvsem pa dva mnoilčJia čanja gixialnih in pihalnih orkesinfv. na katerih Je zaigralo okrog 900 mladih glasbenikov. .Sezona, ki se zakliitčuje.je ponuiala kar nekaj gla.she/iih užitkov, čeprav so Jih včasih na ialosi uživali (pre )nidki poslušalo. Zdi se, da je ttihanje interesa publike taka značilna velenjska stalniai ki se je v hitrem času drugovrstnih zapolnitev ne moremo znebiti Želja po večjih vokalnc^insimrnentainih (Uidi samskih) In tematskih giaslie-nih predstavah tudi ostaja in mogoà' bi res te bi! čas. da se postavi r vrsto, ■ Urška Šramei Vučina Pihat ni Ark«.ster Zarja Je pr^d Domom ^tarejéih občanov v Horjulu naredil sf^ pofinetek za spomin na nepozaben dan. 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Kličite, pišite... Ljudjfi smo zapletena bitja, pravijo. Ni nam všeC, če moramo v začeiku junija ob večerih ogrevati sianovanja, go dem o sedaj, ko so lempe-ralure poskočile na več kol 30 stopinj. Hladna scncii, osvežilna pijača in klimatska naprava so. zatrjujejo nmogi, v leii pasjih dneh neizbežni. Naš propagandist Jure Beričnik bi od omenjenega /anesijiv5> črtal klimatsko napravo. Zaradi pihanja je siakiiil vncije ušesa. Drug propagandist Sašo Konečník in oblikovalec Tomaž Gersak bi na sc/.iiam »osvežitev«' gotovo dodala ^e kaj. Tomaž obvezno sladoled. Vodja propagande Nina Jug. radijska urcdnica Mira Zako-šek in novinarka Milena Krstić Planine uživajo na nekajdnevnih počitnicah in vcijamemo, da s pridom koristijo osvežilno ponudbo. Novinarka Bojana âpe-gel se je po tednu dni počitka ^nova našla tam. kjer bi) poy, saj tokrat govori o našeni slovenskem morju, narejena pa je prav tako v maniri slovenskega turbo folka. Rebeka seje z Ribico sicer želela najprej prijaviti na letošnji festival Melodije moija in sonca, a je lanska izkušnja se vedno boleča, igriva in poskočna skladba pa bi poslušalce /iîobsla v teh izredno vročih dneh. Vračajo se Iron Maiden Zver se vrača. Legendarni metalci Iron Maiden bodo septembra izdali nov album l naslovom AMallerOfLifeAnd Death. Kot že na prejšnjih projektih so rudi tokrat presegli današnje snemalne standarde in vse skladbe posneli v živo, hkrati in v enem prostoru. Nobenih studijskih ali računalniških trikov, nikakršnih manipulacij. Zgolj surova heavy melal energija. Dva meseca so preživeli v studiu in bili skupaj od začetnih vaj do končnih miksov in mastcrizira-nja. Vse se je dogajalo zelo naravno in spontano in po mnenju pevca Bri-cea Dickiiisona je šlo Uy krat v smislu snemanja In usivaijanja za enega naj- ^ / ' I i X ♦ ^ ' ^M \ lažjih albumov skupine. Kmalu po izidu plošče naj bi nove skladbe predstavili mdi v žívíí na veliki turneji PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. KATE RYAN-JeT'adore 2. BEYONCE fest. JAY Z-Déjà Vu 3. SANDI THOM -1 Wish I Was A Punk Rocker Belgijska zvezdnica Kate Ryan je bila er^â največjih favorítinj letošnjega evroviztjsksga fekrnavanja. a je neto podobno kot nal Oe-žan nedavno pogorela !e v predtek-movanju. Kljub temu da se s skladbo Je T'adore ni uspela uvrstiti niti v finalno tekmovanje, je lahkotna popevka postala uspešnica v mnogih evropskih drhvah. Kale Ryan bo septembra izdala tudi nov album. r ■ ~ ' LESTVICA WĚ ©M. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo. 25.06.2006: 1. VITIZI POLK IN VALCKOV; Od Celja do Žalca 2. OAN IN mt Greva na kavico 3. MIRO KUNC: Karlinka 4. DVOJČICI Z JANEZOM: Pol me je pa Štajerc kušnu 5. MOÛRUANJ: Bog daj! Predlogi za nedeljo, 02.07.2006: 1. BOBRI; Pravi Slovenec 2. FRANC MIHÉUĚ: Rom pom pom 3. PRIMORSKI mJÎ: Brez kiklce al' s kiklco 4. ŠTIRJE KOVAfl: Jajca so jajca 5. NIKO ZAJC: Ma dopust ■ Vili Grabner . ^^m m ^J Drago Martinšek, dr. Matej Lahovnik in Beno Stro-zzk, vsi trije vidni predstavniki LDS, prvi in tretji lokalne, srednji državne. >*Saj se nismo pogovarjali samo z Avberškoral Smo se ga pa odločili razbremeniti. Zbrati petsto popisov^ toliko ljudi napotiti na upravno enoto, da te podpre, ni tako maJo^ kot se sliši,« so razmišljali še popoldne po tiskovini konferenci, na kateri so mag. Franca Avberška predstavili kot županskega kandidata LDS v mestni občini Velenje. Žena Alenka, ki je najprej razmišljala o kandidatun, pa možu zdaj ne bo hodila v zelje. Se poslanec državnega zbora Drago Koren (NSi) drži za glavo ali si jo samo podpira? Lahko bi bilo eno in drugo, lahko pa tudi globok razmislek. O tem denimo, kaj ga v prihodnjih mesecih še čaka ... Kot županski kandidat v Šoštanju bo najbrž -tako kot drugi • romal od prireditve do prireditve. ^ Pripravljajo spektatel V zadnjih Jneli. sť v sejnih sobah holcîa Paka vse pogosteje sroOujojo Clanj SmuCar-skcvskakaJne^a kluba Velenje. ki se pripravljajo na letošnjo revijo skokov. Da bo IvioSnja lekîJia bolj privlačna /a gledalce, bodo organizirali zabavni program. kol ga šc ni bilo! Med posameznimi serijami iii po končani prireditvi bodo med drugim naslopali Atoniik Harmonik, Skuier. Baby Twins. .\ve. Monika Pućelj, Ta nj a ^ aga r.. ./c izvaj a I ci sami so porok, da se bo leloš-nja revija skíikov zavlekla pozno v noC! Seveda, pa organi-zaloiji obljubljajo §e kar îie-kaj prcsenecenj in sprememb na bojjse. Da ne bo več ugibanj /a vse inlcrncîne navdušence iz naálh krajev, je ena i/med obveznih sirani, ki jo oMsCejo brez dvoma. Vclenje.com. kjer lahko izvcie vse. kar vas zanima in seveda tudi, kar vas ne zanima. Forum na lej sirani ;e tako popularen, da ga dnevno obiSče krepko preko 2000 obiskovalcev. Seveda, pa se mnogi sprašujejo, kdo slr>ii /a lera uspeSiiiiD in ludi vplivnim porialom. In da nc bo veC ugibanj, smo Matjaža Vrccaria prosili, da nam skoči pred i^bjek-liv, da ga "razkrinkam o ro cn iz ŠalcSke doline priiiajajo šícviíní huniorisU in zjibavljači, toda vsi so si enoini, da je ireiiulno prvi in najbolj vroi Pu nga rini kov Karel. Karel, ki sc pojavlja v radijski oddaji ter tudi na nacionalni televiziji, je mi» nulo sobolo na zahicvo ljudskih množic, zacel naslopali tudi na prireditvah in Izkazal se jc v pravem pomenu besed el V Nazarjah, kjer je imel svoj krstni nastop, seje gnetlo ljudi, ki so v živo želeli vfdeti "laprav'ga kmečkega dedca", ujegovini pogruiavšcbam pa SI) sc smejali res na velika usia. Karel pa je imel veliko dela ludi s podpisová* njem na majico oboi.evalcev, ki so ga obiegali ves čas prireditve. Zaupal nam je, da bo v naslednjih dncb izšla ludi njegova nova pesem, ki jo bo za boljšo pronKîcUo pospremil tudi z deo spolom. (Ne)enostnost v vojni smo bili enotni. V prikazovanju te enotnosti smo močno neenotni« Težje bo Kot kaže^ bodo velenjski volivci jeseni pred veliko težjo odločitvijo^ koga izvoliti za župana. Rudarskemu tebniiai bo med drugim stal nasproti tudi magister rudarstva. Energijo Ste£a] zgornjesavinjske Energetike tamkaj močno dviguje temperaturo. Bolje bi bilo torej, če bi se tega lotili pozimi. Korak za korakom Velenje po vsem drugem počasi vendarle postaja tudi pravo univerzitetno mesto. Manjka mu seveda še^ da bo tudi pravi sedež regije. Odvisno od tep, do koliko bodo znali šteti tisti, ki bodo o tem odločali. Začetek? Eni so delili kračice« eni pasulj ali kranjske ... To je bilo kar tako, iz prijaznosti. Ib se niso bile nikakršne predvolilne jedi. Zato nas seveda zanima; kaj nas čaka jeseni. Se ena Velenjski premogovnik je dobil še eno hčerko. Ampak čeprav je se rosno mlada, vsi upajo, da bo kmalu močno plodna. Slikarji Pri nas se vse več ljudi ukvaija s slikarstvom. Nekateri kar tako za vsak primer. Da če ne bo šlo drugače, si bodo lahko lepšo prihodnost vsaj naslikali. Zatemnitev v času nogometnega prvenstva so nam kabelski operaterji morali nekatere tuje programe za-temniti. Nekateri ljubitelji nogometa so bentili, da se jim zato temni pred očmi, ko motajo poslušati nekatere nase komentatorje. Center v Šoštanju že kar uspešno urejajo stari center. Mno^ krajani pa bi radi, da bi dobili še novega. Novi trgovski center.  trgovci jih menda se preverjajo, če so dovolj zapravljivi. AKTUALNO Prireditev za 110 rožic Na Šolskem centru Velenje so tradicionalno podelili priznanja dijakom za njihove izjemne dosežke na različnih področjih ustvarjanja -Poleg učiteljev najpomembnejši del blagovne znamke predvsem dijaki in študentje Tatjana Poé^orÁBk Ob koncu iohkcga Ida na SoV sketn ceiUru Velenje (ŠC^) /e tradicionalno pripravijo zaključno slovesnost, na kaicri pt)-dclijo priznanja dijakom In dijakinjam /a njihovo izjemno delo na različnih ptjdročjili ustvarjanja • bodisi /a učni uspeh, za nesebično ra/dajanje sebe drugim, /a dose/.ke na kuUurnem, sponnem, raziskovalnem in se kakšnem drocju. Takih jo hil(] na šolah ccn-ira v pravkar končanem solskem leiu kar 110. Ivan Kotnik, direktor solskega centra, jih je poimenoval rožice, ki so • poleg učiteljev - najpomembnejši del blag<5vtîe znamke, za katero se na centru trudijo žc skoraj 50 lel. »Cîolovo niste tukaj vsi. ki si priznanje zasiužhe. Cl^v lovo pa ni nihče po pomoti, čeprav je včasih samo za dlako razlike med lislim. ki dt^bi p jeseii vključenost 77-odsiotna.« je še povedala Ćasova. Tudi v Vrtcu Velenje imajo vizijo: želijo predvsem ustvarjati dobre pogoje lako za otroke, za slarše kot za z^ptv slcne. upajo pa tudi. da bi imeli več igralne površine, dodaten večnamenski prostor in manjše skupine otrok v posameznih t>d-delkih. Ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Kožcljskega Velenje Bo- sodeluje z osnovnimi šoianii, čeprav si želyo še več. povedal p« je tudi, da vidi veliko težavo srednjega šolstva v dejstvu, da »bo leta 2015 vsak četrti dijak manjkal, 50 odstotkov pa jih bo v splošnem izobraževanju.« Zatrdil je. da se zaveda, da projekcija gibanja populacije dijakov in študentov ni takšna, da bi v SCV lahko spali, »zalo bomo v nadaljevanju imeli takšne pogoje, koi jih nima nihče«. Omenil je spremembo dnevnega urnika, ki bi za dijake po novem trajal okvirno od K,aO do 16.00, pa nove zgradbe in restavracijo s hitro prehrano in tudi nove programe gostinstva in turizma. Franc Žerdln je dobil prUožnost spregovoriti o visokošolskem izobraževanju v regiji Saša. Sodeč po podatkih, kijih je predstavil, v naši regiji hitro upada delež visoko izobraženega prebivalstva, malo je študentov, tisti, ki izobrazbo imajo, pa se velikokrat odselijo i/, našega okolja. Zato seje .^2 občin savinjske statistične regije. imela sedež v Velenju, vpis pa je kljub močnemu nasprotovanju Akademije za glasbo predviden za šolsko leto 200K/09, Besedo je dobila tudi direktorica t.judske univerze Velenje Viirjam Šibane. Predsiavila je d-iie Nacionalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji, med katerimi je prvi izbt>ljšanje splošne izobraženosti odraslih. »»V mestni občini Velenje je 1121 prebivalcev brez izobrazbe in z nepopolno osnovno §olo, 5784 pa jc takšnih, ki imajo samo osnovno šolo,« je povedala Šibančeva. V imenu Ljudske univerze je njena direktorica svetu MOV predlagala, da sprejme letni program izobraževanja odraslih za leto 2007, sofinancira izobraževanje v javno veljavnih programih srednjega po klicnega in strokovnega izobraževanja ter okrepi vlogo občinskega zavoda za izobraževanje odraslih. Okn^gli mizi je prisluhnilo preko 50 predstavnikov zainteresirane javnosti. mesta zapolnilo 510 novincev (-lani jih je bilo v lem času 581 ). Poleg rednega pouka in predavanj, najrazličnejših tečajev in drugih oblik izbjc Velenje in Društva upokojencev Velenje, pevke Darinka in Mira ter Fanika (ierman. pt> magali pa so vsi, ki radi pojejo. Po prižiganj tJ dbudna pa ni tudi slika ostalega dela mesta s poslikanimi fasadami. Na poli proli Topolšici je bilo videli le eno izobešeno zastavo na dan državnosti. Za zgled bi bilo treba stopiti le malo preko državne meje v katerokoli smer želilc- Piîvsod na državnih ustanovah vedno plapolajo zastave. ■ Jože Posnetki >»živega fosila« Ameriški pmiesor s floridske državne univerze in tajski biolog sla v divjini l^osa posnela prve fotografije, na katerih je mogoče videli živega predstavnika vrste glodalcev. ki naj bi i/umrl že pred več kol II milijoni lei. Video in fotografski posnetki prikazujejo veve- rici podoben ^živi fosil<5, zuan pod strokovnim imenom Diaiomyda. ki so ga strokovnjaki po domače poimenovali laoška skalna podgana. Bitje sicer ne spada v vrsto ptidgan, ampak glodalcev, ki jDi je do sedaj znanost poznala le z nekaterih redkih fosilnih najdb. Bitje, kije na slikah videti precej pokorno, ima lemcn. izredno gosi kožuh in preccj dolg rep. Vevcrici podobno bilje se premika podobno kot raca, saj ima zadnje tace rahlo razširjene navzven, kar pa je idealno za plezanje po skalah- Glodalca so kot novo vrsto klasificirali že Ianskd imenom Robiji Ilood. Ne telefonirajte med nevihto Neko 15-letnico je udarila sirela, koje med tieviluo v parku uporabljala mobilnik. Dekle je preživelo, vendar je bilo kar eno leio prikle- njeno na voziček. "To so zelo redki primeri, vendar se dogajajo, zalo je pomembno, da ljudi opozorimo," je povedala britanska zdravnica Swinda t sprit. Sm)tew-njaki razlî^iajti. da koža. potem ko osebo udari strela, vjjdi cncrgij<5 iz telesa. Kadar pa se dtilikamo predmeta, kol je telefon, je možnost notranjih poškodb in smrti večja, saj v tem primeru moč strele ostane v telesu. O ukšnili smrtnih primerih po ročajo s Kitajske. Severne Ki>rcje in Malezije. Kava proti boleznim jeter Najnovejša študija je pokazala, da bi umivanje kave ljudi laliko zaščitilo pred b<5le/iiinii jeler. l/kazalo seje namreč, da Imajo ljudje. ki dnevno zaužijejo vsaj skodelico kave, kar 20 odstotkov manj možnosti da zbolijo zaradi ciroze jeter, ki jO povzrt^ča predvsem prekomerno uživanje alkohola. Ljudje, ki dnevno popijejo dve ali iri skjidelice kave, so pred cirozo za kar 40 odstotkov bolje zaščiteni, lisd, ki zaužijejo štiri ali več skodelic dnevno, pa celo za X0 odstotkov. Do ugotovitev so prišli raziskovalci inštituta Kasler Permanente v Kaliforniji v ZDA. CIre za do zdaj najobsežnejšo študijo o povezanosti kave s cirozo. Kdo je Konfucijev potomec? Kitajci, ki zatrjujejo, da so Ktin-fucrjevi potomci, bodo sedaj s pre- prostim genetskim testom lahko dokazali svojo direktno povezanost s pradedtmi Kitajske. Socialni filozofin ivorec številnih idej iz četrtega stoletja pred našim štetjem ima še danes izreden vpliv na kitajsko družbo in politiko. Sedaj lahko vsak, ki bi ŽJílel i/vedeli, ali je v son>du s Kimfuciiem. 1000 jenov opravi test DNK- Kako so znanstveniki prišli do Konfucijevcga DNK. ni povsem jasno, pravijo pa, da želijo pomagati vsem nepoiijenim potomcem Konfucija, da bi ugotovili, ali dejansko ali niso v sorodstveni zvezi s slavnim filozofom. VI PIŠETE Pester vikend v Doliču v Doliću je hila pred dnevi zelo zanimivo, saj sla kar dve dru^ivi praznovali svoj jubilej - člani Lovske družine Dolic. ki so slavili svojo 60. {Obletnico obstoja, in člani Sp<înno-rekrcalivnciZH društva Dolic. ki so praznovali srebrni jubilej. 25-lcin:co obsinja. Dru šivi Sla v okviru teh praznovanj organizirali več prireditev, ki so piUekale od petka do nedelle pod velikim šotorom pri novem §pkale. V petek je dxu/al>ni večer popestril ansambel Gamsi, v soboto pa Modrijani- Naj/aslu/uejiiim članom je Lovska zveza Slovenije nalo podelila tudi posebna priznanja. Lovsko družinti Dolicje leta 1946 astanovila skupina 14 kmetov in delavcev iz Dolića. Lovci so bili aktivni že takrat in tako je ostalo do danes, saj 36 članov skrbi za .3000 ha veliko lovišče, ki je razdeljeno na pet reviijev. Med divjadjo prevladuje srnjad, veiiko pa je tudi jelenov, gamsov, divjih prašičev, tisic In drugih gozdnih živali. Skozi leta delovanja seje v lovski družini zgodilo marsikaj. med pomembnejše dogodke pa gotovo sodi lt)vska koča na Kozjaku. z-grajena leta 1963, 1970. leta razvitje prapora in pa leto 1992, ko so dokončali veliki Lovski dom na Paki. Športniki so praznovali v lîedeîjo. ko so predali svojemu najnenu obnovljeno travnato nogometno igrišče, velikosti 60 X .30 m- Obnova igrišča je ob pomoči občine trajala 3 leta. v lanskem leiu pa so zgradili tudi asfaltno igrišče in igrišče na mivki- Društvo je s svojimi 100 člani zelo aktivno, saj se člani ukvarjajo z malim nogometom, odbojko, namiznim tenisom, jiu jitsujem, s ktv šarko, kolesarjenjem. planinarje-njem, šahom in siímčanjeni. Počivali pa niso niti na sami prire-dilvi. saj so odigrali tri revijalne tekme. Najprej so se med seboj po merili pionirčki do <^sem let in premagali svoje vrstnike iz Slovenj Gradca z 2 : L Nalo so na igrišče stopili tudi člani gradbenega od- bora in d<^liški veterani, katerih lekma se je končala s 4 : 2 za člane gradbenega odbora. Sledila je še zadnja lekma. in sicer je ekipa duhovnikov PAX po dokaj izenačeni tekmi premagala Žensko ekipo Doliča s 4 : 0. Ulago slov igrišča je bilo naslednje dejanje prireditvenega dne. na katerem je prvi udarec izvedel 95-letni Vinko Cajnko, ki je bil tudi med ustanovitelji društva (na sliki spodaj), Prireditev samo pa je popestril tudi kulturni prv gram. v okviru katerega so nastopili člani folkltîrne skupine Ko leda iz Velenja, pevke Torluna iz Doliča in mladi harm»nikaš Ti-len Pečnik- ■ i, H. Predsednik Športnega društva Dofic Du-éko Skarlovnik podeljuje priznanje pred» sedniku Lovske družine Dušanu MiinŠku. Zaključek telovadbe za sezono 2005/2006 tlpokojenke - telovadke KS Pesje - smo zaključile ure telovadbe v zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih. Določile stno dan za zaključni izlet. Pred leti smo šlo na (loro Oliko. I.u-belo, piknik v Doliču pri gospe Marjani Vodovnik in še kje ... Letos smo se odločile za pohod ob Velenjskem jezeru, saj ga tudi posamezno pogosto obiskujemo. Ta program telovadbe redno vadimo že od leta 1991, za kar nas je navdušila pokojna gospa Marija Žorž, sedaj pa ga vesint) in disciplinirano vodi gospa Jožica mhUon, včasih tudi kakšno okrepčili» in lepa pesem, med drugim »vse najboljše za te!« Ravno U danje bila vremenska napoved bolj aprilska, zalo smo se pripravile tudi za dež z vetrovkami in dežniki. Dt^bra volja je najbolja! Veliko število resnih kandidatk seje zbralo pred naáo íolo. Prečkale smo Partizatisko cesto, šle pod podhod in nadaljevale mimo kampa po lepih sprehajalnih poteh ob jezeru. Opazovale smo bujno spomladansko naravo in čudi)vilc lab(^de. ki so se pasli po rosni in od dežja na- trnke - imeli so ribiško lekniova-lîje. V programu smo imele ogled Konjeniškega kluba, vendar smo se spt)razumno odločile, da se okrepčamo v Ribiškem domu. Vendar tukaj ni bilo možno, ker so imeli ribiški tek-mtivalci rezerviran prostor in ko-slio- Nič hudega, smo si rekle-Že dobro namočene od dežja smo se podaje do restavracije Jezero, kjer je prostora dovolj. Sprejela nas je prijazna gosiinka in povabila k dolgi mizi. Dobro smo se okrepčale, nasmejale in zadovoljne z dobro Željo in upa- Poznič. Vsak ponedeljek ob 15.-30 imam(i v telovadnici Antona Aškerca, podružnici Pesje, celi dve uri gibanja- Razgibamo si vse telo. Najprej malo ogrevanja, vaje na blazini, nato pa razne igre z žogo. hulahop. bad- močeni travi, liske in ponirke, ki so plavali po gladini in se občasno potopili v globino po slasten zajtrk. Dežje neprestano padal m tudi kakšna ploha nas je ujela- Ob ribiškem jezeru smo opazile ribiče, ki so namakali njem, da se v naslednjem leiu zopet lako številčno udeležujemo in družimo, saj to krepi naše zdravje. dušvem znanju, druženje In spoznavanje novih ljudi, lažje reševanje osebnih težav ... s l'ire menijo naše razmišljanje in kar naenkrat ksti Konovo je bilo pred nedavnim na čudovitem izletu v Reziji, za katero bi lahko danes rekli: »J)ežťfa pad Kaninom vedno bolj same\'u, sonce žalostno za hribom opnsfela polja lam o^re^a." Dolga je bila pot. preden sta se v Reziji ustavila dva avtobusa izletnikov s Konovega. Tu nas je sprejel prijazjjn vodič, Rezljati po rodu- Nagovoril nas je v slovenščini, ki se je s trudom prebijala skozi jezik rezijaničinc, ki je v dolgih sU)letjlh iz slovenščine nastajala pod vplivom nemščine in italijanščine- Rezijani so ponosni, da niso u to ni h v velikem valu romaniza-cije navkljub temu. da niso nikoli imeli slovenščine v šolah. Rezi-jarisko jezikovno Izročilo se je ohranjalo v cerkvi pri petju nabožnih pesmi, molitvah in pridigah, ztasii če je bil duhtwnlk domačin, Obiskali smo Kulturno lušo v Ravanci, kije kullurno in gospodarsko sredisče Rezije, in brusaški muzej v Solbici ter si ogledali tudi ohranjene arhitekturne značilnosti lega kraja. Videli smo, da se pri njihovi arhitekturi spajata alpski in sredozemski značilnosti stavbarstva. Navduše- val nas je kristalno čisti potok Rezlja, ki povezuje vso dolino, ki jo obkrožajo visoke slene gorskih sten vse tja do Kanina, ki je simbol identitete Rezijanov, saj jih čuva in združuje, Kanin opeva čudovita rezijanska pesem Oj ti gora Kaninova: kako si strašno v/soka, velike li intaš dole in skalnate robe, ... c^ i^ora fi Kanino\'a. ne morem tebe pozabita jaz le vedno v srcu nosim ...♦» !n to goro vedno v srcu nosijo, čeprav jim polja pod lemi planinami dajejo Ic skromen kos kruha. Zalo so se že od nekdaj ukvaijali z žlvint^rejo. iigovino in z brusaštvom. Da stmem misli o Reziji: Rezi- jani se držijo lega. kar je zapisala pesnica Paletlijeva v rezljan^čini: »Use Iso žare ja si \il)rala. zis sercon da li nmrej poznat %las uoii l\e zajmC ami da ti se nI var^onjei bet den RO'/AJKN." v slovenščini: » Vse 10 sem zale izbrala s srcem, da bos mo^elpozjiati filas ivfi/e zemlje in da se ne bok sramoxal biti RE/JJAN. Nauk iz lega: >»Da sc ne bo^ sramoval biti Slovenec.« Izlei smo zaključDi pri Dragu Mrmolju v S>elu na Vipavskem in in se zadovoljni vračali domov. ■ Martin Pustatičnikf foto Branko Peer «"'^jlS Pustolovske zgodbe za vroče poletne dni Slovensko pustolovsko tekmovanje, četrtič. Zgodbe, ki jih piše pustolovščina, so vsako leto nekaj posebnega. Na videz so si podobne, a vsaka v sebi skriva nekaj tistega, zaradi česar je unikatna in neponovljiva. Letošnja zgodba ni izjema ... Te/ki) jí opisali pogled v zgodnjem pcik 'vem jutru, ko 71 fauiov in deklei pripravlja še /adnji; piv drobnosU /a prci/kus vzdrâljivDSli in moči. Nalaiično je irebii vedeti, kako ured ti svojo opremo, da bo v vsakem irsiiulku dirke na pravem mesiu. In medtem ko je večina pi>š-Icnili ljudi še spala, so se udeleženci Slovenskega pustolovskega tekmovanja /e odpravili na start ... Vsak začetek je težak DruŤenjc na Titovem trguje vsako leto polno pričakovanj iii tistega pozitivnega nemira. Nekoliko več ko! ponavadi i;a je bilo letos v Trancoski ekipi Deciiihloii Nice, ki se nikakor ni /.našla ob svojem prvum nasropu na pustolovski tekmi. Fantje (tekmovali so /unaj konkurence) so obupali najhitreje med vsemi ... In medtem kn so se I rancozi v scjboto dopoldan že odpravljali domov, se je dirka šele /ares začela Razgibana proga I.etošnja tekma se lahko pohvali z zanimivo novostjo - v primeijavi s prejšnjimi leii jc bilo precg manj pohodništva. Na ustih tekmovalcev, ki so še lani imeli kar precej pritožb na to temo. smo tako lahko zasledili kakšen nasmešek več. Na 250 kilometrih so se tekmovalci srečali s ko-lesaijenjem. pohoáiištvom./gorni-štvoni, s plavanjem, kajakaštvom, soieskanjum, z jamarstvom ter vzpenjanjem in spuščanjem po vrvi. Vse ekipe so bile navdušene nad raznolikostjo disciplin. In besede člana zmagovalne avstrijske ekipe Nike ACCi Squad Michija Hochen-warteija, da je bila zanj to »najlepša tekma, na katerih je bil v življenju«. Si) zagotovi) dovolj /.govorne. Zanesljiva zmaga Vsaka pusti>li)vščina doslej je pi>-stregla / ekipo, ki je do zniage prišla razmeroma zanesljivo. Judi tiv krat je bilo tako. V ktmkurenci IX ekip, ki jih je sestavljalo 71 tekmi>-valcev iz osmih držav (Slovenija, f'eška, Poljska. Francija. Nizozemska. Avstrija. Círčija in Finska), sii bila korak pred vsemi avstrijsko-fin-ska četverica i/ ekipe Nise A('(i. Mario Btlrger. Veronika Swidrak. Michi lloclieiiwartcr in Mikkn Vehmas so bili precej pred vsemi od prve kontrolne točk; pa do konca. Veselje po zadnjem skoku v Velenjsko jezero je bilo nepopisno, tudi zato. ker je ta ekipa v nekolik res. Zalo bi bilo lepo in prav. če bi se akciji pridružili rudi podjetniki iz Velenja, Sploh tisti, ki vedo. kako lepn je doživeti Ribno. ■ bš Zmagovalci so bili res fantastični, a prave pustolovske zgodbe so tiste, ki se odvijajo nekoliko dlje od oči najboljših. Boj s samim seboj je bil letos najbolj očiten pri italijanskem tekmovalcu Marcu. Do cilja je pršel kljub nadležni poškodbi stopala. Veliko nesrečo so imeli člani ekipe Polaris. Že prvi dan si je ramo iz-pahnil član tijihove ekipe Valter F(>-ški in tako so z le tremi tekmovalci morali nadaljevali zunaj konkurence. Če bi do cilja prišli skupaj, hi se borili za zmagovalne stopničke... Seveda pa ima vsaka ekipa svojo zgodbo, ki jo je pisala na več kot 200 kilometrih zjires lepih predelov Slovenije. In pravzaprav vsaka ekipa je dosegla svojo zmago. S tem koje znova za nekaj malega prestavila meje svojih vzdržljivosti... Pokal Euroadventure Letošnje Slovensko pustolovsko tekmovanje je bilo tudi del novoustanovljenega pokala Fu road venture. ARS 2006 je bila tretja tekina iz te serije (po belgijski in poljski), sledijo tekmovanja na Poljskem, Češkem in v Nemčiji. In, zanimivo, direktor češke tekme je bil tudi član četrtouvrščene ekipe letošnje sh> venske pustolovščine Salomon/Nu-trend. V nove zmage! Ob koncu vsakega tekmovanja je seveda treba potegniti črto in ovrednotiti dogajanje. I.ettjšnjo tekmo so organizatorji ocenili kot zelo dobro. Tekmovalci so bili precej bolj zadovoljni kot lani. do cilja so (pa četudi po nekoliko skrajšani progi) z izjemo Francozov prišli vsi. In to je tud: bistvena želja tistih, ki se trudijo okoli Slovenskega pustolovskega tekmovanja - zadovoljni tekmovalci- Seveda upamo, da jih bo čimveč ludi na naslednji tekmi, kijo organizira društvo tabimikov Rod Jezerski zmaj iz Velenja, na Mariborski mestni avanturi 7. oktobra. ■ Hugo Telovadba (ogrevanje) na Titovem trgu GiMNr Informacije na telafon; 03/70 37 130,03/7037131 E-maik inf0@g3rant.si, spletna stran: www.garantsi GARANT d.d. Points, industrijska prodajalna, delovni čss prodajalne: poi>f et od 8, -18. ure. sob od 8. -12. ure ŒMEEÎZIDW • diskontna prodaja pohištva • prodaja izvoznih in opuščenih programov do-50% do razprodaje zalog • hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SfToz. 1.251,88 EU ■ccsudc® pSQQiâiSbQïEEG) __^ _ ^ POHIŠTVO^^MMT - láBBi^S^^^^^lSBI lin II \mÂM — Humanitami koncert taborniškega pev^ega zbora je bil odličen, k čemur so pripomogli vsi nastopajoči na prireditvi. Teh pa ni bilo malo. Med itjimi sta bila Pungartnikov KorI in 6 Pack Čukur. ANDRAGOŠKI ZAVOD f //^ LJUDSKA L LJUDSKA UNIVERZA Piolett fnavli« Čvrsta lif^ In MBlxuitv«RSn lobivo ćn Ipoa ■UNnTMTV& ÍÁ Ssinve lii Iponr ZNANJE - KUUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA je naslov projekta, v katerem je kot partnerica sodelovala Ljudska univerza Velenje (projekt je koordinirala UPI-Ljudska univerza Žalec, partnerji pa smo bili: Ljudska univerza Calie, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Ljutlska univerza Velenje, Razvajneagencija Savinja, Razvojne egendjeSotle.Sevinjsko-ielešks obmoCna razvojne egencije) Projekt smo izve jeli od maja 2005 do junija 2006. Vtem času smo izvedli: -anketiranje o potrebeh po znenjiimedSS? zaposlenimi v ISSmalih insrednjih podjetjih vSavinjski regiji; -brezplečno izobraževanja za 621 zaposlenih; ■vse načrtovane iz obraza valne module: • /UVGLfŠKl IN NEMŠKI JEZIK (poslovni), • RAČUNAUtllŠTVO IN E-POSLOVANJE, •POSLOVNA RETORIKA. •DEIAVNICAZAOSEBNOSTNORAST; V projektu smo tudi: -omogočili brezplečno svetovanje odraslim za izobraževanje in poklic in - okrepili sodelovanje med podjetji v lokelnem okolju in izobraževalnimi institucijami. Zasodelovanje v projektu »Znanje-ključ do uspešnega podjele« se zahvaljujemo vodstvom podjetij in vsem zaposlenim, ki ste izfulnili nase enketne vpresalnike. Še posebej ponosni smo na tiste udeležence, ki ste kljub svojim delovnim obveznostim uspeSno zaključili Izobraževanje. ISKRENO VAM ČESTITAMOI Upamo, de bo pridobljeno zna nje za res ključ do vašeg a poslovnega in osebnega uspeha. Kolelctjv Ljudske univerze Velenje www.lmelBnjs.si SPORT IN REKREACIJA Bilo je vsega: joka^ bolečin .. Na vsakoletnem velenjskem atletskem mitingu nastopilo okoli 250 atletinj in atletov iz 21 držav - Uspešna vrnitev Jolande Čeplak Buč jezen Vrhunec peikf>vega 11. mcdna-roJnegH velenjskega »lleukcgH iTiillnga p(3d oknijoni Evropske allelskc zveze je bii lek na X00 m. v katerem sc Ijuhiielji atletike nestrpno Čakal na nastop Jolande (^epiak, svelavne dvoranske rekorderke, ev-n^p^ke prvakinje in bronaste na 01 v Aienah. Ko je prišla na alieisko sie/o in sc /ačela t>grevaii. sojo gledalci pozdravili z močnim ploskanjem. Ib je bil prvi JolanUin nastop v (eku na lej progi po poškodbi in operaciji in raAimljivo, da je bila pred startom nekoliko nemirna. Po teku je namreč dejala: »Ves dan sem imela ireina, kajti leto dni nisem tekla na SOG m. vadila sem sele zadnje tri mescce in pol.« Poljubila stezo Ko je starter označil začetek leka.Jc njena trema v trenutku izginila in hrabro seje pognala po progi. Cilc-dalci pa so HW se glasnejši kol ob njenem priliodu. Od prvega do zadnjega me ra sojo bučno spodbujali. in potem ko je z dvignjenimi rokami in veliko prednostjo prilelela sko/i ciljno ravnincî, ploskanja kar ri hotelo biti konec. Jola se jim je za tak^n prisrčen sprejem zahvalila ludi s tem. da je pokleknila pred iribimo in poijij-bila stezo. Lahkota, s kakršno je po dolgi odsotnosti pretekla W0 m in čas 2:01,83 sta pomenila uspešno Jtv iandnio vniitcv: zato tudi njene besede po teku: »Zelo sem vesela, da sem se na 800 m uspejo vrnila, in to prav v Velenju, kjer sem začela trenirali kol majhna deklica. Najprej sem mislila, da še sploh ne bom začela tekmo-vau. Ker pa je bil moj tek v šialeti na 4 atletsko pol z vrhunsko zasedbo. Na ta ekshibicijski tek si želim povabiti vse vrhunske atletinje, s katerimi sem tekmovala. Ampak pot. Vem, kaj sem sposobna. 13ilo je slabše, pač pozabiš... Ljubiti je treba stivražnike.,. Avgusta bo na Švedskem evropsko prvenstvo. Pričakovanje? »Se mnvalke, to se ne pomeni, da ne morem zmagati. Sem ^e Izkuše-nejša tekmovalka, dobro, lahko lUci 'pogrnem' ... Toda ko sem prava, me je težJco premagati, saj sem borben tip atletinje. 13olj kot letošnje leto. bo zame rxv membno naslednje, svetovno prvenstvo in nato olimpijske igre.« Ponesli so ga v cilj Navdušen nad svojim nastopom je bil ludi Matic Osovni-kar. ki se v Velenju vedno pt>-ćuii kot doma. Po dobrem teku na 100 m in času 10.25, ki kaže na stopnjevanje forme za evropsko prvenstvo, je kar žarel: »Nastop v Solunu mi ni do lega je še daleč. Rezultat ni bil vrhunski, a je bil zelo dober pokazatelj napredka. Sedaj vem. da bom lahko ze letos uspešna, pa čeprav od te sezone nisem veliko pričakovala. Manjkajo mi še hiir(»sine vzdržljivosti. Še bolj bom Irenirala in zraven tekmovala. Po dveh. treh nastopih bi se rada spustila pod dve minuti« Težka vrnitev Vrniti pa se ni bilo lahkn? «Vrnitev je bila težKa. Na treningu je bilo vsega: joka. bolečin ... Vsak vrhunski športnik bi moral bili vsaj enkrat poškodovan, da bi potem znal ceniti listo, kar počne, in dobil motivacijo za nadaljtijo vadbo.« Na pripombe, da nekateri niso verjeli v njeno vrnitev, morda si nekateri lega celo niso (?} želeli, se Jolanda ne ozira: »Nzjbrž je ludi tu taki) kot pri vsakem poslu. Imaš ljudi, ki te imajo radi, in ljudi, ki se delajo, da [e imajo radi. v resnici pa te nimajo. S lem se ne obremenjujem, Cirem svojo Naslednji vrhunec večera naj bi bil ludi memorialnl tek na 3000 m (v spomin na dolgoletnega trenerja Valierja Šlajnerja) z zaprekami, kjer je domači leknKJVaiec Boštjan liuč v konkurenci tekmovalcev iz Kenije, Maroka, Bahre-nma ... načrtoval ii8jbi)ljši letošnji čas. Toda očitno so s(îdniki podlegli sojenju na wetovnem nogometnem prvenstvu, in dokazali, da lahko lako kri v Nemčiji, sodniki grešijo tudi v atletiki. Uradnih rezultatov m bilo, ker niso z zvoncem opozorili lekmovalce, da je pred njimi še zadnji krog. zalo so se nekateri ustavili drugi pa so mislili, daje pred njimi še en krog; in tako je nepričakovano ter na veliko jezo lemnopollih atletov zmagal atlet i/ [Jkrajine. Buč pa je bil neuradno osmi in med jez noži. Nina in Maja spet odlični_ r —J Od zadovoljstva so na petkovi največji letošnji atletski prireditvi v Velenju kipel: ludi mladi domači nadaijeni it leti nji Nina Kokot (daljina) in Maja Mihalinec (200 m). Kokot(wa je s skokom 6,.V) m osvojila 2. mesto ter zelo izboljšala slovenski mladinski rekord Anje Valani in Marcele Umnik (6,24 m). Zmagala je Marija Marlinovič Šes.ak (6,45 m) iz ljubljanske ekipç Mass. Mihalin-čeva je bila s čas(mi 24,09, kar je prav tako bolje od mladinskega rekorda. Zmagala je Pia Tajnikar s 23.62. Skok svetovne vrednosti vedno imam v glavi poškodbo ... To prvenstvo je še zelo daleč. Do tedaj moram odieči karnekaj tekem, veliko ireniratl. In četudi bi bile v Stockholmu zelo dobre tek- najbolj uspel, zato sem za dvig samozavesti potreboval dober tek. V Velenju je vedno enkratno. Hvala gledalcem, ki so me/močnim navijanjem ponesli v cilj.« Tudi letošuji miting so prireditelji sklenili z ognjemetom, ki pa je prišel na vrsto krepko čez 23. uro. in 10 po 'krivdi' skakalcev s palico. Zmagal je Andrej Polja-nec (5,35 m v prvem skoku). Glavni favorit Američan Adam Keul, kt ima osebni rekord 5,80 metra, kar je precej več od dve leli starega slovenskega rekorda Jureta Rovana (5,61 m), je začel na 5,35 m in letvico preskočil šele tretjič. Keul in Poljanec na 5,55 m nista bila uspešna, zalo je zmagal slovenskj reprezent atii. Da se jo la moška disciplina tako zavlekla, je bila nřubrž 'kriva' tudi odlična Rusinja Julija Golub-čova, ki lîikakor nI hotela končali tekmovanja. Bila je v odlični formi, preskoči U 4,60 m. s čimer je izenačila tretji najboljši letošnji izid na svetu, S lem pa se je tudi tekrncîvanje moških začelo pozneje, kol Je bilo predvideno po urniku. Ob koiKU se je predsednik do mačcga kluba mag. Marjan Hu-dej zahvalil vsem 180 atletskim delavcem, ki so pripravili miting, ter vsem pokroviteljem ozinima vsem tistim, ki so ga tako ali drugače podprli. Zadovoljen pa je bi) ludi z obiskom, saj so ljubitelji kraljice športov dobro napolnilo tribuno. Vse pa so razveselili tudi mladi nadobudneži kluba, ki so gledalce in tekmovalce s svojimi nastopi na krajših sprinterskih progah popeljali v večerno tekmovanje. Velenjčani zgled Predsednik Atletske zveze Slo» vcnije dr, Peter Kukovica: »Veselimo se mitingov v Velenju, saj ste znani kot odlični prireditelji. Želimo si, da bi bilo takšnih leknio-vanj. tako kakovostnih, tako dcv bro izpeljanih Čim več v državi.« To leto je čudno MarCIn Steiner. direktor mitinga: »Zadovoljni smo, ker smo zbrali tako veliko število dobrih atleiov z vsemi slovenskimi repre-zentanlL Velik obisk in lepo vreme sta omogočila lep večerni spektakel. Veseli smo nastopa Jtv lande Čeplak. I^da nastopi v Velenju in mi jo ludi radi vidimo med nami. Ker sc po dolgotr;4jni fHiškodbi vrdČH. smo želeli, da to stori na domačem terenu. Oddolžila sc nam je z lepim tekom. Računajoč, kar smo videli na naši stezi, ima Jolanda v letošnji sezoni še lepe možnosti za doseganje še boljših i/idov. Tudi napake sodnikov se dogajajo. T(j leio je čudno. Pi^dohno se je zgodilo pred nedavnim tudi v Solunu vGrčiji na atletskem pokalu. Žal se včasih ludi sodniki zjnolijo, prav gotovo ne namerno. Organizatorji si želimo, da bi celotno mesto spoznalo, da gre za enkratno veliko prireditev, da bi to spoznali tudi listi, ki odločajo o dogajanju v mestu, in nam v polni meri priskočili na pomoč,*' ■ vos Med drugimi so zmagali tudi Miran Vodovnik v suvanju krogle (19.89 m)» Primož Kozmus v metu kladiva (77,88 m). Pia Tajnikar na 200 m (23,62) in Rožle Pre-zelj v skoku v višitm (2,24 m). v Ob Skalskem jezeru zopet živahno Ob Skalskem jezeru je bilo tudi ta vikend zelo pestro, saj so ljubitelji konj lahko uživali ob spremljanju tekem dvovpreg in ga-lopskih dirk ter tako preživeli čudovito nedeljsko popoldne Najprej je bila na vrsti tekma dvovpreg, na katero so se prijavile štiri kočije, ki so imele na travniku ob jeze-u postavljeno progo L ovirami. LMe so morali prenia-gaii s čim manj podrtimi stožci in seveda čim hitreje. Najbolje je to uspelo Boštjanu Urinovcu. ki je imel kar lepo prednost pred dru-gouvrščenim Petrom Kovsetom lil ireijim Tonetom Plazlom. Tekmovalne minute so nadaljevali s konjskim galopi^m, in siccr so liv čeno tekmovali rekreativni in športni konji. Na tekmo rekrea-livcev seje prijavilo deset teknit)-valcev, ki so žrebaii starine številke. in tako so dobili vsak svoj par. Zmagovalec vsakega para se jeuvrsiil v naslednji kTog. Vpold-nalu je dobro kazalo tudi Mojci Jevšnik in Celeji, vendar je imela Mojca lik pred ciljem smolo, saj ji je počila sedelna opasni:a in je padla, zalo je bila diskvalificirana. Mojca je k sreči ostala bre'z poškodb. Tako sla se v tnjilu za zmago pomerila Vinko Prislan s koujem Mirčem in Tomi Špital s kobilo Sinoy. Zmaga je šla k To-miju, Vinko in Mirč sla bila druga, na tretje mesio pa sia pri-galopirala Sonja Vahen in Fred. Sledila je se galopska dirka pravih, Športnih galoperjev, v kateri je merilo moči sest jahačev In konj. Toda tudi lokrat nesreča ni počivala, saj je Peter Janlč padel skupaj s konjem in ludi zanj je bila tekma končana. Tokrat je bil padec hujši, saj je so ga morali peljati v bolnišnico na opazovanje. Po kratki prekinitvi seje lekma le nadaljevala in končala z nasled- njim izidom: I. Jožef Rupar in Vivaldi; 2. Vinko Stropnik in Sirena; 3. Matic Plešnik in Lambra. S lem rezultatom Je bil tekmovalni del dneva končan, sledila pa je vožnja obiskovalcev s kočijami, ki so jih popeljale po okolici, in veselica 7 ansamblom Ta pravih šest, ta je trajala dolgo v noč. S Finale tekme rekreativnih konj tem pa dogajanje ob jezeru ni končano. Konjeniški klub Velenje v okviru meseca junija • meseca konjeniškega športa - namreč organizira se štiridnevno tekmovanje v preskakovanju <^vir, lo se začne /.e danes in bo trajalo do nedelje ■ Vesna GUniek MODROMELA KRONIKA v Ce želite, lahko z nami hujšate tudi vi! Gotovo ste že na lastni koži občutili, kako blagodejno vplivajo na vaše počutje zdrava prehrana, hoja na svežem zraku, sprehod v naravi, različne športne aktivnosti z družinskimi člani, vrtnarjenje, ples ... Dejavnikov, ki izboljšajo naSe poCuijc. je velika Na žalost pa jih velikokrat iic prepoznamo ali pa nočemo in ne /Jiamo vključili v svoj vsakdan . Cc lehlnica in merjenje lelesne načrt in skusaie spremenili svoje prehran^ke in gibalne navade, v juniju smo v /dravsivenem domu Velenje - CIND! VLLII-NiE- končali k eno uspešno §o|{> hujsanja. Skupaj £ udeleženci smo nico - SOLO ZDRAVEGA ITliJ-SANJA. Delavnica je brezplačna. poieka pod sirokovno vo denim programom skupaj s lele-sno akiivnosijo. Vse dí)datne informacije dobite na lelefonski šle^ mase (ITM - leza deljeno z visino na kvadrai ) govorila, da gre za prekomerno liranjentïsl. je ogrcv ženo va^c zdravje. Ne boste siccr zboleli laJcoj (srčni infarkl, sladkorna bolezen, možganska kap. nekatere vrste raka, obraba kolkov ... ), je pa prav. da si naredile po siiiimesečni »šoli zdravega huj-i^anja» uspeli zmanjšati telesno tezo za .^65 kiiogratnov. Vse. ki bi želeli zmanjšali tei^o ( če Sle slan dvajset let tn več in je vaš indeks telesne mase 30 ali več) ali sejo naučiti obdržati, vabimo v septembru na novo delav- Vilki CINDIVELÍINJE -03/89 95 647, pri kontaktni osebi Karmen Pelek Za košek, dipl. ms. ali IHki Bandalo, dipl ms, vsak dan med X.00 in 12.00. Pridite in do-volite, da vam pomagamo! ■ Karmen Petek Zakosek I Počitnice izberete vi, za denarne zadeve poskrbimo mi največja izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji posredovanje denarja prek sistema Western Union ugodni krediti, možna odobritev že v istem dnevu 'w.nib.si Registracija istospolne partnerske skupnosti Na Upravni enoti Velenje za podpis izjave »rezervirali« pisarno v načelnice oziroma sejne sobe - Ce bosta istospolni osebi želeli govor, bo matičar poskrbel tudi za to MUeaa Krst/č • Pfaninc Velei^ - V Upravni enoti Velenje so pripravljeni na izvajanje zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki v Sloveniji začne veljati 28. julija letos. Osebi, ki imata namen registrirati taksno skupnost, se morata namreč najmanj 30 dni pred nameravano registracijo prijaviti na upravni enoti, pri kateri /elila opravili registracijo, in predložiti listine za tako registracijo. Na Upravni enoti Velenje doslej pobude za to še ni bilo »Na podlagi rejiistraciie skupnosti imata partnerja pravico do preživljanja in preživnine, do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja p rem oženj skill razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, do dedovanja na deleži skupnega premoženja po umrlem parinerju in pravico do pridobi- vanja in formacij o zdravstvenem stanju obolelega panncija ter (k) i)biska v zdravstvenih ustanovah. » pojasnjuje načelnica mag. Milena Pečovmk. In kako so se v Velenju na to pripravili? »Dt^loćili smo mesto, Kicr sc bo ta regisi racija i/vaja la,« pravi. V Velenju je to določena pisarna načelnice oziroma sejna soba, odvisno od tega. katero mesto si bosta istospolna partnejja za lo izbrala. »Prisoten bo matičar, pred katerim bosta istospolna partnerja podpisala izjavo, na katere osnovi se bo njuna skupnost vpisala v register. Će bodo želeli kak drugačen postopek oziroma kakšen govor, bomo opravili ludi tega.« Kaj pa možnost razveze? »Tudi prenehanje istospolne partiierske zveze je možna. Ta lahko preneha s smrtjo enega od partneijev ali pa na osnovi pravnomočne odločbe, s katero se odloči o prenehanju take skupnosti. Vlogo za to poda eden od partnerjev pri pristojnem organu, ki o tem dovala. V |»nedeljek. 26. junija, popoldan in zvečer pa so posredovali v stanovanju v ulici Simona Blatnika, Ki^r je doma razgrajal zunajzakonski partner. Ker se ni pomiril, so ga pridržali. ■ Poškodovan sopotnik motorista Velika Pirešlca, 16. junija - V ponedeljek zvečer seje na lokalni cesti Velika Pirešica-Studcnce-P<> noikva pripetila prometna nesreča. ki se je za 11-let nega sopotnika na motornem kolesu kou» čala s hudimi poškodbami. 14-leini voznik kolesa z moior-jem je vozil po lokalni cesti za 17-letnim voznikom kolesa z motorjem. Ko je ta zapcyal levo ven z vozišča in začel obračati, je voznik, ki je vozil /a njim. kljub /oviranju trčil v levi zadnji del kolesa z motorjem, pri tem pa se je deček huje poškodoval. V ponedeljek dvakrat gorelo Žalec. 26. junija - V ponedeljek nekaj minut pred 12. uro, je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Preboldu. Požar je lokalizirala lastnica hiše sama. dokončno pa so ga piîgâsili gasilci. Policisti so ugotovili, da je gospodinja postavila na ogenj posodi! z oljem bi odšla v irgovino. V času njene odsotnosti se je olje na štedilniku prcgrelo in vnelo. Pri požaru je nastalo za okoli milijon tolarjev škode. Nekaj pred 22. uro pa je prišlo do požara v enem od obratov podjetja na območju ?alca. Do požara je prišlo v delu proizvodne linije, kjer segrevajo mate- rial zaradi tiskanja vzorcev. Ogenj je izbruhnil v stroju zaprtega tipa. kamor dostop ni mo goč. Gmotna škoda znaša več milijonov tolarjev. Trlil in pobegnil Velenje, 20. junija - V torek dopoldan je na dovozni cesti pri stavbi Mestne občine Velenje vo/jiik tovornega vozila zaradi nepravilnega premika irčil v osebni avtomobil. Po trčenju je odpeljal naprej, a so ga kasneje izsledili in mu i/dali plačilni nalog pi)bcg. za povzročitev prcv metne nesreče pa se bo zagovarjal tudi na sodišču. Tata sta bila pregnana Šoštanj, 20. junjja - Policisti so v torek zvečer obravnavali poskus tatvine na Primorski cesti v Šoštanju. Na kraju so ugotovili, da sta dva neznana moška z novogradnje p< IS lovnega objekta hotela ukrasti Štirižilni elektro kabel. Tega sta v dolžini 5,7 metra že odsekala, poleni pa ju je pregnal oškodovanec. Gorsko kolo dobilo noge Veleiye, 25. junya - V bližini prireditvenega prostora na Noči oh jezeru je bilo ponoči ukradeno gorsko kolo znamke GT Ghuckcr 1.0, rjavo sive barve, vredn-štanj opravljali postopek z mlajšim moškim. Predoziranje? Velenje, 26. junija - V ponedeljek so v stanovanjski hiši na (lo-rici policisti obravnavali smrt lefnega moškega. Po vsej verjetnosti je umrl zaradi predoziranja z mamili. Natančen vzrok smrli bo ugotovljen po sodni obdukciji. UmrE je bil odvisnik od prepovedanih drog. B ČETRTEK, 29. Junija SLOVENIJA 1 Q6.?{}yiiJia G6.3D Ddfnovi Û/.00 Ci^niji in yeiHja(i:i. 4/0 [\m MDt8k,4/9 00,15 Šnía prvakov. 4/28 [M Glf^sbenaSola n9.Q[] PgpivstJVBOslikarsivu, zabavna odd^i» n9.?[) Odda 18/a otroke n9.â5 MjdkosupBCc^.nsaria 10.D5 PDIuwIiS6],3/1/ lO^f) Snobs. ?V?B 11.0(1 Porlubapodnba 11.30 todfan 11.55 Operadia?! 136?.;iot(j. 13.0(1 PorfíÚla.špori, vrtíffie 13.1 B Sed ma ni(ý; nsani usvoji iva, iv dnevnik 79.6.1991 13.56 PofUHldr.JoíBiaPu^jítka. dokiiiTi. o(ldâ|fl Ib-QD Poroíila, prnincl 15,D5 Mosiovi IMO Ifac?vMcbRafU9/26 15.5n Ir8C8yMLto),?n/?6 16.1)0 líiá^phspEnmRniov: sirDioÍQgiia. poučna nan. 16-?5 FnajslaSoía l/.On Ntjvics. ^on. vroire 1/.30 PlancipiišasU, Ni^aiika 17.36 Claims lillatÍQsti 16,Oulinvnimrí|i 10.')n Mathn. N&;niki^a.nsarika 19.DD Dnevnik, vriiiie. ^port 20.QD bdiïk ?1.D0 Píviindnigi 21.2D Osmi dan 72.DD Odinm^puri, wame 7? .06 Kiijigs mcri^ bnga 23.15 Gíftsinnivseer OO.bD Sedma nioft osaninsvo]ilvejv ílnt!vnik29.6.1991 nUÍI Dnuvitil;, vtmz, šjwi 07,25 Siafs:aniíaili£(i 03.1b \n\nim\ SLOVENIJA 2 06.30 Intoksrul 09.OD /abaviu iDÍrjk^nal 1130 Oimški ínfokanal 12.30 Zabavni Inřdkíinal 15.20 PRSluíinirno uS^m 15.60 Brans RûiB^i!li;?aod(a i;.30 Mnsiuvi 16,00 lym magazín 181^0 l^fnotslg iiiajia/m 19.Q0 Bngaiía. 1/16 20.no SP v nfjyomeiLj. posebna odda I a 21.00 Franirss Iu!>5dav, ang. drama 2?.'t0 Grozni oirod franc, Iflm 00.20 Tuiuiania. 11/16 00.46 Dnsvnik/ameisktJlv 01.10 Iritokanal pop PETEK, 30. junija SOBOTA, 1. julija j SLOVENUA 1 i 0670 K^iíliiia i 0630 DdiiiBvi t O/.OO Géniji m gcniiaÎL'i, 6/8 i 07.50 PrpsfiiUii^njř. 5/9 i 08.70 Šola prvakov. 6/26 i 0B.46 nfasbmia^aMl i 09.00 IraceyMcbean, 19/76 i 09.16 Risanka i 09.76 TřícsyMitoi. 70/26 : 09.36 [dajsiatola i 10.10 KakR lorbK i 16i6 />valskivni/§k3iJi[s.76/76 j 17.0(1 WovicB.vrBíHíX import i 17.36 Zgodtwina naHnaravneya, 7/4 i 18.76 7reban|2iisii^j](:e i 18JÍ6 M'diivuthfkUhec, n^arika i 18.16 /akajî'^rika : 19.00 UneviiikvíRme. Šport i 70.00 VurbGrk7006.2JHl i 21.15 lunsuka : 77,00 Udmeví, špnrL vtpnie i 27.66 Polnoíni klub i 00.10 Ssdma mo£osaniosvo|ilvB iv i dni!viiik30.6.1991 : 00.46 Ditevnik. vruma. ^priri i 01.40 Zi]mlovtnandiliianívnL'oa,2/4 i 0230 Vurbwk7006.?,ritjl j 03.36 íniokanaf I SLOVENUA 2 i 0630 Infokanal i 09.00 /abavni mlokanal i 11Í15 UzdâiiavraUJjrant;. íilm i 123U telamladosii i 13.20 2oydnia ko igra ^e riiNlanja. i m i 13.60 íaráa i 16,76 SPvnogonieiu. posebna odjl^jR i 1630 SiLdio.SPvnrjgoniBUJ i 16.60 ^ v nogom» ui. prvo i ^iriíinale. prsnos i 18.60 Siudío.SPvnopieiu i 19.16 Pořueii Sporuiikov i 20.00 SHidioSPvnDgoiujJiii i 70.60 ^vnogomuui.drijgn ! &3[riíinal(j. pn^iios i 77.60 SiudioSPvnngříiiciL i 7330 Varuh sanj, 2. ilslfilina i 01.00 nntivnik/smijjskaiv i 01.70 íníokaoHl pop 06,66 ?4ur. pmoviluv 07.66 Mrmk, nan. i 06.56 71 ur 08.45 Vihar iiubezni. nad. j 0/.B5 Monk, nan. 09.36 PotiiS(3dH.n3d, i 08.46 Vihar ljubezni, nad. 10.30 Iv prodaja i 0936 Pol usoda, nad. 11.00 Cista nerlolznost, nad. i 1030 Tv prodaja 11.55 Barva greha, nai j imo nndol^iosL. nad. 17.60 Zakrinmraiinan. i 1155 Oafva yreha, oad. 13.40 Iv prodaja i 12.60 Vra?je neveste, dokum. serija 14.10 Miink.nan. i 13.10 Tv prodaja 15.06 Barva greha. nad. i 11.10 Mmik. nan. 16.00 Cista nedolinost, nad. 1 15,06 Garva grnha, oad. 16.66 Pot usode. nHd. i 16.00 nedoljnict. nad. 17.56 ^4 ur j 16.66 Pot usode. oarL 18.00 Viliar(jubbvni.nari. ! 17.55 71 ur vreina 19.00 74 ur i 18.00 Vihar Ijubozm, nad. 20.00 Naša mala klinika, oan. i 19.00 24 ur 20.60 Na krajU?loči(ia. nan. i 20.00 mala klimka, nan. 21.16 Pmdr/nakn.nan. i 70.66 Daleč od oi^.amer. Iilm 22.46 Vra^jKnsvsstR. dokum. ssnta i 73.06 Pod lupo pravico, rian. 23.40 Zeto pomiimben /men^k. i 00.00 (Naplil L ang. (lim dokum. oddaja i 0230 71 ur, ponovitev 00.36 Pniatelti.nan. i 0330 iVo^iH panoiama 01.05 74 ur. poiraviu.'v 02.06 Noi'jm panuraiiia Vi i'J i 09.00 Dobro lutro.mlormRUvno razviidnln^ oddaja 09.00 Dobrojuiro.iiilormaiivno j 10.00 Vabimo k ogledu razvedrilna oifdaja i 10.05 klipan z vc(mi.|iog(ivDr 10,00 Vabimokoriletlu GoscJo^o Cak.^ župan Občme 10.06 Pcçi com. glasbena oddai3. Smarie pn Jelšah ponovitev, skupina AVL i IlilO Nai spot dneva 10.66 Naj spot rineva I 11J15 Nai VIZ a. oddaja z 11.00 Odprta tem H. pon. Ravnanjca* odpadki I 12.20 narodnozabavno glasbo F&stival leni 7000 v Marihrini. 12.00 Fii3Uvatlent7006vManbonj, n^ portai^ 3 reportaža 1 14.20 Vidoostrsni, obvestila 14.00 Videostrani. obvestila i 17.55 Vabimo k oijludu 17,55 Vabimo k oitledu i 1830 Miš maš, ouoška oddaja 16,00 II si na vrt>ti, kontaktna i 18.40 Regionalna novice mladinska oddaia 1 18.46 Suf^am zatsoncem.orklaiao 10.40 Regionalne novice ?ivljDn|u Romov 18.46 loftalka.satinCna oddaja j 19.20 Nai spotdoeva 18.66 Naj spot dneva ! 19.26 Viriiiostram, nbvesula 19.00 Videostrani. obvestila i 19.66 Vabimo k ogledu 19.56 Vabimokogledu j 20.00 Gpazii;iiski pogledi na 20.00 i^upaii z vami, pogovor. Gret: gospodarsko in politično Jo^e£akS, klipan Občine dogajanje v MG Veleni a. gost: SmariepnJeišali Franc Sever, vodja svetncške 20.56 Reyionaln^nnviuj skupino SDSVMG Velenje 21.00 Vhamioniji^naravo.krriHL i 70.56 Regionalnih novice odd. i 21.00 f^azgledovanja. dokumentarna 2130 Naiviža. kontaktna glasbena oddaia. 3.IVmre?a oddaja. 3.1Vniro>a I 21.30 /flisna bratovščina, oddaja 0 22.46 Iz oddaje Oobrujuuo, lovcih m Irn/sivu. 3.1Vmr&la mlomiauvno razvednina j 2230 Iz oridajR Dobro lutro. mí. oddaja razviidrilna oddaja 23.36 Vabimokogleiiii i 23.20 Vabimo k ogledu 23.40 Naisprn dneva i 23.26 t^aj spot dneva 23.46 Vidrostrani, obvestila i 7330 Vidunstrare, obvestila SLOVENUA 1 06.70 Kiiltijn^ 0630 Gdmflvi 07,00 /gnit{niz.^ol|k» 0/.4n Rasankí 0/,M Poiíklobukoni 08.75 Kviz naúonailluograpliiciiiilior, 6// 09.10 Pika Nogavicu (lim 111^5 Prviiniinjiji 10.45 Poímíniklijb 17.00 lednik 13Í10 PnrT)íiía,špral.víPniE 13.10 Sudnm nuč t£afiiosvojirvi3 iv dnevnik l. 7.1991 13-50 William in Mary. 7/17 14.45 Naiin^riianidiudmgaCna, nemški íilm 16.25 Donava. Jadran l/.OO PiiroCiia,^ijri,vreme 17.15 Ozarp, 1/.76 So/ii|R, ivManbfJí 18.40 Priha|?Nndi, risanih 19.00 Dnevnik. vrsiDBjprjri 70.00 Soboino i>spsiriiCD s jíen;ulom Pnirolom. any. Iiíri) 2135 SlrTVítriita na bankailati, doknrii. odilaja 22.55 Pnroíila.^nri. Viřme 23.30 Babu^kK.3/lfl 00.2(1 PdniQva^řna. franc, liln^ 07.00 S^dnia (To^ os9rnnsviitiiVíj iv dnevnik 1.7.1991 07.40 Dnevnik.vrenie.^pori 0s3.20 íuzplaiikě! Irska 04.75 tnlokanal SLOVENUA 2 06.30 Inlnkanal 08.00 /íjbavtii iti[(i;an3l 1U5 toirjs I1Í5 Slovfini:ivluli|i 17.00 SPvno90i^ciii,prvû ř(íin(inalí^. pusneiek 14JJ0 Drugo ^i9iriímalu,pusriRtek 16.00 Košarka nbaactinn 70.00 Sfi^gíflJi.í.ppi/ríte 70.35 Glasbeno polelja. posnetek 73,06 Ui^itsli Louis Meissomnar.VS 00.05 Sobotna noC 01.10 Dnevnik/amE»|$ke IV 07.05 íniokanal pop 0/30 Tvprridaia 08.00 NaSmalisvei 08.16 NailspšepravliitDbraUiv nnrrm, ns. hlín 08.40 Moi pnjaicii Fkiki. niscnia 08.50 M^ia Kiuy, ris. sania 09.00 H arold in vi | nlična voS h nka. ns. serija 09.30 Mallrdećiiraklor.ris.senja 09.40 Ninja^BÍvě.ns.senia 1QJ35 Gu^ zakladov, ris.íilm 11.76 InmidJiiny. ns.senia 11.36 Pakeifipn(ik{i/oir.(im 1235 Mi-siecB zâ vedno, nan. 1330 Naâasodnfca. nan, 14.25 September. I nemški film 16.05 Gtm spoznajte sve I, dokům. oddaia l/.IQ 24uf.vrame 17,15 ima nií jR Kate. amar. (lim 19.00 71 ur 70,00 ^ rnko v roki. ainer. (lim 22.15 formula Î. pcBnBlpktrcniiiga 73.75 í^neví nn^omeia. španski íilni 01.26 71 ur.punrrvil«^v 07Í5 Noí^oa panoritma © Miš maš, otroška oddaia. pon. 09.40 Vabimo k ogíerju 09,45 FeslivalIflniîODBvManbQnj. repofia^a 11.15 P^ai spol dneva 12.00 Vitieosm. cdjvi?siila 17.65 Vabimo k ogítffju 18.00 Vharmonijunaravo.kmeLo. 18.30 Naspmrlrniva 1835 II SI na vrsti, mlariinska oddaji 19.15 Na| spol dneva 19.55 Vuteam, obvi^iila 19//5 Vabimo k ogÍRda 20,00 14/6.VÍVmHg«ziarByiojralřif inirirmauvni prugrarrî 7U.75 Kukun^. inlormaiivna oddaia 20.30 Do zdravja iniii tako 90 driifvna lo^ťvalns úhm. svetovalna oddaja 71.00 30lelvokalnssKupineBn>M. prsnfiiíjk 7, dela jiibd?]nuy?i knncRíLa 27.00 Odprta lema. poyovtir v stiidni Ravnanje z odpadki 23.00 Vabimo k i#du 23.05 Naispotdnuva 73.10 VidcKislrani, (èviisuia SLOVENIJA 1 07.00 2iv;av 09.25 /Dyanja.8/9 09.66 Mndeljska maša. prenos II.00 Mnli 1130 Obzoriadtilia 17.00 LjodjD m/cml]a 13.00 fVoCila, Spori, vrtíme 13,10 Sedma moCosantusvojUve.tv drisvnik2.7.1991 M.ltl VurbQrk?006 16.15 Naša krajevna skupnost nan. 15.55 Teater paradižnik l/.llO Porniila.Spori, vrprne 1 /.16 Vest in ploiftvina. 4/7 1/.10 ŠlinÍRns^inpfjgrob.3/10 ÍB30 žrebanje iuia 18.40 Kravica Katka, nsanka 10.46 lIrčKk Milia pnpovedujd, risanka 1B.66 Vreme 19.00 Onevnik 19.25 /rialoiarMa 19.40 Vreme 19.16 Spon 70.00 Kralj pilile, franc, (ilm 71.60 Intervju 22.46 Portjčila, Sport, vrřřrríR 23.16 Drtjgadomovina.5/13 III.15 Sudma moC (samosvojuve IV drisvnik?.7.1991 02.00 Dntwik.vrumii.špori 02.45 Inlokaiial SLOVENUA 2 116,30 lidokctnai |}Q,00 /abavni inlok^nal 10.60 Skozti^B 11.00 Velika napla 8. riiadnan]iJnHga;bniivsks[|B tekni nvftnja Manbnr 700B 11.65 &!ZplankR. Ir^a 13.(10 Špori 19.40 linaleDPviilieiiikrćarki, reportaža 2Í1.00 SP v iwjyuiiatu, prsiibna odda I s 71.00 Umemt glasb« m plesa ??,05 8la#oni.1/6 73.1D Spon 110.60 IJmeinrjsi glasbe m plr^a (11.70 Diurnířk^amejskňtv OUO Ininkanal pop 0/30 Ivprorlaja ÛO.OO M inafi svsi ns. senia OB.10 fiajlifiše pravljice bratov Gnmm.ns.lilm nti,36 prtjaislj Roki. ris.snnia 118.46 Mala Kitiy ris. serija 0B.66 Hamldinvijoltovráčaiika. ns,senja 09.26 Malirde^jtniklQr,ns,senja 119.36 Nin[(t lelve. ris. serija 10.00 Iranslomurji. Hs.s^nja 10.26 Power Rang?rs, nan. 10.60 Vodovnikovavesina. r>5.scnia 11,15 Vujna/ve^d 1136 l^akutapodkozolœm 12.36 MtisiBCB?avud(io, nan. 13.30 Miišasodnirta, nan. 11.76 nesniCnrsveldokuMi. oddaja 15.00 S!!ptcmbi{r.?/7nHrn§kiíilm 16.40 fidećr oral. 1 sng. (lim 18.76 24 ur vmmp 18.30 î ormula 1. pri^nos dukr za VN /0A 21.00 24 ur 21.10 lajna mrpia, 4/6 22.36 Ja/. IreiR in jaz. amtir. iilni 110.4 0 74 ur.pontmti'V 0120 Mn^na panorama © PONIMTW DODAJ TEDENSKEGA SPffiEDA 119.00 f^iš maš. otniška ixidaja. pon. 09.40 1474. VIV magazin, rfiginnalm inlnrmativni program 1ÍI .06 Kultura, ml orni auvna oddaj a 10.10 športni torek, Sponna inlorinativoa oddaja 10.36 SponnigosL pogovor Smiii^ar^koskakslm k\\ii n,00 Opozicijski pogledi na gospodarsko in politiijnn ďiigajan[e v MG Velenie. gost: frani: Ssvur, vodja svi^tni^k» skupme SDSVMOV^W 12.00 Vabimo k ogledu 17.06 Mai vi^a. glasbena oddřtia 13.70 Videos Irani, obvestila 10.00 Vabimo k ogisdii 19.06 1475.VlVmaga?in.ragionalni inioriiiativni pn)gran] 19,30 Kultura, irilormstjvna rirldaja 1936 7upan^vami.pogovor.gosi JoJg iakš, 7ijpâfi Dbčinn Smar|H pn Jelšah 7036 í^ijpi;orn,gíasbena oddaja fiostjfi: skupina AVf 21.76 Oobar vučiíř. gospod pri'dsBrinik.rTostiJANrZ JANŠA, predsednik Vlade Ibpirhlik» Slovnii|R 22.76 Viddostrani. obvDsUla SLOVENIJA 1 06.26 Utrip 06,10 /rcaloterlna 07J)0 Geniji m genijalci, 6/8 07.60 Skrivalnice med igrai!kami. 6/9 08.16 Šfilapn/akov,6/76 08.40 íilasbenaáala 09.00 lzpopojictod)8 09^0 Ulok?ival(.4/13 09.46 Risanka 09.65 ^ivalskivrtizškaiiice. 19/26 10,20 Na^ krajevna ^pnosi nan. 10.55 VEstmploicvina.4// 11.26 Iiinsiika 11.66 tnaiM Paradižnik 13.00 Poročila,Spori vriime 13.16 S^dm3 moč osamosvojitve tv drwvnik3./.1991 14.06 Štiri imkà m pogreb, 3/10 15.00 Poročila, promet 15.06 Dober dan, Koroàka 15.10 îniRbajSki. R/4S 16.06 V«Hla hišica. 2/73. Iiitkn 16.75 Mo|ku)a,/abavna(JddJ/12 16.10 Oistf^nra. 17/15 17.0fj Nuviiie, ipoa vraoe 1736 Gnilujajcs,l/3 18.25 ?reb3n(e3x3piiJsB 18.36 I nknmoiivi'ek Imiia^n pniaii)l|i, nsanka 18.10 Pavle. rrJeči lisjaček. n»mka 19.00 Onevnik. vremo. šport 20.0 Brez smrti /emija nikdrar na postane domc^na. dnk. odd. 21.00 William m Mary. 3/12 27JIO Odmevi, šport, VTEme 27.66 Sošolni leta 1976,7/2 00.06 Sedma moč osamosvojitve Iv rinBvnik3./.1991 00.65 Onuvmk, vrem«. šport 01.50 Dnňwii nekega naroda. 1/B 02.10 Infokanal SLOVENIJA 2 0630 Infokanal 09.00 Zatiavni iniokanal 1130 Uuoškr in(okan3l 1230 Zabavni intokariaf 13.56 Slnvenp v Italiji 14.26 Mffzsri v Salzbtjrgu. dok. odd. 15.30 2ivl|Qnjatsi^d?ljs, igram lilm 16,60 SPvnoyometu.poSKbnaudd3ja 18.05 Tekma.d(;batnaodd./amlade 19.00 llde£djjQletjo.9/10 20.00 rroiuitnostaoia5/B 71.0(1 Stodmuity ??.l)0 Antmija 2230 (iitiirama, 12/16 27.60 Orane Hnořeí izza nrlra 00.15 Onevnikzamcjsketv 00.16 lniokar\al pop 06.00 74 ur, ponwiLsv 07.10 Mofik.nan. 0630 Viiiar ljubezni, nad. 09^6 PotiisariD.nad. 10.20 Iv prodaja 10.60 Cista nedolžnost nad, 11.40 Barva gruba, nad. 1236 Itosha.dokum. oddaja 13.10 Iv prodaja 11,10 Monk. nan. 15.06 Ra rva greha, nad. 16.00 Cista nedotet. nad, 16.65 Poiusndu, nad. 17.56 24 ur vrame 18.00 Vihar ljubťzni. nad. 19J10 71 tir 70,00 Naša mala klinika, nan. 70.60 Srdma nebesa, nan. 71.45 IJrgcnca, nfjn. 22.40 Zakon in rad: f not« za posebna pnm am 23,30 llitnlduian. 00.20 Pniau;ljijian. 00.60 74 ur 01,50 Nnčna panorama © POETT^FflOGRAMSKA SHEMA 09.00 Dobro jutro, I nt. razv.oddai? 10.00 Vcbimokoi^lmlii 10.05 'MismQsvat",plifina priredi lev plesne šole SPIN 11.26 30 let vokalna; skupina Brtmik, posm^ti^k 2. ifciliTiuliilRjmiga koni:erta 17.25 Naj siiot rineva !4.0fl VidKt^sirani, obvestila 17.66 Vabimo k ogludii 18.00 za nas. mladinska oddaja Bolezni mladih 18,40 Regionalne novice 18,15 Jesan iivljyip, oddaja za tretje življenjsko olidobje 1930 Vid;>ostrani, obvestila 19.66 Vabimo k oolcdu 20.00 IzofldajcDobmiiitro 20.60 Regionalne novice 20,66 Naj spol dneva 71.00 Ob3,julijadrievurudariev. pt^ovor. GosL dr. Lvgen Dervanč, direktor Premogovnika Velenje 22.00 Športni d)]i}od^ki!idiR reportaža 22.30 (Bsuval Lent 2006 v Manbnru. reporta/a 0030 Vabimo k oglmlu 00.36 Naj spot rineva 00.10 Vidiiostrani, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kultura 0630 Odmiw 07,00 Girnipingenijalis. 7/8 0/60 Kontarji inzaspanci. 7/9 00.711 Risanka 0830 Sola prvakov. 7/76 08.50 Glasbena šala (šolal 09.15 Radovedni Ta^k 09,3(1 /godbn IZ školjke 10.0n Mojku^a. 1/17 10.10 Bisergora, 17/16 1035 So?ft|a. tv Manbor 11.50 Vurbnrk7006.7.dEl 13.00 l^oíoíila, šport, vrems 13.15 Sednta noć osamosvojitve tv rinRvnik4.7.199l 13.50 Civplanke: Irska 15.00 Poroiila. promet 15,06 Mostovi 15,40 Novu híapičdví^ dogudiv^Oinii. 15/76 16.06 (Jbiskvakvanju.5/17 16.10 FlipRr.1/13 1636 JuzusinJosetine. 71/71 17.00 Novicr. šporL vreme 1736 Pota pošte, dokiim.oridaia 18.06 Kake ^viiu skiv^n^ gradovi 18.36 Ira ktor (om. nsanka 19.00 Rnevmk, vrane, šport 70.00 Pod žarometom 71.00 Gorskalepoiica,d>^. oddaja 77.00 Odmevi, šport, vrume 2?.55 Misija nevidno, 23.50 Sedma moč osamosvojitve tv dnevnik 1.7.1991 00.26 Dnevnik,šport, vrame 01.20 Pot» pošte, (hikimi. oddaja 01.60 Kako ^ivijû slovenski gradovt 02.75 Inlokmial SLOVENUA2 06.30 Iniokanal 09.00 /abavni rniokanal 11.30 Iniokanal 1230 /abavm infokanal 1536 Roi;k0toific?005 16.15 Antmiia 16.50 Studio íity 17.60 Alpe. Donava, Jadran 18.30 Mostovi 19.06 Cannik. 1. epi/oda 70.00 Vizuma«prrbodnosL lA^O 20.46 DeditaEvfOpK. 1/4 71.10 Idioij.iisnskihlm 73.30 Dnevnik zamejske tv 23.66 Iniokanal pop 06.40 24 ur. ponovi iL'v 07.40 Monk, nan. 0830 Viliarljuhczm.nad. 09.75 PotuSQde.nad. 10.7Q (vprntíai? 10.50 Cista nedoltoi. nail, 11.40 Barva grelis. nad. 1236 Rajski sveLtIokimi. oddaja 13.40 Ivprodaia 14.10 Monk.nari. 15.06 Barva greha. nad. 16.00 Cista nedolžnost nad. 16.56 Potusodc.nad. W.66 74 ur vreme 18.00 Vihat liubfrznr. nad. 19.0 0 24 ur 20,00 Na^H mala klinika, nan, 20.66 Preverjenii 71.40 VprašajtiJ otroka, amer. íilm 23.20 Zakon in red. nan. 0(1.10 Riinfrím Û1.00 Pniatelii.nan. 01.3D 74 ur. ponovitev 0230 Nočna panorama © 09.00 Dobrojutro,informativno raAfednlna oddaja 10.00 Vsbirno k ogledu 10.06 Ob 3. juli|u. linevu mdarjev, pogovof. Gost: it.Evgen Darvant, rli rektor Premngnvnika Velenje 11.05 Najspotdnova 11.10 (-&suvallBnt2006vManboni, reportaža, ponovi tr^v 14.00 Videostrani, obvestila 17.66 Vabimo k ogledu 18.00 Mala potppaIlja. otroška oddaja.3.1VmrR>a 18.40 Najspotdnava 18.46 Cas/a nas, mladinska oddaja Bolezni mladih 19.30 Videostrani. obvestila 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 14;6.VlVmaga?iaríí5iordlni informa uvni proiiram 70.75 Kultura, iníormaíívna oddaja 70.30 Spwtni torsk. špifuia loiomiativna oddaja 20.60 Sporim dogodak tndna. rfportftza 713Í) lunzHiii m mi. iniorniauvn» oridaja. 3. (V inreJa 22.00 A.sova gibanica, inimnativna oddaja, 3. IV mre^a 2230 l/odílajQDobrojuUD.iní. razvodnina oddata 73.70 Vabimokogledu 23.75 Naj spot dnuva 23,30 V ideostrani. obvestila j SLOVENUA 1 I OB;o Um \ 0630 Odmw i 07.00 Gonipmgeni]alci.8/8 I 07.60 Na potep, S/9 j 08.20 Snia prvakov, 4/26 i 03.46 Glasljenaš^la {šolaj I 09.06 JezusinJosRÍirie.21/21 i 0976 ioganja. 8/9 i 09.50 (lifKr,l/13 j 10.15 Dddaia/aotroke i 10.56 Zgodovina nadnaravniiga. 2/4 i 11.45 PriJožrjvcu;Natali[o I 13.00 HoroCila. šporL vrame i 13.15 Sedma moč i^amiKvojitve tv i dnevnik 6.7.1991 I 11,00 ljudiem/umlja i 15.00 Porofjla. promet I 15.06 Mustovi i 15,40 Srta prvakov, ^26 i 1B.0Û Risanka i 16.10 Male si^ celice, kviz ! 17.00 Novics?, Spuri vreme I 17.40 /3SťbnoNjenje,dok.senja I 18.30 /rebanje Asua in lota j 18.40 ?ogica, nsanka i 19.00 Dnevnik, vreme, špon : 70.00 Hotevnikmpnncesa.nemški i [ilm j 72.15 Odmevi, šponvrimic i 73.15 Zora, švedski film i 01.00 Sedma moč osamosvojitve tv i dnsvnik5.71991 i 01.30 Dnevnik, vreme, špon i 0230 Infokanal I SLOVENUA 2 j 0630 Iniokanal I 03.00 /abavni Hilokanal : 1130 Duoški in(nkanal : 12.0 /abavni iii(okanal j 15.76 KonccnsIov.skupineOanO j IB.lb lekma, debatna oddaja za i mlada i 17.05 Vizum zapohtidnost 1/30 j 17.50 Ootjer dan. Koroška i 18.30 Mostovi j 19.06 Slačenje. 15/20 I 70.00 SturiioSPvnoyometu I 20.60 SPvnogometu.jioKmale, 1 prams I 77.60 StudioSPvnogornetu : 7330 Slovenska j a//stena i 00.25 Dnevnik zamejske tv i 00.60 Iniokanal I pop 06.40 07.10 0830 03.25 10.70 10.60 11.40 1736 13.40 11J0 15.06 16.00 16.66 17.55 18.00 19.00 2DJ10 20.60 22.40 7330 ODJ?0 00.6Q 01.50 24ur.ponoviU{V Monk, nan. Vihar ljubezni, nad. l\»t12.30 Igrišča pod zimskim bazenom Pričetek športnega tabora Zmaga Kultruna ob bazenu • Streljanje 12.15 >14.00 Velenjsko jezero (pn Čolnarnil Pričetek športnega tabora Zmaga Kultruna ob stadionu * Jadranje 12.30-14.00 Zimski bazen Pričetek športnega tabora Zmaga Kustruna ob bazenu > Plavanje 1700 »21.00 Kotalk a liš če Velenje Poletje na kotalkalisču: Družabne igre in glasba nno Kotalkaiišće Velenje Turnir: Ulična košarka 2006 X Smučarsko skakalni center Pričetek poletne lote smučarskih skokov Torek, 4. julija fi 00 14 00 Mestna ob^na Velenje, sejna dvorana Seja Sveta Mestne občine Velenje 9.00 Košarkarsko igrišče (pod zimskim bazenom) Košarkarski tabor 9QQ 1700 Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca K o talka lišče Velenje Poletje na kotdIkaliŠČu: Družabne igre in glasba 17.00 Kotalkaiišće Velenje Turnir: Ulična košarka 2006 Sreda, 5« julija 9.DQ 17.00 Vila Mojca Otroško mesto Vila Mojca 15.30-19.00 Kopalilka 3 (nad bazenom) Pričetek poletne šole šaha 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Pokal Slovenije v smučarskih skokih • 6laiii 17.00 Interspar Velenje Glasbena lutkovna predstava za otroke: Sonce gre na potep 17.00-21.00 Kotalka lisce Velenje Poletje na kotalkalisču: Družabne igre in glasba • Emine ustvarjalne delavnice jg.Otl Razstavišče360 Odprtja razstave Mirka Malleja X Smučarsko skakalni center Poletna šola smučarskih skokov Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infomracijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Kgledar imen Junil/roznik 29 • četrtek, Peter in Pavel 30 • petek, Emilija juiii/mali srpan 1 • sobota, Estera, Bogoslav.Teobald, Da- nica 2. 3. nedelja, Marija, Oto, Živko ponedeljek, Tomaž,-Irena 4# torek, Urh (UIrik), Špela, Irenej sreda, Ciril, Metod, Anton Lunine mene »junija, ponedeljek !8:35. junija, prvi krajec Dogajanja: Sobota, 1. 1 06. Mladinski tabor v Orni gori • Mladinski odsek Velenje Vremenski pregovori zel, a obilna jesen, to je znano Kakor rožnika mini. Urh z Marjeto kače pase, pose- vsem ljudem. taka se grudna ponovi. vek dobro rasa Kakor vreme Jakoba do Ako je drugi dan tega meseca lepo, štirideset dni bo tako. Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. poldne, tako bo tudi pred božiiiem te dni, popoldnevno vreme tega dne ti božično Ako do Urha slišiš kukavico in Če je Jakob lep, bo božič mr- vreme napove nikoli sami 107.8! • • • Zgodilo se je Q od 30. junija, do 6. julija • ki>ncc junija leta 1990. ko jc Velenjčanka Vesna Muáič postala Miss S](3vcnjjc. jc na velenjskem Zavodu va zaposlovanje na delo čakalo 1074 ljudi» kar je pomenilo okoli S-odstotno relativno brezposelnost: • Ucla pri gradnji osrednjega otroškega igrišča v Velenju so zaključil i 29. jiniua. jutiua 1963 pa so otroško [grisée ludi svcćano odprli; -od 30. junija d» 6. juliji* leta 19X4 jc bila v .^niarUieni ob Paki 4. mladinska delovna brigada »Šmartno 84«; • 1. jniija klá 1942 je bila ustanovljena Šaleška parii/ansk«^ Četa: • I. julija leta 1968. ko so 2ačeli pokopavali na novem osrwJnjem pokopališču Šaleške doline v Podkraju, je bil dokončno ustavljen promet na i!eleznišk) progi Velen ie^DraVograd; • I. julija leta 19K3 so odprli novo restavracijo Jezero; ' I. julija leta 19«7 so v Krajevni skupnosti Šmartno kot prvi v občini Velenje dobili kabelsko televizijsko omrežje; • 1. jiilua leta 1990 je ugasnil vSOZD Rudan?ki> elektrt^energelski kombinat I-raiw Leskošek • I.uka Velenje, predsednik pi^lovi^dnega odbora Rudnika lignita Velenje pa je postal }'raiic Avberšek; - 2. julija leta 1975 so odprli novo lehniSko šolo v Velenju; - RLK Velenje se je 2. julija Ida 1983 poiment^val po t rancu l.esko-šku - Luki; - radijska poslaja Velenje se je prvič oglasila v sredo. 2. julija leta 1975, ob 15.30 na UKV področju na frekvenci X8,9 mcgalierzov; • 3. julija leta 1955 je bila v Velenju pred 4000 gledalci otvoritev stadiona Ob jezeru; v upravljanje šporinemu društvu Rudar ga je predal predsednik upravnega odbora Delavskega svela Rudnika lignita Velenje Tine Koren; po svečani otvoritvi je bila odigrana nogometna leknia med moStvom avstrijskega rudnika l'olinsdtjrfin domačega Rudarja, ki sojo dobili gsu; - 4. julya Ida 1988 so <îdprli železniško pi>stajaU§če Skomo- Florjan; - 5. julija Ida 1947 se je v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil herdo Kavčnik. ki je kljub izredni širini vednt) osial le àiudeni fdozofije. pesnik, pisatelj ter esejisi, ki v času svojega življenja ni uspel ničesar objavili, skoraj večino svojega precej nesrečnega življenja je preživel na Kaučciovi dimnici v Zavodnjali; -5. julija Ida 1997 so se igralci velenjskega naniiziíoteniškega kluba liJ^A - Tempo z zmago nad ekipo iz Križ uvrstili v prvo državno ligo; • 5. julUa Ida 1998 je Katarina Sreboinik zmagala na mladinskem teniškem Cîrand Slam turnirju v Wimbledojiu; • 6. julya Iťla 1954 so prvić praznovali príiznik takratne občine Velenje. ki so ga praznovali v spomin na začelok upora proii okupatorju v Šaleški dolini lela 1941; - 6. julija Ida 1986 so v Pcsju dobili nov Dom krajanov in giisilski dom. ■ Pripravka: Damijan HtJaJIč Nagradna križanka Pentlja p^tVcT k an«.eski nadaue. okfíw^ iwovs. 0 a h icralbc. vanje pologa pco^ „^e kakteja . à / : ÍvaÍ3' ^^ oekokt. oearek čoln za lovljsn. J€ ti;nov prj SUt^l (star.} RiMan eoo 9w4n GI3 ttlovac»-ca na DRAOUJ (dPORT) zlata oonea pretr-ganje, PREKNi» TEV (Xfitf.) FRANCOSKA PSVKiV WTMCtA K pas meq kopnim in MORJEM. 0ere2je ^RBMVTJC BMTK. n»LUA A «tOVCNSKA mATeuCA (RflOD) STRLKNA sestav, RKĆC MUâNICE JUNAŠKA raipo veona PESNITUV ^OVEN^ ko oraobeno podjetje KËMâKO TP^VSKO za etre celuloze lastnost RJAVE&^ rjava sarva A ENOTA. ML CSI.OTS sraofU) Det noerofu T emil adamic vzdevek ezava skandinavsko MO^O ime O kraj pri ceuj NACRT, OSNIjnK ÍW1J ado dartan rachotí. lev12ija pevM-uua T R N HES10 V ITALUI stena A ante hlahkota N A SRafiKO moSko ime. aleksandar tovarna avtomo» aiLOV maribor R k£nzo TA»4G£ će9eui &amec K MOŽGANSKA tresenje T1LÊSA slavko avsenik domače obuvalo k02)ca, ki pokriva oko ^NOUSKA ZVEZ^IA država Cankarjeva Id /mestna tržnica/Velenje Tel.: 03/58630 39 DRAGI UČENCI IN STARSI! Prijazno vas pričakujemo in vam sporočamo, da sprejemamo naroiïila za UČBENIKE m DELOVNE ZVEZKE za osnovne in srednje sole. RABLJENE UČBENIKE lahko prinesete k nam v prodajo ali pri nas kuphe liste, ki jih potrebujete. Oa boste pravočasno poskrbeli za vse« kar šolarji potrebujejo, smo vam v Pentlji pripravili veliko izbiro vseh šolskih potrebščin po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih, tudi na obroke! Za vsakega lolarja« ki bo kupoval pri nas. imamo tudi lepo presenečenje! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljrte na Naš čas. d. o. o.: Kidričeva 2 a. Velenje, s pripisom Pentlja. najkasneje do 10. julija. Izžrebali bomo tri nagrade: 1.nag.: nakup v vrednosti 5.000 sit 2.nag.: nakup v vrednosti 4.000 srt Inag.: nakup v vrednosti 3.000 srt enem ffresnri iformacije in oscU vww.nascas.si je po irav tako tudi na m idiovelenje.com. * 'kvenca m tako BAVINCIJEVAŠiniA ahsOflVTncfCode) Mtnli. ULTRAVIOLET • iBit. Ctrnmn Vint. woabum fibtgWAi^n. B^HlM. MtolAdMT AMERIŠKE SANJE ÍAmfiífícaň Dreamd «hi. 20:00 22s20 mtrntMIt^ POSEIDON (PosslddrO 13:90 SO. Ne t5:50 IStlO 20:20 22s30 RE. SO Diy]INA CnieWlld) MmtdnM nm\tL MKUUI. (»Mn^fctb wttwia. MuHacMv, ílM)ir9«m«L i 0(30 SO. Ne 13:00 SO. Hi 15:30 17s40 19;S0 >ShhW«M »«•iomM TlAsMLUKJ«. WSMttt.D» 06U NEGA SRAT ff-vo Maru. 10:50 so. KE 15:40 17:50 X LOMI Lia SRC CKarttnBKers) bify SofitianfaU im* ftMitfi Wttiiw. \ttf Ovi^li. iBrimO)m<<«n>i. jMiitMOLO&IGTltL£> 22:00 I " i ^ Sř 5» «D a ^ a řř II D 3 a o 0%- ^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 ematogran si pndriuiejo pravico do spremembe prohra mai WW^.planet-tu&.COm Fngrotul d.oa, Ce&ta v Tmovije Celje: P.Í. K»r>ematogr3fl. Planet TUŠ Mâriborska ^28 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enoto Velenje Poroke: S elm 8 Zukanovič. Švica. Chia* ta$o Ti in Sanel Šehić. Zidan-§kova C. 2. Velenje: Merisa Ibra* himović, Stantetova ul. S, Vele* nje in Admir Karihmanovič. To* pollica 48/b;Zla{ka Albreht in Marku Svitli ca. oba Alkeičm c. 5/t. šo^lan); Metka Gutnifin. Sonl^na pot 8, Velenje In Urban Švegl. Lepodvorska ni. 20. Ljub* ijana; Brigita Polenik. Cesta V15, Velenje in Gregor Oremuř. Škale 101 a, Velenje; Vesna Dvornik. Srebotnikova c. 4. Velenje in Peter Škrabel. Žarova c. 12, Veienje. SmrH: Marija Belak. roj. 1917, Gubno 13;Sti0par^Amolović.rQj. 1832. Strmec 24; Matej Benko, roj, 1986. Velenje. Koroška c. 35 a' Marija Britovlek. roj. 1d3S. Škale93 a. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje • OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavero-vanct. obveščamo vas. da jetel.: 112 rezervirar^a za $lu!bo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Mko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko ia zaradi bolezni alr poškodbe ogro-leno življenje in ja potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infomiacije v zvezi 3 re-levalno sivžbo klíčíte na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8995445. Ukor na v Velenju: lekarna Cenier Veienje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob neddjah in državnih praznikih je organiziran odmor zakosilo od 13.00 dû 14.00. telefon 898-1880. Zoboxdrovníki: 1. in 2. julija Darinka Šuster. dr. dem med., v zasáni zobni ambulanti, Stanetova 27, Veluije (od 8. do 12. ure). Veterinarska poshifa iostanj: Od 30. junija do 2. julqa- Urban Hrulovar.dr. vet. med., gsm; 041/867 040. Od 3. do 6. julija - Simon Miklavžia dr. vet. med., gsni: 04V633'676. Oelovnićas: ponedeljek*petek od7.do 14. ure: Ambulanta za male Iřvalí in infaja zdravil • ponedeljek. sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in Četrte od 13. do 17 ure. ČnRHK,29. junija: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrop&: 6.45 Ma današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacijB- porobio Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila.' 7.4Ô Današnji kulturni utrip; 8.00 PolicFj^ nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Glimpif skega komiteja Slovenijs; 10.00 Na svidenje; U.OO Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Pofoíiía řn Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poroiila; 16.00 Kdai.kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 1730 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček: 18.00 Kvazi kviz:18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PETEK. 30. jurnjo: I 6.00 Pozdfav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poroilila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip: 8.30 Poročila; 3.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 18.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poropla: 19.00 Na svidenje. SOSGTAJ.juftja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poroliila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informadiG • poročtlo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila: 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Pofoi^la; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 1700 V srce Evrope; 18.00 Rock Jok; 19.00 Hd svidenje. NEDEUA, 2. jufîjo; I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan: Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0M£DEUEK,3. iullja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srcd Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horo^op; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 845 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 15.30 Poro6la; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poroiila; 19.00 Na svidenje. rOREK, 4. iuliio: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz sfca Evrope; 7,00 Horoskop: 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja (-vodi Sebastjan Volavc); 8.30 Poročila: 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdaj, kje^ kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. lulfja: I 6.00 Dobro ju^o in veselo v nov dan: 745 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdai kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 19. junija 2006 do 25. junija 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SG2. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VEIENJE LIFIAOZAOKOUE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. 0.0.. Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. junija 2006 do 25. junija 2006 {v mikro-g S02/m^ zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m^ zraka 1 1 1 il ni H II vvimm'- . li. § i s I ř a i i 119. jun ■ 20. jun 121. jun >22. jun 123. jun Bî^. jun 92i. jun OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. KK VEL€KJ£vdbl dflčb |l.93. 94m 9S)vK0ŠARKAflSKITA BOR. ki bo potekal od 4. do 7. julija na košarkarskem igfisću pod bazenom. Prične se ob 9.30 uri. če imaš io^o jo prinest s seboj. Kamp je brezplačen, Dodatne inf.: 041/518907. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vsa starosti, brezplačno za mlaJe žen* ske.Gsm: 031/505-495. GSM« 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si zelis, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. IŠČEM IŠČEMO žensko za pomoć v gospodinj* stvuinvvrtu. ŠIFRA; POMDÈ NEPREMIČNINE 2.5-SOBNO stanovanje. 64 m2. nad zdravstvenim domom v Šmartnem ob Pakl. prodam za 11.200.000,00 sit. Gsm: 04i/2gg-9;9. ZAZIDALNO ZBrnljišČB. okoli 1000 m2. v zg. Bevčah, na lepi lokaciji, prodam za 30 evrov/m2 oz. 7.20D.0Û sit/m2. Gsm: 040/876-633. ZAZIDALNO zemljišče. 750 m2. na (ept lokaoiji na Polzeli, piodam za 40 av* rDV/m2 02.7.200.00 sit/m2 Gsm 041/299'9ia VIKEND v blizini Radencev {6 km). B0m2. parcela 2300 m2. terase za vinograd. sadovnjak, elektrika, vodovod, greznica, leto izgradnje 1981. Prodam, cena po dog. Gsm: 041/692 995 ODDAM V ŠOŠTANJU oddam v najem 2 $obno stanovanje za 4B.OOO.OO sit rr^asečno. Gsm:031/34M18. RAZNO \/RTNO garnituro iz masivnega smreko* vaga lesa (miza. 2 kiopi z naslonom} prodam. Možna dos cava. Gsm: 031/344-180. MANJŠI TVGmndlngllOOO.OOsit}. sobno anteno se v embalaži (2.000.00 sit) in video {6.000.00 sit) prodam. Gsm: 041/987.900. GREBENSKO kosiinico Alko ugodno prodam, Telefon. 577fr445. VOZILA RENAULT magane 1.4RN.1.1996. pre- vodnih 80 000 km. t lastnik, lepo ohra njen, vreden ogleda, prodam. 3sm: 031/867-979.kličitepDia uri. MOTOR NINJAZX6R 636.1. 2005. 5.800 km. srebrne barve, odlično ohranjen. kupljen v Sloveniji, prodam za 1,699.000.00 sit. Gsn: 041/659-071. ŽIVALI PUJSKE, težke od 25 do 30 kg. pro* dam. Taleion: 5885 570, gsm: 031/868'931. PRIDELKI JABOIČNIK in žgane pijace iz medu. borovnic, hrušk, čespelj. jabolk ali iz medenega sadja in bdovnice v žgartju prodam. Gsm: 041/344-883. VINO barbera, beli pinol. souvignon (• klet-Cehovin Bogdan-Šlanjel) prodam. Konevo. Maigajava 3. Gsm: 031/749-671. DOMAČO svinjsko mast, ocvirke in kva* liteten savinjski želodec prodam, Gsm, 041/216481. KOMUNALNO POOJHJE VELENJE 10.0. Pogrebno pokoiMliihia dejavnost Koroška cBstâ 37 b. Velenje J,li,IJIIljJIIJ.IJ,:ll|ll^lllMI,IJ,l|i|l,li.l|l|.|U,|llJJI„r - POQREBNE iN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. v 2iv//er/u /€. ko fi im/re otrok. Nikoli ne preboliš. le n/iiifíš se ňvefu n/f:. V SPOMIN DEJAN U JA VORNÍKU 1974 - 2004 Prisrčna hvala vsem, ki obifčctc njegov prerani gi'ob in mu prižgete svečko v spomin. Kv/ njei^ovi Průlet} ds tvojo večno pol pozna. ZAHVALA Ob nenaJni in boleči izgubi dragega miiža, aiija. lasia in dida Franca BENDA Í7. Spodnje Rećicc (1942-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodniicom. sosedom, prijateljem in znanccm. ki sie nam v le/kih trenutkih staii ob si.rani. nam i/rekli pisna in usina sožalja. darovali cvetje in sveče ter za sv. jnase. Hvala tudi g. župniku msgr. jožetu Vratanaiju, pevcem, rogistom, govornikom, praporščakom, gasilcem in lovcem ter vsem. ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poli, Xafujoi'h zena t^'enr, sin in Uros z družinama Prřizen r/om /e in dvorišče. naše. okoidir\^n le išče. wts, žalost in fe zbj/diià ni. osfà/à je le prâznina. ki boli. bo'j. ZAHVALA Neizmerna je bila bolečina ob spoznanju, daje v tragični prometni nesreći 19. junija 2006 ugasnilo mlado živjenje našemu komaj dvajsetletnemu sinu. bratu in vnuku MATEJU BENKU Od njega smo se poslovili. 23. junija 2006 v krogu njegovih najdražjih, sorodnikov in številnih ptijateljev, ki so ga imeli radi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala /a darovano cvetje in svečke, kijih bomo se dolgo prižigali na njegovem mnogo prezgodnjem grobu. Vsi, ki smo,^a imefi neizme/vo radi. Oglašujte no Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 Pokličite 03/ 898 17 50 Ste oMitilJeni? Si želite resfie zvese? POSAEDOViUJilICA »UUU- u Veluiia omogoSa posndflvioj« stikov Mmildm esebam - a mm mn in pripttljtni PBnr.dB3172a06i«f(«rsđovanjs bmpUM tata« 4M1/ Ma 4M Cod m) ISandMMc» »Ira t» Nagni jemi nagradne kriianke VZAJEMNA, ob]ovl|ene 15. junlia v tedniku Naš(o$ so: 1. nagrado: 1xD\^razgib8jmo av-Ijenje prejme Tanja Simič. Tomšičeva 31. Velenje. 2. nagrado: 1 x DVOraz-gibajn^o življenje prejme Anka Fri-celj. Prelernova 14, Velenje, 3. na-grada: 1 x OVD vadimo skupaj prejme Vanda Andffč. Kardeljev trg 4, Veienje. 4. nagrada: deřnik prejme Peter Uure. Ukovica 85 / a, 3325 Šoštanj Nagrade prejmete s predložitvijo osebne izkarnice poslovalnici Vzajemne, na Trgu mladosti 6 v Velenju. Vse infomidcije so Vam na voljo na Tel.- 03/ 8987620.89876 22 Iskreno čestitamo ! PRIZNANA VBCZEVAIKA MJASNOVIMCA 0904233 MARIJA ZAHVALA JOŽEF HRIBAR 1935-2006 Hvala vsem. ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih! Pogrešali Tcbomo. Joco, Jožica in Marko z družinami Usisnih je luč živi jenjd. se lučspominá, ko ostdja vsrui bole.fína. V SPOMIN Tri leta so minila, odkar si nas /iipustil in odšel ija, kjer je večni mir in pokoj EDO ŽAGAR 10.8. 1923^28. 6. 2003 Hvala vsem. ki se kdaj ustavite ob njegovem grobu. Pomešamo Te Twji V SPOMIN očetu.dedku in mami. babici JOŽETU IN PA VLI KOREN Počasi mineva leio, odkar vaju ni več z nami. Bolečino drugačnega vsakdanjika je zakrila temna senca praznine. Usoda je ubrala drugačno pot. Pogrešamo Vaju. Joiiva, iztok, Sašu Umor v Skalah: sin zabodel očeta 23-letni Borut Vrenčur je v Škalah po prepiru pred očmi svoje matere Marjane s kuhinjkim nožem v prsi zabodel svojega 53-letnega očeta Borisa - Nanj se je spravil z dvema nožema -Oče izkrvavel v vrtu Milena Hrstič • Pîaninc Stane Vovk_ Skak, 23. junija • »Ko bom umrl, me pt^koplike v P<^dkraju,« jc večkrat rekel Boris Vrencur iz Škiil. In vcerij, v sredo, so g» tam ludi pokopali. 5.Vlelijeg«i ocela. ki mu je pred siaiinvanjskc) his(î v Skalah siu, 2.Vletni sin Boris, s kuhinjskim nožem v prsi zadal smrini udarcc. Nanj pa seje spravil z dvema. Policijsko poročilo pravi, da je v Škalah pri Velenju v pelck prišlo Ui> spora med 2.Mclnim snom in 53-leinim očetom. V prepir je lerti. kaj seje /godilo v Ce ju. kjer je siiî /abt»del očeta. Borul naj bi rekel: kaj je pa to kaj lakejia? (irem domov in bom napravil isto.« pripovedujejo ljudje v Škalah. kjer se icma o lem, kaj se je zgodilo pri Vrcncurjevih, se dolgo no bo polegla. »Hvala bogu. da sie nys vsaj mah) pustili v miru, da nisie takoj prileteli in silili v nas.« sta odeti v črnino najprej rekli Marjana Vrenčur, zena pokojnega, in sestra Suzana Part, ko smo sedli v prijetno senco pred urejeno stanovanjsko hišo v Skalah. 'Popcil-nonia nemočna sem bila, ko je Svece na krajUf kjer je izkrvavel oce. vmeiiala mali, kije hotela sina pomirili. Ob stopnjevanju prepira je sin od^l v kuhinjo, kjer je iz predala vzel dva noža in z njima napadel očeta. Očeta je ob napadu večkrai pořezal po mkah in zabodel v predel prsi. Tdea od vbodov je bil za očeia usoden in je pred stanovanjsko hiso umrl. »Da bo to storil, je napovedal v bifeju v Škalah, kjer je v petek na večer pil. lam so sc pogiivariali o sin z dvema kuhinjskima nožema pritekel pred hišo. /daj ga pa bom, je zakričal. Zamahnil je proti mozu in ga pořezal po rokah. Ubraniti se je skusal tako. da je dvignil predse otroško kolo. A ker ni gosli zaleglo, ga je odvrgel in predse dvignil klop ter se z njo umikal proti škarpi. Tu jc Borut znova zamahnil z nožem In ga zabodel naravnost v srce, tako da je padel v vrt. Bruhnil je kri in izdih- nil,« je pripovedovala žena Marjana. i>Sin Borul je v tidtok odvrgel noža in nato čez škarpo in sosedov vrt zbežal s kraja.» v pelek dopí^ldne ni nič kazalo na tragedijo. Čeprav sta se oče in sin večkrat prepirala, bila v konfliktu. sta bila zadnje iri ledne v kar dobrih odnosih. Borut je bil nezaposlen, preko Zavoda za zaposlovanje se je šolal za bolničarja in prav v ponedeljek bi tno- Borot /e očetu veČt(rai grozil. ral opraviti še zadnji izpit iz malc-matike. Oče je bil iet^)s ludi doma, prijavljen na zavodu, prej jc delal v Interevropi. Do penziie bi imel še štiri Icia. »^Dopoldne sta delala škarpo in ob Irch končala. Slišala sem ju, ko sta se menila, da bosta nadaljevala naslednji dan. Sin se je okoli 16 h s taksijem odpeljal v Velenje. Kam in kaj je lam počel, ne vem. Ko se jc vrnil, se je najprej ustavil v bifeju ... Od tu naprej pa zadevo poznale. "Marjana pridi, Bonil me spet zafrkava," je poklical Boris. Nešteiokral je bilo tako, le da je bilo tokrat drugače. Sinje zamahnil z roko prektJ mize in po tleh je šlo vse, kar je bilo prej na njej. To je moza razjezilo in /avpil jc na sina. da doma ne bo razbijal. To pa je ujezjlo vinjenega Bejruta I« začela sta se prerivali,« se Mariana spominja začetka tragedije, potem pa je že pri njenem koncu: »"Poglej, kaj si naredil! /abt)dcl siočetar sem kriknila, on pa je stekel v hišo, v vodo vrgel r^ba nož4i. So se potem kriminallsii precej namučili. da soju dobili ven. Na ntv /ih sledi krvi seveda ni bilo več,« je pripovedovala Mariana, ."^l-lelna Suzana, ki je izgubila očeta, brata ima zdaj v priporu, z družino pa /Jvi v zgodnjem nadstropju stam)-vanjske hiše, pa je prikimovala. »Sc sreča, da sem otroka (mla> šega) pravočasno odpeljala stran. M(ua 14-icina Manja pa jc dogodek opazovala sk<»zi <îkno,« je pri-poved<^vaIa Suz.ana. /a pokojnega Borisa pravijo ljudie, da je bil dober človek. In deloven. A kadar jc pil je iz njega izbruhniJo nasilje. Takrat je bil gmb do ž.ene in do sina, sicer ne, »Mariana je dobra ženska, kljub temu pa sina ni mogla zaščiti pred prepiri in kričanjem,« pripovedujejo v .Skalah. Petkov večer pa je bil naporen tudi za reševalce. Kar dva sla hitela proti Škaiam. Prvi. ker je pi> padcu s češnje hudo poškod^wan obk^žal sosed nad Vrenčurji tn je hitel tja, in drugi, ki je v Skale prispel k Vrencurjem takoj za njim. la ni mogel več pomagali. In ker nesreča nikoli ne počiva, sta se na Kidričevi pri Mercaiorievi tržnici zaletela še oba rešil ca. Vrenčuria sta se v Skale priselila iz Slovenj (îradca. ko sla dt> končala gradnjo hiše, ki sta jo pričeli zidati leta 1^80. In v tej rtisi je Marjana Vrenčur zdaj čez noč ostala brez moža in sina. ■ oče Boris je bit vnet gobar. Žena Marjana samo odkimava. Sestra Suzana pa tudi. Krfo bi si pa kaj takega mislil. Hiša žalosti v Skalah. Lela 1996 so se sorodniki Jevšnikove rodbine na p<ïbudo Kranče-vega Lojzeta odk^čili da bod rodniki iz roda Sevčnikarjcvih. po domaČe Vrtačnikovih iz Loko-vice. imen je zapisanih na drevesu življenja, sobotnega srečanja pa seje udeležilo IIK potomcev Jurija in IZlizabete Sevčnikar. Od njunih šestih otrok ni živ nihče več. ohranjajo pa sorodstvene vezi vnuki, vnukinje in pravniki. Franc Sevčnikar, eden od vrmkov, je povedal, da se mu je ideja o družinskem srečanju rodu ponv dila ob razmišljanju, kje imajo svoje korenine in kako spoznati sorodnike, ki so se ra/krrpili po Sloveniji. / vsakim družinskim srečanjem več so bliže tem spoznanjem. Kot je še piivedal, so sc dogovorili, da se bodo poslej sre-čevaH vsakih pel Icl. Organizatora tretjega srečanja za /daj še niso izbrali, saj je za to šc dovolj časa. Na sobotnem srečanju so kar dolgo vztrajali. Bilo jim jc lepo ludi po zaslugi pridnega organizatorja Franca Sevčnikarja, »Resnično seje potrudil in za skrb mu hvaln,« so dejali ■ Tp ^Toliko in se več nas je,'