PoftnTnu rtt&tri+Tir cfd?o ' • -iv!- - DAVŠČINE ŽE PRIPRAVLJENE. SLS Ima v mariborski oblastni skupščini absolutno večino zastopnikov, ki so ;skoro izključno izvoljeni od podeželskega prebivalstva. Naravno je, da skuša J5LS prihraniti svojemu volilstvu na deželi nova bremena za oblastno samoupravo. Ker pa brez sredstev ni mogoče realizirati ciljev oblastne samouprave, gre stremljenje SLS za tem, da črpa vire za oblast iz mest. Da bi pa mariborski volilci teh nakan še ne videli pred nedeljskimi volitvami, je dr. Leskovar kot predsednik oblastne skupščine sklical proračunsko sejo mariborske oblastne skupščine, ki bi se po zakonu že davno morala vršiti, iele za pondeljek 19. tm., tedaj po mariborskih občinskih volitvah. Nameni SLS so pa jasno razvidni Iz »Slov. Gospodarja«, kjer napovedujejo, da kmetov ne bodo obdavčili za svrhe oblastne samouprave, pač pa prebivalstvo po mestih. Krog 50 milijonov novih davkov v Sloveniji hoče SLS s svojimi oblastnimi proračuni izsesati predvsem iz mest v obliki oblastnih davkov in taks. Saj je izjavil tudi predsednik ljubljanske Oblastne skupščine te dni dopisniku zagrebškega »Jutarnjega lista«, da dela mariborska oblastna skupščina sporazumno z ljubljansko. Iz tega sledi jasno, da bo SLS tudi v mariborski oblastni skupščini sklenila proračun, ki bo udaril predvsem naše i vestno prebivalstvo z novimi oblastnimi, davki: predvsem z uvedbo 100 odstGtne doklade na državno trošarino za domače alkoholne pijače, s čimur bodo udarjeni nešteti Mariborčani, tako vinski producenti kot kon-sumenti; dalje s 25 odstotno oblastno doklado na posebno državno pridobnino, ki bo samo še pospešila propadanje slovenske industrije; z davki na kavarne, gostilne, plesne prireditve itd. Ce pomislimo, da ima zlasti Maribor predvsem proletarski značaj in da so vsi ti novi davki namenjeni predvsem mestnemu prebivalstvu, dalje da bo preveč obdavčena industrija prevalila svoja bremena na delavce in konzumente, si lahko efekt teh novih obremenitev, hi jih hoče SLS potom oblastnih skupščin naložiti že itak izmozgani in gospodarsko onemogli Sloveniji, vsakdo izračuna na Prstih. -ŠŠMIS& SLS ima pa tudi v rokah mariborski okrajni zastop, za kojega stroške prispeva mesto okroglo 50 odstotkov. S temi dohodki pa okrajni zastop seveda, ustrezajoč željam samo podeželskih volilcev SLS, skrbi izključno za kritje podeželskih interesov. Saj je okrajni zastop celo odklonil prispevek za zgradbo meščanske šole v Mariboru, ki bi prišla v prvi vrsti za okoliške otroke v poštev. SLS tudi noče v oblastni skupščini obravnavati predloga, ki gre za tem, da se mesto Maribor izloči iz splošne sre-ske uprave In da tvori lastni srez, ker hoče baš z dohodki iz mesta kriti potrebe dežele. SLS, ki torej zastopa izključno interese podeželja, nikakor ne more biti poklicana, da se ji izroči v upravljanje mesto Maribor, ker je naravno,, da bo SLS mesto eksploatirala le za svoje podeželske interese. Komur je na srcu gospodarski interes mariborskega prebivalstva, bo zato vrgel krogljico v tretjo Skrinjico! Vsi, ki nam je pri srcu na roden in gospodarski procvit Maribora, bomo pri občinskih volitvah dne 18. decembra glasovali za listo dr. Kaca, ki ima tretjo skrinjico! Demokratska lista za občinske volitve v Mariboru Kandidati: i L 3. :i. 5. 6. 7. 8. 9. 10. iU. £2. 13. 14. <15. 16. 17. £8. m <20. |3t 22- 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 85. 36. 37. 39. 40. & Dr. Kac Zmagoslav, zobozdravnik, Weixl Vilko, trgovec, Bureš Franc, urar, Dr. Lipold Franc, odvetnik. Dr. Strmšek Pavel, profesor. Kejžar Ivan, žel. uradnik v pokoju, Dr. Vauhnik Miloš, odv. koncip., Starman Rado, gostilničar, Meglič Otmar, višji dav. upravitelj, Urbančič Jože, inženjer. Dr. Vidovič Franc, sod. svetnik, Kravos Ivan, trgovec, Ramelli Franc, rev. v pokoju, Ogrizek Dolfe, črkoslikar drž. žel. Belle Franc, trafikant, Orel Josip, v. stražnik v pokoju. Volčič Jože, mizar, Kopič Rado, nadučitelj v pokoju, Gilčvert Drago, pis. ravnatelj, Seršen Matko, trgovec, Kysslink Vlado, strugar, .Jenko Janko, knjigovodja, Novak Jaka, upravnik v pokoju, Novak Julče, tajnik posojilnice, Nerat Jože, zasebni uradnik, Dr. Stamol Franc, zobozdravnik, Marušič Anton, mizar, Dr. Klemenčič Alojz, odvetnik, Lukman Ivan, učitelj, Grgič Josip, trgovec, Krklec Ivan, dimnikar, Pinter Ferdo, trgovec, Debevc Franjo, inženjer, Rapoc Ivan, posestnik, Klubička Adolf, čevljarski mojster, Mislej Josip, pekovski mojster, Starec Franjo, železničar, Pelan Oton, trg. potnik, Kranjc Ljudevit, žel. uradnik, Šercer Franc, trgovec, Slavinec Ivan, trgovec, Namestniki. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 3-1. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. Dr. Pipuš Radoslav, odvetnik, Samsa Avgust, pol. detektiv, Ilich Etnan, slaščičar, Klemenčič Ivan, učitelj v p., Dolenc Karol, pis. ravnatelj v p., Vidmar Herman, podpolkovnik v p., Benje Franjo, podpreglcdnik finančne kontrole. VlaŠič Vlado, fotograf, Zotter Rajko, krojaški mojster, Kenič Franjo, železničar, Vidmar Nace, paznik, Šešerko Anton, delavec, Detela Stanko, ravnatelj tiskarne, Cvijanovič Vazilij, nadpaznik, Buždon Ivan, poštni poduradnik, Černjavič Jaka, žel. uradnik, Hlebš Anton, zas. uradnik, Bobič Anton, usnjar, Krajnik Ivan, nadučitelj v pokoju, Volavšek Josip, sodni uradnik, Dekleva Ivan, poštni poduradnik, Korošak Franc, sodni oficijal, Struna Alojz, učitelj, Doležal Alojz, knjigovodja, Malenšek Jože, učitelj. Hren Jože, žel. uradnik, Kenda Stanko, posojilniški blagajnik, Lozej Ivan, železničar, Prunk Matija, stražnik v pokoju, Hvalenc Jože, knjigovodja, Trafenik Franc, plačilni natakar, Bratuša Vinko, v. stražnik v pok., Kurinčič Franc, trg. zastopnik, Medved Štefan, odv. uradnik, Cizelj Miško, učitelj. Pozeb Ivan, pošt. poduradnik v p., Dominkuš Maks, učitelj, Stergar Ivan, kazn. nadzornik, Polak Rudolf, bančni uradnik. Dr. Šestan Ivo, odv. koncipient, Dr. Boštjančič Leopold, odvetnik. »Zasluge« SLS za cesto v Koroškem predmestju. Volilec nam piše: Ko so v četrtek o-tvorili avtobus-promet v naše predmestje, sem šele prav spoznal, kako krasno je SLS potlakala naše ceste. Avtobus me je poškropil vsega z brozgo, bal pa sem se tudi, da se na naši »ravni« cesti ne zvrne na-me. Iz hvaležnosti za vse te dobrote, ki nam jih je v koroškem predmestju izkazal SLS-župan, bom v nedeljo vrgel zato krogljico v Mio ikriajicol Nela borsa dala ČEGAVA JE ZASLUGA, DA BORZA DELA NI POSTALA STRANKARSKA EKSPOZITURA SLS. Ko je država ukinila nekatere borze dela kot državne urade, smo bili vsi edini, da je treba iz socijalnih in gospodarskih razlogov ohraniti to brezplačno posredovalnico za delo. Razlika se je pokazala v načinu, kako je treba zagotoviti nadaljnji obstoj urada v Mariboru. Prišlo je celo do velikega nesoglasja, kajti SLS je imela poseben interes, da postane ta urad mestne občine, medtem, ko je stala SDS na stališču, da naj mestna občina urad, kolikor je najnujneje, podpre, da ga pa naj vzdržuje država bodisi z direktnimi podporami ali pa preko delavske zbornice. Našel se le naš predlog torej takrat urad prevzela sama, bi ga imela način, ki je služil potem tudi drugod za podlago. Ako pa bi bila mestna občina še danes in bi ga imela še naprej na lastne stroške, medtem ko pobira država potom bolniškega zavarovanja delavcev prispevek tudi za borze dela. Da je torej Borza dela. ostala nepristranski urad za delavstvo in ne strankarska ekspozitura SLS, ter da je mestna občina vendarle obvarovana preobčutnih izdatkov, to i® dosegla s svojim odločnim in smotreniiB nastopom SDS. Nova šola v Magdaienskem okraju Klub SDS občinskih svetnikov se je zavzemal z vso odločnostjo za zgradbo nove šole v magdaienskem okraju, ker je videl, kako potrebna je nova meščanska šola v Mariboru in v kako slabem stanju se nahaja magdalenska dekliška osnovna šola. Maribor, ki je vedno v največji meri skrbel za svoje šolstvo, mora sedaj doživeti, da deška meščanska šola nima niti toliko šolskih sob kakor pa razredov. Res je, da povzročajo to prenatrpanost večinoma izvenma-riborski učenci; bilo bi torej pravilno, ako bi zanjo prispeval tudi mariborski okrajni zastop. Sprva se je zdelo, da se bo to doseglo prav lahko, kajti večinska stranka Narodnega bloka je bila istočasno vladajoča v okrajnem zastopu, ko je bil mestni župan hkrati tudi gerent okrajnega zastopa. Danes se vidi, da je bila vsa stvar spretno nastavljena past takratnemu demokratskemu velikemu županu. Kajti če bi bil potrdil obvezo okrajnega zastopa, bi ga obtožili, da je prekoračil svoj delokrog, ker ga pa ni potrdil, pravijo, da je onemogočil novo šolo. To se najbolje vidi iz tega, ker je sedanji okrajni zastop, v katerem vlada ista stranka, svoj prvotni predlog umaknil, ker noče spraviti svojega velikega župana v neprijetno situacijo. Da pa stranki, ki se zadnje dni v toliki meri ponaša s svojimi zaslugami, nova j šolska zgradba vendar-le ni bila pri srcu, ■ se pa razvidi tudi iz tega, ker ni hotela dopustiti, da bi se pričela graditi vsaj dekliška osnovna šola v magdaienskem okraju, čeravno je tukaj prizadeta samo mestna občina in bi se brez vsega lahko z delom pričelo, seveda, ako bi bilo do- i volj dobre volje. Na žalost pa je te manjkalo, in tako ima ta šola menjalni pouk kakor kaka gorska enorazrednica, poleg tega pa so prostori skrajno slabi in še v veliki meri nezdravi. Volilci V. okraja bodo morali to vpoštevati In se zato od* ločiti za SDS, ki je ves čas odločno zahtevala novo magdalensko šolsko zgradbo, ne pa za tiste, ki so jo doslej spretno odlagali, tudi če jo sedaj na vse strani zopet obetajo. Volili bodo torej v tretjo škrinjico. Acrtaciiski lokali SDS za občinske volitve Glavni agitacijski lokal: Tajništvo SDS, Cankarjeva 1. J. okraj: Ljudska klet (Grajska ulica). II. okraj: Tajništvo SDS, Cankarjeva ulica št. 1, III. okraj: Restavracija »Union«, Cafova ulica, IV. okraj: Gostilna Dergas, Koroška cesta 48. V. okraj: »Mariborski Dvor«, Dr. Ver-stovškova ulica. (Klubova soba). Vsem volilceml 1. Volitve so v nedeljo 18. dec. od 8. ure zjutraj do 5. (pete popoldne. 2. Vsi naši zavedni volilci naj gredo volit že dopoldne! 3. Po oddaji krogljice pridite v pristojne agitacijske pisarne stranke, ki jih navajamo na drugem mestu! Zlasti se naj tam zbero agitatorji, zaupniki in kandidati! 4. V nedeljo dopoldne obiščite vse svoje znance in prijatelje v mestu in jih spra vite že dopoldne na volišče za tretjo škrinjico! 5. Ostanite v nedeljo do konca volitev v službi paše dobre stvari ter opustite do večera izlete in zabave! 6. Javite že jutri v soboto v tajništvu SDS. Cankarjeva 1, ali pa vsaj v nedeljo že v prvih urah v pristojni agitacijski pisarni vse one, o katerih veste, da so bolni in ki jih je treba spraviti z vozom ali spremstvom na volišče! Enako javite naslove onih, ki so se v zadnjem času morda preselili iz ene ulice v drugo ali pa se izselili iz Maribora! 7. Vsi spustite kroglice v tretjo skrinjico. Volilni odbor SDS: Dr. Kac. Če je pod socialističnim županom bilo slabo, je odgovorna SLS! Klerikalci danes po »Slovencu« in »Mariborčanu« vedo mnogo slabega povedati o bivšem županu Grčarju in njegovem gospodarstvu. Mi nimamo povoda, Grčarja braniti, konstatiramo pa, ker je morda že eden ali drugi to pozabil, da je bil Grčar i. 1921 izvoljen za župana z glasovi zastopnikov SLS. Če torej obsojajo Grčarja, obsojajo same sebe! Naroden škandal! Ni še pozabljeno, da se je SLS pri volitvah v oblastno skupščino zvezala z Nemci in pomagala izvoliti edinega nemškega poslanca v oblastni skupščini, ki bi samo z nemškimi glasovi nikdar ne bil Izvoljen. V zgdovini Maribora bo črn list, ki bo popisal ta naroden škandal. Slovenci! Ali hočete ljudem, ki so sl zvezali proti krvnim bratom s tujerodci. zaupati narodno usodo Maribora? To bi bil nov in hujši narodni škandal, to tembolj, ker je že tudi iz dosedanjega tesnega sodelovanja SLS in Nemcev v mestnem občinskem svetu jasno, da si bodo SLS in Nemci tudi v bodočem občinskem svetu ležali v objemu. Zaveden in naroden Slovenec more 7 nedeljo voliti le TRETJO ŠKRINJICO. S tem pokažimo svoje ogorčenje nad grdim narodnim izdajstvom SLS v Mariboru! Volilci, vsak naj prinese kako legitimacijo! Ker so se pri raznih volitvah vršile ne-rednosti, da so volili ljudje, ki te pravice nimajo, se bodo na voliščih zahtevale legitimacije. Kot takšna velja bodisi domovnica, opcija, krstni list, delavska in poselska knjižica, potrdilo uradnega pred stojnika, železničarska ali uradniška legitimacija in podobno. Pozor! Primorci in Korofd! V nedeljo doooldne glasujemo vsi za dr. Ka-covo tretjo skrinjico Ponesrečen otrok. V Zg. Sv. Kungoti je triletna hčerka posestnika Krajnca padla s postelje ter si zlomila desno roko. Ponesrečenega otroka so pripeljali v Ma» ribor v bolnica V Mariboru, dne 16. XII. 1927. Mariborski V F C P ft N I K Jutri Sfhti a f Ninine in serifu© strani avtobus pronra'a (Mariborsko kramljanje). Maribor alias blatograd.-avtobusi, — vozni listki. - ne- SLUTENA ZNANSTVA. — ŠPEKULACIJA. - PROSTE VOZOVNICE.— VOZNI RED, KJE SI? - ŠOFERJI. — UBOGE CESTE! - POMILOVANJA VREDNI PEŠCI, FIJAKERSKA SMRT IN DRUGO. Da pa vodi nova cestna železnica že danes brez voznega redu, je pa že več. ko prekomodno. Sicer pa je pri tem grehu mestne občine upoštevati veliko o-lajševalno okolnost: Volitve so in, je polno, polno — dela. Upajmo, da dobimo skoro vozni red, ki pa ne bo samo na papirju. Z avtobusi vozijo šoferji. To so dobri, prijazni dečki in nimajo kar nič fijaker-skega na sebi. Sedaj dobijo uniformo, nekateri že nosijo kape. Med šoferji so Rusi, Nemci in celo — Slovenci. Ker tudi Kitajci hodijo po Mariboru, je verjetno, da bomo imeli skoro tudi kitajskega šoferja. — Kondukterji in kontrolorji so resni, službeni ljudje in zelo vljudni. Do-sedaj se še ni nobeden ponesrečil. Tako so šoferji in kondukterji neizpremenljiva solnčna stran avtobusprometa in to je koristno pripomniti; kajti tej solnčni strani sledi blatna stran: Neusmiljeno razorane ceste Izven mesta. Kadar pada dež so vse dupline polne blatne brozge in ko. pridrči avtobus, poškropi pomilovanja vredne pešce, ki se drže ograj, plotov, hiš in vež — potem pa si brišejo obraz, in stržejo obleko, polglasno preklinjajoč avtobuse in Izumitelje teh brezobzirnih vozih.— Avtobusi so —fijakerska smrt. »Zlati« Žebot, kateremu je . do fijakerskih krogljic krvavo pri srcu, je brez moči in kljub obljubam ne more in ne more ničesar storiti. Pa se bodo našli kalini, ki bodo šli na klerikalni volilni.lim in poljubili batino, s katero so. dobili po fijakerski grbi! — To so torej splnčne in senčne strani blatograjskega avtobusprometa. Če te vse seštejemo in primerjamo, pridemo do nesumljivega zaključka, da je najsvetlejša solnčna stran okoinost, kako so se klerikalni kunktatorji (beri »cincarji« v slovenskem smislu 1) branili avtobusov, — najtemnejša senžna stran pa je, da so ti avtobusi in tudi cestni projekti za iste bilbspočeti v glavah demokratov... Temo te senčne strani pa povečuje še dejstvo, da je z avtobusprometom prišlo dokaj dela-zmožnih in dobrih ljudi do dela in zaslužka. — Seveda je križ v Blatogradu: Kar je dobrega in koristnega, plemenitega je vse, prav vse zasluga SLS, vse drugo, kar ne »paše« ali spodleti, pa je izum in zasluga demokratov in socijalistov... In tako je tudi z avtobusi ki se dobro obnesejo pa tudi ceste dobro in temeljito razorjejo. — V predstoječem kramljanju pa je dosti povedano, kar je treba vzeti na znanje »cum grano salis«: merodajnim faktorjem v opomin, blatograjskim meščanom na znanje, vozeči se publiki pa za smeh in kratek čas. ■ Če bo kaj novega se še oglasim s kako solnčno stranjo. Au.-----s! Maribor, 10. dec. 1927. rtastal je resen prepir radi korenine, i/. katere izhaja ime našega divnega, krasne#, jedinstveno lepega Maribora. Nekateri trdijo tako, drugi zopet tako. Zato je v tej deljenosti mnenja edin izhod, k te zagate, da se naše mesto prekrsti * — Blatograd. V krstnih listinah, ki morajo biti spisane na pergamentu iz pristne oslovske kože, mora stati črno na belem, da se je ta prekrstitev izvršila hod klerikalno ero 1927. To pa zato, da se zanamci za letnico novega naziva ne bi zopet krvavo prepirali. Merodajni faktorji se s tem našim predlogom popolnoma strinjajo. Škoda za zgodovino hašega mesta je, da pred bodočimi volitvami ni več občinske seje, v kateri bi se ta prekrstitev sklenila kot nujna in določil datum krstne slave. Neki zmage zavesten cerkovnik mi je Povedal zaupno, da se bo po 18. decembru 1927 dovolila vožnja na vseh avtobusih le onim osebam, ki se bodo izkazale z legitimacijo SLS, na kateri bo slika dr. Antona Korošca in podpis »zlatega« Zebota. Falzificiranje legitimacij se bo strogo kaznovalo. Radikalne legitimacije bodo tudi veljavne i. s. le tako dolgo, dokler bo SLS —'vvladi. Edino na prosi do pokopališča baje ne bo treba izkaznic. Sicer pa ne verjamem, da bi do tega prišlo, ker potem bi moral jaz do Smrti broditi po blatu; kajti mene klerikalci ne bi sprejeli med »svoje«, četudi so me kot ministranta dr. Korošca zelo, zelo obrajtali. Ali to je bilo nekdaj v starih časih ... Poseben pojav po blatnih cestah In posebno ob tramvajskih postajah so vozni listki — rmeni in rdeči, ki dajejo posejani po trotoarih, u-Hcah in postajah — našemu Blatogradu res velemestni značaj ali pa imaš vsaj vtis, da si v modernem mestu, kjer ima — tramvajske karte. — Vozni listki so edina zdrava valuta v Mariboru, četudi niso prenosljivi, a so vendar —• kar Povem pozneje — dober predmet za špe kulacijo. Brihten Človek izrabi vsako konjunktura — Z avtobusom se vozijo različni ljudje ut v gnječi se sklepajo neslutena znanca z ljudmi, katerih ali nisi preje nikdar videl — ali pa ši jih videl ter si se jih v velikem loku izogibal. Tako se zgodi, do stopiš v avtobus z damo, ki ti ie na kopni cesti dala nepričakovano »brco« in tedaj imaš priliko, da ji galantno odstopiš mehki sedež. Pred kratkim se je na progi II. predstavil mlad mnt mlademu dekletu in komaj je avto-zdrČal do namembene postaje, sta prišla do spoznanja, da sta se pravzaprav že lansko leto nekje videla in — zaročila... Tako je avtobus tudi odlično komunikacijsko sredstvo od srca do srca... To je brezdvomno svetla Solnčna stran avtobusprometa vsaj do medenih tednov; če pa postane pozneje objekt Preklinjanja — je pa to njegova senčna stran. Kakor se pač vzame. Senčne strani so tudi, če se mora dolžnik' voziti z upnikom, zakonski mož z ljubimcem švje žene, moževa ljubica z zakonsko ženo, trgovec s svojim konkurentom itd. — Brihtni Mariborčani to. se pravi naš nadebudni blatograjski naraščaj pa je prišel na idejo, da se da za 1 Din peljati Po celi progi... Seveda, če koga dobijo, mora doplačati, če pa nima dinarja, pa mora pri prvi postaji iz tramvaja na Čisti meranski Zrak. Proste vozovnice za pridne novinarje so na vidiku. To novico imam iz avtentičnega vira, kjer se mi je povedalo, da si naj škribontarji od »Jutra«, »Večemika« In »Volksstimme« ne delajo nikakih u-Pov; kajti proste vozovnice so določene samo za pridne novinarje v Cirilovi tiskarni, eventuelno tudi za tov. Kovača kot odškodnina za- petletno zastonjkarstvo. Mogoče pa le tudi »nam družini« zasije milost te dobrote, za katero se bomo kajpak pokazali zelo hvaležne. Mariborski m zasluge sls-Zupana v pravi LUCI. »Mariborčan« vpije kakor petelin na plotu, da je vse, kar se je v Mariboru dobrega napravilo, zasluga SLS in njenega župana g. dr. Leskovarja! Koliko svojega časa je mogel g. župan posvetiti skrbi za mesto, si bo lahko vsak vojileč na prstih izračunal, če pomisli, da je g. dr. Leskovar obenem tudi predsednik oblastne skupščine in oblastnega odbora; 'katera funkcija sama, ako jo hoče vestno vršiti, absorbira človeka popolnoma. Če se pa povrh še pomisli, da ima g. dr. Leskovar eno najbolj cvptočih odvetniških pisarn v Mariboru, ki mu jo iz srca privoščimo, je jasno, da tudi to zahteva celega človeka. Povemo to samo radi tega, kei mora vsakdo uvideti, da je težko poleg takih dveh funkcij še voditi tako veliko komuno kakor je mariborska. ..Če pa smatrajo SLS in g. župan za posebno zaslugo, da ima g. župan poleg lepih dohodkov iz pisarne še kot oblastni predsednik 5000 Din in kot mestni župan tudi 5000 Din mesečnih dohodkov, jim. seveda zaslug ne moremo odrekati« Pristalem SKS v Mariboru Krajevna organizacija SKS v Maribora je glede'na nedeljske občinske volitve napravila sledeči sklep: Ker naša stranka za bodoče volitve v mestni zastop mariborski nima lastne kandidatne liste, daje svojim pristašem za te volitve prošte roke, Priporoča pa, da se vsi pristaši volil-ci volitve udeleže in, da oddajo svoj glas po svoji uvidevnosti, vpošteva-joč pri tem program in trenutni položaj nase stranke. Aeroklub JiaM krilu4* ¥ Msr^oru Dne 14. maja 1922 je bil pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Petra v Beogradu osnovan Aero-klub »Naša kri-i la«. Predsednik kluba je knez Pavle, Cilj Aeto-kluba je, da se seznani naš narod z velikimi koristmi, ki jih zraka-plovstvo nudi človeštvu, da goji in razvija ljubezen do zrakoplovstva kot športa in važnega gospodarskega čini teka .in pomaga njegovemu razvoju v državi, kot jakemu sredstvu državne obrambe. Nadalje, da kot član mednarodne aeronavtične federacije vrši funkcije v mejah zrakoplovstvo kot športa, ki mu po statutih federacije pripadajo. | Tudi v Mariboru se. ustanovi mestni odbor Aero-kluba. Ustanovni občni zbor se bo vršil v torek dne 20. tm. ob 20. uri v čitalniški dvorani Studijske knjižnice j (Kazino). Uvodoma bo imel tajnik Aerokluba v Ljubljani/g. dr. Stane Rape predavanje o zrakoplovstvu s skioptični-mi slikami. j Pripravljalni odbor vabi vse, ki so se že prijavili za člane in one, ki se zanimajo za zrakoplovstvo, da se občnega zbora udeleže, kjer tudi lahko priglasijo j svoj pristop h klubu. Iz Delavske zbornice. Mnogi, ki se obračajo na belavsko zbornico, naslavljajo svoje dopise in druge pošiljke čestokrat na naslove poedinih zborničnih uradnikov. V interesu gladkega poslovanja je želeti, da se to opusti in naslavlja vse dopise in druge pošiljke , na uradni naslov, ki je: .Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, Poljanska cesta 12. — Predavanje o Akademiji znanosti In umet nosti in o Narodni galeriji, priredi Narodna galerija dne 21. decembra ob 19. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Kot govornika nastopita gospoda dr. Dragotin Lončar, predsednik Slovenske Matice, ter msgr. Viktor Šte-ska, predsednik Umetnostno-zgodovin-skega društva. Pri predavanju, ki bo. prirejeno s skioptičnimi slikami, se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. — Nedostatek v carinskem skladišču. Prejeli smo: V carinskem skladišču št. III. so prostori ves dan brez razsvetljave. Prevzem blaga je v zimskem času mo* goč v predpoldanskih urah, popoldne pa med drugo in četrto, dočim je v temi u-radovanje nemogoče in se mora poslovanje prekiniti. Stranke so radi tega ne-dostatka močno prizadete, zlasti, ker so prisiljene plačevati ležarino za blago, ki f bi ga bile lahko prevzele že dan poprej in ker prejmejo blago, ki ga eventuelno nujno rabijo, kasneje. Temu pa je kriv urad sam in so torej pritožbe popolnoma upravičene. Upamo, da . bo zadostovalo tole opozorilo- iri da bo gospod upravnik uvidel, da je upeljava razsvetljave v o-menjenem skladišču nebhodno potrebna. Glasbeni odsek Sokolskega društva v Ljutomeru priredi v soboto dne 17. dec. ob 8. zvečer koncert pri pogrnjenih mizah v Sok. domu. Pri koncertu, ki bo pod vodstvom br. Žagarja, sodelujejo iž prijaznosti gdč. M. Zacherl, g. Živko, in g. Bajde iz Maribora. Na programu so poleg orkestralnih tudi pevske in solo točke. Vabimo vse prijatelje godbe in prijatelje Sokola k obilnemu posetu. ~ 1956 Nezgoda delavca. Delavec tovarne za lepenko na Sladki gori Ivan Neumeister se je ponesrečil včeraj- pri prevozu. Z lepenko natovorjen avtomobil ga je pritisnil ob zid ter mu zlomil več reber- —■ [ Razpisane dobave mariborske občine. J Mestna občina mariborska razpisuje za leto 1928 sledeča tekoča dela in dobave: zidarska, tesarska, betonska, kle-! parska, mizarska, dimnikarska, kovaška, pečarska, kolarska, ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska, tapetniška in sedlarska dela, dobavo zdravil in dobavo kruha. Obrtniki mesta Maribora, k iželijo prevzeti gorinavedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1928, se vabijo, da predložijo s 5 Din kolkom o-premljene prošnje ob navedbi enotnih cen do ?7. decembra opoldne v vložišču mestnega magistrata. Ponudbe je oddati v zaprti kuverti z napisom: »ponudba za tekoča dela 1928«. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Franči-; škanski ulici. Enotne cene je vpisati v izkaz za tekoča dela, katerega je predložiti k prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik že pregledal pri mestnem gradbenem uradu razpolo-ki želijo prevzeti gori navedena tekoča pristal. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnike ne oziraje se ;na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu, — Zimsko-sportni odsek SPD priredi 17. in 18. t. m. izlet k Mariborski kočL Prva partija izletnikov odhaja v soboto ob 8.20 zjutraj, druga ob 13.33 In zadnja ob 17.20. , Vse do Hoč. Povratek v nedeljo. — Vsi člani smučarji, posebno začetniki so vabljeni, da se izleta sigurno udeleže. Za-' j padlo je 20 cm pršiča na staro podlago, I torej smuka idealna. Za prenočišča in1 i prehrano v koči je popolnoma preskrbljeno. —< Načelnik. Vlomilska tolpa v predmestjih. Že pred dnevi* smo poročali, da je ▼ predmestjih ria delu vlomilska tolpa, ko-je poizskusi pa so končali skoroda z neuspehom, Neznani storilci so v isti noči skušali vlomiti na osmih krajih in imeli uspeh samo pri krojaškem mojstru Han-tiču, kjer so ukradli 1000 Din vredno zimsko suknjo. Vlomili so tudi v izložbeno okno pobrežke trgovine Renči, niso pa ničesar odnesli, ker ja bilo v izložbi po večini železje in ker so jih pravočasno stanovalci pregnali. Trgovec ima vendar na izložbenem oknu 300 Din škode. Vlomili so dalje tudi pri trgovcu Franca Prehtlu in tudi od njega odšli brez-plena, ker so jih ponočni pasanti pregnali. V Dogošeh so vlomili najbrže isti storilci o-kno pri železničarju Ivanu P. in tudi odšli praznih rok. Skušali so vlomiti tudi v druge okoliške trgovine, nikjer pa niso imeli prave sreče. Da so hodili in postopali tudi okrog drugih trgovin in si ogledovali pristopne in za tatvino ugodne kraje, pa so pričale sveže stopinje v snegu. V zvezi s številnimi vlomi sta bila aretirana dva osumljenca, ki pa krivdo odločno zanikata. Žrtev hazardnih sleparjev. . Včeraj so se v neki mariborski gostilni sestali trije znani hazardisti in si izbrali za žrtev nekega čevljarskega mojstra iz okolice Murske. Sobote. Dočim sta dva z zaznamovanimi kartami sleparile tujca, je tretji kibiciral in z združenimi močmi so čevljarskega moistra odrli za pošteno prislužene denarje. Po policijski uri so ga zvabili celo v neko gostilno v. Novi vasi in ga osušili do poslednjega beliča. Ko je osleparjeni čevljar zaigral poslednjo paro, sta mu soigralca velikodušno poklonila po 50 Din za povratek v Mursko Soboto. Za sleparijo je zvedela policija in takoj aretirala osumljence, ki pa so bili že brez denarja. Pri njih je našla tudi zaznamovane karte. Vsi trije bodo oddani sodišču, ki jih bo primerno nagradilo. Družina »Napredek« priredi v proslavo kraljevega rojstnega dne v soboto ob 15. (3.) uri v mali dvorani Narodnega doma interno aka demijo z izbranim sporedom. — Kamen v glavo. Vaškemu mesarju Juriju Orniku iz Sp. Korene je na poti v Vurberg neki posestnik iz sosednje vasi najbrž lat starega sovraštva, zagnal kamen v glavo, da je obležal v nezavesti na cesti. Ornik je par dni polegal doma, sedaj je pa moral priti v Maribor v bolnišnica. —_ Mariborske perioetiie tbTERIJSKA SREČA. — FATALNA LOČITEV ZAKONA. BORBE. — IN FLAGRANTI. IZ VOLILNE Maribor, 16. decembra. Makso in Mira sta si prijatelja. Ona ga hoče poročiti On njo zaenkrat še ne. Niti aktivno, niti pasivno. Ona grozi s samomorom. On meni, da so vrvi poceni in venec rdečih nageljčkov bi njej plavolaski posebno pristojal. Nato se ona dnevno spomni, da ima še neko bogato teto. On pa misli da so še žive bogate tete vedno nekaj riskantnega. Razjarjena kupi srečko razredne loterije. Makso takrat ne poda nikake izjave. K prihodnjemu sestanku povabi tudi svojega prijatelja Morica. Ona misli, da je ta pač oduren človek, ki nikdar nima zlikanih hlač. In še isti dan zadene ona v razredni loteriji 25.000 Din (z besedami, da ne bo neverjetno, dvajsetpet tisoč dinarjev). Makso hoče Miro takoj poročiti. Ona pa zdaj noče in poroči Morica, čeprav nima zlikanih hlač... Nauk: Kakor meni, tako tebi. Buček je poročen. Po enoletnem zakonu mu pobegne žena z njegovim najboljšim prijateljem. On toži na ločitev in se tolaži s svojo najljubšo prijateljico. Sodba se glasi da sta kriva oba, pohištvo se mora deliti. Buček kupi pol ducata tesarskih žag in »colštok«. Natančno vse izmeri. Prežaga vse lepo navpično, natančno skozi sredino: glasovir, dya stola, mizo, psiho, kuhinjsko mizo. In tako dalje. Polovice pošlje svoji nekdanji »boljši polovičkl«... Nauk: Deljeno veselje je dvojno veselje, deljena bridkost je polovična bridkost Joža je v »rožcah«. Zvečer četrt na dvajsetštiri. Muškatelec 1927, politika in volitve (istega letnika) so ga zmešale. Kadar je srce polno, je žep prazen in usta govore resnico: In vino veritas.. Zato se končno prigunca do neke »Av-tobus-postaje« in držeč se za drog, si zajucka in glasno zapoje: »O, eseles, o eseles, kako si ti mogočna...« (po melodiji »O Tannenbaum...«) Straža pri haja: »Gospod, nehajte s popevanjem!« Joža mrmra: »Ampak — hop — gospod straža, veste — hop — jaz sem — hop — eseles. Ali ne veste, da smo — hop — mi eseles — avtobus — hop — jaz eseles — hop — prmoj-------------« Straža se na mrdne, zavedaje se kaljenja nočnega miru. »Gospod, mi smo v SHS, ne v SLS. Le pojdite z menoj!« In Joža se gunca v »Hotel Graf«... Nauk: Bodi krotek in iz srca poni' žen... Madame ljubi »flirt« tudi v dobi neštetih kriz. Monsieur je v hudih škripcih: davčni vijak, eksekucija, blagajna prazna ... Madame gre na promenado, vrže po Gosposki nekaj »puščic«... zadene kavalirja. Dobra večerja, koncert, bat itd. itd. Monsieur zasači oba in flagranti, s samokresom ustavi kavalirja: »Smrt ali —« Pogodita se za 5000 Din, kavalir plača kavalirsko: takoj. Še na tešče poravna monsieur dolgove... Nauk: Kaj se ti pobič v nevarnost podajaš I — Iz življenja mariborskih ptic Maribor, 15. decembra. Tudi Maribor ima svoje prave ptiče. V mestu in njega bližnji okolici je nebroj tajnih in skritih kotov in kotičkov, pa tudi mnogo javnih in vsem dostopnih prostorov. Ni čuda, da se je povsod vgnezdilo in udomačilo vse polno pravih ptičev. Prav za prav jih je bilo pred kakimi petdesetimi leti, ko se državne in lokalne oblasti za nje zmenile čisto nič, vsepovsod mnogo več kakor dandanes. Sedaj, ko se je tudi zakonodaja že ponovno resno pečala tudi s to panogo naravnih pojavov, pa jih je od leta do leta še dalje manj. So prav muhasti, svojeglavni in posebne vrste ti naši ptiči Eni izmed njih se klatijo in potikajo kar javno in brez sramu skozi celo leto pri lepem in slabem vremenu po mestu, po mestnih parkih in drevoredih in te nadlegujejo s svojo vsi-Iflvostjo, če se hočeš v hladni senci na kaki klopici malo oddahniti Celo na ulicah In glavnih trgih jih zaslediš. Drugi zopet se pojavljajo samo takorekoč mimogrede, od časa do časa; nektere mesece v ietn jih lahko opaziš vsak dan; drugi del leta pa prebijejo bogvekje drugod; očitno jim mestno življenje stalno ne ugaja; naveličajo se ga in odidejo drug za drugim, tako da komaj to opazimo, ali v bližnjo okolico ali pa celo v zelo oddaljene kraje in v tuje države. H naši mariborski ptiči so v resnici nekaj povsem nestalnega; nič stanovitnega ni najti na njih. Vedno smejoči se maloazijski modrijan Heraklit je torej tudi v tem pogledu imel prav, ko je, zalezujoč grške ptiče ob morski obali, menda 500 let pred Kristusovim rojstvom prišel do prepričanja, da se na svetu vse izpreminja, da takorekoč vse teče. Okosteneli Platon s svojimi teorijami o stabilnosti sveta jo je brezdvomno polomil. Dokaz temu življenje mariborskih ptičev. založilo društvo »Naturwissenschaftli-cher Verein in Steiermark.« Tako bo sedaj vsakdo, ki ima veselje do božje narave, do zelenih gozdov, mehkih tratic in stez in pa do naših mariborskih ptic in ptičic, lahko po tej knjigi dobil jasen vpogled v življenje in trpljenje, v klatenje in potepanje, v potovanje na letovišče ali zimovišče vseh naših in okoličanskih ptic. Tu je vse natančno z leti, meseci in dnevi dokumen-tarično povedano in dokazano, kdaj se vračajo v Maribor ali v Pekre škrjančki ali srakoperji, kdaj se v Radvanju ali Limbušu prvič oglasi kukavica ali drozg, kdaj dobi v Počehovi ali Bohvi selček pogorelček svoj nežni prvi rod, pa tudi, kdaj se priklati v naše mestne parke kalin s Pohorja ali brinovka s severa; pa še mnogo, mnogo drugih lepih in zanimivih stvari, ki jih stari ljubitelji narave in zlasti naši lovci vse dobro poznajo, pa jih bodo sedaj vseeno z veseljem in užitkom čitali; tudi naša šolska mladina. Vse pohvale vredno delo, pisano z mnogoletnim trudom in z veliko ljubeznijo do stvari. V vse kote In kotičke, v vsa skrivališča in zavetišča pravih mariborskih in tudi okoličanskih ptičev je sedaj temeljito podregal in z bengalično lučjo posvetil, pa se s tem Brehmu in našemu Erjavcu v primerni razdalji pridružil kot svetla zvezda v temni noči, ki jo ustvarjajo naše javne razmere, pohorski rojak nemškega pokoljenja g. Otmar Reiser s svojo 143 strani obsegajočo knjižico z naslovom »Die Vogel von Marburg an 4er Drau«, ki jo je v Gradcu izdalo in Vidi pa se, če si ogledamo navedena imena naših krajev, vasi, mest in potokov, da avtor ni pristaš Heraklitove tezt o večnem izpreminjanju, ampak da se bolj nagiba k Platonovi veri. Naš J. Zupančič jo je bolje pogodil, ko je v svojih »Mestnih parkih v Mariboru« slovenskim imenom dreves in grmov prideja! tudi nemško besedo. G. O. Reiser, živeč na vznožju našega Pohorja, je pozabil na slovensko značbo. Kdor bo to lepo knjižico — kakor g. pisatelj sam na zadnji strani obeta, — prevedel v slovenščino, bo moral biti bolj širokogruden in bo moral k slovenskemu in znanstvenemu imenu posameznih ptic pridejati tudi nemško. Marburg, Pickern, Lembach, Pettau je za nas še razumljivo; toda Saukendorf, Lendorf, Bergental, Zwet-tendorf in še mnogo drugih podobnih imen bi se lahko tudi povedalo v domačem, slovenskem jeziku. Tako pa izgle-da, da valovi preobrata še danes ne pljuskajo do pohorskih vinogradov g. avtorja. Anglež ali Amcrikanec, ki bo to knjigo čital, bo prepričan, da leže kraji, v njej imenovani, v nemški državi Kdor ljubi naše mariborske ptiče, naj seže po tej knjigi ali pa vsaj počaka na njen slovenski prevod. Dr. Fr. M. Mariborsko gledališče in mestna občina Poleg gospodarskih ima vsaka občina tudi svoje kulturne dolžnosti; mestne občine jih imajo še v posebno izdatni meri. Gotovo je, da daruje mariborska občina mnogo v kulturne namenp, kar je posebno potrebno, če pomislimo, da večino naših inštitucij šele gradimo v seda njih, gospodarsko gotovo težavnih časih. Največ je žrtvovala mestna občina za Narodno gledališče, tako da lahko mirno trdimo, da bi se mariborsko gledališče ne bilo moglo tako lepo razvijati, kakor se je, ako bi mu bila mestna občina prepustila samo poslopje in inventar. Navzlic temu pa je Narodno gledališče prišlo v težavne prilike in se zadolžilo za okoli Din 700.000. Gotovo je, da je tak dolg zelo nevaren in gledališka uprava ga je hotela kriti s prihranki, ki bi nastali, ako bi odpustila in s tem vrgla na cesto nekaj naših umetnikov ter omejila opereto, opero pa sploh opustila. Ker priznamo vsakomur svoje zasluge, izjavljamo, da je neoporečno zasluga oblastnega poslanca Grčarja, da je nabral številne nove abonente in sprožil idejo, da prevzame nekako garancijo za obstoječi dolg mestna občina. Z enako odkritosrčnostjo pa moramo priznati, da se te misli nikakor niso hoteli oprijeti ravno tisti, ki si sedaj laste vse zasluge, saj je znano, da je po tozadevnem referatu podžupana dr. Lip o Ida izjavljal g. župan dr. Leskovar, da je potrebno, da tak sklep potrdi še višja inštanca. Ta višja inštanca bi bil Oblastni odbor pod predsedstvom — dr. Leskovarja. Res je, da pomenja gorenja svota na prvi pogled precejšnjo obremenitev mestne občine, ki pa se zmanjša, če pomislimo, da se je mestna občina obvezala dajati po 70.000 Din skozi 10 let, kar je še manj, kakor je dajala za gledališče do slej, namreč pred leti 200.000 Din, lani 100.000 Din. Brez posebne obremenitve se nam je posrečilo rešiti mariborsko gledališče dolgov in mu omogočiti nadaljnji razvoj. Mariborsko gleda S ■■■■ ■- X REPERTOAR; Petek, 16. decembra ob 20. uri »Kar hočete« ab. B. Prvič. Slavnostna predstava. Sobota, 17. decembra. Zaprto. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri »Modna revija«. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Pondeljek, 19. dec. Zaprto. Torek, 20. decembra ob 20. uri »Kar hočete «ab. C. Kuponi. Modna revija v mariborskem gledališču. V nedeljo, 18. t. m. ob 3. (15.) uri popoldne bo v mariborskem gledališču modna revija, med' kojo bodo vpletene plesne in pevske točke. Pri reviji sode-uje damski salon ge Marice Kitzlerjeve s promenadnimi in plesnimi oblekami ter modistovski atelje gdč. Novakove. Plesne in pevske točke bodo izvajali člani mariborskega gledališča gdč. Lubejeva, gdč. Udovjčeva ter gg. Bratuž in Hara-stovič. STOLZ: TAKRAT V STARIH ČASIH. Tokrat je imela gledališka uprava srečno roko v izbiri operetnega gradiva; videli smo včeraj prav ljubko delo te vrste, ki obeta, da ostane delj časa na našem repertoarju. Že vsebina, ki obravnava prisrčne ljubezenske doživljaje, je posebno prikupljiva in isto velja tudi o glasbi To, kar je pa delu pripomoglo do popolnega y$peha, je bila uprav prvovrst na režija in oprema. Izmed številnih vlog bomo omenili le nekatere najznačilnejše tipe. Angela po domače Angeljček, katero je podala gdč. ^ u b e j e v a, je bila spet v dobrih rokah. Sklepna scena druge slike je bila podana resnično občuteno in je vsled tega močno učinkovala. Izvrsten primer brhke in jubezni željne kmetice-vdove je bila gdč. (ovačičeva. Njen temperament je prišel tu do prave veljave in s svojim živahnim nastopom je napravila, da se je publika prav od srca smejala. Prvovrstno pogoden tip potujočega židovskega a-genta je ustvaril g. 2 e 1 e z u i k. Eleganten in tudi v igri učinkovit je bil modni trgovec Cvilič, katerega je podal gosp. Skrbinšek. Obrtna pomočnika« Pra- vič in Kopriva( g. Bratuž in g. Ha- r a s t o v i 6) sta prav dobro izražala o-sebne značilnosti in osobito sta še za ljubezenske avanture razpoložena starca, dvorni svetnik in bogat vdovec (g. T o* vornikin g. Rasberger) mnogo storila, da je poteklo dejanje živahno in da se je pri publiki ustvarilo trajno, animirano razpoloženje. G. Kovič nam je posebno ugajal s svojo prisrčnostjo, s katero je karaktiziral starega, ubogega izdelovalca lutk, Skrčeka. Hlapec pri veseli vdovi Podkoritnikovi je bil gosp. Stankovič in lahkoživa Hortensa pa gdč. Udovičeva. Uveljavila sta se istotako uspešno, kakor še imejitelji ostalih vlog, gdč. Založnikova (kot Skrčekova žena Apolonija), gdč. Savino v a kot vajenec Ušivček) l dr. Ušiv* ček pa je vendar bil preveč kričav. Pozabiti še ne smemo štirih malčkov, ki so fungirali kot lutke. Cela oprema, osobitO pa toalete so bile izredno slikovite in okusno zasnovane, svetlobni efekti so se smiselno izrabljali, ter plesi so nam nudili spet marsikaj novega in učinkovitega, sploh, režija je storila vse, da je moglo delo doseči kar največi uspeh. Gosp. Bachmann se je pokazal spet kot mojster v svoji stroki. Njemu gre prvi delež na celoskupnem učinku. Muzikalni del je vodil g. kapelnik Herzog, ki je prav spretno izvršil svojo nalogo. Muzikalni repertoar se je obogatil s privlačnim delom in želimo gledališču pri teni še prav mnogo naplonjenih hiš, kakor je bilo to včeraj. H. D. Slovenskim stenografom I Iz Zagreba prihaja razveseljiva vesi da se je glasilo Hrvatskega stenografskega društva spet na novo zbudilo iu da bo list »Stenograf« zopet izhajal. ■ Dobro urejen list je za stenografe velevažnega pomena; objavlja strokovne razprave, priobčuje zanimivosti iz-stenografskega sveta in kar je posebno važno, vzbuja zanimanje za koristno vedo. Našemu »Stenografu« pa pripada še druga, nič manj imenitna naloga: družite srbske hrvatske in slovenske stenografe, da se tem potom ustvari skupno delovanje vseh stenografskih krogov. — Že ^ 1876. je profesor Bezenšek predlagal V »Jugoslovenskem stenografu«, da naj se osnuje centralno društvo jugoslovenskih stenografov: »Za to je treba podpore od svih južnih Slavena, jer je jedno pleme premaleno, da što znatna u tom pogledu uzradi: prvi je dakle zahtjpv: Brado, sjedinimo se! Hajdemo slogom na rad, pa sigurno *nečemo propiašiti cilja«. Da se navedena lepa ideja uresniči, je treba vzajemnega dela. Dolžnost naša, dolžnost slovenskih stenografov je, da se resno pobrigamo za stvar. Opozarjam mladi naraščaj slovenskih stenografov, da naroče list »Stenograf«. List urejuje znani strokovnjak in stenografski zgodovinar, profesor Mijo Vamberger v Zagrebu, ki ima toliko zaslug za razvoj slovanske stenografije. List bo izhajal desetkrat na leto; prva številka je že izšla in bo na ogled pri podpisancu iu v Legatovi šoli v Vrazovi ulici. Ako dobim nekaj prvih številk na razpolago, jih pošljem nekaterim gospodom in gospodičnam, bivšim učencem in u-čenkam. Naročnino, 30 Din na leto, sprejema društveni blagajnik, profesor Ivo Dut-covid v Zagrebu, Primorska ul. U. — Josip Fistravec, profesor, Razlagova ul 15. Žid v hotelu. V prvovrsten hotel pride sin izvoljenega ljudstva in želi najeti prenočišče. Vratar mu javlja cene sob: »Prvo nadstropje 100 Din, drago 80 Din, tretje 60 Din in četrto 40 Din; kje vzamete sobo?« — »Nikjer, vaš hotel je zame prenizek ...« Velikansko izbiro mate v naših specijalnih trgovinah v vseh splošno uporabljivih modernih francoskih, angleških, ameriških, nemških cakor tudi domačih parfumskih vrstah m predmetih po brezkonkurenčno nizkih cenah, sploh vse, kar potrebujete pri toaleti Parfumerija Carl Jacobi, GRAZ, Herrengasse 10. A. C. Leyer, GRAZ. Hauptplatz 16. V času r lorelitvenih konferenc VELIKANSKE PODMORNICE. — PLA VAJOČE LETALSKE POSTAJE. - STRUPENI PLINI. >Daily Chronicle«, list prvaka angleške liberalne stranke L!oyd Georgea, prinaša zanimive podatke o vojni mornarici velesil, ki so značilna ilustracija današnje dobe razorožitve in razorožit-venih konferenc. Najmanj tri velike države so v posesti podmorskih križark, ki so največje na svetu. Te podmorske križarke lahko pre-plujejo na tisoče morskih milj nepretrgoma pod vodo. Podmornica ima tudi letala, ki se dajo zložiti skupaj in hitro dvigniti, če bi posadka morala, zapustiti podmorsko ladjo. V kratkem bo dogo-fcovljena amerikanska podmornica V 4, tci bo lahko tako dolgo pod vodo, da položi 60 velikih min. Podmornica bo stala okroglo 350 milijonov dinarjev. Japonska gradi 11 velikih podmornic, večjih od angleškega U XI. Vsaka japonska podmornica bo stala okrog. 300 milijonov dinarjev in bo imela 121 mož posadke. Angleški U XI je lahko brez presledka dva in pol dni pod vodo, Japonci pa skušajo ta rekord prekositi. Podmornikov imajo Zedinjene države 127, Japonska 84, Francija 83, Anglija 60, Italija pa '27. Od angleškega vojnega brodovja sta največja oklopnika »Rodne^« in »Nelson«. Vsak je stal nad dve milijardi dinarjev ter ima letno za po- sadko in opremo proračun okroglih 130 milijonov dinarjev. Ena sama salva take gigantske vojne ladje stane preko 300 tisoč dinarjev. Granate topov 40.5, katerih je na ladji po devet, zadenejo ha daljavo 18 tisoč metrov ter prebijejo še na daljavo 9 tisoč metrov 43 cm močne ladijske oklepe. Oklopnik »Rodney« so gradili štiri leta. Na njem in »Nelsonu* so granate težke preko ene tone. List velikega angleškega politika se ne spušča v podrobnosti oboroževanja na morju. Ne omenja n. pr. niti novih ameriških ladij, ki so plavajoče letalske postaje. Tako »plavajoče letališče« je ladja »Saratoga«, ki je bila nedavno dograjena v severno-ameriški državi Massachusetts. Amerikanci z veliko vnemo preurejujejo svoja pristanišča v svrho sodelovanja vojne mornarice z zrako-plovstvom. Njihovo oboroževanje na morju pa pazljivo zasledujejo Angleži in Japonci, ki žrtvujejo trud in velike stroške, da ne bi zaostali. Če k vsemu temu dodamo še tajne laboratorije in arzenale strupenih plinov, plinskih bomb in drugih sredstev »moderne« vojne, se nam strašna vsebina fantastičnih romanov Angleža Conana Doyla ali pa Nemca Dominika ne zdi več pomaknjena v dalj-rijo bodočnost E-almanske žrtve grmad in svete reke Garmesa Indija je še vedno pozorišče fanatičnih verskih pripetljajev, ki od časa do časa vzvalove verne brahmanske ali budistične množice in jih utrjujejo v fantastičnih prepričanjih. Ko so pokopavali smrtne ostanke vdove, ki je hotela zgoreti na grmadi s truplom svojega soproga v Barhu v pokrajini Patna, je obredu prisostvovalo 15.000 Hindustanscev. Njeno truplo so vrgli v sveto reko Ganges, a fanatične mase vernikov so Se do smrti izmučene pulile in trgale za zgorelimi koščki njene obleke. Žena, ki je pokazala toliko zvestobe naprarn možu, je postala' v njih očeh svetnica. »Snttee« ali žrtvovanje v ognju je starodavni običaj Brahinancev, a ga je angleška vlada prepovedala, češ da je sežiganje barbarski čin in je doprinašanje takih žrtev kaz-ojivo. Pripeti pa se, da mase zahtevajo, da se sežge vdova, katere mož je preminuli V takih slučajih se vmeša policija, kar privede običajno do spopadov, ki razjarijo vse prebivalstvo in so čestokrat zelo nevarni in resni. Enak slučaj se je pripetil pred dnevi, ko je vdova hotela zgoreti na grmadi s truplom svojega soproga. Grmado so že zajeli plameni, ko je Policija razdvojila množice in pogasila ®8enj. Vdova, ki je že zgubila zavest, se J’e z mrtvim soprogom v naročju vrgla v valove svete reke. Mrtvec se je pogreznil na dno, ženo pa so rešili in prepeljali v bolnico, kljub ostrim protestom razjarjene množice in kljub dejanskim napadom. Vendar je bila usoda vdove zapečatena. Strašne opekline so bile neozdravljive in v groznih mukah je po par dneh umrla in bila pokopana v sveti reki, Opisani dogodek ilustrira nezmiselnosti in bedastoče, ki jih terja verski fanatizem od zaslepljenih vernikov. Ogromne nove davke hoče klerikalni oblastni odbor na- prtiti Mariborčanom. - Naj- boljši odgovor volilcev je zato, da vržejo v nedeljo svojo krogijico y dr. K a c o v o Spori OSfmBtfada 1928 Tenis črtan z olimpijskega programa. Iz Amsterdama poročajo, da je bilo po daljšem oklevanju sklenjeno, da se tekmovanja v tenisu črtajo z olimpijskega programa. Na sklep je odločilno vplivala odpoved udeležbe s strani francoske zveze tenis-društev. Vse avstrijske zimskošportne panoge v St. Moritzu. Kljub sporom, ki so se pojavili v avstrijski zimsko - športni zvezi, se s sigurnostjo zatrjuje, da pošlje Avstrija v St. Moritz zastopnike vseh zimskošportnih panog: smučarje, drsalce in hockey igralce. 16 češkoslovaških športnikov se udeleži zimske olimpijade v St. Moritzu. Vozači odidejo že koncem januarja na trening v Pontresino, kjer se bodo pripravljali pod vodstvom dveh trenerjev za svojo težavno nalogo. ISSK Maribor zimsko športni odsek. Smučarji se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže jutrišnje smučarske šole, ki prične ob 8. zjutraj. Sestanek pri paviljonu treh ribnikov. Smučarji, ki so predpoldne zadržani, imajo sestanek in pouk ob 14. uri popoldne. Na sestanku se bo določil tudi program za nedeljo. — Načelnik. Snežne prilike so na Pohorju kakor tudi v bližnji okolici izredno ugodne. — Kolesarstvo. Pri prvih šestdnevnih dirkah v Milanu sta izšla kot zmagovalca Laha Girar-dengo — Binda. — Union Cycliste Internationale je imela v Curihu sejo, na kateri je določila termine za vse mednarodne kolesarske dirke prihodnjega leta. Pričnejo se te dirke 5. februarja v Parizu in zakljuČij 28. oktobra v Lombardiji. Sparta pojde v Italijo. Ko absolvira praška Sparta svoje nogometno potovanje po Balkanu, se vrne preko božiča domov, nakar odide takjoj v Italijo. Dne 1. januarja igrajo Čehi v Modeni proti »F. C. Modena«, 3. januarja v Turinu proti »F. C. Torino« in še 6. jan. z nekim drugim klubom. — Pri prvi tekmi v Carigradu so .premagali Špartan-ci komb. tim »Galata. Serail-Bagdže« m visoko goal diferenco 8:1. Made in England. Zadnje čase se je razširila v Angliji navada, da se vršijo v cerkvah za nogometaše posebne službe božje. Neredko se pripeti, da čita dnevni evangelij kak' znan igralec in da ima ta ali oni za nogomet navdušeni župnik pridigo čisto nogometne vsebine. Med te navdušene! športnike spada tudi častiti g. župnik A.1 Wellesley Orr v Kingston-Hill, ki je imel; v cerkvi čudovito eksotično slovesnost! za nogometaše. Čujte in strmite, kako je! izgledala ta cerkev: na oltarju je bil postavljen pravi pravcati goal z mrežo, s prižnice je padla ob pričetku pridige žo-! ga, pb pričetku in koncu propovedi pa je sam gospod župnik energično zapiskal v sodniško piščlko... Dosmrtna dlskvilifikaclja. Madžarski bokser Csiszar, ki je nedavno povodom nekega mitinga v Budimpešti zalučal stol med sodnike, je bil dosmrtno diskvalificiran. Boksmatch Češkoslovaška rMadžarska. Drevi 17. dec. se bo vršil v Budimpešti meddržavni boksarski match med Mad-! žarsko in Češkoslovaško. Čehi odpošlje-' jo osem konkurentov, ki bodo imeli z Madžari težak posel, kajti v Budimpešti je težka atletika močno razvita in zavzema v svetovnem športu ugledno mesto.1 tretjo (3) skrinjico Štiri otroci — Robinsoni. Nedavno je bil obveščen župan francoskega mesteca Nounyasa, da žive v neki razpadli kolibi blizu mesta štiri slabotni Robinsoni, ki jih je zapustila mati in nimajo nikogar, ki bi skrbel za nje. Župan je takoj odredil preiskavo, ki je v resnici izsledila v zapuščeni, baraki štiri otroke, katerih najstarejša je 9 letna Aliče, dočim ima najmlajši šele 4 leta. Njihova mati je pred šestimi meseci pobegnila s svojim ljubimcem in jih hladnokrvno prepustila usodi. Otroci so se pol leta hranili s krompirjem, ki so ga nabirali na okoliških poljih. Aliče jim -je nabrane pridelke kuhala in jih skrbno hranila. To jim je bila vsa hrana. Poklicani zdravnik se ni mogel načuditi trdnosti otrok, ki so toliko časa preživeli brez hrane in primernega stanovanja. Snidenje po 75 letih. V Londonu sta se nedavno na prav dramatičen način sestala brat in sestra, ki sta se razšla kot majhna otročička in sta bila kljub soseščini dolga leta drug drugemu popolnoma tuja. Nepričakovano odkritje je pripisati vnuku gospe Homer, ki je celih pet let stregel gospodu Bromleyu. Pri njem je slučajno našel star dokument, po katerem se je dalo sklepati, da je njegov stari poslodajalec brat njegove babice. Sorodnika sta se sestala po 75. letih. Čemu so ribe mutaste?«, vpraša učitelj v šoli paglavca. Ta pa samozavestno odgovori: »Gospod učitelj, ali Vi govorite, kadar ste pri kopanju pod vodo?!« Coolidge — trgovec. Dne 3. marca 1928 bo g. Coolidge pre-] nehal biti predsednik Združenih držav-1 Nudi pa se mu prilika, da postane pred-'! sednik velikega jeklenega trusta United; Steel Corporation. Kakor poroča včeraj-| šnji »Morning Telegraph«, se predsednik Coolidge resno bavi s to ponudbo. Težka dijeta. Zdravnik: »Ste se-li držali točno cR2 jete?« Bolnik: »Da! Toda šlo je strašno težv ko!« . j Zdravnik: »Kako to? Saj sem vam rekel, da morate jesti samo to, kar uživa trileten otrok.« < Bolnik: »To sem tudi poskušal; med drugim sem n. pr. grizel gumb za ovratnik, lasno iglo in cigaretne odpadke...^ /raške so dospele! Vnovič na boj za srečo. Bojazni na morebitno izgubo vplačil riij ker bo vsaka srečka izžrebana. Vsakemu rodbinskemu članu in pii-i jatelju bo srečka Zadružne hranilnice najbolj razveseljivo darilotj Srečke za Maribor prodaja uprava ,Večernika% Aleksandrova cesta št. 13. j Maksim Gorki: Otroška leta 57 Poslovenil dr. !. D. Poznal je zgodbo Življenja skoraj vsakega človeka iz predmestja, ki je počival v pesku prašnega, golega pokopališča. nekako odpiral je pred nami duri hiš, stopali smo v nje in videli, kako ljudje žive; čutili smo nekaj resnega, važnega. Zdelo se je. da bi bil mogel govoriti celo noč, do jutra, toda ko je okno stražnice začelo temneti in se pokrivati s Somrakom, je Curka vstal izza mize: »Domov pojdemo, mati se bo bala. Kdo gre z menoj?« Šli smo vsi; Jazj nas je spremil do ograje, zaprl vrata, pritisnil na mrežo temni, koščeni obraz in gluho rekel: »Zbogom!« Tudi mi smo mu rekli — zbogom! Vselej nam je bilo hudo, ko smo ga pustili na pokopališču. Kostromara se je nekoč ozrl nazaj in rekel: »Jutri se bomo zbudili, on pa bo umrl.« »Huje nego nam je živeti Jaziju«, je večkrat rekel Curka, Vjahir pa je vedno pristavil: »Naqj ne gre ravno slabo...« To poulično, svobodno življenje mi je žejo ugajalo, ugajali so mi tudi tovariši, vzbujali so v meni neko lepše čustvo, vedno sem imel željo, storiti zanje kaj dobrega. V šoli je zopet postalo težko zame; so-učpnci so se mi posmehovali in mi dajali priimke; nekoč po uri pa so rekli učitelju, da gre od mene duh po greznici in da ne morejo sedeti z menoj. Spominjam se, kako globoko me je ranila ta žalitev in kako težka mi je bila pot v šolo od tega časa dalje. Ta žalitev je bila izmiš- ljena iz hudobije: kajti zelo vneto sem se umival vsako jutro in nikoli nisem prihajal v šolo v tisti obleki, v kateri sem nabiral cunje. Kočno sem naredil izpit za tretji razred. Prejel sem za nagrado Evangelije, basni pesnika Krilova, vezane, in Še neko knjižico brez vezave, z nerazumljivim naslovom — »Fata Morgana«, tudi pohvalno izpričevalo so mi dali. Ko sem prinesel ta darila domov, se je ded zelo razveselil, postal je ginjen in je dejal, da je vse to treba spraviti in da bo zaprl knjige v svojo skrinjo. Babica je že nekoliko dni ležala bolna, imela ni nobenega denarja več in ded je vzdihoval, tožil: »Vse mi bosta popila, do kosti me bosta oglodala, ah, vi-i...« Odnesel sem knjige v prodajalno, jih prodal za petdeset pet kopejk, dal denar babici, izpričevalo pa sem pokvaril z nekakšnimi čečkarijami in ga nato izročil dedu. Skrbno je skril papir, ne da bi ga razgrnil in opazil mojo hudobijo, za ka- tero sem pozneje enkrat prejel plačilo.: Ko sem se poslovil od šole, sem zopet: začel živeti na ulici; sedaj je bik) še lep-, še — pomlad se je razgorevala, zaslužek« je postajal obilnejši. Ob nedeljah smo; vsa družba zjutraj šli v smrekov gaj,’ vračali smo se v predmestje pozno zve«* čer, prijetno utrujeni in še bližji drog drugemu. Toda to življenje ni trajalo dolgo; očimu so odpovedali službo, zopet je izginil nekam, mati se je z malim bratcem Nikolajem preselila k dedu in moral sem biti za pestunjo, kajti babica je odšla v mesto in živela tam v hiši nekega bogatega trgovca in vezla prt Nema, usahla mati je komaj privzdigovala noge, name je gledala s tujimi očmi; brat je imel zlatenico, poln bul in tako slaboten, da še jokati ni mogel na glas, le stokal je pretresljivo, če je bil lačen, sit pa je dremal in v dremanju čudno vzdihoval in tiho predel kakor mlada mačka« 1 Zahtevajte povsod „Večernik“! ST?airB} fcfartSorsfc! V E C t B N 1 K Mri. V M a n n o r ti, dne 16. 7CIT. 1927. Ded ga je z zanimanjem otipal in rekel: »Hraniti bi ga bilo treba bolje, toda jaz nimam hrane za vse.« Mati je, sedeč na koncu postelje, hripavo odgovorila: »Njemu ni treba veliko...« »Temu — ne mnogo, onemu — ne mnogo, pa se le mnogo nabere...« Mahnil je z roko in se obrnil k meni: »Nikolaja je treba nositi na solnce, na tpesek...« Nanosil sem v vreči čistega, suhega peska, ga nasul na prisojnem mestu pod oknom, zaril brata vanj do vratu, kakor mi je bil ukazal ded. Malčku je ugajalo sedeti v pesku, gledal me je s svojimi nenavadnimi očmi, ki niso imele nič belin, le zenice, obkrožene s svetlim kolobarčkom. Naenkrat in trdno sem se navezal na brata, zdelo se mi je, da razume vse, o čemer sem premišljeval jaz, ko sem ležal pri njem na pesku pod oknom, skozi katero je prihajal k nama škripajoči glas ■dedov. »Umreti — ni velika modrost, ti bi morala še živeti!« Mati je zateglo kašljala... ■ Malček je osvobodil rokici, jih iztegoval proti meni in kimal z belo glavico, lase je imel redke, obraz pa starikav, pameten. Če je prišla blizu k nama kokoš, mačka — jo je Kolja dolgo časa opazoval, nato pogledal mene — se komaj opazno nasmehnil; mene je ta nasmeh zmešal: ali bratec morebiti čuti, da mi je dolg čas pri njem in da bi rad zbežal na. ulico ter ga pustil? Opoldne je pomolil ded glavo skozi okno in zakričal: »Obedovat!« Sam je krmil dete, držeč ga na svojih kolenih, ko ga je malo nakrmil, je privzdignil otroku srajčko, tipal s prstom po njegovem napetem trebuščku in sam sebi govoril: »Ali bo dosti? Ali bi mu še dal?« Iz temnega kota pri vratih se je oglasil materin glas: »Ali ne vidite, da izteguje roke po kruhu?« (Dalie prihodnjik) POZOR! POZOR! SlUiljS) L,.,., ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se -na specijaino m e-banično delavnice Justin Cnstintli, Tattenbachova Ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst 937 maannBa«a0affln0O»nanfflaiDBnoDB[j«DHOHUHUH B Melika bošifoa razstava! EKSPORTNA HISA ,LUNA‘ LASTNIK ALBIN PRSSVERKIK Maribor, Aleksandrova casts 10. Nogavice (Haferlsocken), čista volna od Din 12— do Din 18'—, otročje nogavice, čista volna, od Din 12’— napre’, otročje pletene jopice, čista volna od Din 50' naprej, ženske in moške pletene jopice čista volna, od Din 80'— naprej. — Posebni oddelek igrač ter božičnih okraskov. Lutke od Din 1-šO naprej, trompete puške, sablje, železnice, žoge kakor druge igrače v vsaki izbiri, angelj-ske lase. držaje za svečke, božične svečke in ostali bo-1949 žični okraski v naj večji izbir L □BMDBOBnUmDnDBdsDnnnDnsnsuBOBnsnuoBnB Pozori Vse vrste čevljev za gospode, dame in otroke (ročno delo) prodaja po lastni ceni: Franc Neubauer, čevljarski mojster, Maribor, Gornja Gosposka ul. 33. Oglejte si cene v izložbi. 1958 ŠtampHJe za županstva, urade, društva itd. izdeluje v najkrajšem času, po potrebi tudi v 24 urah, Alojz Jug, Maribor, Dravska 10. Več lokalov v sredini mesta, primerni za krojače čevljarje itd. se odda. Naslov pove u-prava lista. 1937 Orehi se prodajo v tovarni bučnega olja. Maribor, Pod Mostom 7. 1929 Snežne čevlje in galoše popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9. 1919 v«v se vrši v VELETRGOVINI VILKO WEIXL JURČIČEVA ULICA 8 Cene zelo znižane! Oglejte sl Izložbe! Večji promet! Znižane cene! Izvrsten in cenen premog! I Brezkonkurenino I ,PEKLENICA‘ 4800 kalorij — brtz k«m«nja — brez žlindra — malankostan peptl — briz duha pa Ivapln — radi tega poitbao priporočljiv za stanovaaja. NOVE CENE: Po vagonih, franko Mursko-Sredilče, žeL postaja . Din ?6'— [za 100 kg Po vozovih od 2000 kg dalj*, franko dom postavljen Din 36'— [za 100 kg v detajli na dom postavljen. . » Din 40 — 1950 [z* 100 kg Glavno zastopstvo: Božidar Guštin - Maribor Pisarna: Cankarjeva 1 Skladišča! Cankarjeva 24-tel. 400 SALAMO zimsko in la milansko, novo, popolnoma zrelo blago, tako tudi razne italijanske ipecijalitete kakor mortadelo a la Bologna, mortadelo okroglo, kačatorl, oaokolo, Uonsko in lovsko salamo, dalje praško šunko a la Praga, suho meso, slanino ter čisto domačo svinjsko mast razpošiljam po pošti in po železnici. Cenik pošiljam na zahtevo brezplačnol VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO 1946 PINTER & LENARD MARIBOR, ALEK/AN DRO V A CE/TA 32 — 34 Traverze, cement, železo, žičnike, žico, strešno lepenko, poljedelsko orodje, peči in štedilnike, vseh vrst kovanja za stavbe, orodje za obrtnike, kuhinjsko posodo itd. v veliki izbiri in po najnižjih cenah- IMBBBBBBI Tvornlca salame, suhega mesa in mesnih izdelkov BELA CRKVA -- BANAT Božična darila! Srebrnina in galanterija, parfumerija, usnjato blago, pullowerji, veste, perilo, kravate, nogavice etc. po neugodnejših cenah pri Slavko ernet č, Maribor i95i Aleksandrova cesta 23 Nala edinka, ljubka SILVICA HREN nam je 15. decembra ob pol 22, uri odšla med krilatce. K večnemu snu jo bomo položili v soboto, dne 17. decembra ob 15. uri v rodbinsko grobnico na pokopališču v Umbušu pri Mariboru. Prosimo za tiho sožalje. Umbuš, dne 16. decembra 1927, 1959 Rodbini Hren In Robit. Velika božična razpredala! Vsled vpeljave novih predmetov razprodajamo od danes naprej po tovarniških cenah: moške niklaste ure od Din 75'- naprej * srebrne „ , * 150*- , Omega nikel . . » 350*. , la. „ srebrne » 8°0- • 14kar.moš.verižice« » 350- « 14 „ ženske , » » 80*- . 14 „ uhani « » 70-- » 14 9 prstani , » » 140- . 14 » obeščki „ » 70*- » 14 „ zapestne ure * „ 500- „ stenske nihalne ure od Din 350- naprej ’ cig. doze alpacca „ „ srebrne „ liker servisi alpacca„ kavne žličke v etuiji, jed. orodje alpacca „ namiz. posoda „ „ budilke „ kuhinj, ure (japj) „ krneč, nihalne ure „ 60-. 350- 100- 70- 170- 70*. 60- 150* 145- A. STOJEČ, zlatnina, ure im MARIBOR, Jurdčeva ulica štev. 8 PREDZADNJI TEDEN velike božične orodale y TRGOVSKEM DOMU Vse zimsko blago se mora razprodati da ne preostane za prihodnje leto po reklamni cen! damski plašči od Din 300 naprej, fini velour plašči od Din 540 naprej, damske oblekce od Din 66 Din 160 naprej, porhat, flanel itd. od Din 10 naprej, volneno blago od Din 20 naprej, angleško blago Krasno, ovratniki, pll8, baržun vse je sedaj ceneje, " rblekce od 78 naprej. 1963 • - Doma! V delavnici in pisarni odpočijete noše edinole v obutvi iz tkanine. Za zimsko sezono smo izpopolnili čevlje iz baršuna in lastina. Dobro se počuti samo v tej obutvi, ker ona pri vsakem gibu obvaruje pred utrujenostjo kosti, mišice in tivce. IMS Dame! nosite doma, v delavnici in v pisarni samo obutev iz baršuna ali lastina, katero tudi nadalje prodajamo po ceni od Din 89‘ Glasovi €0. oddajnih postaj s posebnim četverosvetilnim REINARTZR4, aparatom modela 1927-28 Najboljši in najenostavnejši sprejenialnik sedanjosti, bi bilo najlepše in najprimernejše bollino darilo. Ni Vam treba hoditi v kavarno poslušat koncerte, ker čujete lahko, ako si nabavite naš aparat, najlepše opere in operete iz vse Evrope v lastnem domu. V zalogi imamo tudi druge tipe kakor Neutrodyne, Neutrovox in Henry-Reinartz aparate. R I D I O Trg svobode 6 — STA RK EL — Zastopstvo za Ptuj In okolico: V. Sprušina, mehanik v Ptuju. MARIBOR Trs svobode 6 L gr&fiSni umetniški fcaMod MARIBORSKA Tl Sl DO MARIBOR 3UR.C1CEVA UUCA-ST« TELEFON BSE m H eSaSB i Kak- IVEČ3E POD3ET3E TE STROKE NA BIVŠEM ŠIAJERS1 ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini I. N. Šoštarič, Maribor ki jih nameravate pokloniti «vojctm. Nji ne odlaUjte in li nemudoma oglejte bogeto zaloga tvrdke L. ORNIK, Koroška 9 Na zalogi je največja izbita najnovejšega blaga za moške in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke, Nainovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna. ki Vam nndi vse oblačilne predmete, kakor tndi vse vrste perila na obroke po novotjetao nizkih cenah. 1960 Sfran £ UfarTfiorsVI V E C E R N I K .Tiifri Y Maribor«, 3ne 15. XII. 192f r ^ ^ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Hov o leto! Hswa srečal Žrebanje dne 11. januarja 1928 X Kupujte sreSke v kolekturl v ANTON GOLEŽ, Mirin. Mai. 142 Najboljši izhod, da si pridobite premoženje in si zagotovite preskrbo za starost je, da se udeležite 15. drž. razredne loterije, v kateri se lahko dobi s samo eno srečko evcnt. Din 4>200.000'- Vsaka sreika dobi. 2 premiji po 1,200.000*— Din. Vsaka sreika dobi. ............................................... Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Jiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e l a v Mariboru. < ~ Na novo urejena Ottu Maribor, Vetrinjska ulica št. 26 izprašani optik, urar državne železnice, 1954 sodni izvedenec. fisiA nimt najboljše kvalitete kupite le pri 112J Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul. 11 Vse tiskovine po naročilu. AVARNAJADRAN v soboto in nedeljo pri normalnih cenah ONCERT KAVARNA „JADRAN“ v neposredni bližini gl. kolodvora se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. Izvanredno za vsako gospodinjo! v Mariboru, Narodni dom, otvorjena! -Prvorstna ljutomerska in dalmatinska vina. Pridite in poskusite! Sančar-Oset. Pisemski papir najmodernejše izpeljave le pri 1138 Zlata BfSnsk, Slovanska ul. 11 Polnilna peresa znamk W«terman, Montblanc, Penkala ,WEKA* Maribor, specijalna trgovina za praktične stanovaniske opreme. 1944 Preproge jute pro m D 23*-33-- m « boukle „ „ 105' Predposteljnike vel. 50](100 D 50'-„ 60x120 „ 90'-„ 60x120 „170 - Zavese 3 del. Din 100* 3 „ „ 150- 3 „ „ 180’