sobota, 15. aprila 1922.
Leto II.
UnditBtn in apmniStvo » Ko* pitartevi ulici Stcw. 6 — Teltfo* uredništva ite*. 50 — Ttlefsa = »pravnlštM štev. 328 =*
jzhaia vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
« celo leto Din 90 —
® Pol leta Din 45-—
V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
Uelilsa noč.
Večer lega nad Evropo, ves njen dosedanji sestav se ruši, nahaja se tam, kjer se J nahajalo rimsko cesarstvo v IV. stoletju P° Kristusu.
že zunanji znaki so isti. Denar je brez 1 J?.e> Prometne ceste in vozila razpadajo, _ 'j? 2 nezakurjenimi kotli rjavijo ob han-industrija zastaja, ker je produk-1® Predraga, brezposelnost narašča, ni c gospodarskih kriz posameznih panog s P°sameznih krajih, nego splošna go-P°aarska kriza od enega konca omikane-sveta do drugega.
Sem *ranji znaki te krize pa se tudi v ni-Dast116 Fazlikujejo onih, ki so vsegdar sta	kadar	se	je	neizbežno	rušila
reč 6ne ce^e zg°dovinske kulture. Neiz-p en° veliko se govori in piše o potrebi roda, kar je eno najbolj značilnih zna-i časov propada, nit- kev pa kakor vedno praznuje praz-je vs!ajenja. Videla je pasti Rim, videla svet monarhii° Karla Velikega, Štaufov, V2i0'110 cesarstvo Karla V., mogočno se i ^rstvo Romanovih, Habsburg, ki cesa £ma*ral za dediča svetega rimskega Bet rS a* Ona pa stoji in veselo pojejo
Pet	F« ni veseiu pujtjju zu-
pr Zvonovi po celem svetu, da je Kristus V(j ®a|al smrt, da živi večno, da pride *Vo’ sodit žive in mrtve n ustanovit carstvo za večne čase. jj- ^0 je tudi naše trdno in veliko upa-J ' Tudi svet bo vstal, toda na čisto novi j* olagi. Prišli bodo svežejši in zdravejši rf°di, vzdignile se bodo potlačene mase, ‘ali ponižani in razžaljeni, in na razvali-an od enotne krščanske cerkve odpadle Uržoazne kulture bo vzcvetela kultura edsebojnega splošnega miru, vzajemnosti eh narodov in socialne pravice. flTo je trdna vera vsega krščanskega &it^h a ce^e£a sveta* Na neomajnih gravira skalah Je vere in tega zaupanja se ljud t° mnozice krščanskega delovnega traiv- v cerkvenjh organizacijah za no-jjrgJl Prerod družbe, se zbirajo milijoni ^^^skega proletariata v svojih krščan-svet 0rSanizacijah za zunanjo preosnovo 3 njegove družbe in gospodarstva, ob «	°kodomiselni materializem je vrgel
Post	harmonijo v ljudeh ter na mesto nje
ko egoizem, zlato tele. Odtod to veli-pa/°rie med ljudmi, odtod razpad in pro-15ocialni, gospodarski in moralni. Mo-Hoj, . načela, vsebovana v krščanstvu, z9vl h° ?°Pet prenikniti svet, zopet mora *naii v sve^u pravica in ljubezen. Spo-stva	*eSa v°di vedno večje mase ljud-
jij2a l tabor krščanskih organizacij, v orga-{Clie s krščanskim svetovnim nazorom. ja v° Je veselo znamenje. Spoznanje posta-t»j..eclno jasneje. Kdor bi danes nastopil in
tn0^J^ljenju odveč, bi pridigoval dvojno Ujn ‘°v- In ravno ta dvojna morala je v
trdil j • j ---------------------------------- *------
v"a so krščanske organizacije v jav-
moi	J	’	’	'
aln^°Čem kriva sedanje moralne in soci-Ue ■ razdrapanosti. Franciji manjka odločaj Radikalne, socialno orientirane kr-Vladu 0r8anizacije, zato tam danes pre-Cel0 ie 8Urovi materializem, zato se tam °bre krščanske duše ne morejo od-
ttioti^* • VP^'VU divjega imperializma, ki ®nr celega sveta.
Doslednost in značajnost postaja danes vedno bolj uvaževana.
In dosledno krščansko življenje ter značajno krščansko delovanje v vsem zasebnem in javnem življenju bo prerodila svet. To prerojenje se bliža. V to trdno
upamo in verujemo. Prerojenje v zaamenju ideje Gospodovega Vstajenja!
S to vero v srcu kličemo vsem našim tovarišem, prijateljem in somišljenikom: Aleluja!
Itiziirgmios sneta.
Kajvažnejša foška v Genovi. — Brez razorožitve
bo miru.
ne
London, 13. aprila. Lloyd George v posebnem pismu zanikava vse vesti, da bi bil njegov predlog glede razoroženja vseboval vojaške sankcije. Edini njegov predlog glede razoroženja se glasi v tem smislu, da se v Genovi zastopane države zavežejo, da ne bodo napadle svojih sosedov. Kar se tiče čičerinovega razoroževalnega predloga, pa poroča »Times«, da je isti presenetil vso konferenco. Upati pa je, da se angleškemu posredovanju posreči, dobiti od vseh držav zagotovila, da se bode vzdržale medsebojnih napadov.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Švedski ministrski predsednik Branting je izjavil dopisniku »Chicago Tribune«, da se strinja z izjavami čičerma o razorožitvi in da ne-
vtralne države menijo, da ni mogoče vzpostaviti reda v Evropi brez razorožitve. Zaradi tega bodo nevtralne države podpirale rusko delegacijo v tem vprašanju.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Politični del ruske spomenice, ki se pričakuje s precejšnjo napetostjo, ker je od njega odvisno, ali je smatrati incident na prvi seji kot končan, ali pa se bo znova pojavil, doslej še vedno ni bil predložen. Z ruske strani se doznava, da zaenkrat še ni določen dan, kdaj naj se ta del spomenice predloži. Pre-čital jo bo Cičerin v politični komisiji, nikakor pa ne pred ponedeljkom ali torkom. Danes je ruska delegacija predložila obširno spomenico o osebnem in privatnem pravu v Rusiji.
FrgeS nppnsEianM usei Italijo in Jupslauijd?
Pogaianja prekinjena*
Genova, 14. aprila. (Izv.) Agenzia Stefani poroča, da so porazgovori med dr. Ninčičem in Contarinijem končani, tako da se bodo danes začela direktna pogajanja med zastopnikom jugoslovanske vlade dr. Ninčicem na eni in italijanskima ministroma Facto in Schanzerjem na drugi strani. Tukajšnji italijanski politični krogi sodijo, da je podlaga za končnoveljavni sporazum med Jugoslavijo in Italijo zadostno pripravljena.
Genova, 14. aprila. (Izv.) Kakor poročajo listi, so se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo odgodila zaradi velikonočnih praznikov.
Trst, 13. apr. kakor poročajo iz Genove, se je med italijan. in jugoslov. vlado dosegel sporazum v tem, da se reško vprašanje nikakor ne predloži mednarodnemu forumu, ampak da se reši izključno med prizadetimi. Pri luki Raroš gre sedaj na italijanski strani za to, da se reši za Re-
ko vsaj severni del pristanišča, tako da bi tekla meja med tem delom in jezom. V ostalem je sedaj zopet v ospredju načrt ita-lijansko-reško-jugoslovanskega pristaniškega konzorcija. In sicer naj bi se osnovala dva konzorcija: reško-italijanski in reško-jugoslovanski, ki bi bila med seboj zvezana.
Belgrad. 14. aprila. (Izv.) Na današnji .“?ji ministrskega sveta je Nikola Pašič pre-čital poročila o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo o izvršitvi rapallske pogodbe. Naša delegacija stoji na stališču brezpogojne rešitve, Italija pa zahteva gotove iz-premembe, ki so za nas nesprejemljive. Ministrski svet je sklenil, dati delegaciji nove inštrukcije, zahtevajoč, da se brezpogojno drži rapallski dogovor, sicer se bodo sporne točke prepustile v končno rešitev zvezi narodov. Kurir, ki nese končne inštrukcije, se je že odpeljal v Italijo. Politični krogi menijo, da je kriza v pogajanjih velika in da se bo težko premostila.
Rn^s manafhfstična žara ta u Rumunli?
Bukarešta, 14. aprila. (Izvirno.) Policija je tu odkrila obširno vohunsko zarotniško gnezdo, organizirano od ruskih ca-rističnih strank in naperjeno proti sosedom Rusije. Središče organizacije je v Berlinu. Vodijo jo bivši carski častniki. Šest
oseb je bilo v Bukarešti aretiranih. Postavili so jih pred vojno sodišče. Oblasti so zaplenile številne listine, brošure in korespondenco med posameznimi centri organizacije. Prizadet je general Wrangel, ki biva v Jugoslaviji
Viada preti ustaol?
Belgrad, 14. aprila. (Izvirno) Kakor znano, določa vidovdanska ustava, da ima zakonodajni odbor izvršiti upravno razdelitev države najkasneje do 28. marca 192*2, ako pa se to ne zgodi, mora razdelitev izvesti vlada po naredbi najkasneje do
28. aprila 1922. Ker je zakonodajni odbor dovršil predmetno delo samo napol, ni mogel priti tozadevni zakonski predlog pred zbornico, marveč je bil oddan vladi, da ga dokonča in oktroira. Danes pa so se raznesle vesti, da namerava o zadevi konfe-
rirati Nikola Pašic z vladnimi strankami v tem smislu, da bi zakon vlada dokončala, ga predložila parlamentu v formalno razpravo, nakar bi vladne stranke glasovale zanj. Stvar je vzbudila mnogo komentarjev. Eni trde, da hoče vlada »oktroa«, ki se ga boji, naprtiti vladnim strankam, drugi pa pravijo, da bi vlada sama taka ponovno kršila svojo lastno ustavo.
J. G.:
Hgprej!
Ni še minulo mnogo let, odkar vpo* števa družba več ali manj, novo — stard svetsko velesilo — delavski stan. Delavci so bili v vseh časih velesila, ki je delila blagostanje in ustvarjala svetu gospodar* ska in kulturna dobra.
Toda na žalost in občudovanje, ta velesila ni skoro nikoli mislila sama na sebe. Bila je vedno orodje v rokah spretne jih in zato mogočnejših ljudi, ki so znali to »orodje« držati v strogih mejah poniževanja in izrabljevanja.
Dasi je delavski stan ustvarjal ogromno kulturnega dela, so mogočniki vedno skrbeli zato, da se delavstvo samo ni moglo kulturno dvigniti na potrebno višino in iz tega najmogočnejega vidika priboriti sebi ona socialna dobra, ki so za življenje vsakega človeka nujno potrebna.
Vsi delavski sloji, od najneprijetne-jih poslov pa do boljih lažjih in lepših del, so bili sami prežeti globoke suženjske nravi. Navadni cestni delavec, rokodelec, kmet in vsi podobni sloji, si niso mogli predstavljati, kako bi bilo mogoče življenje brez »dobrih« gospodov in raznih val-petov.
Toda tudi to se je vsaj deloma spremenilo. Dobili so se plemeniti ljudje, ki so uvideli delavsko duševno in telesno bedo, uvideli pa tudi, da se nad delavskim stanom vrši grozno, brezsrčno, nečloveško in nekrščansko izkoriščanje.
Bili so vprvi vrsti nekateri katoliški duhovniki, ki so pričeli opozarjati na be« do in nesrečo delavcev. Tako Kolping iaj drugi. Bilo je pa tudi drugih — lajikov, kJ so pričeli prižigati socialno luč delavskemu stanu.
Vsi ti ljudje so postavili za podlago delavske osamosvojitve izobrazbo in zato priporočali razna sredstva, pred vsemi pa izobraževalno organizacija Uspehi niso izostali.
Danes deluje nebroj krščansko socialnih delavskih organizacij na tem polju z najboljim uspehom. Delavstvo, ki je prišlo do zavesti, da je podlaga bodočnosti izobrazba in ki vidi, da surova sila sama ne more ustvariti socialnega reda, se skuša čimdalje bolj izpopolnjevati in stopa a tem v kolo zavedno naobraženih ljudi.
Veselje je gledati, kako organizovani delavci čitajo časopisje, knjige in druge tiskovine. Kako se razgovarjajo o svojih stanovskih zadevah, kako pohajajo zborovanja in koliko žrtvujejo v korist svoje izobrazbe. Pri tem delu pa srečujejo še vedno stare neprijateljske znance: Kapitalizem, ki se z vsemi silami upira, delavcu dati mogočnost izobrazbe. Šnops, ki žalibog še
'«!a.
*c,av Kosmžk — Tugomer Zlatopoljski.
P°jjjKa^®no vriskanje vam je to vsepovsod! JHenju *e prišla ob vršenju gozdov in suiti 'voda kakor silni zmagovalec ledu p°laen Ali njegovo bojevito obličje se je p° gl1?13 zjasnilo in pomirilo. Pogledal je W«u kakor krasni angel. Ptiči prile-s lz daljnih krajev, da bi ga videli in ni'lrier Proslavili. Zvončld in vijolice, stre cv‘ce ‘n trobentice ter vso druge pe-UsjjjJv ^'Ce radovedno kukajo iz tal ter se paJ° od same lepote in sreče.
Vrbovi Selih rajajo otroci, piskajo na ^adih p!^ali & pomlad jim odseva iz grcVa	Še starčku in starki se raz-
d° j^velo srce ter brati v novi ljubezni yriska -i*?- Kamor človek pogleda, vse Y ln piska v tisočerih glasih: Aleluja. z r0žn-mali koči sedi pri oknu stara žena nilj^ 1In vencem v'roki, pri peči pa ziblje Pred Inat.i drobno detece. Bila je sobota deklic<1VSta-ieni°“- Zunai dečki ropočejo, kadi i Pomotajo trato, iz dimnikov se vas L vseh kuhinj diši po kolačih, vsa dostojn •dostno zaposlena in hiti, da bi se jno Pripravila na vesele praznike.
Ampak starka z mlado ženo vred v koči nima ognja v peči, ne delate nobenih priprav. Tiho, žalostno sedite, pa solze jima polzijo po licu kakor bi vse njiju veselje, vsa njiju sreča ležala s Spasiteljein vred v grobu. Pripravili bi se za praznike, pa nimati ne kaj bi, ne komu bi. Sami jeste že dolgo kruh trpkosti, ali ni slasten bodisi da je črn ali pa bel. Pa čemu bi tudi pekli kolače, ko bi jih močili s solzami.
Starka je po dolgem molku globoko vzdihnila: — Kako bo neki praznoval naš revež te praznike?
— Prav zdaj nanj mislim, je odgovorila mlada žena z žalostnim glasom. Ponoči se mi je sanjalo o njem. Zdelo se mi je, da je priletela lastavica s pisanjem na vratu, potrkala s kljunom na naše okno, jaz sem ji odprla, vzela pisemce pa vsklik-nila od veselja. Bilo je od našega Jožeta. Ko sem vskliknila, sem se predramila. Bog ve, kaj je bilo v tem pismu.
— To je dobro znamenje, zlata moja, je povzela starka. Lastavka je ljudem sveta ptica in ne prinaša nesreče. Morda Jože kmalu pride.
Mlada mati je sklenila roke, pogledala v nebo in vroče vzdihnila: — Sam
Bog nebeški daj, da bi vsaj tukaj to malo stvarco videl. Brez njega mi še na misel ne pride, da bodo praznila. Mati, kaj bo bi prav za praznike prišel!
— Oh, prosim te, mila moja, niti misliti si ne morem, da bi bilo to mogoče. Mi smo že najbolj nesrečni. Kovačev je prišel domov, Ošabnov, Petrasov, samo naš revež ne sme odtam.
— Kdo ve, če ne leži v bolnici, je pripomnila mlajša.
— Prosim te, ne straši se tako, jo je pokarala starka. Saj nam je vendar sam pisal, da se mu je na boljše obrnilo in da mora samo počakati, da okreva, da bi se lahko napotil domov. Moj Bog, če bi ravno za te praznike prišel, od veselja bi se mi v glavi zmešalo.
Pa naenkrat se je užalostila: _ Ali kako bi reveža pogostili? Pri hiši ni najmanjšega prahu moke, ne iskrice masla.
-— kaJ tisto, bi nam že kdo posodil. Pa če bi imela svoje novo krilo prodati, vendar bi se peklo in kuhalo.
Nekdo je potrkal na duri ter kar vstopil, ne da bi počakal na odgovor.
Bila je stara Kovačiča. Ko ju je pozdravila, se je začudeno ozrla: — Ljudje
božji, kaj pa vendar delate? Pri vas ne pričakujete praznikov.
— Lepo vas prosim, je rekla starka, nam je vseeno ali so prazniki ali pa ne. Pri nas je sama žalost.
— Kaj vam ni pisal Jože?
— Že pet tednov nič.
— Revček, je zmajala Kovačiča * glavo. Bog ve, kako mu je! Dopoldne je bil pri nas organist pa je pravil, da je bral v novinah, da pojdejo naši naprej na Novi Bazar ali kako se že temu pravi.
— To bi nas lepo potolažili, je vzdihnila prestrašena starka.
Mlada žena je prebledela kakor zid, vzela detece iz zibeli pa ga vroče pritisnila k prsim.
— I no, jaz ne rečem, se je izgovarjala Kovačiča, da bo moral tudi vaš tja. Povem samo, kar sem slišala.
— Naposled te moje sanje pomenijo, je zašepetala mlada žena, samo pismo od Jožeta, da mora zopet dalje.
Iz zvonika so prvič zapeli zvonovi k vstajenju.
— Kaj še k vstajenju ne pojdete? je vprašala Kovačiča. Že vkup zvoni. Pa ne pozabite na Boga, da bi vas ne zapustil.
)
vedno preveč gospoduje strastem in pomaga kapitalistu ubijati delavski razum. Lahkomiselnost, ki marsikomu ne dovoljuje iti za pravim kulturnim ciljem, pa še mnogo drugih, katere poznamo vsi.
Toda vkljub vsemu temu delavstvo veselo napreduje in z napredkom tudi čimdalje bolj spoznava, da je potrebno izbrati pravo pot, da se reši socialno vprašanje.
Delavstvo prihaja čimdalje bolj do spoznanja, da je edino v krščanstvu, ki stoji po božjih zakonih na realnih tleh življenja, socialna bodočnost dela in delavcev.
Zato naprej, v izobrazbi in spoznanju!
3? ffliliJosoD amira.
LJUDJE, SLOVENCI!
V	Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju ... v širnih stepah Rusije pa čaka 37 milijonov ljudi na smrt od lakote.
Solnčna žega je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira. Ruske matere rotijo v zadnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti.
37 milijonov ljudi strada, od katerih preti 19 milijonom neposredna smrt, če se v zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoje najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev, je v septembru leta 1921 prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5 milijonov funtšterlingov (okoli 7 milijard naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da se prežene bela žena s povolž-skih poljan. A Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je samo Anglija izdala 20 milijonov funtšterlingov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu eno tretjino zahtevane svote.
Čas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. V dvanajsti uri so vendar pričela razna humanitarna društva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas jc, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Ljudje, pomagajte ljudem! Slovenci, pomagajte otrokom, staršem in vdovam tistih milijonov ruskih vojakov, ki so s hekatom-bami svoje krvi v Karpatih gradili temelje vaše svobode. Kristjani, usmilite se kristjanov! Kmetje in delavci prihitite na pomoč kmetom in delavcem.
Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji.
* * *
Dne 25. marca se je končno tudi v Ljubljani konstituiral odbor za pomoč glad-nim v Rusiji. V odboru so zastopane vse slovenske stranke, važnejše kulturne in humanitarne organizacije. Pokroviteljstvo so prevzeli: G. pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r , g. knez in škof Anton Bon. J e -g 1 i č , rektor vseučilišča g. prof. dr. Goj-mir Krek in župan mesta Ljubljane g. dr. Perič. Vse v odboru zastopane stranke in korporacije bodo prirejale zbirke in priobčevale prispevke v svojih glasilih. Zbran denar bo skupno naložen v poštni hranil-
—	Zakaj bi ne šle k vstajenju? Kaj smo judje? je trpko pripomnila starka; ali kar je res, je res, človek od same žalosti še moliti ne more.
Preoblekli sta se. Starka je šla v cerkev. Mlada gospodinja pa je ostala na vrtu pred kočo, da bi se udeležila procesije vsaj z očmi. Z otrokom ni mogla v cerkev.
Zvonovi so drugič zapeli. Župnik je prišel iz župnišča v prazničnem talarju. Kmalu so zaropotali bobni, godci so zaigrali intrade, ministrantje so zvončkali, v zvoniku so zapeli vsi zvonovi, veteranje so se odkrili in duhovnik pod baldahinom je dajal z Najsvetejšim blagoslov. Na to se je začela procesija pomikati skozi vas ob zvokih godbe.
Vsakdo med vami je že videl tako procesijo, čemu bi jo opisoval. Sicer pa, kar je pri takih procesijah Bogu najljubše, gorečnosti v vernih srcih, tega popisati ni mogoče.
Mlada žena je pokleknila na vrtu poleg brezovega grmička ter gledala skoz solze na zlato monštranco, ki se je lesketala v zarji zahajajočega solnca, v kateri se je skrivala najdražja tajinstvenost naše vere.
Ko pa je tako molila in je nje duša na perutih molitve zletela visoko pod sinje nebo, so zaškripala za njo vratiča, a ona tega ni slišala. Začuli so se tihi koraki, pa ni nikogar opazila. Ali ko je zaslišala glasen jok, se je ozrla in za njo je klečal medel, slaboten, porasel mož v oguljenem vojaškem plašču.
Zena je od veselja vskliknlla: — Jože! pa mu padla krog vratu.
Po vasi je zvenela godba in procesija je veselo prepevala: »Aleluja!«
nici in se bo dal na razpolago dr. Nanse-novi akciji, ki že danes oskrbuje okoli 500.000 otrok in ki tudi sicer organizira po gladujočih krajih Rusije kuhinje in bolni-i ce. Stroški za prehrano enega človeka do nove žetve znašajo 3 dolarje (okoli 900 naših kron).
Prof. dr. Nansen, prof. dr. Muhlens (vodja ekspedicije Rdečega križa, vodja ameriške pomožne akcije itd.) so protestirali proti vestem, ki so se pojavile v Evropi in ki so govorile o izropanju pomožnih vlakov v Rusiji. Dr. Nansen je izrecno kon-štatiral, da so sedaj vsi vlaki prišli na določena mesta, da ni bil v Rusiji noben vlak izropan in da so sovjetske vlasti vedno v najlepši slogi delovale z inozemskimi komisijami. Ruska vlada sama vodi velikansko akcijo za pomoč gladujočim in vzdržuje okoli 2,000.000 otrok ter odpravlja, v kolikor to dopuščajo transportne razmere, ljudi iz gladujočih gubernij v druge gubernije. Ruske cerkve so odločile, da prodajo svoje zlato in drago kamenje v korist gladujočim.
V	inozemstvu so dosedaj največ dali organizirani delavci vseh socialističnih skupin, ameriška država, ki je dala 20,000.000 dolarjev, razni Rdeči križi in Sveta stolica, ki je pozvala v posebnem pismu vse vernike za prispevke.
Dgiatisko pisma iz Ižssk,
Sarajevo, 10. aprila.
Gotovo Vas bo zanimalo, kako se razširja JSZ, tukaj imenovana: »Jugoslovanski Strukovni Savez«, izven slovenskih meja. Misel JSZ., vržena 1. 1919. med hrvatske delavce, je rodila med njimi sad. Tako smemo danes že gledati veseleje v bodočnost, ki bo naklonjena naši Zvezi. Nujno potrebno je bilo, da so se Hrvatje postavili v organizaciji na lastne noge ter da so začeli delati v hrvatskih deželah neodvisno od organizacije v Sloveniji, katera radi svojega večjega razvitka ne odgovarja našim razmeram, ki smo še mladi ravno v tej organizaciji. Slovenska JSZ ostane nam vzor in cilj, katerega hočemo doseči, ko že dobro uredimo organizacijo in ko se ujedinimo. Gotovo, do pravega ujedinjenja ne bo prišlo še tako hitro, zbližalo nas bo pa idejno uje-dinjenje in skupno nastopanje v važnih in skupnih zadevah. — Manjka nam inteligentnih sodelavcev. Razen zagrebškega glavnega tajnika dr. Juretiča, na čegar ledjah sloni cela organizacija v hrvatskih deželah’, stoji naši organizaciji na strani samo mala količina inteligence, še ta mora biti zaposlena tudi drugod.
Za sedaj imamo na Hrvatskem tri centrale, Zagreb, Split, Sarajevo. Osnovane so radi tega, ker nam je morala vsaka pokrajinska vlada potrditi pravila. Tudi v poslovanju je tako lažje, ker drugače bi bil naš teren za eno centralo prevelik. Vse tri cen* trale so vezane v skupnost po glavnem tajništvu v Zagrebu. Glavni tajnik nam daje načelne in organizacijske direktive ter nadzira delp teh central.
Kako organiziramo v Bosni? Pazite! Ko pride naš tajnik na deželo, da ali organizira, ali ima sestanek pri že organizirani skupini, ga ustavi na kolodvoru policaj ali orožnik. Treba se je legitimirati. Tajnik ima običajno legitimacijo od Zveze, brez fotografije, brez vsakega potrdila kake oblasti. Nartane prepir. Oko postave zahteva pravilno legitimacijo, tajnik se sklicuje na razglas, da državljani SHS ne potrebujejo v notranjosti države legitimacije. Končno popusti oko postave, tajnik ide, ali vedno ga drži policijsko ali žandarmerijsko oko v pažnji kaj dela. Ko je imel dr. Jure-tič sestanek v kakem kraju, kjer držijo rudarje zelo strogo, so mu došli na ta sestanek trije orožniki, da bi sestanek preprečili. Dr. Juretič je vsem trem pokazal vrata. Ko so delavci v Zavidovičih pričeli stavkati, šel sem tja jaz. Policija me je vodila od Poncija do Pilata eno uro in pol. Zahetvala od mene, da se ne smem shajati in razgo-varjati z delavci. Tudi tu sem jim dokazal, da se motijo in sem zahteval od policije popolno svobodo kretanja in razgovora, kar sem tudi dosegel.
Te dni smo otvovili dom JSZ v Sarajevu. To so prostori bivše kavarne »Mostar«, kjer uredimo pisarno, čitalnico in kavarno. Kavarno zato, ker tu v Bosni brez kavarne in »pečene turške kave« ni mogoče ničesar započeti. Vsaki dan nas obišče oko postave, da se prepriča o našem zarotniškem deluc. V takih razmerah se razvija naše delo, agitacija in organiziranje. Delavstvo pa, ko vidi take sprejeme delavskih zastopnikov, pravi, da je to prava organizacija, ker nas oblast preganja. — Tudi agitacija, kaj ne!
Društveni prostori. Bridko smo občutili pomankanje lastnega društvenega prostora. Ko sem prišel v Sarajevo, sprejelo me je društvo »Krek« in mi ponudilo prostor za phamo v svoji sobi. Takoj po novem letu je tudi to društvo zgubilo svojo sobo. Sprejelo me je iz uljudnosti uredništvo »Hrvat. Pučkih Novina« v svoje prostore, da je bilo mogoče vsaj pisarniške posle in manjše sestanke obavljati. Toda
J bili smo le gostje, nikakor pa ne lastni gospodarji. Po zaslugi par delavnih članov smo staknili neko že dolgo zaprto kavarno. Pričeli smo se pogajati z Židom, gospodarjem hiše. Po nekaj dneh smo sklenili pogodbo in danes imamo prostore. Toda dragi so. Plačati smo morali sto tisoč kron odkupnine. Že so vsa upanja padla v vodo, ko nam zelo ugleden mož posodi to vsoto. Sedaj zbiramo člane, kateri so pripravljeni dajati mesečno po 80 kron, da se tako odkupimo v enem letu. Inventar ostane naša lastnina, a prostore imamo za pel let. Eno sobo smo priredili za pisarno, dve veliki sobi ostaneta za čitalnico. Imamo notri časopisje, kasneje nabavimo knjižnico. Člani imajo na razpolago biljard, gramofon in celo turško kavarno. Tam se bodo obdržavali vsi sestanki naše organizacije. Vsako soboto zvečer se vrši prijateljsko »sjelo« t. j. sestanek članov. Nastopi vedno po en govornik iz delavstva, po govoru se vršijo prijateljski razgovori ob sviranju tamburaškega zbora in ob turški kavi. Alkohol nima mesta med nami. Za članice organizacije imamo posebno sobo, katere se lahko poslužijo, ako ne bi hotele ostati med moškimi člani. Tamburaši so naraščaj naše organizacije. Kavamar je invalid s šesteroglavo družino. Ako Bog da, se bo iz te centrale razvilo po celi Bosni in Hercegovini blagodejno delo JSZ, katero ne bo ostalo brez vpliva na delavske prilike v tej deželi.
Imeli smo tudi tridnevnico na čast sv. Jožefa.
Prvikrat je bilo to v Sarajevu, da je delavstvo slavilo cerkveno pobožnost. Udeležba je bila zelo povoljna, pridige zahvalno sprejete. Na sv. Jožefa dan je bilo veliko moških pri sv. obhajilu. Uspeh tridnev-nice rodi svoje sadove.
Da dobite še malo slike o težavah pri organiziranju, še to-le: Imamo tu tri vere, so katoliki, muslimani in pravoslavni. Dve narodnosti: Hrvati in Srbi. Med Srbi prevladuje velesrbstvo in pravoslavje, muslimani so jako rahločutni v svoji veri, katoliki pa so versko precej indiferentni, a v narodnem oziru razcepljeni v dve grupi: avtonomaši in radičevci Pomislite si samo stanje zastopnika organizacije na sestanku ali shodu, kjer je vse zgoraj navedeno pomešano. Ne dotakni se Srbov radi Hrvatov, muslimanov ne radi katolikov in obratno, jugoslovanstva ne radi radičev-cev, teh ne radi Srbov. V kratkem: prevladava verski in nacionalni moment, kateri zahteva od na3 veliko napora, da se vzdrži ravnotežje med vsemi. Pa upamo, da se tudi \ tem vprašanju zboljšajo razmere.
Pisal sem te vrstice v velikonočno številko »Novega Časa«, da seznanim tovariše v Sloveniji z našimi razmerami. Pisal sem jih tudi zato, ker smatram, da je ravno bosansko delavstvo poklicano, da si ustvari organizacijo slično Vaši v Sloveniji m da kot mostišče doli naprej igra a slovensko JSZ veliko vlogo v krščansko-so-ciahiem delavskem poaretu Jugoslavije
Voščim vsem tovarišem prav vesele velikonočne praznike. Dasiprav v teh prilikah ne bodo bogvekako veseli, upajmo, da s skupnim delom dosežemo Velikonoč tudi delavskemu stanu. Bog z nami!
Vaš Ant. Kogej.
Med sms si. gi i avtonomisti.
Sarajevo. 14. aprila. (Izvirno) Danes
se je sestala tu konferenca Jugoslovanske muslimanske organizacije, da razpravlja o sporu med dr. Karamehmedovičevo centralistično in med dr. Spahovo avtonomistično strujo. Zastopniki obeh struj so podali poročila o politiki muslimanskega kluba in o stališču svojih struj. Že prvi dan se je pokazalo, da zmaguje dr. Spaho, ki ima večino centralnega odbora za seboj. Izid razprave, ki se jutri nadaljuje, se pričakuje v vseh političnih krogih z nestrpnostjo.
Protestrao zborovaar e.
Centralno udruženje državnih služi-teljev v Belgradu je brzojavno obvestilo pripravljalni pododbor istega udruženja v Ljubljani, da sklicuje 17. t. m. po celi kraljevini shode v znak protesta mizernih dnevnic služiteljev in neukaznih uradnikov. — Shod v znak solidarnosti se vrši v ponedeljek 17. aprila ob 9. uri v Mestnem domu.
3*olitlčni dogodki.
+ SLS zmaguje. V nedeljo, dne 9. t. m. je priredila SLS v Št. Janžu na Dolenjskem javen političen shod, katerega se je udeležilo nad 300 zborovalcev. O političnem in gospodarskem položaju je stvarno in izčrpno poročal poslanec prof. Anton Sušnik. Ljudstvo je njegovim izvajanjem sledilo pazno in jih vseskozi odobravalo. Na shodu je bil prisoten tudi g. Majcen iz Št. Janža, poslanec SKS. Molčal jo in poslušal. Ko je poslanec Sušnik končal svoj govor, se je g. Majcen oglasil k besedi:
Ljudstvo pa je burno ugovarjalo, češi j
jim ne bo nikdar več lagal. Na posredov* ] nje g. župnika Bajca so se duhovi umiril1 in g. Majcen je dobil svobodno besedo, k* tere se je tudi posiužil. V svojem govori pa je šepal, poslužujoč se starih predvoj nih fraz o rimskem klerikalizmu. Za nji® je ponovno povzel besedo poslanec Sušnik' Točko za točko je pobil poslanca Maj®* in dokazal do dna krvavo politiko SKS, »* bo vrgla slovensko ljudstvo ob tla. Na k®®* cu shoda je bila z velikim navdušenj®1 sprejeta popolna nezaupnica posl. Mtjj®11 in zaupnica Jugoslovanskemu klubu Taf je eden prvakov SKS v kratkem času z® drugič do tal pogorel v svoji lastni farl>f kateri je imel pred letom dni številne ževatclje in silno močno usidrano kra]®f no organizacijo. Očividci zatrjujejo, da t 9. t. m. končno padla stara liberalna “ njava v Št. Janžu pod avtonomistično ** stavo zmagovite SLS, ki koraka sistem^ lično in po načrtu proti svojemu velik®®, cilju, od katerega je ne bodo odvrnili" združeni nasprotniki in osredotočeni © padi. SLS zmaguje! — še sijajnejše r uspel popoldne Sušnikov shod na Kah5f lju, kateremu je prisostvovalo številno© darsko delavstvo ter se soglasno izr®* za krščansko socialno organizacijo.
f Kongres komunistične stranke ™ lije. Pred otvoritvijo genovske konferenj® na kateri so se zbrali prvič zastopa® evropske ouržuazije in komunizma, s® ** sestali italijanski komunisti h kongt®5? ki je delal velike preglavice predvs®® Francozom, pa tudi ostali antanti, ne © vzemši Italije, ki se je bala, da bi kongr® utegnil onemogočiti obnovitveno ko©®j renco v Genovi. Ta strah pa se je i^ p, nepotrebnim. Doslej so bili namre5 jt©1* janski komunisti združeni s socialni©' j mokrati, od katerih so se ločili šel® kongresu v Livornu. Komunisti imaj®. parlamentu 14 poslancev, izdajajo dv®l glasil, ki nista preveč revolucionarni te se opirajo predvsem na inteligentne k,1.., ge. Na kongresu v Genovi so" si dol®®*1 važne smernice za bodoče delo in uPj doseči pri prihodnjih volitvah več mandff tov na škodo socialnih demokratov.
+ Avstrijski tvor ni čar ji gredo v ]'£ sijo. Po najnovejših dunajskih poroČ©; namerava odpotovati večje število avsh© skih tvorničarjev v Rusijo, da si zagost ruski trg za avstrijske fabrikate, P®6, vsem za poljedelske stroje, razne pr® mete kovinske industrije, pohištvo itd. ^ spodje bodo potovali zasebno in na last®" riziko.
^Dnevni dogodki
— Veselo in blagoslovljeno
noč želi vsem svojim tovarišem, prij®1®" ljem, naročnikom in čitateljem urednik in upravništvo »Novega Časa«.	,	i
— Za 1. majnik naj se vrše že se®1 priprave po vseh naših organizacijah. variše prosimo in jih poživljamo, naj s® . dan vrši tudi agitacija za krščansko-so©"-no delavsko časopisje, posebno za »m* Čas«! Tovariši na delo! K vstajenju! .
— Umrl je 14. aprila v Mokron®^ Fran Lavrič, nadučitelj v p. častni ob®8? občine Škoeijan pri Mokronogu na Dol®” skem, kjer je kot učitelj služboval dol£ vrsto let. R. I. P.	Ji
— Uradniki beže. Osrednji nadzor© dela, načelnik v ministrstvu za social1? politiko, g. inž. A. S t e b i, je izstopil državne službe.
— Tržiške novice. Na nedeljskem *K du Kmetske Zveze sta govorila ravna1?; Gospodarske zveze Žaren in profesor "j Puntar iz Ljubljane. — V vodstvo SLS * bila izvoljena Martin Slapar iz Tržiča ? Joža Primožič, posestnik iz Loma. — Štral, kovačev še vedno traja. — V torek i® padlo precej snega, ki ga pa je gorko s®1' ce v sredo že stajalo. — »Črnošolca« ? vprizorili na cvet/no nedeljo v Domu. ™ činstvo je tudi topot napolnilo dvoranO;
V	početku julija obhaja društvo sv. Jož®1, 25 letnico, Orel svojo 15 letnico, ob tej Pv liki bo blagoslov nove zastave Orla. 0P\ zarjamo že sedaj bratska društva na to r membno slovesnost. — Pri podružnici ‘h Jurija v Bistrici so na cvetno nedelj® pokanju topičev blagoslovili dva nova klena zvonova, tako da ima cerkev a®P, tri zvonove kot pred vojno. — Jugoslo^ ska Strokovna Zveza ima na belo ncd®*L ob 8. uri društveno sv. mašo. Pri tej P moški zbor.
— Proti morilcem. V Newyorku se L 13. t. m. priključila drž. policiji četa civilne straže, da odpomorejo prepr®cl.fl številne umore, ki so v tem mestu zadj1^ čase neprestano na dnevnem redu. Vklj11 temu sta se tekom 24 ur izvršila v m®jt. dva strašna umora. Oblasti imajo va> strožje ukaze in bodo proti zločincem n stopale brezobzirno.
—■' Lisice so ga napadle. Nekemu VP. spodu iz Grentzenibacha v Švici se je te primerilo sledeče: Ko se je v mraku inimo gozda s kolesom proti domu, g® L nenadoma napadla lisica, ki se ji je ubranil, bijoč jo z nogo v glavo. Lisica ^
šfev. 8?.
ZRovTCasfe, 'dne IS. aprila 162$.
Stran 3.
Je lajala in mahoma so ji prišle še tri na pomoč, ki so se zaganjale od vseh strani v Kolesarja. Z eno roko se je biciklist otepal Pobesnelih lisic, z drugo pa je držal ba-lanco in gonil kolo kar največ je mogel v ^dni nevarnosti, da ga lisice vržejo s kolesa. Končno je vendar pripeljal v vas in ^ rešil nepričakovane nadloge. Hlačnice Je imel popolnoma razcefrane, iz več ran Da nogah pa mu je tekla kri.
— Zagrebški defravdant prijet v Ljubljani. pri zagrebškem finančnem ravnateljstvu so prišli te dni na sled veliki de-Jdaciji, katero je izvršil oficial lv. Novakovič. Poverjena mu je bila nabava «&(lkorja za vlado in finančno ravnatelj* p- Zbiral je v to svrho prispevke urad-ufstva. Nabral je približno pol milijona r0® ter potem izginil iz Zagreba. Nova-°vič je rodom iz Gospiča; star je 46 let. Novakoviča so aretirali v Ljubljani ter ga ^ali deželnemu sodišču.
7- Ciganska nevarnost. Osješki listi
P°roČajo, da je orožništvo v Virju zajelo
®cio cigansko tolpo, ki je bila strah vse t>kol!- '
® f°ke ali noge, da so pri beračenju “Ujali več usmiljenja.
ljubljanski dogodki.
j, lj Moška in mladeniška Marijina dru-® v Križankah se udeleži danes zvečer jjo«i08teyilno velikonočne procesije v svoji ^jjzbeni cerkvi v Križankah, kolikor naj-c mogoče s prižganimi svečami. Zbira-Yg.?? °t> pol 8. uri na trgu pred cerkvijo, ^odst 86	*	som^ljeniki	in	prijatelji.	—
^ikonoSne procesije se bodo vrši-V4 e.s Popoldne po naslednjem redu: ob un popoldne pri Uršulinkah, ob 4. v Pet °k v ^rnovem» °b V26. pri sv. DrirU’ 1/^’ Pr‘ °°' ^rančiš!<anih, ob V2T. ob ®v- Jakobu, ob V28. v cerkvi sv. Jožefa, , '48. v križanski cerkvi. V nedeljo zju-aJ ob 4. pri Jezusovem Srcu.
1 Red službe božje v ljubljanskih cer-*:ah na Velikonočno nedeljo. V s tol ni-1 • Ob 10. uri dopoldne pontifikalna sv. ®3sa, p0 sv. maši papežev blagoslov. Poldne ob 3. uri zaobljubljena potresna Pr°cesija k uršulinski cerkvi in nazaj. — ~ e r k e v Marijinega Oznanenja : 9. uri dopoldne pridiga, nato instrumentalna maša. — S v. J a k o b : Ob 9. uri Jovesna sv. maša, pri kateri se poje Missa bnu a- mar*s< z orkestrom od Gries-dnoi ■ia °P' hJroilus koralen, Gra-p	in Offertorium Trese h. — Sv.
1	e r : Ob 6. uri sv. maša z vojaško god-
oh' ^ ur* s^ovesna sv- maša, popoldne [/a a uro procesija k nunski cerkvi.
ijce, ker je kradla otroke in jim po-
Bla!
V43.
V
Ofer
maša. Poje se: Goller, Missa in Lovelo. Vloge koralno, ftih ^: Neckes: Surrexit nostra gloria. pr ®ysky Tantum ergo op. 35. Po maši: Žan 1 R«duj nebeška se gospa. — Kri s k a cerkev r*-- — -u ■4A —
^Pade Pol it
ter
uri.
je
Pridiga ob 10. uri slovesna sv. maša ob
foni rTsewi društvom upokojencev v Ljub-v8e d vdpisano društvo upokojencev vabi Ija^ ^tvene odbore upokojencev v Ljubnem,’, a odpošljejo po 2 delegata k skup-
d^e ^svetovanju v zelo važnih zadevah, PoSv f* aPr. ob desetih dopoldne v mestno tega 0Valnico. Zadeva je jako važna. Radi deleJ!?.,pričakuje, da se bndo odzvala po °2ifa	Vsa ^ruštva upokojencev brez
teuCe	vs*an hi stranko. Društvo upoko-
lužne železnice, ta §1 društvo stanovanjskih najemnikov °vcnijo obvešča svoje člane, da se
y poslov je ob 4. uri v župni cerkvi. Petje: , Nedeljo ob 6 uri razne slovenske velikonočne pesmi s spremljavo godbe, ob v'vUl>i slovesna sv. maša: G. Meurer maša cast sv. Elizabete, Graduale in offertorij .j, Gruberja, Tantum ergo od Gollarja. — n 0 v o : Ob 9. uri slovesna služba božja, nat ol) uro litaniie *n blagoslov, Ž e f P0*resna procesija. — Pri sv. Jo-jf0 ,u • Ob 8. uri slovesna sv. maša (ena-fiis v Pone^eljek). Petje: Missa solem-MitfZa mo^an^ zb°r in orkester, zložil Ig. Ca. er®r; Graduale: Haec dies in sekven-Ofj "ictimae paschalis. P. Griesbacher;
Terra tremuit Ant. Foerster. — ve 8111 i n s k a cerkev: Ob 6. uri slo-* Sv,
javne odborove seje radi prezidavanj ne vršijo v mali dvorani Mestnega doma. Novi lokal se objavi potom dnevnikov in v oknu društvene pisarne Sv. Petra c. 12.
lj Praznik na Rakovniku. Velikonočni ponedeljek se snidejo bivši zunanji in notranji gojenci prvih letnikov in ustanovijo Zvezo. Častitamo novim salezijanskim so-t rudnikom 1
lj .Smrtna kosa. V četrtek ponoči je v deželni bolnici umrl nadučitelj v p. g. Fr. Fabjančič v starosti HO let. Pokojni, ki je bil še mož stare korenine iz ilirskih časov, je oče poslanca Vladimirja Fabjančiča. Pogreb bo danes ob 4 uri popoldne iz deželne bolnice. N. v m. p.!
lj Ljubljanski trg. Govedina na trgu od 44 do 60 K po kakovosti, po mesnicah 60 do 64 K. Kvaliteta govejega mesa se je v boljših lokalih dvignila. Telečjega mesa je za praznike primanjkovalo; cena 52 K kg. Prekajenega svinjskega mesa je bilo dovolj. Izdelki malih mesarjev so se v kakovosti znatno dvignili. Sveže svinjska meso 76 K kg, slanina 1. vrste 96 K, II. 92 K, mast 96 do 100 K. Perutnine je bilo na trgu malo. Kokoš 90 do 140 K po teži, gos 200 K. Rib je došlo na frg premalo vsled poplav tik pred prazniki. Naprava ribjih bazenov na trgu je nujno potrebna, da ni ribji trg odvisen od vremenskih prilik. Glede mleka je vladala za praznike velika mizerija. Poleg pomanjkanja je tudi siabo vreme mnogo pripomoglo k temu, da ni došlo mleko v zadostni množini v Ljubljano. Cena: surovo 10 K liter, pasterizirano 11 K. Enako je primanjkovalo surovega masla; cena za navadno maslo 150 K, čajno 180 K. jajc je na trgu zadostno, 3.50 do 4 K kos. — Sadja je na trgu dovolj. Jabolka 28 do 38 K kg po kvaliteti, ena oranža 7 do 10 K, limona 2 do 3 K, kg fig 48 K, kg dateljnov 88 K, suho češplje 40 K, suhe hruške 20 do 30 K. Kava: Rio 112 K, Santos 132 K, Portoriko 170 K kg, kristalni beli sladkor 60 K, v kockah 66 K, riž II. vrste 32 K, I. vrste 42 K, olje namizno 96 K liter, jedilno 88 K, cel poper 88 K, paprika III. vrste 80 K, sladka 160 K, testenine II. vrste 36 K, I. vrste 42 K. Žitne cene so zadnje tedne stabilne. Pšenica 18.50 K kg, moka št. 0 26 K kg v detajlni prodaji, rž
17.50 ječmen 14 K, oves 14 K, proso 15.50, koruza 14 K, ajda 16 K, fižol ribničan
15.50 K, prepeličar 19.50 K, leča 40 K, kaša 22 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka 19 K, ajdova moka 28 do 30 K. Zelenjave je na trgu v izobilju. Glavnata solata 60 K kg, radič 45 K kg, karfijola 45 K kg, ohrovt 20 K kg, kolerabe 12 K kg, grah v stročju 60 K kg, čebula 28 K, krompir 5 do 6 K, kisla repa 12 K, kislo zelje 14 K.
lj Kap je zadela 60 letno Ano Škof, hišnico v Blaznikovi tiskarni, še živo so prepeljali v bolnišnico.
J£aša društva.
d Šentjakobski Orel. Na belo nedeljo se vprizori v Ljudskem domu ob 8 zvečer veseloigra v treh dejanjih »Charleyeva teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari trg št. 16. Priporočamo, da si vsak preskrbi vstopnico že med tednom, da ne bo v nedeljo navala pri blagajni.
8z železničarskega kosilci iškega ©cSbsra.
Dne 12. t. m. se je vršila prva seja na novo sestavljenega Zel. koalicijskega odbora. Z. J. 2. se pozivu za vstop v koalicijo ni odzvala. Tudi ni poslala nikakega pismenega odgovora. Nam je tudi to prav. Mi bomo skrbeli, da bodo železničarji natančno obveščeni o vsem kar se godi, sami pa naj sodijo. Udruženje železniških činov-nikov nam je pa poslalo dopis, v katerem pravi med drugim, da: »vsled trajajoče nejasnosti v položaju prvotne koalicije in dokler obstoja železničarski akcijski odbor, ... se U. 2. Č. kljub najboljši volji ne more odzvati vabilu, da bi se pridružila novi koaliciji.« — Če se gg. uradnikom v U. Ž. Č. zdi primerno, da navajajo v svoje opravičevanje take izgovore, je nam tudi
to prav. Samo ne vemo, ali je za gospode uradnike res primerno, če se delajo tako nevedne, da pišejo o >trajajoči nejasnosti o položaju prvotne koalicije?« Če so zastopniki od >Zveze« odložili mandate, je menda tudi za gospode pri U. Z. Č. dovolj jasen položaj; namreč, da »Zveza« noče več sodelovati v koaliciji. Nadalje je menda vsakemu razsodnemu človeku jasno, da bi prejšnja koalicija zaradi izstopa >Zveze« vseeno lahko naprej delovala, samo če bi gospodje od U. J. Ž. hoteli. Toda gospodom gotovo ni po volji javno in odkrito dslo in ker upajo zase morda več doseči brez koalicije. Železničarji čutijo delo »Zveze« in dosedanje koalicije na svoji lastni koži tako občutno, da bi bila največja neumnost, ako bi se ne odločili za odločen samostojen in brezobziren nastop. V koliko je res padla solidarnost, sloga in bojna sila celokupnega železničarstva na najnižjo stopnjo, kakor trdijo gg. uradniki od U. Ž. Č. se bo morda prav kmalu pokazalo. Zdaj se imajo železničarji odločiti, ali so za >Žvezoc, ki noče pustiti nobene besede in kontrole železničarjem, ali pa za koalicijo, kjer se hoče de1 ati vse javno in pod nadzorstvom železničarstva. Odločiti se morajo, za pobožna romanja v Belgrad ali pa za poštena pa odločna in brezobzirna bojna sredstva.
Železniško ministrstvo naravnost izziva železničarje na najodločnejši in solidarni nastop. Včeraj in danes se izplačujejo nastavljenemu osobju predujmi na račun povišanih draginjskih doklad. Za delavstvo pa pošiljata gg. minister in.Joca Stanojevič iz Belgrada samo obvestio, da se za delavce radi. Kako se za delavce radi v Belgradu vemo, tudi če bi ti gospodje molčali. Povemo samo to, da po vseh znamenjih je očitno, ad se za delavce skrajno brezvestno radi. Pa naj si blagovoli g. minister z g. Stojanovičem Z. J. Ž. in g. Deržičem. dobro zapomniti! Ali res ni mogoče dati tudi delavstvu predujmov kakor nastavljencem in urad-ništvu? To si bo delavstvo zapomnilo. Tako postopanje naravnost sili na najodločnejši in solidaren nastop. Zato se odločite vsi za koalcijo, da bo enkrat konec takemu postopanju. — Za koalicijski odbor: Marn 1. r. Beltram 1. r.
UfeMor&ase mm ce.
I Mariborski nižji državni uslužbenci za svoje pravice. Na zadmiem protestnem shodu nižjih državnih uslužbencev, ki se je vršil ob obilni udeležbi v prostorih gostilne Orovič proti že znani nedemokratični in protisocialni naredbi vlade napram niž'im državnim uslužbencem, so bile sprejete po referatu tov. Krepeka in govorih zastopnikov v poštev prihajajočih skupin soglasno naslednje resolucije:
Nižji državni uslužbenci protestirajo najslovesneje proti točki 6. čl. 28. zakona o novih draginjskih dokladah, ki odreka draginjske doklade vsem slugam državnih oblastev, ki imajo imovine, od katere pia-čuje,o na leto več nego 5 Din neposrednega davka, in to iz sledečih razlogov:
1. Ta odredba zada katastrofalen udarec celi vrsti najrevnejših uslužbencev, kajti ob družini s tremi otroci n. pr. bi znašala mesečna izguba 2400 K, dočim nobena najemnina malih hiš ne znaša več kot nekaj sto kron na mesec, posebno z ozirom na približalo 40 odstotni najemninski davek.
2. Ta odredba je protisocialna, ker potisne brezpogoino vse nižje uslužbence med proletariat, ki ostane stalno brez lastnega doma: kajti one uslužbence, ki imajo doslej tak dom, sili, da ga prodajo, drugim pa, ki bi želeli ustvariti si tak dom, to one-mogočuje, ker bi potem izgubili draginjske doklade.
3. la določba je krivična v primeri s točko 4. člena 28. iste odredbe, ki odteguje višjim uradnikom dragin ske doklade šele pri 300 dinarjih davka; jasno je, da bodo med uradniki prizadete redke izjeme, dočim so sluge prizadeti splošno.
Zbrani odločno zahtevajo, da se ne dela krivična razlika med viš imi in nižjimi uslužbenci, posebno s pogledom na to, da so sc dnevnice za sluge itak zvišale samo za 80 par.
Splošno pa pričakujejo, da ostane v veljavi člen VI. dosedanje odredbe, ki odteguje draginjske doklade samo onim, katerih rodbine žive na lastnih posestvih izven službenega kraja.
Končno zahtevamo, da se spremeni tudi člen 6 in 7 is t c naredbe, s kaU.-o sa prizna kategoriji državnih slug in p^^urad-nikov osebne doklade 14, c*ir. VI Din dnevno. Ker smatramo v cr.su, Lo dnbiva vsak delavec višjo plačo kot r.<rj: državni uslužbenec, naravnaš! no:v'v/. nv;e-j*a državnega ushižber.siva, ki sc :**. s tein godi velika krivica. Ker s lakii® jfS.cocial-n:m in nedemokratičnim po*i'.*p3n»»n« trpi ugled državne avloriU-te,	da
se ta krivica popravi ter dnevnic* zvišajo j primerno sedanjim draginjskirn rase^cram j na 20 Din dnevno. Odločno tudi zahtevamo, da se vse vrste, oziroma kategorije državnih slug uvrste med kvalificirane,
i Organizacija SLS v Maribora. V ponedeljek 10. t. m. ob 8. zvečer se je vršil v d' O' ani J. S. Z. mesečni shod in občni zbor mestne organizacije SLS. Na shodu je poročal poslanec dr. Hohnjec o političnem položaju. Govorila sta še gg. dr. Leskovar in Vesenjak in lov. Ver, nakar se vršila volitev novega odbora. V ožji odbor so bili soglasno izvoljeni:	gg. dr. Leskovar, dr.
Verstovšek, dr. Jerovšek, Vesenjak, Ozva-tič, Sojč ter tov. Krepek, Stabej, Grobov-šek Veronik, Filipčič in Auguštiner. V širši odbor pa zastopniki vseh stanov iz vseh mestnih okrajev.
liaspiEi.
V domačem ujetništvu! Prejeli smo in
priobčujemo sledeč idopis nenadoma iz službe odpuščenega železniškega delavca v Čušperku pri Grosupljem: — Bilo je dne 23. februarja 1918. Zadnjikrat sem sedel na sanke, Rusom tako neizrečeno priljubljene, in se odpeljal na postajo v nadi, da ie konec mojega ujetništva in bede in da je blizu čas, ko bom ugledal svojo domovino in obraze svojih dragih. Kdo bi mogel popisati občutke, ki so mi valovili v srcu? in vendar, kako kruto sem bil poleg stotin svojih tovarišev prevaran v svojem domačem kraju! — Podpisani sem vstopil v železniško službo prav 10 dni pred mobilizacijo leta 1914. Nato sem bil mobiliziran in gospodje so mi zagotavljali, da se mi bo v vo,ni odsluženi čas štel dvojno v državni službi. Pa tudi tukaj so me bridko prevarali. Nastavljen sem bil sicer po vojni znova, a prišel sem pod neprostovoljno kura-telo prvaka socialnodemokratske stranke, ki je sovražil vsakogar, ki ni prisegal na rdeči prapor njegove stranke. Ker sem bil tedaj včlanjen pri Z. J. 2., sem moral opravljati za tega socialdemokraškega skladiščnega mojstra vsa dela »laufpurša«, ki so spadala vse kam drugam, kot pa v področje moje službe. To neprostovoljno ujetništvo mi je vzbudilo najprej užaljenost, nato pa mržnjo do teh ljudi, ki govore neprestano o svobodi, svojega sobrata pa tlačijo bolj koit stari Rimljani svoje sužnte. In marsikaterikrat mi je bilo žal, da sem zapustil Rusijo — — — In polagoma mi je začela mrzeti služba. Kot »zvezar« sem delal lansko leta službo pri vožnji, od katere pa nisem imel drugega kot prazno srce, suh žep, polna ušesa psovk in neizmeren besednjak pikanj ia pikrih besedi. Na lastno prošnjo so me premestili in ^em bil dodeljen kot postajni delavec v Čušperk pri Grosupljem. Tu pa sem se vjel v zanko, ki je na tej postaji nastavljena nesvobodo-mislecem. Postajenačelnik mi je nenadoma odpovedal sJužbo in mi tako vzel zadnjo skorjico kruha — meni, ženi in 10 mesecev staremu sinčku. In to brez disciplinarne preiskave samo zato, ker sem na praznik o prostem času zahteval, da me pusti k službi božji. Kakor da so poštami delavci hlapci sužnjev, ne pa drž. uslužbenci! — Tu naj vidi javnost, odkod nezadovoljstvo. Odtod, ker smatrajo kapitalistično navdahn em gospodje svojega sobrata za sužnja in tlačana. Tako, dragi »Novi čas«, zanesi moj obupni klic v lav-nost, čitatelji pa na/ se vprašajo, ali nam bo kdaj bolje, dokler ne bo krščanske ljubezni med vami? — Ivan 2ura, bivši postajni delavec v Čušperku.
Tržič, Ker je že nekaterim gospodom prišlo na ušesa, kako sijajne plače imaio Kovači v Tržiču, prinašamo javnosti pred Oči, da se prepriča, kakšne plače so v resnici imeli. Pri tvrdki K. Globočnik so plače sledeče: I. kategorija dnevno K 103’68, II.
r. z. z o. z. v Ljnblji!
ril. b| se vj zavedali svoje dolžnosti do zadruge, — bi tvo-llpPremagljivo armado na gospodarskem polju.
Ge i.^ar '»islite, da bi cene ne bile še višje kot so sedaj, če bi kjer k°nzurnov? Kdor je na to že pozabil naj vpraša tam, dohp 86 °*,V0I‘l	naša	nova	prodajalna. V začetku to člani
r° Ve(lo in čutijo — pozneje pa pozabilo in pravijo, da za de-Se dobi povsodi.
Ti bi rad pristopil
kot član k I. delavskemu Konzumnemu društvu v Ljubljani. Ne veš kam bi se obrnil.
Oglasi se v poslovodstvu Kongresni trg št 2. Ali pa v katerikoli prodajalni naše zadruge.
Pristopnina je le 10 K, delež 100 K Delež ostane tvoja last. Ta delež se ti izplača že pri eni kupčiji, če kupiš ceneje kot drugje.
gg iiiif^ig tanili!
Konzument
član 1. delavskega konzumnega društva!
Rabiš klobuk, čevlje, rabiš mamanufakturo za novo obleko, ali perilo, pa pozabiš, da vse ceneje dobiš v lastni zadrugi.
Kateri trgovec hodi kupovat h konkurentu, kar rabi lastno gospodinjstvo? Ti si tak trgovec, ker pozabiš, da je zadruga tvoja skupna last, — da so konzumarji svoji lastni trgovci.
'tategorija dnevno K 84‘32, III. kategorija K. 81-60, IV, kategorija cfaevno K 75-80. Pri trvdki Fr. Ahačič pa sledeče: I. kategorija inevno K 103 68, II. kategorija dnevno EC 84-32, III. kategorija dnevno K 86-60, IV. kategorija dnevno 74-80, V. kategorija K 60-—. S tem je dokazano, kako visoke plače so bile dosedaj. Ali je kaj preveč zahtevano, ako se zahteva 40 K poviška na
dan za kvalificiranega kovača, ki se je moral tri ali štiri leta učiti pri mojstru, potem pa si še vsak več ali manj časa iskal znanja v tujini? Kovačevo delo je eno najtežjih, zato bi pa moral zaslužiti še nekaj več, kakor pa drugi rokodelci, pa v resnici zasluži kovač še manj, kakor pa dninar v Tržiču. Pa kaj je ta povišek, ko pa draginja vedno bolj raste. Najmanj lepo od pod-
jetnikov pa je to, da se je prepovedalo drugim podjetnikom vzeti kakega kovača v delo. To naj bo javnosti v vednost, kakšni so ti ljudje, ki so navdahnjeni kapitalističnega duha, pa naj si bodo te ali one barve. Kdor skrbi le za sebe, ne oziraje se na svojega bližnjega, spada vsak pod firmo liberalizma, tako nam pravijo krščanska načela. Potrudili pa se bomo tudi toliko, da
gg. Globočnik in Ahačič prekličeta svoje dejanje. Kovači hočejo delati! Zato pa i®a' jo tudi pravico do dela, do svoje eksistence, kar se jim pa hoče vzeti pod parolo, »če ne delaš pri meni, če ne bom imel ja* dobička od tebe, pa pogini od lakote«. P®' rok za to, da se ne bo tako zgodilo, pa le vse tržiško delavstvo, ki s kovači simpa' tizira in jih tudi podpira.
Tunel.
25
Roman.
Spisa! Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Ob lepih dneh je peljala Edith v elegantnem pletenem vozičku po parku v Bronxu na izprehod in potem sta vedno obiskali zverinjak, kjer sta se obe mogli cele ure zabavati pred kletko z opicami. In sicer se Maud ni nič manj radovala nego njena hčerka. Ko pa je prišla jesen ter se dvignila megla iz mokrih tal Bronxa, je bilo tudi te zabave konec.
Mac je bil obljubil, da bo o Božiču cele tri dni doma — brez vsakega dela! Njeno srce je že tedne prej vriskalo. Tako bi moralo biti kakor na njun prvi Božič. Hobby bi prišel drugi praznik in igrali bi bridge do nezavesti. Maud je iziuhfala že neskončen spored za te tri dni.
Mož ji sicer skoraj ves december ni prišel pred oči. AHan je bil dannadan zaposlen pri sejah s finančniki, kjer so se pripravljali za finančno kampanjo, ki naj bi se otvorila v januarju.
Allan je potreboval — za prvi hip! — lepo vsotico treh milijard dolarjev, a niti za hip ni podvomil, da bi je ne dobil.
Cele tedne so časnikarji oblegali sindikatovo poslopje, kajti listi so s senzacijo delali krasne dobičke. Kako se bo gradil tunel? Kako upravljal? Kako se bo preskrboval z zrakom? Kako so izračunih tunelov vzpon? Kako je to, da bo tunelov vzpon, vkljub malim ovinkom za peidesetino krajši kakor vodna črta? (»Prebodi globus z iglo, pa izveš!«) Vsa ta vprašanja so teden za tednom dražila radovednost občinstva. Slednjič so bili še enkrat otvorili v listih boj za in proti tunelu, »novo tunelsko vojno,« ki se je vojevala z isto ljutostjo in istim hrupom kakor prva.
Nasprotno časopisje je iznova postavljalo v boj svoje stare dokaze: da nihče ne more prevrtati te neizmerne razdalje iz granita in rule, da je 4000 do 6000 metrov globoko pod morjem vsako človeško delo nemogoče, da neznanske vročine in neizmernega pritiska ne vzdrži nobena snov — da mora radi tega tunel zadeti klavern polom. Prijazni listi pa so svojim čita-feljem tisočkrat razlagali prednosti tunela: čas! čas! Čas! Točnost! Varnost! Vlaki bodo tako varno tekli kot vlaki na kopnem — da, še varnejše! Nič več se ne boš oziral na vreme, meglo in vodo! Izginila bo nevarnost, da te kje na oceanu požro ribe. Spomni se samo nezgode »Titanica«, ko je poginilo šeststo ljudi in usode »Kosmosa«, ki je izginil v valovju s štirimi tisoč ljudmi na krovu!
Zračna plovba sploh nikoli ne pride v poštev za prevažanje množic. In povrh tega se je do danes posrečilo šele dvema zrakoplovoma, da sta preletela Atlantik.
V teh dneh nisi mogel seči po časopisu ali razpravi, da bi ti oko ne zadelo na besedo »tunel« in na slike in ilustracije, ki so se tunela tikale.
V novembru so bile vesti že redkejše ter slednjič čisto prenehale. Tiskovni urad sindikata se je obdal z molkom. Allan je stavbišča zaprl in ni bilo mogoče prinašati novih ilustracij.
Mrzlica, ki jo je razvnelo časopisje v ljudstvu, se je razkadila, in čez nekaj tednov je bil tunel že zastarana reč, za katero se ni nihče več brigal. Nekaj novega je bilo baš ta hip v ospredju: mednarodna letalna tekma okoli zemlje!
Tunel pa je bil pozabljen.
To je bila Allanova namera! Poznal je svoje ljudi in prav dobro vedel, da mu vsa ta prva navdušenost ne bi prinesla niti miljona dolarjev. Ko bi spoznal, da je prišel pravi trenutek, je sam namerjal vžgati drugo navdušenost, ki ne bi koreninila samo na senzaciji!
V decembru se je pojavila v časopisju široko raz-glabljana vest, ki je bila prikladna odkriti samo senco dalekosežnosti Allanovega projekta: Piiisburg-Smel-iing aud Refining Company je kupila za dvanajst in pol milijonov dolarjev pravico do vseh tekom vrtanja izkopanih rudnin, ki se dado raztopiti v plavžu. (Delnice P. S. R. C. so bile v šestem letu poskočile za 60 odstotkov!) Obenem je bila priobčena vest, da je kupila družba Edison-Bioskop za milijon dolarjev izključno pravico do fotografskih in kinematografskih snimkov in njih objave o tunelu za ves čas gradnje.
Edison-Bio je naznanjal v kričeče svetlih plakatih, »da hoče ustvariti večen spomin na gradnjo tunela od prvega udarca z lopato do prvega izleta v Evropo, da bo izročil prihodnjim rodovom zgodovino največjega človeškega dela.« Najprej da namerava tunelske filme predstavljati v New Vorku, da jih potem razpošlje po vsem svetu nad trideset tisoč glediščem.
Boljše reklame za tunel si ni bilo mogoče mislih!
Edison-Bio je začel že isti dan; njegovih dvesto gledišč v New Vorku je bilo do zadnjega prostora zasedenih.
Edison-Bio je prednašal znane prizore z Atlanti-kovega strešnega vrta, kazal pet mogočnih prašnih stebrov posameznih gradišč, kamenite vrelce, ki jih je dinamit dvigal v zrak, prehranjevanje stotisoč delavcev, jutranji prihod delavskih bataljonov. Kazal je moža, ki mu je skala zlomila prša ter še rahlo diha, preden umre. Kazal je pokopališče tunelskega mesta
s petnajstimi svežimi gomilami. Kazal je drvarje v Ka' nadi, ki sekajo gozd za Allana — kazal trume nalo' Ženih vagonov, ki so vsi nosili črke A. T. S.
Ta film, ki je trajal deset minut in imel priprost napis »železniški vozovi«, je napravil najgloblji in v resnici najbolj presenetljiv vtis. Tovorni vlaki, nič dru' gega. Tovorni vlaki na Švedskem, v Rusiji, Avstriji, Ogrski, Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki. Vlaki z ru' dami, lesom, premogom, tračnicami, železnim ogrod' jem, cevmi, brez konca. Njihovi stroji so puhali črn dim ter drdrali mimo — vsi drdrali mimo! — brez pre-stanka drdrali mimo, da si jih slednjič sam slišal drdrati in ropotati.
Na koncu je bil še kratek film: Allan gre s HobbY' jem preko gradišča v New ]erseyu.
Vsak teden je Edison-Bio prinesel nov »tunelski film« in na koncu se je zmerom prikazal Allan v ka' kršnemkoli položaju.
Dočim je Allanovo ime prej komaj toliko pome' nilo kakor ime letalca, ki je dosegel rekord ter so ga danes proslavljali, jutri si vrat zlomi ter je pojutrišnjem že pozabljen, je sedaj množica z njegovim imenom spajala tudi jasne predstave o njegovem delu.
Štiri dni pred Božičem so New Vork in vsa velika in mala mesta Držav preplavili kot velikanske plahte veliki plakati, pred	katerimi se je	zbirala	množica
vkljub nakupovalni mrzlici božičnega tedna. Plakat* so predočevali bajno mesto, morje hiš, gledano s ptič' jega leta. Nikoli ni	še človek	kaj	takega	videl atf
sanjal! Sredi mesta, ki je žarelo v svetlih barvah (praV kakor New Vork v megličavem solnčnem jutru) se ie raztezal velikanski kolodvor, proti kateremu so bile tiudson-River-Terminal, Centralna in Pensilvanska po' staja kakor otroška igrača. Metla globoko vsekanih tirov se je širila iz	njega. Nad	tiri,	prav kakor čez
glavni tir, ki je držal	do vhoda v	tunel, so se	vzpenjali
mesiovi; nasadi z vodometi in cvetočimi terasami s o jih obrobljali. Nebotičniki s tisoč okni so se ob kolo' dvoru stiskali tesno drug ob drugem: hoteli, trgovske hiše, banke, uradna poslopja, šetališča, drevoredi, p° katerih so drveli avtomobili, električne in zračne železnice. Neskončne vrste hiš, ki so se izgubljale v meglo na obzorju. V ospredju na levo si videl bajne, presenetljive pristaniške zgradbe, skladišča, škare, nabrežja, na katerih je vrelo delo, natrpana s parniki, dimnik pri dimniku, jambor ob jamboru. V ospredju na desno neskončno, solnčno obalo, polno nabrežnih ut in zadaj velikanske razkošne kopališčne hotele. In pod tem oči slepečim bajnim mestom je stal napis: »Maca Allana mesta v desetih letih.«
(Dalj e?)
»Novi čas« v vsako hišo!
Uradnik, delavec
k»
in
kmet
kupi vse svoje potrebščine najcenejše pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
'
Za pleskarska	i
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
atat Jone Malgaj at g*
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
mr 3°|0
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica in je imela Koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
F. BKUMftT Ljubljana
ttmln raMn ii
Hi
po konkurenčni ceni.
Mestni trg 25. I.
Tovarna
Barva vsakovrstno olago. Ke*
t ne DF?r<n mično »sti
JUda il Ali OII oblake. Svetlo*
 ............._	Uka	ovratnike,
Ljubljana, Poljanski nasip 4	zapestnice	In
Podružnica; Še>enburgeva ul. 4.	srajce.
Podružnica: Maribor Bospoeka ul.38.
Novo mesto Biavnl trg. Kočevje Stev. 3B.
Zahtevajte povsod le milo z
GHZELCO
X
iminiainiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiunHiminmiiiiiiuuuHiiu«1«
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI
r. z. z o. z. (poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se obrestujejo
: 47.
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd.
innnimimnuHHmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiHHiiiMHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiniiinUj*
d. d. a LJMiLJHNI
P nudil Mimi m preran*
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo ter kovaški in črni premog
Naslov: ar a«- Prometni zavod za pnmog 1 d. v Ljiiiilisni, lunsKa il. 19
jugoslovanska ‘Union-banka
preje Mariborska	eskomplna
ustanovljena I me
Veograč, gornja Kadgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec expodttura v Skofjilokt
Akcijski kapital M 30.ooo.ooo Ke^erve K 10,000.000
Jsvršufe vse bančne posle najkulantneje.