m
m.
Peitnlna platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
mm 1931
Cena puamenl itevUki Dlt l’M.
TRGOVSKI EIST
*.	•	'	'	.	i	'	’	•*’
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
H»ro£nlna za Jugoslavijo* letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 18. avgusta 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 93.
f^egled naša zunanje irgovinc in 'bod.oča smeri nase gospodarslte
polzfzfee.
»Pregled naše zunanje trgovine, zaključki, ki iz tega izhajajo in bodoče smeri naše trgovinske politike« je naslov nove knjige gen. tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča, ki je pravkar izšla iz tiska. Knjiga vsebuje obširno gospodarsko študijo, odlične vrednosti za vsakega gospodarskega teoretika in praktika. Nudi nam pregledno sliko in točno analizo naše zunanje trgovine in trgovinske politike, podano tako precizno in jasno, podkrepljeno s tako temeljitimi argumenti, kakor more to podati samo strokovnjak z globokim poznanjem vseh naših gospodarskih problemov v teoriji in praksi, kakor je avtor tega dela, gospod Mohorič.
Kakor smo svoječasno že pisali, je bila g. Mohoriču poverjena naloga, da izdela za osmi kongres gospodarskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij kraljevine Jugoslavije referat o gornjem vprašanju. G. Mohorič je izvršil svojo nalogo tako mojstrsko in izdelal referat tako temeljito, da je kongres sklenil, da se njegovo študijo v celoti objavi v posebni knjigi. Z ozirom na veliko važnost dela za vso našo javnost, je ministrstvo trgovine in industrije izdalo knjige, finančno podprlo in s tem tudi publikacijo omogočilo. Knjiga obsega 92 tiskanih strani velikega velikega formata in obravnava vse glavne probleme naše zunanje trgovine s statističnimi pregledi razvoja našega uvoza in izvoza od prevrata do konca leta 1930 z vsemi državami in avtonomnimi carinskimi teritoriji, s katerimi stojimo v trgovskih zvezah. Njih število dosega že dosedaj lepo vsoto 107.
Po splošni karakterizaciji naše gospodarske situacije, obravnava avtor vprašanje okrepitve našega domačega tržišča, ki je edini izhod iz kaotičnega stanja in težkih gospodarskih prilik, v katerih živimo. Do zelo zanimivih zaljučkov prihaja g. Mohorič zlasti v poglavju o racionalizaciji uvoza.
Naša država dovoljuje vsem pogodbenim državam načeloma neomejeno in brezpogojno največjo ugodnost. Z ozirom na sedanji način vodenja trgovinske politike v srednjeevropskih državah se je ugotovilo, da je tako načelo našim gospodarskim interesom škodljivo in radi tega nevzdržno. Zanimiva so tudi izvajanja g. Mohoriča o padanju našega izvoza in njegovih vzrokih. Dosedanji padec ni niti prehoden niti slučajni pojav, ampak gre za sistematično izpodrivanje našega blaga od najvažnejših tr-žiše.Prav značilno sliko kaže n. pr izvoz naSega mleka, ki je znašal v letu
1924 še 29,082.252 Din, a je nato leto za letom padal, tako da je 1. 1929 dosegel komaj iznos 699.829 Din. Najbolj kritičen pa je položaj za naš hmelj. V letih
1925 do 1928 se je izvoz hmelja držal - stalno na višini okrog 200 milijonov Din,
dolini je 1929 padel na 48.6 milijonov.
Zlasti zanimivo sliko nam nudijo avtorjeva izvajanja in podatki o udeležili tujih držav na naši zunanji trgovini in obširno poglavje o analizi trgovinske bilance s posameznimi državami.
Analiza trgovskopolitičnega razmerja do vsake pogodbene države posebej je podana tako temeljito in izčrpno, da predstavlja vsaka zase posebno študijo.
G. Mohorič obravnava v svoji študiji nadalje tudi vprašanje prodajnih cen agrarnih produktov, investicijsko aktivnost v jugoslovenskem gospodarstvu ter prometni problem v naši zunanji trgovini ter navaja ob koncu, kaj bi bilo pod-
vzeti, da se gospodarsko aktivnost v državi pojača, da bi mogli doseči čim večjo gospodarsko neodvisnost od inozemstva.
Razpravi so še dodani tabelami pregledi uvoza in izvoza z vsemi državami, s katerimi stojimo v trgovinskih odnoša-jih, s podatki od prevrata do konca leta
1930.	Tabele so za vsako državo posebej prirejene tako, da se bodo lahko dopolnjevale do leta 1935 vsako leto z novimi podatki, pa bo .s tem prav gotovo ustreženo vsakemu, kdor bo dobil to dragoceno publikacijo v roke in jo bo znal primerno izkoristiti.
V našem listu bodemo priobčili vsaj nekaj odlomkov riz knjige, da z njeno vsebino seznanimo tudi širšo javnost. Izšla je kot publikacija gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije in se je za tisk ip tehnično opremo posebno potrudila Zbornica TOI v Zagrebu, tako da je tudi zunanja oblika publikacije docela dovršena.
Z izdajo te knjige, katera nam podaje sliko naše zunanje trgovine in analizo naše trgovinske politike na način, kakor ni to storil doslej še nikdo, so gospodarske zbornice naipravile veliko uslugo naši gospodarski javnosti. Zahvala za to pa gre predvsem našemu marljivemu delavcu, gen. tajniku g. Ivanu Mohoriču, kateremu k uspehu njegove študije najiskrenejše čestitamo.
Posredovalnica za pospeševanje našega izvoza v države Srednje Evrope
S sklepom trgovinskega ministra je postavljen za šefa zastopstva Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov na Dunaju Aleksander Mitič.
Zastopstvo na Dunaju bo prodajalo blago neposredno kupcem, mlinom in trgovcem. Če bo treba, bo imelo tudi podagente. Vsak dan bo poročalo Privilegirani delniški družbi v Beogradu o možnostih prodaje in o cenah, ki jih lahko doseže. Prodajo bo vedno vršilo na podlagi nalogov in instruk-cij ra Beograda. V kolikor se bo prodaja vršila s podagenti v mestu, provinci ali sosednih državah, pride provizija za podagente v breme dunajskega zastopstva:
Zastopstvo ima nalogo, da takoj likvidira vse poslovne razmere dosedanjih zastopstev in agentov na Dunaju in Budimpešti. Prodajo bo vršilo ne samo na Dunaju, nego v vsej Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Z okrožnicami bo zastopstvo obvestilo vse trgovske žitne centrale v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Nemčiji o ustanovitvi in začetku delovanja društva.
Zastopstvo na Dunaju bo izprva, dokler se ne pokaže potreba po posebnih zastopstvih v sosednih državah, generalno zastopstvo za centralno Evropo. Privilegirana delniška družba bo vse svoje ponudibe za centralno Evropo pošiljala preko zastopstva na Di«aju.
Razen s prodajo žita se bo zastopstvo bavilo tudi s prodajo ostalih izvoznih predmetov, kakftr n. pr. svežega sadja, suhih sliv, mezge, orehov, fižola itd., vendar bo tudi te posle vršilo po direktivah Privilegirane izvozne družbe al pa po nalogu izvoznikov iz Jugoslavije, strogo po navodilih komisijonarjev. Delovne pogoje bo zastopstvo posialo na pristojno mesto v odobritev.
Špekulacijskih kupčij, združenih s kakršnimkoli rizikom, zastopstvo ne bo smelo sklepati ne za lastni račun, ne za račun drugih.
Kot podlaga za vzdrževanje zastopstva na Dunaju bo služila enoodstotna provizija prodajne vrednosti blaga v vseh kupčijskih poslih. Računa se s tem, da bo zastopstvo vse osebne in upravne izdatke krilo z doseženimi dobički na račun provizije. V prvem času, najdelj 3 mesece od ustanovitve zastopstva, pa gredo ti izdatki še v breme Priv. izvozne družbe, odnosno države, vendar se bo lo
po tem roku, ko se bodo začeli posli razvijati, ti ustanovni izdatki prenesli na dunajsko zastopstvo na račun zasluženih provizij.
Če bo po izplačilu vseh režijskih stroškov in enoodstotne provizije kaj ostalo, se bo prebitek do viši*e 50% razdelil v obliki tantijem med šefa in osebje v sorazmerju s plačami, z drugimi 50% pa se bo ustanovil obratni kapital. Ta obratni kapital bo zastopstvu služil za rezervo v skrajni sili.
Tečaji za hotelirstvo v Parizu.
-Dobra kuhinja je zelo važen faktor pri pospeševanju tujskega prometa. Kadi tega je treba temu vprašanju posvetiti primerno pažnjo. Dejstvo je, da tuji narodi pošiljajo svoj hotelirski naraščaj posebno radi v Pariz, kajti pariška ku-liinja je še prav posebno priljubljena. Da bodo tudi naši interesenti vedeli o taki šoli v Parizu, jim tukaj navajamo sledečo znamenito šolo, to je: Associati-on des Hoteliers, Restaurateurs et Li-inonadiers, Pariš 9e, 11, Rue des Mar-tyrs. Tečaj v tej šoli traja od 1. oktobra do 20. junija. Pogoji za sprejem tujcev so isti kot za domačine (Francoze). Omenjena šola pa sprejema samo dečke in ne deklic, za katere pa tudi obstoje slični tečaji. Pclcg pripravljanja vseh vrst jedi, pijač in poleg pouka v prehranbeni tehnologiji, se učenci poučujejo tudi v modernih jezikih, pouk v angleščini je obvezen, nemščino ali španščino pa si učenci lahko izberejo ipo volji. Učenci se poučujejo tudi v računstvu, komercijalni turistični geografiji in v trgovskem ter hotelirskem pravu. Stroški za posečanje pouka z vpisnino, obrabo kuhinjskega materijala itd. vred znašajo 1175 (franc.) frankov. Seveda morajo učenci plačevati še posebej stanovanje in hrano, ker morajo stanovati zunaj, kajti šola ni internat. Pogoji za sprejem so še sledeči: Sprejemajo se učenci, ki so že dovršili najmanj 13. leto. Ob vpisu morajo predložiti: krstni list, spričevalo o pouku, ki ga je prosilec do sedaj užival, spričevalo hotela, ki ga je kandidat mogoče do sedaj v svrho pouka v kuhinjski stroki posečal, spričevalo o cepljenju; zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da je kandidat zdrav in sposoben za hotelirsko stroko.
Učenci, ki so uspešno dovršila tečaj, dobe diplomo o izvršitvi študij. Dejstvo je, da se tako spričevalo visoko ceni in da so učenci takih tečajev dobili prav dobra mesta v najboljših hotelih.
A. Ogris:
0 žitnih monopolih.
(Nadaljevanje.)
V agrarno aktivnih deželah, ki so navezane na izvoz žita, osrednja nakupo-valnica ne doseže svojega smotra drugače, kakor da prevzame ponujene količine tuzemskega žita po nadparitetni ceni, ki mora biti kajpak odstopnjevana po kvalitetah; toda ona more prodati domače žito v inozemstvo le po svetovnih cenah, t. j. nižjih cenah. Izguba je torej neizbežna in pokriti jo mora država. Ta zguba se seveda lahko izdatno zniža; n. pr. tako, da se vešče izkoristijo konjunkture na žitnih tržiščih, da se -v trgovinskih pogodbah izposlujejo preferenčni kontingenti v odjemnih državah ali celo neomejena preferenca, da se z zvišanjem tuzemskih oddajnih cen dosežejo omembe vredni dobički, da se s kakšnimi taksami dosežejo večji prejemki itd., v tem oziru pripomore k zmanjšanju defecita lahko država z izrednim znižanjem železniških prevoznin, poštni erar, vojaška uprava, paro-plovne družbe itd. Kolikor končno ne-dostaje za kritje izgube, jo mora pokriti državna dotacija. Če se potrebna vsota najde z racionalizacijo uprave, s splošno štednjo ali iz takih davščin, ki gospodarstvo in življenjsko mero manj imo-vitih slojev ne zadenejo občutno, ni lahko kaj prigovarjati; če je pa ta svota tako visoka, da jo je mogoče pokriti samo z uvedbo ali zvišbo trošarin na predmete dnevne porabe, na trgovske posle ali na obrtne in industrijske donose, postane stvar za narodno gospodarstvo lahko resnejša.
Prevoz mora iz mednarodnih ogledov ostati svoboden, svoboden pa ostane načeloma ali celoma ali le deloma lahko tudi notranji žitni promet. Ta svoboda ni da bi morala zmiraj bogznakaj pomeniti; kajti v agrarno pasivni deželi pač noben zasebni trgovec ne bo nudil domačemu producentu za žito predpisane cene, ko oddaja monopol potrošniku žito ceneje (po povprečni, mešani ceni). Na ta način ostane monopol dejanski edini kupec v deželi, zlasti ako mora po zakonu prevzeti vsako ponujeno količino tuzemskega žita.
V agrarno aktivni deželi, kjer mora vsak kupec dati producentu oblastveno določeno minimalno ceno, — pri nas najmanj 160 Din, — kaže v interesu potrošnje ob okolnostih določiti tudi dopusten trgovčev zaslužek; če je ta odmerjen bolj skromno, bodo le veliki trgovci prišli na svoj račun, oni mnogi drobni vmesni posredovalci pa ne bodo zlahka krili režije in prevzemali rizik. Dejanski položaj je torej v obeh primerili tak, da monopol popolnoma obvlada notranji trt* oziroma ostane edini kupec, poleg katerega drugi ne prihajajo mnogo vpoštev. Pri nas je monopol rezerviral za sebe trgovanje s pšenico, ki se prideluje v Bački in Baranji, tako da morajo trgovci in zadruge pšenico, nakupljeno v teh dveh pokrajinah, oddati samo privilegirani izvozni družbi.
Cim neomejenejša je seveda pravica in oblast monopolske nakupovalnice in razpečevalnice, tem bolj se zviša njen rizik in tem dalekosežnejši ter usodnejši so njeni ukrepi. Ker gre tu za velike angažmane, njonopolska organizacija tudi konjunkturnih cenovnih gibanj ne more in ne sme izkoristiti tako, kakor privatni trgovec, in zato mora njen finančni končni uspeh biti tudi relativno skromnejši; obremenjajo jo pa tudi rizik kvalitete ter izgube na obrestih.
Ako funkcionira žitni monopol pravilno, prinaša kmetu vsekakor sigurnejšo korist, nego jo more prinesti carina. Ta
koristi samo toliko, kolikor je izkorist-tjiva, monopolska nakupovalni«*« pa je dolžna, mu na vsak način odkupiti žito! po ceni, ki je nad svetovno pariteto. Carina 10 zlat. dinarjev lahko da ne pri-; nese nikakšne koristi ali le malo, dodatek 10 Din, ki ga država doda k nakupni ceni, mu za 10 Din čisto sigurno zviša donos. Ce se je morala doslej v agrarno pasivni deželi polovica pšenice uvažati, je carina podraževala vso pšenico, ki je prišla v tuzemski promet, ako pa je vnanja trgovina z žitom monopolizirana, se podraži le tuzemska pšenica, ker carina odpade, tuzemska proizvodnja pa ima sigurno zaščito. Država je seveda ob svoj carinski dohodek, ako si ga na kakšen način ne nadomesti. Pa te zaščite so deležni seveda le tisti pridelovalci žita, ki pridelajo toliko žita, da ga jim ostane še nekaj za prodajo; kmetovalci, ki vse pridelano žito porabijo za lastno gospodinjstvo ali gospodarstvo, te zaščite niso deležni in tudi na ceni žita ceteris paribus niso ta ko posebno interesirani, prej si obetajo od monopolskega gospodarjenja z žitom težave in škode; kolikor morajo žito za krmo kupovati, so na slabšem, ker ta v ceni poskoči, podraže se pa radi zveznosti cen ter zaradi tega, ker se mogoče jame pridelovati več žita in manj krmil, tudi ostala krmila. V agrarno pasivni deželi, ki želi z monopolom razširiti tudi domačo žitno produkcijo, in v kateri je treba pridobiti iz političnih razlogov pristanek drobnih'kmetov, ki tvorijo precejšen del volilcev, ne preostane, ka kor kmetom, ki se preskrbujejo sami, ne da bi kaj žita odprodali, dovoliti premije na žito, ki se porabi v lastnem gospodinjstvu oz. gospodarstvu (za krmila
i.	pod.). To pa povzroči zopet potrebo, raztegniti kontrolo nad lastno porabo in niui mlini in sploh na ves podrobni notranji promet, kar monopolske režije gotovo ne zniža. Žrtve, ki jih zahteva od države ta potrošna (ali mlevska) premija, ostanejo znosne samo v državi, ki pridela relativno neznaten del potrebnega žita (n. pr. do 10%), dežela pa, Čije poljedelstvo je na preskrbi z žitom udeleženo z znatnejšim deležem, n. pr. z 40% ali celo s polovico, in ki je morda še obsežna in gosto naseljena, finančnih sredstev, ki bi bile za premije potrebne, enostavno ne zmore.
Da potrošnikom žitni monopol ne more priti toliko vštric, kakor proizvajalcem, je jasno. V tem oziru ni velike razlike, ali ščiti žitno proizvodnjo carina, premija ali monopol, ali se troski pokažejo najprej v državnih financah in preko njih posredno v žitni potrošnji, ali zadenejo najprej potrošnjo in po ovinkih državne finance; pomoč, ki se nudi žitnim pridelovalcem, potrošnikom žita ne more popolnoma prizanesti. Samo v primeru, ko so na svetovnih tržiščih žitne cene zelo nizke in če je tuzemska proizvodnja žita primerno malenkostna, more monopolska organizacija prodajati res po tako nizkih mešanih cenah, da je konsum na boljšem, kakor če bi poljedelstvo bilo zaščiteno s carino. Ravno ta možnost pridobiva monopolu v nekaterih deželah toliko prijateljev med potrošniki, ki argumentirajo tako-le: carina nam podraži vse žito brez izjeme, domače in uvoženo, monopol pa samo domače žito, medtem ko pride inozemsko žito carine prosto v deželo: povprečna cena iz tuzemskih in inzemskih cen je za nas vsekakor ugodnejša, kakor cena, ki bi jo plačali ob veljavi carine. Pa to velja, kakor rečeno, le za nekatere države; drugače gredo interesi žitnih producentov in interesi potrošnikov nujno v navzkrižnih smereh; prvi računajo z visokimi, drugi z nizkimi cenami.
V agrarno aktivni državi potrošnik ne more biti na boljšem. Žrtveno breme, ki ga mora prinesti za ohrano domače žitne produkcije, obleži na njegovih ramenih, kolikor se ga ne more znebiti v prevaljevalnih trenjih in borbah, ki morajo po uvedbi monopola, slično kakor po uvedbi ali zvišbi carin vsekakor nastati. In turjj to težavo je treba staviti v račun, da potrošniki ne opuste radi svojih navad, osobito tedaj, ako razne vrste žita za peko niso enako ugodno porabne. V tem primeru je poskrbeti za ustrezno mešanje raznih vrst žita v mlinih; v agrarno aktivni deželi si mora monopol, ako naj se mu ne naprtijo samo slabše vrste žita in ako naj z izvozom in domačo prodajo res
Krošnjarenje po deželi.
(Pismo trgovca iz Rus.)
Mnogo in mnogo se vedno debatira o tej nepotrebni nadlegi na vseh občinskih zborih trgovskih gremijev in drugih ustanov. Pišejo se celi stolpci raznih pritožb trgoveev, šlo je že nešteto resolucij in deputacij na vsa pristojna mesta; izdala so se že mnoga stroga navodila radi njih poslovanja, toda zdi se mi, kakor da bi vse to krdšnjarje še bolj krepilo, ker kot se vidi, je krošnjarjev vedno več.
Navedel bom pa slučajev o njih poslovanju v naših hribih, koder se lahko kretajo brez skrbi, ker so kmetije oddaljene ena od druge četrt do pol ure hoda. Tudi ni tu nikogar, ki bi jih kontroliral.
Bilo je za časa senožetja. Pride v ta kraj krošnjar z manufakturo, ter jo začne kmetici razlagat po mizi iie da bi ona imela namen kupiti ter jo začne siliti, naj že kupi to ali ono. Kmetica mu venomer pravi, da ne bo kupila, ker ne rabi ničesar, da ima to in ono. Toda mož ne odneha, ter jo hoče kar prisiliti, da mu odkupi nekaj blaga. Začne se prepir med njima in malo, da se je ni ta nepridiprav dejansko lotil. Bila je slučajno sama v kuhinji, kjer je pripravljala obed. Ko je bil prepir na višku, pride k sreči gospodar domov ter se zavzame za ženo in spodi nesramnega vsiljivca. A glej, čez 14 dni se to člove-če zopet priplazi pa si upa še vprašati dotično kmetico: >No, mati, se bova danes spet kregala, boste pa danes kaj kupili, bom Vam poceni dal!«, seveda, ga je dotična zavrnila ter napodila.
Je pa mnogo slučajev, da najdejo ti vsiljivci na kmetijah žene same doma, katere se potem tožijo: »Bil je zof>et en krošnjar tu ter me je tako dolgo silil, da sem morala kupiti to ali ono, ker ni hotel preje vstran, povrh pa sem mu morala dati še jesti in pijače, ker bi me sicer začel zopet grdo zmerjati.«
Drugi slučaj! Pride krošnjar s posodo in ker ni hotela kmetica kupiti, jo prične zmerjati z vsemogočimi grdimi besedami ter nazadnje dostavi: »t-jaj. .ste tu vsi sami ubogi hud ..., če bi Vam ja z ponudil 10 Din bi jih kar vzeli bi shranili.« Seveda mu kmetica odvrn$: »Ja zlomka, pa Vas vendar nikdo ni klical, da nas pridete nadlegovati in zgubite se že enkrat!« A, mož ni odnehal prej
z grobostmi, dokler mu ni prinesla kozarec mošta in kos kruha, da ga je vsaj s tem odpravila in to se ponavlja skoraj vsak drugi teden.
Tretji slučaj! Pride zopet v trgovino
delavec s hribov z zavitkom sukna v roki ter pravi: »Bil sem pri krojaču, da mi napravi iz tega sukna obleko, pa noče, pravi, da sukno še šiva ne drži. Dal sem za vseskupaj 200 Din, a sedaj vidim, da me je ta fa... opeharil za moj težko prihranjeni denar, strgan sem in skoraj, da nimam kaj za obleči.« Pogledam in res sukno, ki ga je kupil, je bilo tako slabe vrste, da se ga ni smelo niti malo potegniti, pa je bila luknja kjersibodi. Takih slučajev bi lahko navedel še mnogo in mnogo. Naravno, da se delavca, ki ne pozna blaga, najlažje opehari, ker on gleda le, da je blago poceni, ne ve pa, bo li blago za uporabo ali ne. Krošnjarju je pa seveda le na tem ležeče, da mastno zasluži. Kaj mu je mar za kupca, samo da on živi.
Srečam v gozdu krošnjarja, ki nese poln koš copat v hribe. Vprašam ga: »Po čem prodajate take copate?« — »Različno, 35 do 40 Din par.« No in v trgovini kupiš iste po 20 Din par. Vprašam: »Jih li dosti prodate«, pa pravi: »O ja, — v Rušah pri tovarni sem jih prodal poln koš, a na selniški strani 2 koša.« Nisem mogel več ž njim debatirati, tako me je to vjezilo. V trgovini so copate. 20 Din predrage, krošnjarju se jih pa plača 35 do 40 Din. Vidi se iz tega tudi, koliko zasluži trgovec in koliko krošnjar.
Upam, da sem s tem podal dovolj točno sliko o delovanju teh nepotreb-nežev ter bi že bil res skrajni čas, da se enkrat zatre to njihovo delovanje, ki je le v škodo trgovini, pa tudi ljudem.
Ne morem razumeti oblasti, na katere se venomer pritiska, naj se ne iz-dajejo več nova krošnjarska dovoljenja. Krošnjarjev je vedno več, ter krošnja-rijo danes že z vsem mogočim blagom, tako, da slednjič trgovec na deželi ne bo več drugo prodajal, kot še moko, sladkor in sol.
Kam pa bomo s trgovskimi pomočniki, ki jih je na stotine brez posla — ako se ne bo začelo trgovine ščititi — je pa spet velika uganka.
SLUŽBE TRGOVKSIH POTNIKOV IN ZASTOPNIKOV.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani vljudno vabi vsa trgovska in industrijska podjetja, ki zaposlujejo potnike, da se v slučaju potrebe istih vedno obračajo na društvo, ki jim radevolje in brezplačno posreduje.
Društvo obstoji iz samih kvalificiranih, trgovsko naobraženih moči.
VII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMRLJSKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, 15. avgusta 1931.
Obiranje hmelja je v polnem teku. Potom posebnih lepakov je Hmeljarsko društvo vsem hmeljarjem nujno priporočalo, da naj obirajo le zreli hmelj lepe barve in normalne velikosti. Vse druge kobule pa naj puste na drogih. Vsled tega bo letos najbrž ostalo 30 do 40 odstotkov neobranega hmelja, kar nekaj pomeni, ako se pomisli, da se je s hmeljem zasajena ploskev od 1. 1929. skrčila skoro za 50 odstotkov. Obrani hmelj bo najboljše kakovosti.
Posamezni nakupovalci so že došli.
Društveni odbor.
kaj zasluži, uvesti mešano izmlevanje žit iz raznih pokrajin; to pa prinaša, ako je ozemlje količkaj obsežno in za pridelovanje žita neenake porabnosti, mlinom kakor pekom v posameznih pokrajinah razne sitnosti, zapostavitve in neugodnosti. Kako zna vso stvar resi-stenca potrošnikov in predelovalcev moke skomplicirati, za to najdemo polno primerov v deželah, ki so — tudi iz zaščitnih razlogov — v poslednjih letih uvedle prisilno mešanje in izmlevanje domačega žita z uvoženim.
(Konec prihodnjič.)
OLAJŠAVE PRI UVOZU IN IZVOZU BLAGA IZ JUGOSLAVIJE NA POLJSKO IN OBRATNO.
V sporazumu s pristojnimi oblastmi poljske republike in s posredovanjem ministra za zunanje zadeve je določeno, da se pri uvozu poljskega blaga v Jugoslavijo in izvozu jugoslovanskega blaga v Poljsko ne zahtevajo konzularna viza, temveč potrdila o izvozu blaga, ki jih bodo izdajale carinske oblasti izvozniške države. Na podlagi tega sklepa in na osnovi čk 23 predloga zakona o delu carinskih organov je minister za finance odredil, da vse carinarnice, preko katerih se bo izvažalo blago na Poljsko, izdajajo po lastni inicijaiivi brez kake zahteve poleg duplikata izvozne deklaracije vedno tudi potrdilo o izvoru blaga. Potrdilo mora biti opremljeno z žigom carinarnice in podpisom uradnika, ki je blago carinil. Potrdilo je treba izstaviti v 2 enakih izvodih, od katerih eden ostane v arhivu carinarnice, drugi pa se izroči sprejemniku duplikata deklaracije. Za izdajanje takih potrdil ne smejo carinarnice pobirati nobenih taks.
( uto. Strukeu
SPECIJALNI ATELJE ZA SPLOSnoI
ČRK0SLIKARSTVOI
LJUBLJANA, CELOVŠKA C. t (NASPROTI VELESEJMA)
Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega jesenskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko.
Tri velike praške hranilnice so imele v juliju izredno velik prirastek hranilnih vlog in je bilo 498 milijonov Kč več vloženih kot dvignjenih. Na koncu lanskega julija je bilo hranilnih vlog 3890 milijonov Kč, letos pa 4572 milijonov.
Du Pont de Nemours, kemični koncern, je imel v prvi predlanski polovici 41-54 mil. dol. čistega dobička, lani 32-95, letos 27-61.
Sladkorni producenti v Angliji bodo dobili od vlade novo podporo.
Na konferenci 18 prekoatlantskih ptovbnih družb v Parizu se je z veljavnostjo od 17. t. m. sklenilo znižanje osebnih tarif za 10 do 30% pri prvem razredu in za 13% pri tretjem razredu.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil v znesku 7017 milijonov Kč. na koncu julija kovinsko krit z 42-2% proti 47-7% teden prej in 46-1% na koncu julija 1930.
Produkcija premoga v Nizozemski se je v prvi letošnji polovici zopet pomnožila in je znašala 6, 230.000 ton proti
6.140.000 tonam v prvi lanski polovici.
Danska Narodna banka je imela v poslovnem letu, zaključenem 31. julija,
3.700.000 danskih kron dobička, to je
2.500.000 kron manj kot leto prej.
Sladkorne pese v Slovaški bo letos za
70 odstotkov manj kot je je bilo lani. Za pridelovalce so uvedli pomožno akcijo.
Radikalno remeduro v angleškem pro-mogarstvu predlaga lani imenovani odbor za reorganizacijo premogovne industrije: tisoč posameznih premogovnih podjetij naj se združi v šest skupin in na stotine nerentabilnih premogovnikov naj se zapre. Posledica bi bila odpustitev 100.000 delavcev.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr- G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Pridelek bombaža v U. S. A. je cenjen od 14,150.000 do 14,218.000 bal; lanski pridelek je znašal po uradni ugotovitvi 13,932.000 bal.
I.	E. Degner, najstarejša berlinska trgovska tvrdka, ustanovljena leta 1776, je ustavila izplačila. Trgovala je s kuhinjsko opremo in z železnino. Pasiva so zelo velika.
Ustanovitev čslov.-egiptske trgovske zbornice razmišlja čslov. poslaništvo v Kairo. Pravi, da so potrebni predpogoji za ustanovitev podani.
Z bombažem obdelano zemljo v Teksasu, največji državi v U. S. A., hočejo v bodočem letu zmanjšati za 50 odstotkov. Obenem se razmotriva vprašanje, naj bi Hoover sklical konferenco, ki naj bi se posvetovala o raznih bombaževih vprašanjih.
Portugalska Narodna banka je znižala obrestno mero od 7l/*% na 7%. Torej nov tok po dosedanjem zviševanju.
Kritje v obtoku se nahajajočih bankovcev v Nemčiji, ki je znašalo po zadnjem izkazu Državne banke 36-1 odstotkov, se j'e menda zopet nekoliko zvišalo, čemur se po pomirjujočih vesteh preteklih dni ni čuditi.
Znižanje produkcije bencina v U.S. A. priporača odbor ameriškega Petrolejskega zavoda, in sicer naj bi se produkcija znižala do konca oktobra od 37"5 na 27 milijonov sodčkov, torej za 30 odstotkov. Vdieti je, da se bo redukcija tudi res izvršila.
Banka v Danzigu je znižala obrestno mero od 10 na 7 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 12 na 8 odstotkov.
Bombaževa borza v Liverpoolu zaznamuje močne padce, prav tako borza kavčuka v Londonu ter borzi žita v Londonu in Liverpoolu.
Že v 24 urah
barva, pleaira lu kemično gnati obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnika in manšete. Pero, suši, manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
t
Stran h
MtaiMna
Dober dobiček brez rizika
Razpečuj« v kraljevini Jugoslaviji Fran Kli«. Lainlk, Maribor, Cankarjeva 26
dosežete s prodajo
MAGGI “'lh izdelkov za Suhe.
Telefonske prilike v Dravski banovini.
(Referat tajnika g. Kajzerja na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev.)
Poleg železniškega, rečnega in pomorskega prometa predstavlja jtelefonski promet brezdvoinno eno izmed najvažnejših komunikacijskih sredstev, ker je njegova naloga, da v dobi velike ibrzine v razvoju prometa omogoča gospodarstvu neposredne in najhitrejše medsebojne stike.
Dobra, brezhibno poslujoča telefonska služba z gosto razpleteno mrežo, je torej za gospodarstvo izredne važnosti in je poleg tega tudi najboljša oznaka ekonomskega razmaha in civilizacije do-tične države.
V naši ožji domovini vodijo gospodarski krogi tže skoraj vsa povojna leta boTbo za ureditev telefonskih prilik. Glavne zahteve trgovstva so šle za tem, da se izpopolni telefonsko omrežje, da se ugodi interesentom po instalaciji novih telefonov ter da se telefonska naročnina pravičnejše porazdeli.
Zveza je na svojem občnem zboru v Murski Soboti obširno razpravljala o upravičenih pritožbah interesentov glede instalacije telefonov in porazdelitve naročnin, a je ostala ta akcija, žal brezuspešna, kljub temu, da je ministrstvo za zgradbe v svoji rešitvi priznalo, da so pritožbe opravičene.
Ker se stanje v teku zadnjih dveh let v nobenem oziru ni zboljšalo, smatra Zveza za nujno potrebo, da ponovno opozori merodajne faktorje na ovire, ki otežujejo v Dravski banovini razvoj telefonskega prometa in stavi zahtevo po remeduri teh neugodnih razmer.
Povsem razumljivo je, da je vladal v prvih povojnih letih v telefonskem prometu velik nedostatek'. Nanovo upostav-1 ja joče «e trgovske zveze in izredno naglo razvijajoč se promet, so povlekle za seboj nujno potrebo po obnovi, zlasti pa tudi po »popolnitvi lokalnega in medkrajevnega telefonskega omrežja.
Priznati moramo, da so se razmere od tedaj znatno zboljšale, da se je telefonsko omrežje zgostilo, vendar pa so telefonske neprilike v Dravski banovini take nravi, da jih je z razmeroma malimi sredstvi lahko odstraniti.
Razvoj telefonskega prometa v Drav ski banovini ovirajo predvsem:
1. visoke instalacijske pristojbine in gradbeni stroški, ki se radi prenizko odmerjenega kredita pobirajo v Dravski banovini preko določb pravilnika-;
2. nesistematično odmerjene telefon ske naročnine in
3. prenizki krediti, namenjeni poveča nju in zboljšanju telefonskega omrežja.
Potrebno je, da v akciji proti tem telefonskim razmeram, podrobnejše utemeljimo upravičenost naših zahtev v pogledu teh treh glavnih ovir, ki ovirajo razvoj našega telefonskega prometa.
Kakor sem že omenil je zveza na občnem ziboru v -Murski Soboti podčrtala previsoko odmero instalacijskih pristojbin, ki jo je povzročilo zaračunavanje aparata in instalacijskega materijala v v pravilniku določeno instalacijsko pristojbino.
Zveza je tedaj v svoji predstaviti, opremljeni s konkretnimi dokazi, na ministrstvo zgradb, zahtevala, da se inflacijske pristojbine pobirajo v višini, ki jo določa pravilnik, izdan po bivšem ministrstvu pošte in telegrafa z dne 2. novembra 1926.
Ministrstvo zgradb je pritrdilo tej upravičeni zahtevi in naročilo direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, da ne sme zviševati instalacijske pristojbine z zaračunavanjem instalacijskega materijala.
Posledica tega je bila, da je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani ustavila instalacijo novih telefonov, ker ni imela kredita za nabavo materijala.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Kratek pregled letošnje je- j senske prireditve Ljubljanskega velesejma.
Od 29. avgusta do 9. septembra.
Posebne paviljone bodo imele: pohištvena razstava in razstava preprog; kmetijski stroji in orodje; kmetijski proizvodi, zlasti vino v sodili in buteljkah, brezalkoholne pijače, mlekarstvo, sadje, sočivje in med. V naslednjem paviljonu bodo razstavljeni industrijski izdelki, ki pridejo v poštev pri tujskem prometu. Na tujskoprometni propagandni razstavi pa bodo razstavili: banski tujsko-prometni svet, dalje fotografi, domača umetnostna obrt, razstavljene bodo narodne noše, tiskarski in litografski izdelki, literatura, historična kmečka gostilna in razni strokovni tečaji.
Razstavo >Higijene gostilničarske ih hotelske stroke« bo organiziral direktor Higijenskega zavoda dr. Ivo Pirc. Ves veliki paviljon >K< bo rezerviran za razstavo slovenskih mest. Paviljon >M« pa za umetniško razstavo pokrajinskih slik. Dalje bodo na razstavi še razne druge zanimivosti, kakor »vzorna gostilna«, »vzorna kuhinja«, točilnica^ pivnica, posebna soba, kopalnica, tujska soba, mala dvorana, kavarniška soba itd.
V propagandnem delu tujsko-promet-ne razstave bodo imele letoviške občine (Bled, Bohinj, Celje, Cerknica, Dobrna, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Kranjska gora, Laško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Pohorje, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Višnja gora in dr.) vsaka svoj razstavni prostor. Te občine bodo nazorno pokazale promet tujcev s statističnimi slikami, umetniške slike in fotografije prirod-nih krasot, reliefe, klimatične razmere,
cene za sobe in kompletno penzijo, zabavišča, prireditve in prospekte. Posebna pažnja bo posvečena načelu, da je treba predvsem živ materijal v modelih in kolikor mogoče malo slik, ki ubijajo razstavo, ki jo delajo enolično in nezanimivo.
Akcijski odbor za zvezo s Sušakom bo razstavil najbrže relief z železniško traso. Avtomobilski klub bo razstavil v posebnem oddelku relief banovine z označbo cest, s stanjem cest, mednarodne cestne označbe organizacije avto-kluba, fotografije in slike športnih prireditev, trofeje in dekorativni materijal! Nazorno bo pokazan tudi avtobusni promet v Dravski banovini. Športni klub bo razstavil modele kopališča, prostorov za tenis in drsališča. Aeroklub se nam predstavi s svojimi pridobitvami.
Jadranska plovidba bo razstavila modele parnikov, njih notranjo opremo, modele pristanišč, reliefe naše primorske in dalmatinske obali, slike itd.
Razstave se bodo udeležili tudi Jugoslovanska športna zveza, ki bo zlasti razstavila reliefe smuškega terena in modele skakalnic; SPD in »Skala« bosta razstavili reliefe planin, modele in lege koč, markacije potov, trofeje, športno opremo.
Velik bo tudi razstaivni materijal »Zveze za tujski promet v Ljubljani« in »Tujsko-prometnega sveta v Mariboru«.
Uprava pošte in telegrafa bo pokazala z velikimi reliefi telefonske zveze v Dravski banovini. S primernimi svetlobnimi efekti bodo ti modeli prišli še posebej do veljave.
Velik in zanimiv bo tudi materijal ljubljanskega velesejma, ki bo podal nazoren pregled svojega enajstletnega dela.
Jugoslavija in Hoovrov moratorij.
V poročilih strokovnjakov mednarodne finančne komisije, ki je zasedala v Londonu ter razpravljala o uveljavljanju Hoovrovega načrta, se poudarja glede stališča, ki ga je' zavzela Jugoslavija, med drugim:
Jugoslovanska vlada smatra, da ji nalaga ustavitev reparacijskih plačil žrtve, ki so nesorazmerno večje od žrtev, ki jih bodo . za nemški moratorij doprinesle ostale države. Mi smo skrbno proučili deklaracijo zastopnikov Jugoslavije ter popolnoma upoštevamo vsak njihov argument. Kljub vsemu temu pa smo pre-: pričani, da bi v primeru; če bi se finančna situacija jugoslovanske Narodne banke resno poslabšala, glavne centralne banke pri banki za mednarodna plačila proučile tak položaj v cilju, da se da jugoslovanski Narodni banki vsa mogoča podpora, in verujemo, da banka za mednarodna plačila proučuje sedaj pogoje za gotove kredite jugoslovanski Narodni banki. Pri vsem tem pa smo mnenja, da morajo biti vprašanja te vrste predmet odločanja zainteresiranih centralnih bank ter da spada to v okvir njihove uvidevnosti in odgovornosti.
Tako uradno poročilo o sklepu konference v Londonu. Londonski strokovnjaki so s tem svojim sklepom popolnoma 'Zgrešili duh in cilj Hoovrovega predlo^ ga, ki gotovo ni hotel, da bi se pomagalo Nemčiji iz finančne krize na ta način, da se druge države pahnejo v finančno katastrofo. To in nič drugega ni sklep londonske konference, v kolikor se nanaša na Jugoslavijo. Jugoslavija bi na ta način izgubila skoro milijardo dinarje in zato je bilo stališče naše vlade popolnoma pravilno, da je odklonila pod pis takih sklepov. Obljuba, da bodo zainteresirane velebanke v primeru, če bo jugoslovanska Narodna banka zašla v težkoče, potem razpravljale in dale posojilo, če bo mogoče, pač ničesar ne pomeni. Dejstvo je, da je s takim sklepom pogažen Hoovrov predlog v svoji temeljni osnovi, to se pravi, da hoče pomagati ne samo Nemčiji, marveč tudi vsem ostalim evropskim državam, da se
finančno in gospodarsko konsolidirajo. Kako naj bo to mogoče, če se s takim sklepom odvzamejo baš državi, ki je doslej vedno doprinašala velike žrtve za ohranitev miru v interesu mednarodni solidarnosti, ki je v minuli svetovni vojni največ trpela in ki je gospodarske obnove najbolj potrebna?
DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V CELJU.
Vpisovanje v I. in II. letnik bo 1. in
2.	septembra, vsakokrat od 9. do 12. ure. V I. letnik se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovršili (le) najmanj štiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščanske šole. Prednost imajo sinovi in hčere trgovcev in .podjetnikov, ki bodo ostali (le) po dovršena šoli v domačem podjetju. Ob vpisu v I. letnik predloži gojenec (ka) prošnjo za vpis, ki ji priloži izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni (rojstni) list-, s kaferini dokaže, da dovrši v tem letu 14 do 18 let. To prošnjo je koleko-•vati s 5 Din. — V II. letnik se sprejemajo gojenci (ke), ki so dovršili (le) I. letnik. Vsem je pri vpisu-plačata 20 Din za zdravstveni fond. Kraljevska banska uprava Dravske banovine sme dovoliti do dne 1-5. septembra naknadno vpisovanje, če je kaj praznih mest. Absolventi drž. dvorazredne trgovske šole imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. Popravljalni izpiti za šolsko leto ,1930./31. se bodo opravljali za* I. letnik pismeni v sredo 26. avgusta od 8.—10., ustmeni v četrtek 27. avgusta od 8. do 13,; za II. letnik pismeni v petek 28 avgusta od 8,—10. in ustmeni v soboto 29. avgusta od 8. do 10-30. Podroben razpored teh izpitov je na razglasni deski šole. Prošnje za pripustitev k popravljalnim izpitom je predložiti direktorju 24. ali 25; avgusta 193-1. Koiekovati jih je z Din 5-— in jim je priložiti za vsak predmet kolek za Din 10-—. Končni izpit ter popravljalni izpiti v septemberskem roku bodo pričeli 4. septembra 1931 ob 8. uri. Razpored teh izpitov se objavi na razglasni deski zavoda. Prošnje za pripustitev h končnemu iziptu je pred ložiti direktorju do vštetega 31. avgusta
1931.	— Direktor.
XV. Mednarodna konferenca dela.
(Nadaljevanje.)
Delodajalski predstavniki držav pro-ducentinj črnega premoga (Anglije, Francije, Poljske, Belgije), pa tudi Češkoslovaške, katere poleg konzumnega premoga proizvajajo tudi rujavi premog, niso bili zadovoljni s tem, da bi se rujavi premog boljše in posebno tretiral kakor črni; kajti nemška proizvodnja rujavega premoga na veliko konkurira črnemu premogu. Z ozirom na to so Anglija in druge države zahtevale, da padejo na Nemčijo vse določbe, ki se tičejo črnega premoga.
Vprašanje čezumega dela v premogokopih rujavega premoga je bilo odločilne važnosti za oelo konvencijo. Vedelo se je,- da nemška vlada ne bo na noben način glasovala za: ratifikacijo konvencije, če ne bo dosegla zaželjenih olajšav za rujavi premog. S tem pa bi postala cela konvencija brezpredmetna. Radi tega so se vršili razgovori med predstavniki angleških in nemških vladnih delegatov, kakor tudi delavskih delegatov z namenom, da bi se dosegel kompromis, ki bi omogočil izglasovanje konvencije. Delavci, kakor tudi razne vladne delegacije, ki so v počefku zahtevale, da se rujavi premog tretira popolno m enako s črnim, so končno popustili tako — zlasti s po-niočjo vpliva angleških vladnih predstavnikov, — da se Je našla večina za sledeče odredbe:
1. DeLovni čas v podzemeljskih premogokopih rujavega preiiioga in za vse osobje, ki dela pod zemljo, znaša 7-45 ur. Pristojna oblast lahko dovoli, da se kolektivni odmori do 30 minut ne uraču-najo v delovni čas. To dovoljenje se bo dajalo, če se bo izkazala potreba to s posebno uradno anketo, kakor tudi po zaslišanju predstavnikov zainteresiranih delavcev.
2. Cezurno delo sme znašati iz komercialnih ozirov 75 ur letno ob povečani dnini za 25 odstotkov. Razen tega dovoli lahko pristojno oblastvo še nadaljnih 75 ur čezumega dela letno za posamezne rudnike, v katerih je to potrebno radi specijalnih tehničnih ali geoloških ozirov.
3. V premogokopih pod milim nebom se morajo uporabiti določbe washington-ske konvencije s tem, da čezurno delo ne sme prekoračiti 100 ur letno. Samo v primeru izrecne potrebe sme pristojno oblastvo odobriti kolektivne pogodbe, katere predvidevajo še nadaljnih 150 ur čezurnega dela letno.
4. Najdalje v 3 letih po uveljavljenju konvencije se bo vzelo v razpravljanje vprašanje, ali obstoji možnost zmanjšanja delovnega časa.
5. Črta se poseben člen in načrt konvencije, kateri je predvideval, da se v premogokopih z mešano eksploatacijo (deloma pod zemljo, deloma nad) imajo uporabljati določbe washingtonske konvencije.	i
6. Delovni čas v premogokopih črnega premoga znaša za delavce, zaposlene pri podzemeljskih delih 7-45 ur, tako da posamezne vlade lahko dovolijo 60 ur čezurnega dela (komercijalnega) letno pri povišani dnini za 25 odstotkov.
(Nadaljevanj« *ledi.)
Tečaj 17. avgusta 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponndbe Din
DfiVIZB: Amsterdam 100 h. goid. Berlin 100 M	 Bruselj 100 belg .... Budimpešta 100 pene5 . Curita 100 fr	*.	2279-65 787-84 1102-35	2286-49 790-20 1105-65
Dunaj 100 filMngov . . . London 1 funt	 Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr		794-78 274-59 6642-58 221-62	797-18 275-41 5659-58 222-28
Praga 100 kron		167-39	167-89
Trat 100 lir		295-75	296-65
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
1 e f
26-66
Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2091 kv. m juta-platna. — Direkcija 'državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kv. m krovne lepenke in 30.000 kg ječmena. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletne kopalnice, 300 komadov Izolatorjev, 20.000 kg odpadkov iz kovanega železa, jeklenih ventilov, ventilatorjev, raznih zakovic, žičnikov, 200 'kg bakrene žice in cevi. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave :S000 kg karbolineja in 200 kub. m lesa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. avgusta t. 1. pnudbe glede dobave 40 m konopnenili gnrt. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ca. 1100 kg vijakov, 56 kg matic, vakuum-metrov, manometrov, ventilov za koniprimirani zrak, ročnih Škarij za rezanje pločevine. — III. Pomorska obalska komanda v Boki iKotorski sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg pšeničnega zdroba, 1000 kg leče, 150 kg pa-
prike, 500 kg konzerviranega sadja in 300 kg suhega sadja. — Direkcija držav, rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznih delov jamskih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov raznih delov za izolatorje; do 3. septembra t. 1. pa gledo dobave 1170 komadov hrastovih pragov in 2000 kg pocinkane pločevine. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave izolirnih vodov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne
4.	septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave ca. 1400 kg raznih barv; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 11.000 kub. m gramoza; dne 5. septembra t. 1. pa glede dobave 18.000 komadov granitnih kock. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 1500 metrov gumiranega platna in 100 kg gutaperča-papirja; dne 8. septembra t.
1.	pa glede dobave 500 parov platnenih čevljev z gumijastimi podplati. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Oddaja elektroinstalacijskih del se bo
vršila potom ofertalne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Ptuju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Prodaja. Dne 25. avgusta t. 1. se o> vršila pri Komandi Dravskega žandar-merijskega polka v Ljubljani javna ustmena licitacija glede prodaje 3698’50 kg raznih krp od sukna, volnenega perila in od vojaških odej ter glede prodaj:'; 1417 parov iznošenih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Prodaja starega papirja in stokla. Dno
4.	septembra t. 1. se bo vršila pri Središ-njem stovarištu materijala državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje ca. 20.000 kg starega papirja in ca. 55.000 kg starega stekla. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani).
Oddaja pšenice v mletje se bo vršila potoni licitacije dne 22. avgusta t. I. pri ekonomskem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
jrjiu poročili
TRŽNE CENE V MARIBORU dne 1. avgusta 1931.
Govedina: 1 kg govejega mesa I. Din 14—16, II. 10—12, III. 6—8, jezika svežega 16—20, vampov 4—8, pljuč 4—8, ledvic 12—15, možganov 20, parkljev 1 do 5, vimena 5—7, loja loO—6.
Teletina: 1 kg teletine I. Din 18—24,
II.	8—12, jeter 20, pljuč 15.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 12 do 25, sala 13—14, črevne masti 8, pljuč
8—10, jeter 8—10, ledvic 18—20, glave 6—13, nog 5, slanine sveže 12—14, papricirane 14—20, prekajene 14—20, masti 14—16, prekajenega mesa 15—22, gnjati 22—27, prekajenih nog 6, prekajenega jezika 25, prekajene glave 7—12.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 20—32, debrecinskih 14—25, brunšviških 15 do 20, pariških 25—28, posebnih 24—25, safalad 24—25, hrenovk 25—26, kranjskih 32—85, 1 kom. prekajenih 4—5,
1 kg mesenega sira 25—28, salame 70 do 90 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 4, II. 2.
Kože: 1 kom. konjske kože Din 125 do 140, 1 kg goveje kože 6, telečje 10, svinjske 4, gornjega usnja 65—90, podplatov 55—65.
Perutnina:	Piščanec majhen Din 12
do 14, večji 20—35, kokoš 30—45, raca 18—25, gos 25—35, zajec domač, majhen 6—10, večji 25—35.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 30—36, čajnega masla 40, ementalskega sira 60—80, polemental-skega 24—40, trapistnega 20—34, groj-skega 25—32, tilsitskega 30—32, parma-zana 80—100, 1 kom. sirčeka 3—5, eno jajce 0-75—1.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4-50, črnega 4, ena žemlja 0*50.
Sadje: 1 kg jabolk Din 4—6, sliv 7 do 8, posušenih sliv 9—12, marelic 20—24, breskev 14—20, hrušk 3—4, ena limona
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohiStvo,
pisarniške opreme
ugotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo
Ljubljana
Cegnarjeva ulica št. 4.
0-75—1’25, ena oranža 3—5, smokev 7 do 10, mandeljnov 44—56, orehov 8, luščenih orehov 36, -rozin 14—32, maka 12 do 16.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. Din 36—90, II. 40—56, pražene I. 44—96, II. 44—56, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 44—60, mletega 48—60, cimeta 54 do 60, paprike 40—60, testenin 7—18, marmelade 18—36, pekmez 10, med 14 do 20, sladkorja v prahu 13-50—14*50, v kristalu 12—12-50, v 'kockah 13-50—14, kvasa 33—40, škroba pšeničnega 10—20, riževega 16—24, riža 4—12, 1 liter kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4—8, olja olivnega 16 do 24, bučnega 14—16, špirita denat 9—10,
1 kg mila 11—16, sode 1-80—2, ječmenove kave &^-14, cikorije 16—26.
Žito: 1 kg pšenice Din 1-60—2, rži
1-60—2, ječmena 1'35—2, ovsa 1'65 do
2-50, koruze 1-30—2, prosa 2—4, ajde
1-75—3, iižola 1-50—4, graha 13—14, leče 10-12.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg Din 3-50—375, O 3-50—3-75, 1 3’40,
2 3-25—3-50, 4 3-15—3-40, 5 3—3-25, 6
2-75—3-15, 7 2—2-50, ržene moke I. 3-25 do 4, II. 2’80—3-50, prosene kaše 3-30 do 4'50, ječmenčka 2-80—14, otrobov 1-50 do 2, koruzne moke 1-50—2-20, koruznega zdroba 2-30—3-80, pšeničnega zdroba
2-20—4-50, ajdove moke št. 1 5—6,. št. 2
3-50—6, kaše 5—6.
Krma: 1 q sladkega ali kfslega sena Din 75—100, otave 85, ovsene, pšenične ali ržene slame 55—65.
Kurivo: 1 kub. m trdih drv Din 100 do 112, mehkih 90—100, premoga trb. 40—44, velenj. 24—28, 1 kg oglja 1'50 do 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 6—7, 1 kg karbida 7, sveč 14 do 30 Din.
Zelenjava: 1 kom. glavnate solate Din
0-50—1’50, endivije 0-50—1-50, 1 glava zgodnjega zelja 2—3, ohrovta 1—3, 1 kom. karfijola 1—4, 1 kupček špinače 1,
1 kg paradižnikov 3—4, zelene paprike 6—7, 1 kom. kumare 1—3, buč jedilnih 1’50—2, 1 liter luščenega graha 10—12, fižola v stročju 1, 1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1—2, zelenjav e za kuho 0-50, 1 kg Čebul« 11—6, česna 14, 1 kom. pora 0"50,
1 kupček korenja vrtnega 1, kolernbo 0:25—0-50,	1	kg	'krompirja zgodnjega
1-50—2, hrena 10.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. avgusta 1931. je bilo prignanih 323 svinj, katerih cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 50—70 Din, 7—9 tednov stari 80— 100, 3—4 mesece stari 150—200, 5—7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 420—500, 1 leto stari 550—650, 1 kg žive teže 6—8, 1 kg mrtve teže
9—10 dinarjev. — Prodanih je bilo 116 svir i
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
cIvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežb&l — Zahtevajte cenik!
ŠPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
tcmmi it lo-M	LJUBLJANA
pranemu th ▼ t« stroko spadajoč« posl«. L»it»o i k 1 a d 1 i i • z direktnim tirom »d glav. kolodvora Carinik« ikladltta. Nastat trošarino prosto skladišča. Carinika po-sradovanla. Pr a vaz pohištva s pohlJtvanlml vozovi in avtomob'11
KLIŠE) E
vse/i vrši por folog rafij a /l-ali risbah* i z vi* it uje
najscrlidnejše
ki iš €M ma
ST-DIU
HUBllANA
M1M4IIN0V413
LEtfflNTSKI VELESEJEM
Fiera del Levante
BARI (Italija)
Znižanja na železnicah in parobrodih
Zastopnik v Ljubljani:
COSULICH LINE
naročajte le pri domači tvornici katera edina izdeluje to blago is najboljšega materijala in prodaja najceneje
Telefon
2 513 JOS. R. PUH, Ljubljana, GradaSka 22
Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih a poljubnim itevilom listov, barvotlake, cenike kakor tudi vae druge tlakovine dobavlja hitro In po zmernih oenab
Telefon 2VM
Ljubljana, Gregorčičeva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
ar. 1VA.> KLESSs. — Z« Trgovsko - .uUu»irl)»ko d. d. >MERKUR< fcot udalatelja iu nskaria U. MICHALEK. Ljubljana.